«. Številka.
I IjiUjni. i Mrtt. ZZ. Mnvia 191Z
XII. leto.
.Slovenski Narod- velja
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
poMeta......., 12-
četrt leta    ......   9 6-—
*h_
aa mesec
v uprsvniStvu p reje man:
cek> leto.......K 22*—
pol leta......., 11 —
četrt leta    ......   . 5*50
na mesec.....„ 1*90
Dopisi na i se franki rajo.   Rokopisi st ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica At 5 .v pritličju levov telefon ti 34.
Iskala vsak daa zvsesr lzvxaaUi ■Molja ta
Inserati veljalo: peterostopna netil vrata za enkrat po 14 viiu, za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vHl Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih hiserctjih po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, insemti Hd. to »e administrativne stvari.
--Fosamasma stavaka velja 10 vinarja*. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tlakama" telefon at. as.
.Slovenski Narod* velja po posti:
sa Avstio-Ogrsko:
celo lete.......K 25*—
pol leta .......   • 13*—
četrt leta   ....... 6*50
na mesec   •     • 2-30
za Nemčijo: celo lete.......K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo lete......K 3f>-
Vprasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica fiti znamka. Cpravnletvo - Knaflova nltea it. S (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 89
M luči."
I>r. Aleš Ušeničnik je izkopal iz pozabljenega »Rimskega Katolika« it je izdal v posebni knjigi izbrane članke, ki jih je pred davnimi leti v tem svojem listu priobčil dr. Anton Mahnič, in si z njimi zaslužil škofovsko palico. Dr. Ušeničnik je tej zbirki Mahnicevih člankom dal karakteristični naslov: »Več luči«, kakor bi hotel že z naslovom povedati, da je slovenskemu klerikalizmu treba več jasnosti, več načelnega spoznanja in pojmovanja klerikalnih načel. »Slovenec« pa je to knjigo pozdravil s člankom, ki napravlja tak vtisk, kakor v »Carostrelcu« znani klic: »Sanici — pomagaj!«
Toda Samiel slovenske klerikalne stranke, po domače: Mahnič je 1 tudi v Useničnikovi izdaji pre-no. Slovenska klerikalna stranka že davno ni več to, kar jo bila za Mahnicevih časov, že davno ni več tistega mišljenja, kakor je bila takrat, ko je bil njen zapoveduik škof Missia, njen intelekt uvalni voditelj pa dr. Anton Mahnič. Izneverila se - vsem političnim, socijalnim in kulturnim načelom, ki jih je zastopal Mahnič, in postala je stranka praktičnih politikov, --:i odškoduje duhovščino za tlako, katero ji dela s častmi in z denarjem in vsakokratnimi uslu-•snrni, sicer pa so ji pravi principi klerikalizma, kakov jih je formuliral Mahnič. hektiba.
Več načelne izobrazbe pričakuje Slovenec« od Tšeničnikove izdaje Mahnicevih spisov, in zlasti bere le-i te mladi katoliški inteligenci, češ, da ni za delo, in kar je najhuje, da ni pravega mišljenja. Toda to očitanje napravlja samo komičen vtisk, kajti sedanja katoliška mladina &e prav nič ne razlikuje od starejše generacije. Ena kaker druga ni bila ni-koli Mahnicevih razorov. Ti so imen svoje privržence samo med duhovščino in še med temi le malo prepričanih, in le dokler je živel Missia. Kako Jahkega srca je duhovščina privolila, da je klerikalna stranka Se iz svoj ga imenovanja vrgla besedo katoliško, kako ravnodušno se je izneverila Mahničevim temeljnim načelom in na usta dr. Šusteršiča proglasila, da je v njenem taboru prostora za vsakega, tudi če ni veren katoličan.
Klerikalna stranka je bila nekdaj stranka, ki se je bojevala za uveljav-Ijenje principov, kakor jih je formuliral Mahnič, danes ni to več, da se je
tako premenila, je največ vzrok to, da sedanji škofje nimajo nobene avtoritete več v stranki, sedanji slovenski škofje niso ne umstveno, ne osebno zmožni zavzemati v klerikalni stranki tako stališče, kakoršno je zavzemal Missia. Ti škofje so slepo orodje v rokah posameznih duhovnikov in posvetnih politikov in vsled tega je klerikalna stranka nehala biti to, kar je bila in kar naj bi bila po Mahnicevih naukih, ter je postala stranke, kateri so vera in cerkev le sredstvo za dosego politične moči. Klerikalna stranka ne dela več politike Mahnicevih načel, amoak politi-pridobitev oblasti in mandatov. Samo Mahničeva inkvizicijska brutalnost je ostala v časti in to prakticira klerikalna stranka z v&o brezobzirnostjo.
Ta praktična politika je duhovščini kot stanu in posameznim duhovnikom mnogo koristila. Zadobili so veliko moč v javnosti, velik vpliv in imajo od tega — na kar menrla največjo važnost polagajo — tudi velike materijelne koristi. Toda — roko na srce! — Ali je ta politika kaj pripomogla, da bi se bilo mišljenje slovenskega naroda poglobilo v onem zmislu, kakor je to želel Mahnič. in da bi se bilo javno in zasebno življenje uredilo po Mahnicevih naukih? Kaj še! Večina našega naroda voli s klerikalci in je združena v klerikalcih organizacijah — a sicer se razvijajo vse razmere ravno nasprotno Mahničevim naukom in sicer s tako silo, da so danes Mahničevi nauki pozabljeni in jih živa duša ne upošteva.
Useničnikova izdaja Mahnicevih člankov ima svoj pomen samo kot književna ktirijoziteta. Ušenionik je zadnji Mahniči janee. Knjiga, ki jo je izdal, bo strohnela v biblijotekah, v življenje ne bo vrgla nobene luči več. Mahnič je mrtev za Slovence in z njim njegova Šola.
Mmto mltiz v Planini.
Dne 14. t- m. so se vršile v Planini na Notranjskem občinske volitve. Agitacija je bila na obeh straneh zelo živahna, rekli bi skoro, od strani klerikalcev celo nasilna. Je pa to tudi čisto umevno, kajti Ho se je pred vsem zato. da se iztrže župniku Biharjn absolutno gospodstvo, katerega je imel dosedaj v občini. To so bile pravzaprav v Planini prve volitve, kjer sta ai stali nasproti dve
stranki, kajti dosedaj so dobili možje vedno le iz farovža kandidate, katerim je par najhujših kimovcev »izkazalo svoje zaupanje« in jih poslalo v občinski odbor.
Letos pa so ^stali tudi pri nas možje, katerim ni bilo po volji gospodarstvo klerikalnega odbora, kjer je imel absolutno besedo župnik Kihar.
Samostojno misleči odborniki niso smeli niti ust odpreti, sicer so že padali po njih ojstri pogledi župnika. Gospodarilo se je vedno slabeje in slabeje. Vsak pameten človek je moral izprevideti, da tako ne sme in ne more iti dalje. Treba je bilo preobrata. Možje, ki so hoteli nastopiti pri volitvah samostojno, zbirali so se skupaj pod imenom »Napredne kmečke stranke« in njihovo geslo je bilo: Pametno gospodarstvo v občini. Umevno, da se je začelo gospodi, ki se zbira okoli farovža, tožiti po prejšnjih časih, ko je bil & v občini »ljubi mir« in so delali nemoteni po svoji volji. Obrekovali so nas z brezverci, razširjevalci brezverskih časopisov in z vsemi mogočimi imeni, dasi imajo celo njihovi glavni priga-njači mogoče veliko manj vere v svojem srcu. pač pa več na jeziku, kakor marsikateri neodvisen in samostojen kmet, čeprav ni volil župnika. Da bi bila njihova zn*aga tembolj sigurna, kandidirali *?o knez Wind'&Ci - Graet:.ov*>ga oskrbnika g. Korbela, ki naj bi bil nekak magnet za one volilce, ki so slučajnu na ta ali oni način odvisni od graščine. V tem, da so imeli na svoji listi gosp. Korbela so videli klerikalci, kakor tudi grašen^ki uslužbenci, veliko sovraštvo naprednih kmetov do graščine, dasi vedoma sicer, vendar popolnoma neutemeljeno. Ta stvar se nam zii tako važna, da se moramo z njo poba viti nekoliko natančneje.
Izjavljamo odločno, da napredna kmečka stranka ni imela najin a njšccra nnmena nastopati v občinskem odboru zoper graščino. Nasprotno. Naša želja je, da žive kmetje z graščino v sporazumu, kajti reznoioženje pri ms je tako, da je kmet od graščine in v kolikor se dela tiče. graščina od kmeta odvisna. Smreke gotovo ne bodo hodile same iz gozda, ako bi se hot«M izvajati nad kmeti politični bojkot in se jim prepovedalo voziti iz knezovega gozda. Kljub temu pa se je nns4il g. Ko^bel kandidirati kot oficijelni kandidat klerikalne stranke na mestu, kjer je lahko vedel, da propad* z žnpnikom vred. Je pač čisto ja?no, da klerikal-
cem ni bilo zato, da dajo graščini zastopnika, ampak da dobijo v osebi g. Kftrbela privlačno silo, politični magnet. Ampak tla so bila prevroča in takrat magnet navadno ne deluje. Čudimo se graščinskim uradnikom, katere smo smatrali sicer za hude nemške nacijonalce, a vendar za ljudi naprednega mišljenja, da so sli s tako vnemo v boj za klerikalce; najbolj pa se čudimo g. Iftirbelnu, ki je baje tudi nemški naprednjak, da je šel klerikalcem na limanice.
Ubogi nemški »Freisinn«, ki so celo v kmečkih občinah izročaš kleri-kalcem n« milost. Mislim, da bodo tudi oni gospodje, ki so kot zvesti uradniki kneza hoteli v prid graščine agitirati s tem, da so se posluževati celo protizakonitih sredstev in kmetom grozili s prepovedjo iti še katerikrat v knezov gozd. ako ne volijo klerikalno, izprevideli, da je tudi planinskim klerikalcem ideal isti, kakor vsem drugim: Farovž in ne graščina! Ko bi se g. Korbel kot zastopnik graščine ne pustil tako hitro zasnubiti od klerikalcev in kandidiral na napredni listi — seveda le kot gospodarski zastopnik graščine in ničesar drugega — bi imela graščina danes uvujtga zastopnika, tako pa je bila le slepo orodje v rokah klerikalizma, katero se vrže proč, ko doseže svoj cilj! Dasi smo bili v narodnem oziru z gosoodi v velikem n*>sprotiu, vendar obžalujemo kot naprednjaki, da so se klerikalcem takorekoč v naročje vrgli in s tem svoje napredno prepričanje zatajili.
Pri volitvah je prodrla mešana lista. Naprednjaki smo z izidom popolnoma zadovoljni. 2upnik, ki je kandidiral v prvem razredu, je propadel in z njim lahko rečemo de facto klerikalna stranka v Planini. Oni klerikalni odborniki, ki so bili izvoljeni, so podobni sedaj armadi, ki stoji brez vsakega generala sovražniku nasproti.
Naš boj je veljal pred vsem osebi župnikovi in z njegovim padcem smo dosegli popolen uspeh.
Nasprotniki so izrabljali priž-ntco, gradino in vsa mogoča sredstva, imeli so v svojih rokah volilno komisijo, a pomagalo jim ni vse skuoaj nič. Imeli so v rokah vse udobnosti, katere more sploh imeti kaka stranka; le to smolo so imeli, — in to lojalno priznamo — da niso mogli deVti zt svojo trato vseh kandidatov v svoji sredi, ampak so po sili kandidirali celo naše somišljenike, za kar se bodo mogoče še kesali!
V naših vrstah vlada zadovoljstvo; saj je to prvi zadovoljivi korak samostojne misli v Planini. Pri nasprotnikih ni tako. Je pač težko, če mora posameznik ali celo cela stranka korak za korakom nazaj, mesto naprej. Toda pota pravične stvari morajo priti in pridejo prej ali slej!
Proti režimu na Hrvaškem.
Sarajevo, 21. februarja.
V mestu vlada neskaljen mir. Demonstracije in dogodki tvorijo sedaj razgovor v
deželnem zboru.
Seja deželnega zbora je sicer hrupna, vendar pa ni tako viharna, kakor je bilo pričakovati. Tudi Srbi obsojajo
brutalni nastop pilicije
ter glasujejo za tozadevno resolucijo, protestirajo pa proti temu, da naj bi pomagala srednješolska mladina vprizarjati demontracije na ulici. Obenem se Srbi odločno postavijo na stališče
proti trializmu
ter sa zavzamejo za avtonomijo Bosne,
Poslanec Dzamonia predloži deželnemu zbora obširno poročilo o nedeljskih dogodkih s tozadevnim predlogom. Med debato o tem predlogu pride do burnih kontroverz med hrvaškimi in srb?k:mi poslanci. Končno predlaga poslanec Dzamonia
resolucijo,
s katero se poživlja vlada, da naj policijo radikalno reorganizira ter v deželnem zboru v najkrajšem času predloži tozadeven zakonski načrt. V drugi resoluciji zahteva disciplinarno preiskavo proti odgovornim policijskim in vladnim funkcijonarjem.
Civilni adlatus baron Benko izreka v imenu vlade svoje živo obžalovanje nad nedeljskimi dogodki ter izjavi, da je odredil takoj
strogo preiskavo.
Civilni adlatus odklanja napade predgovornika na vlado in obsoja^ da so se zlorabljali srednješolski dijaki za politične namene. (Hrupno ugovarjanje Hrvatov.)
Pasi. Grgić konstatira, da demonstracije niso nastale spontano, marveč da so bile napravljene. (Hrvati ugovarjajo.)
Končno je bila resolucija soglasno sprejeta.
LISTEK.
Rienzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Buiwer. Prva knjiga. (Dalje.)
Pri tem naznanilu so se vsi po-glerji obrnili na škofa Raimonda, ki se je z dubovsko važnostjo dvignil in je zborovalcem govoril tako-le:
»Plemiči in meščani rimski, ljubljena moja čreda in otroci! Da-Bj sem jaz prav tako malo, kakor vi naprej vedel, kakšen bo govor, ki smo ga slišali in dasi moram reči, da ne morem biti popolnoma zadovoljen ne z obliko ne z vso vsebino tega plamtečega opomina, vas vendar (to besedo je škof posebno poudaril) ne morem pustiti od tod, ne da bi prošnji služabnika sv. očeta dodal tudi prošnjo duhovskega namestnika Njegove svetosti. Resnica je, da se bliža jubilej, vendar divjajo še vedno morilski in brezbožni roparji po vseh cestah celo pred rimskimi vratini. Kateri romar naj se upa čez Apenine, da bi molil pri altarju sv. Petra? Jnb^lej se bliža. Kaka sramota bo za Rim, če ne bo nič romarjev pred temi altarji, če se bodo boječne-
ži vstraaili nevarnosti potovanja, pogumni pa bodo padli kot žrtve. Zato vas prosim vse, plemenitaše in meščane, opustite nesrečne boje. ki že toliko Časa izčrpavajo moč našega mesta in sklenite, združeni po vezeh prijateljstva in hratstv«. blagoslovljeno zvezo proti cestnim razbojnikom. Mnogo jih vidim med vami, gospoda moja, ki so ponos in stebli države, toda — ah! — z žalostjo in s strahom se spominjam na prazno, brez vzrokov nastalo sovraštvo, ki divja med vami, na pohujšanje celega mesta. In to sovraštvo meče — naj mi bo še to dovoljeno povedati — slabo luč na vašo krščansko vernost in na vašo dostojanstvo, ki jo imate kot branitelji cerkve.«
Med nižjim plemstvom — zbranim ob sedež;h sodnikov in učenjakov — in med velikansko množico so te besede vzbudile glasno pritrjevanje. Odličnejši baroni so gledali ponosno, toda ne prezirljivo prelata v obraz in so molčali ter se držali resno.
»Na tem svetem kraju,« je nadaljeval &kof, »naj vas prosim, opustite te nepotrebne sovražnosti, ki so veljale že dovolj imetja in krvi. Združimo se z namenom, da posve-d oči m o svoj pogum proti skupnemu sovražniku, proti tem razbojnikom, ki pustošijo naša polja in so nevarni na vsaki cesti, proti tem sovražni-
kom našega ljudstva, katero moramo ščititi in proti tem sovražnikom boga. kateremu moramo služiti.«
Škof se je zopet vsedel; plemiči so se novic spogledali in ljudstvo je začelo šušljati. čez nekaj časa je vstal Adrian di Castello.
»Oprostite mi, gospodje, • in vi, velečastiti oče, če se vzlic svoji mladosti in svoji neizkušenosti, vzlic svoji majhni veljavi med vami drznem kot prvi povedati, da sprejmem z veseljem ta predlog. Rad se odpovem vsem morebitnim starim sovražnostim s katerimkoli mojih stanovskih tovarišev. Na srečo eem vsled svoje dolge odsotnosti iz Rima pozabil na vse prepire in ljubosumnosti izza svoje zgodnje mladosti. Na tem plemenitem zborovanju vidim samo enega moža (pri teh besedah je pogledal Martina di Porto), proti kateremu sem bil primoran dvigniti svoj meč; veselim se, da rokavice, ki sem jo vrgel pred tega plemiča, se ni bilo treba z bojem nazaj dobiti. Preklicem svoj poziv. Odslej naj hod" moji sovražniki samo sovražniki R:ma.«
»To je plemenito,« je glasno rekel škof.
Adrian je slekel svojo rokovico in jo vrgel pred zborovalce.
»Vrgel sem to rokovico pred vas, gospoda, da vas pozovem na plemenitejšo tekmo na lepšem polja.
Vabim vsakega, da tekmuje z nami v delu, da zagotovimo varnost in red v našem mestu. To bo boj, v katerem se bom brez zavisti odpovedal vencu zmage, če bom premagan. Danes Čez deset dni, velečastiti oče, bo štirideset oboroženih jezdecev pripravljenih pokoriti se vsakemu povelju za varnost rimske države. In vi, o Rimljani, prosim vas, pozabite zgovorno sramoten je svojih someščanov, ki ste je poprej slišali. Mi vsi, ne glede na stan, smo se udeleževali razuzdanosti našega nesrečnega časa, prizadevajmo si, ne da to posnemamo in maščujemo, nego da se poboljšamo in zodinimo. Ljudstvo pa naj spozna, da je patricijev največji ponos s svojo močjo služiti domovini.«
»Lepe besede,« se je porogljivo smejal kovač.
»Će bi bili le vsi taki, kakršen je ta,« je dejal kovačev sosed.
»Velikašem je pomagal   i« zadrege,« je menil Pandulfo.
»Obra? mladeniča in dovtipnost starca.« je sodil prileten Malatesta.
»Vi ste vodovju odprli stransko pot, a zajezili je niste,« je dejal za opomnje vedno pripravljeni Mont-real. ko se je mladi Colonna med splošnim odobravanjem zopet vsedel.
»Kako   naj to   razumem T« je vprašal Adrian* |
»Da so prišle vaše dobre besede prepozno, kakor so prepozni vsi spravni poskusi patricijev.«
Noben plemič se ni več oglasil, dasi so bili morda voljni se pridružiti splošni poravnavi in so z znamenji in mrmranimi besedami Adrianu pritrjevali. A bili so tako navajeni ponosa in ošabnosti, da se niso mogli odločiti za prijazno besedo ljudstvu ali sovražniku. Raimondo se je oziral iu ker ni hotel, da bi ta nespodobni molk dolgo trajal, se je nagi" dvignil.
»Sin moj, govoril si kot prijatelj domovine in kot kristijan! Molk tvojih stanovskih tovarišev priča, da so vsi tvojih misli. Namen je dosežen, bodi torej zborovanju konec Način, kako bomo postopali zoper združene cestne razbojnike zahteva treznega preudarka. O tem se boiuo dogovorili drugje. Ta dan pa v zgodovini ne bo pozabljen!«
»Ne bo ne,« je jezno zarenčal Cecco del Vecchio.
»Otroci — vam vsem moj blagoslov,« je z razprostrstirai rokami končal papežev namestnik.
Nekaj minut pozneje se je množica nsnla iz cerkve. Služabniki in zastavonosci so se zbirali in razvrščali na cerkvenih stopnicah, vsak oddelek je bil v skrbeh, da zagotovi svojemu gospodarju mesto pred drugimi plemiči. Množici so   sledili iz
Stanje pri demonstracijah v ponedeljek ranjenega dijaka, ki so ga operirali, se je nekoliko izboljšalo fer je upati, da bo dijak živel.
t    * *
Zagreb. 21. februarja.
V mestu vlada zopet po polen mir. Časopisje se bavi obširno s dogodki v Sarajevu in z včerajšnimi demonstracijami.
Listi stranke prava vidijo v teh demonstracijah dokaz, da žele vsi Jugoslovani enako iskreno ureditev hrvaškega državnega prava.
Listi hrvaško - srbske koalicije pravijo, da so dogodki v Sarajevu glasen klic po ureditvi razmer na Hrvaškem, ki tvori nekako pred-stražo proti tujemu navalu.
Vladni listi obsojajo demonstracije ter pravijo, da je šlo aranžerjem samo za to, da dobe pretvezo za svoje cilje, ki jih hočejo zasledovati s hrupnim početjem, kar pa je v nasprotju z realno politiko. Dolžnost vseh meščanov je, da pomagajo oblastim proti terorju peščice, ki ga ni mogoče imenovati niti teror ceste.
Delavska gibanje na Angleškem.
London, 21. februarja.
Člani Trade-Union so odpovedali delo. Unija   ima 800.000 članov
in je izključeno, da bi bili med to ogromno množico stavkokazi. Delavci imajo tako velik fond, da lahko stavkajo 6 tednov. V pokrajini Der-by so pogasili že več plavžev. V mno-srih tovarnah za volno v Lancashire so dobili dela \ j i odpoved za 1* marec. Več tovaren Je naznanilo delavcem, da bodo omejiie delo in sorazmerno tudi odpuščale delavce.
Delavci nikakor niso edini in v več okrajih so izjavili vsi delavci, da ne bodo začeli s stavko.
Mednarodna konferenca zastopnikov tujih premogokopnih delavcev ni mogla priti do nikakršnega zaključka. Zlasti med belgijskimi delavci ni opažati nikakršnega nag-nenja za stavko. Sicer so izjavili zastopniki belgijskih delavcev, da bi bilo umestno potegniti se za zvišanje mezd, vendar pa v sedanjem trenutku tega ne morejo priporočati. To stališče belgijskih delavcev je razumljivo, ker so sedaj stavkarske blagajne vsled stavke v Borinaži skoro popolnoma prazne. Konference so se udeležili tudi zastopniki francoskih, nemških in avstrijskih premogokopnih delavcev ter so se posvetovali o eventualni stavki, ki naj bi izrazila angleškim delavcem simpatije. Do sklepov ni prišlo in se konferenca nadaljnje danes.
Iz Bochuma na Westi'alskem poročajo, da so imeli tam zastopniki nemških premogokopnih delavcev konferenco, da zavzamejo stališče v. ozirom na stavko. O uspebu posvetovanj varujejo popolno tajnost.
Italijansko - turška vojna.
R i m, 21. februarja. >Popolo Romance in drugi listi označujejo oari-grajsko vest. da so Turki in Arabci 13. t. m. napadli Derno ter vdrli v dve utrdbi in da bo imeli Italijani velike izgube, kot popolnoma neresnično.
Rim. 21. februarja. Reut^rjev biro je pred dvema dnevoma poročal, da se je 500 italijanskih vojakov izkrcalo na Tarsan^kih otokih v Rde-
čem morju. Poročilo je popolnoma neresnično. Noben italijanski vojak ali mornar se ni izkrcal na kakem otoku ali kaki drugi točki Rdečega morja.
Pariz, 21. februarja. Rimski dopisnik Matina« telefonira, da je Italija svoje stališče glade eventualne akcije avoje mornarice izpremenila. Razširjena je vest, da namerava Italija parlament, ki bo v kratkem otvor jen, iznenaditi z energičnim nastopom v Sredozemskem morju. Govori se, da je italijanska vojna mornarica že zapustila t aren tak o pristanišče.
Štajersko.
Vprašanje   na kranjski deželni
odbor. Zadnje tedne lazi večkrat po Štajerskem neki Krištof, ki je menda v službi pri kranjskem deželnem odboru kot nekak živinorejski nadzornik ali potovalni učitelj. Ta Krištof hodi po zborovanjih, ki jih prirejajo različna društveea po zakotnih ošta-rijah in »predava« o živinoreji. Za ta »predavanja« se na Štajerskem noben pošten kmetovalec ne zmeni, ker imamo sami potovalnih učiteljev in živinorejskih strokovnjakov dovolj, ki temeljito poznajo deželo, prebivalstvo in njegove potrebe glede živinoreje. Zanimivo je vpra.^nje, ali hodi prodajat ta Krištof svoje modrosti po klerikalnih društvecih na Štajerskem na stroške kranjske de-ielel Ali res ne more ta d žela, čije finančno stanje, kakor slišimo, ni ravno najsijajuejše, svojega denarja porabiti drugače kakor za Krištofo-va potovanja po Štajerskem? In če se ta človek ne vozi na Štajersko za deželni denar, ali rra ni mogočo porabiti v deželi, katera ga p ačuje? O tej zadevi bi bilo dobro enkrat resno povprašati kranjski deželni odbor. Ce celo štajerska dežela ne pusti, da bi njeni potovalni učitelji ir». živinorejski strokovnjaki, ki sa v deželni službi, predavali na političnih zborovanjih različnih klerikalnih društev, zakaj bi pa to st°rila kranjska dežela •— posebno če se za živinorejo ni-Čoear koristnega s tem ne doseže?
Pozor,  slovenske   občine in
zdravniki! Štajerski dež. odbor bo kmalu — skoro gotovo tekom meseca marca — razpisal vsa mesta distrikt-nih zdravnikov na Štajerskem v smislu dež. zakona z dne 28. aprila 1909 in razglasa staj. dež. odbora z dne 28. februarja 1911. Opozarjamo okrožne zdravstvene odbere, rta morajo priti v temo vsi zdravniki, ki so že sedaj v dotičnem zdravstvenem okrožju definitivno nastavljeni. Zdravniki morajo poslati prošnje za nameščen je dež. odboru, kateri jih odstopi okrožnim zdravstvenim odborom. Ti morajo tekom štirih tednov po razpisu temo - predlog vložiti. Ako se to ne zgodi, srn* deželni odbor sporazumno z namestnijo imenovati zdravnika tudi sam (§ o. zakona z dne 28. aprila 1909).
Za prvo letošnje zasedanje porotnega sodišča v Mariboru so bili izžrebani sledeči gospodje za glavne porotnike: Ferdinand Potočnik, mizar; Julij Rupprieh, kavarnar; Fr. Sulzer, sodar; Ernest Tisso, za*ob-I nik; Jane? Vernik, steklar; vsi iz Maribora; Frane Ploj. j>osestnik v Zg. Porčičn; Al. Aravš. gostilničar pri Sv. Lenartu; Franc Bratko, posestnik pri Sv. Tvenartu; Peter Roš-karič, pos. v Zor. Ročici; Juri Lešnik, gostilničar v Radebovi; ftenrih Pak, trgovec v Št. IIju; Janez Hcu, posestnik v Kamnici; Franc Kramberger, posestnik v Kaniži; Gabrijel Majcen,
profesor v Maribora; Lntfovik, Peta, posestnik v Spičniku; Ignac Thaler, posestnik v Žitečkl vosi; Edvard Ter-tlnek, posestnik t Vunnatu; Janez Bauman, posestnik ▼ Štrihovcu; Kari Plucher, posestnik v Štrihovcu; Adam Autor in Anton Oder, gostilničarja pri Sv. Lovrencu nad Mar.; Henrik Pogačnik, tovarnar v Rušah; Gregor Godce, posestnik v Bodečem bregu; Simon Seveder, posestnik na Tesni; Frane Vieman, posestnik v Oiniatu; Ernest Daš, posestnik v Ptuju; Franc Rndl, oskrbnik v Lihteneku; dr. G. Delpin, odvetnik v Ormožu; Miha Filipic, posestnik v Stari novi vasi; Frane Seraen ml., posestnik v Veržeju; Anton Pečko, posestnik v Remsniku; Maks Lnkas in Franc M.rth, posestnik v Marn-bergu; Anton Podlesnik, veleposestnik v Ribnici; Frenc Sgerm, trgovec v Vuhredn. Nadomestni porotniki so gospodje: Frane Bernhard sen., hišni posestnik; Mihael Bregar, knjigovodja; Martin Gaisek, trgovoe; Kari Haber, trgovec; Franc Kantn^r, pilar; Karel Kamer, pozlatar; Karel Krt, ključavničar; Franc Koth-bauer, ključavničar; Jek ob Lipnik, hišni posestnik, vsi v Mariboru.
Iz Dola pri H^nstnlku nam poročajo: V torek je obhajal spletno priljubljeni g. nrdučitelj Anton Gnus v rodbinskem krogu SVejn srebrno poroko. Na predvečer je napravilo dolsko gasilno društvo g. Gnusu kot svojemu ustanovniku sijajno bakljado.pri kateri je pel hrastniško dolski kvartet podoknico. G. Gnnsu in *"oprogi: Se^ na mnoga leta!
Velika kurzna zguba pri isurS-borski mestni hranilnici. Ka»or ve povedati »Arboitervrille«, je C* zadnjem občnem zboru mariborskega nemškega obrtniškega društva napa t4**? propadli deželnozborski kandidat nemškitar Kral jako hudo mariborska mestno hranilnico. Kritiziral jo nje**.a gospodarstva in pripovedoval, da je imela vsled nerodnega nalaganja denarja okreg 157.000 K knrzne zgnbc. K temu dostavlja »Arb.~: Ako pomislimo, dr. dobi mestna občina del hranilničneg«? čistega dobička za pokritje svojih potreb, si lahko pre-racnnimo. koliko zgubi na dohodkih, ako se pri hranilnici slabo gospodari. S trditvijo, da je 7,višanJB najemninskih vinarjev za 2 in pol tudi z omenjenimi zgubami v zvezi, ne bo-demo delali nikomur krivice.
Iz Polzele v Sav. dolini nam je poslal »slov. učitelj« Loparnik sledeče pismo: »V smislu § 19. tisk. zakona vas prosim, da sprejmete z ozirom na dopis »Iz ^Polzele v Savinski dolini« v štev. 38 z <lne 16. febr. t. 1. v prihodnjo štev. »Slov. Naroda« sledeči popravek: Ni res. da se je zborovanja »Siidmarke« na Polzeli udeležil ter slovenskim delavcem celo govoril slovenski učitelj Peter Loparnik, res pa je, da se« omenjenega zborovanja nisem udeležil, ter tudi govoriti nisem mogel. Ni res, »da se rad shaja s tukajšnjimi Nemci in nemškntarji,« res pa je, da se taka shajanja ne vrše. S spoštovanjem: Pet. Loparnik, slovenski učitelj.« — G. Loparnik ima najbrže toliko inteligence, da bo vedel že staro resnico, da se da s § 19. tisk. zak. popraviti vse, razun čevljarskih računov. Popravek bi >icer lahko zavrnili, saj smo v omenjenem dopisu izrecno izrazili dvom. da bi m^gel učitelj tudi Lopa m i kove vrste tako globoko pasti. Vendar pa ga priobčimo, da damo Slovenskim polzelnnom priliko nekoliko temeljitcjše preiskati klerikalne Loparnikove obisti v narodnostnem oziru. In bojimo se. da bo imel >slovenski učitelj« Loparnik prav malo vesolja ■ to preiskavo.
Kun slinavka in grintovka je
na Sp. Štajerskem se uradno izkazana v občinah Kokarje. Rečica v Sav. dolini in fit. Jnr ob Taboru, vse v pol. okr celjfckem.
Poroki. V 3t. Petru ob Savinji se je poročil g. Horvat, posestnik in gostilničar z gdč. Paniko Četi-novo, poa. hčerko. — V Petrovčah se je poročil g. Miško P o s p e h , pos. v Kasasah z gdč. Terezinko Medvedovo.
V slovenskem trga na Spodnjem Štajerskem je naprodaj hiša, v kateri je bila dosedaj trgovina. V hiši se nahajajo hlev, skladišča, obširno dvorišče, poleg hiše vrt in njiva s kozolcem. Kupnina je primerna. Naroden, soliden trgovec bi prav dobro izhajal in bi prav nič gaj riskira I. Stvar je zelo nujna. Več pove podružnica »B*-*nib^r«»« v Celju.
Drobne novice. Poročil se je v Ptuju 19. t. m. g. Vladimir Fabija-ni, c. kr. poštar pri Sv. Lenartu, z gospodično Gizelo Kol-jr, hčerko g, ritmoj3*ra Fr. Kolarjj«. — Iz Ce-! j a. Nekateri obiskovalci gostilnic^ v Narodnem domu r*^ nam pritožujejo, da nir>o dobili tam C. M. narodnega kolka pač pa samonemške razglednice. V prepričanju, da se kaj enakega ne 1m> več pripetilo, priobcu-jem-j te vrstice. — Iz Celja. Terezija Pcoarič iz Šmarsko okolice je bila obsojena pred porotnim sodiščem na 5 let težke ječe zaradi poskušane-ga umoru. Ko je ta ženska skušala svoj**-a nv-.ža s sekiro ubiti, da bi mogla živeti s nekim kmečkim fa.n tom iz Roginke gora, smo svoječas no obširno poročali. — Iz Celja. Na prstni nedeljo sc imeli v gostilni Kos blizu Majdieevega paromUr,-domačo verrdioo. Ko so gostje ponori zapuščali gostilno, so našli gostiini-čarko Kos mrtvo pred hišnim prr.-gom. Zadela jo je kap. — Priznanje je izreklo graši-o društvo za varstva živali orožniškernu straž-moj^tra Martinu Majceno in tit. po-stajevodji Antonu Ivanu^.u v Konjicah radi zaslug, ki sta si jih pridobila za prizadevanje društva. — Iz Celja. Tisto osebo, ki je na maska-radi celjskega Sokola vzela neki dami iz ročne torbice listnico z OO K denarja — in sicer se je zgodilo to na galeriji v gledališki loži — pozivamo, naj denar takoj vrne, ker je poznana. Drugače jo javimo sodišču. — Iz Celja. Na pustni torek je priredil celjski »Sokol« za Gaberjane v »Sokol«kem domu« pustno veselico, ki je bila izvrstno obiskana in zelo živahna. Pri plesu je igrala želez-ničarska godba na pihala: opravila je izvrstno svoj posel. Splošno zabavo so še povečali nastopi najrazno-vrstnejših mask. Klet in kuhinia gostilničarja Viharja je bila kakor vedno izborna.
kupila mestna občina celovška. Pri. hodnja seja je danee.
Novi zakoni za uČItcljstvo na Koroikem. Finančni odsek koroškega deželnega zbora se bavi s tremi zakonskimi načrti glede koroškega učiteljstvfl. S temi zakoni se bodo uredilo plače učiteljev in učiteljic na javnih ljudskih in meščanskih šolah, disciplinarne preiskave in odpust učiteljstva ter učiteljske pokojnina in oskrba učiteljskih rodbin. Plače za učiteljstvo ljudskih sol se razdeli v 5 razredov in so prejemki različni za oženjene, neoženjene in za učiteljice. Najnižji razred izkazuje za prve 1500 K, za druge 1400 K in zh učiteljice 1150 K letnih prejemkov. Prvi najvišji razred pa v istem smislu 2300 K, 2200 K in 1750 K. Plač* za učiteljstvo meščanskih šol se raz-dele v dva razreda in sicer dobe oženjeni v I. razredu 2500 K, neoženjeni 2400 in učiteljice 1950 K, v dru gein razredn pa v istem redu 2300 K. 2200 K in 1750 K. V prvem razredn sme biti le ena tretjina učiteljstva. Učitelji, ki po 25Ietnem službovanju še niso postali samostojni vodje, dobe letne doklade in sicer moški po 150 K, ženske po 100 K. Te doklade f»e vštejejo tudi pokojnini. Službena doklade dobi učiteljstvo vsakih ^ let. Tudi te doklade se vštejejo po kojnini. vendar jih ne sme biti več kot 6. Definitivno nastavljeni učite !ji imajo pravico tudi do funkcijske doklade.
Mlad samomorilec. Obesil se # v Trbižu komaj trinajstletni učenec, sin nekega pekovskega mojstra, ker je dobil slabo šolsko spričevalo.
Primorske,
Koroško.
Koroški deželni zbor. V zadnji seji koroškega deželnega zbora so sprejeli nekaj predlogov glede osuševanja polj in glede regulacije cest in poprave mostov, na kar se je razvila živahna debata glede izpremerabe koroškega občinskega reda. Ta izpre-memba vsebuje oprostitev raznih stanov od občinskih dokiad. Oproščeni bi naj bili teh dokiad razni uradniki, učitelji in posestniki zemljišč, ki pa ne stanujejo v občini. Predlog je bil po dolgi debati vsprrjet z dodatkom, da se oproščajo občinskih dokiad tudi občinski uradniki. Nato se je vršila tajna seja, pri kateri se je obravnavalo glede S]k>razuma o nakupu deželne hiralnice, ki naj bi jo
fz državno železniške službe. K
državni železnici so stopili kot volonter ji Leo Bakšič v Podbrdu, M. Hočevar v Pulju, Ed. Planko v Št. Daniel - Kobdil in Emil Kosiček v Herpeljah - Kozini. Prestavljeni so: Stavbni nadkomisar Karel vitos Henriquec iz Pnlja v Gorico kot vod ja urada za vzdržavanje železnic, asi stenta Karel pl. Zuceato iz Trsta v Gorico in Franc Ambrož obratno.
Iz gozdarske službe. V oRrožjtr goriškega ravnateljstva državnih gozdovnih po.-estev so imenovani sa gozdarje gozdarski pomočniki Vin-cenc Meršjolj v Dolu, Josip Burja n* Bledu, Ivan Dzugan v Žabnici, Ivan Feichtinger pri Sv. Mohorjn, Antoi: I'lesni čar v Zubi ni in Matija R upnik v Boh. Bistrici. Za gozdarskega pomočnika je imenovan abeolviram j gozdarski učenec G. Gurtler v Zgor-I njo Belo.
Požar v Trstu. Včeraj dopoldne j okoli 9. ure je izbruhnil ogenj v ve-I liki drožeriji J. Makorin na trgu Gol-doni v Trstu. Ogenj je povzročil po-močnik H. Norbodo, ki je prevrnil goreč samovar. vsled česar se je vnel cel sod špirita. Osobje se je re>ilo tkozi okno. Ogenj se je naenkrat silno razširil in so segali plameni že do oken tretjega nadstropja. Škoda v prodajalni se ceni nad 15.000 kron. ki je delno krita z zavarovalniuo. Škoda na hiši pa še ni dognana, in tudi hiše ne bodo več dosti popravljali, ker je itak v regulacijskem ua-črtu za trg Goldoni med onimi hiša mi, ki se bodo v kratkem podrle. Ogenj bi bil postal lahko nevaren za celo mesto. Če bi bila vlekla burja.
Vlomilec v tobakarno. Včeraj so aretirali v Trstu 2£letnega delavca Avgusta Grattona. ki je vlomil pred kratkem v tobakarno na cesti Giulia. Pri njem so dobili 17 različnih tatinskih ključev, na njegovem domu pa en del njegovega plena. Grattona za
cerkve plemiči, ki so se zbirali v malih skupinah, pazeč, da bi ne prišJi v stik s sovražniki. Kmalu se je med sovražnimi četami nnel prepir, nastalo je vpitje in s težavo so vikari-jevi služabniki napravili red.
Pokazalo se je že zdaj, da je Montreal pogodil resnico s tem, kar je v cerkvi rekel Adrianu. Ljudstvo je bilo že skoro zopet pozabilo lepi poziv mladega plemiča ter je delalo trpke opazke na molk njegovih stanovskih tovarišev. Kaj je bilo letom mar za križarsko vojsko zoper cest-ue razbojnike* Ljudje so grajali škofa, da ni plemičem pogumno povedal: Vi ste prvi razbojniki, proti katerim je treba začeti vojsko. Nezadovoljnost ljudstva ni bila pomirjena; nezadovoljnost je bila taka, da ljudstvo ni več samo želelo, naj se razmere zboljšajo, ampak je zahtevalo, naj se popolnoma premene. V gotovih časih so revolucije neizogibne in morajo nastati, bodisi da nastanejo rsled odpora mogočni kov ali vsled njihove popustljivosti. Gorje pa narodu, kateremu ne prinese revolucija nobenih sadov — pri katerih švigajo bliski samo v višavah, a ne očistijo zraka. Dostikrat se zgodi, da trpe najplemenitejši ljudje brez koristi, ali če trpi narod, ne da bi imel od svojega trpljenje korist, naj se sam kolne.
(Dalje prihodnjič.)
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) (Dalje.)
»Nesrečna bi bila!« odvrnila je, ->nesrečna do smrti, če bi ga mogla le količkaj ljubiti, vsaj prav malo,ne zinila bi vam nobene besede — drugemu tako ne morem nikomur tega povedati —* a vem in čutim, da bi kazala proti njemu samo prisiljeno in nepravo prijaznost in ljubeznivost. Ob, ko bi imel moj oče človeka, ki bi mu mogel dopovedati, da. jo ta in taka njegova želja morilna za me!«
»Ko bi vedel, gospodična, da kaj dosežem za vas in da bi to vašega položaja ne poslabšalo, gotovo 6e lotim sicer kolikor toliko brezupnega posla,« de Sedmič.
»Ali resi« vsklikuila je Justina goreče in z obema rokama krčevito stisnila njegovo desnico, »ah, dajte, prosim, storite to! Vaša beseda je pri očetu bila vedno tehtna in tudi »daj bo. Vedno vam bom hvaležna in veselo upanje imam že zdaj, da bom obvarovana pred dolgoletno žalostjo in nezadovoljnostjo. A vase posredovanje je potrebno precej, kajti Mrkač je napovedal očetu obisk, da bo se l>olj natanko kot v pismu razložil, da je pri vsej pasji nesreči tako čisto nedolžen kot moj oče.«
Sedmič je obljubil, da bo govo-
ril z Borcem, nkoravno ni pričakoval nobenega uspeha od tega posredovanja in dasi bi se to njegovo potegovanje lahko smatralo, da izvira iz povsem drugih vzrokov, kot pa je bilo v resnici.
Jezilo je pa Davorina, da ni mogel napeljati govora na tisto, zaradi česar je prišel na vrt,. Zato je /daj omenil/ da sc Borec drži proti njemu pik i rano ter vprašal Justino:
»Pa je vaš gospod oče velikokrat tako slabe volje, kot je zadnje dneve? Ali je bil včasih, predno se je v drugo oženil, tudi katerikrat tak?«
»Še nikoli se ni tako revskal nad ljudmi kot zdaj,« odvrnila jo Justina, »zdaj ga je samo ta pes in sramota tako razjarila.«
»Koliko časa je oženjen v drugič?« napeljeval je Sedmič.
»Od letošnje spomladi.«
»Kje je že doma njegova gospa*«
»V Gorici.«
»Saj res, pravila mi je to sama,« rekel je Sedmič, »čakajte, kako se je že pisala prej t«
»Koka]j!< odgovorila jo Justina.
»Ali res Kokaljf« vprašal je Sedmič hlastno.
»Res!« odvrnila je Justina in se začudila njegovemn spremenjenemu govorjenju.
»Torej Katarina Kokalj!« rekel je on in iz oči mu je bil brati srd, ki mu je napolnil dušo.
Od pajčevinaste smreke sem je zaškripal pesek in ko sta se Sedmič in Justina ozrla tja, videla sta prihajati Katinko.
Ko je zagledala mlada človeka skupaj tukaj za vrtnim grmičevjem, ki se je ravno proti hiši razprostiralo gosto, da ga ni prodrl noben pogled, vzbesnela ji je kri ljubosumnosti in sovraštva do Justine. A tudi v tej se je obudilo čuvstvo, kot bi imela pred seboj nasprotnico in uniče-valko svojih idej in želja; videla je pa v njej tudi svojega očeta ženo, katere oblast je nekoliko segala uad njo. in ta misel je preobvladala prejšnjo. In ko jo je mačeha v svesti si te oblasti strupeno opozorila, da zdaj ni čas za prazno besedičenje, odšla je Justina brez besede z vrta.
»Menda sem motila intimen pogovor,« rekla je Katinka, ko sta bila s Sedmičem sama.
»Prav nič, gospa; jaz intimnih pogovorov ne poznam, kar govorim, 6rae slišati vsak,« odvrnil jc Davorin rezko in lomil preperelo vejico na kratke koščke. Borcevke poz'e-dal ni.
»Kaj sta govorila torej, čc je tako, da se sme vedeti)«   vprašala je . Borčevka.
»Da danes odid< t,« rekel je Sedmič kratko.
»Tako nenadoma t Pa zakaj t«
»Dosti časa sem vam delal škodo
in na potjo, v dejal je, r-oas je. da gre in.<^
Kar tako v h hitro pa vendar Se
l>ojde,« menila je ona, »vsaj midva se imava še nekaj do konca donuv niti.«
-Midva .V vprašal je osuplo. y>F'> mojem mnenju nič!< pristavil je trdo.
»Vendar! Spomnite se onega večera v obednici danes deset dni!«
»In kaj hočete od mene?«
Pri tem vpra&anju jo je pogir dal z jezo in sovraštvom najhujšega nasprotnika.
»Kaj hočem, ^e vprašaš?« dela je s smehljajem na ustnicah, a okroc: ust so se ji jele zarezavati strastne poteze.
»Gospa!«« vzbruhnil je Sedmič in se tresel srda. »poznam vaše želje in namene. Enkrat za vselej vam prfv povem o tem še kaj govoriti.«
»Ne bodi otročji, Davorin!«
»Prepovedujem si tikati me in me klicati po lastnem imenu.«
Zasmejala se je ua glas in odurno.
^    »Povej mi, če ljubiš drugo?«
»Da, ljubim. Povem vam to, ker u im, da boste zdaj mirovali.«
»Ti ljubiš drugo?« poudarjala je počasi vsako besedo; »če si res odkritosrčen, povej, kdo je ta tvoja ljubica !«
»Vaša hči!«
liMIJe prihodnjič.)
deduje tudi trisiška žendarmerija za* radi neke tatvine.
Prijeti ponarejevalci denarja, V
Trstu so včeraj aretirali 361etnega elektrotehnika I. Zagreta iz Benetk, ravno ko je menjal ponarejen pet-jrronski tolar. Pri nadaljni preiskavi so izsledili še dva njegova tovariša in sicer 21 letnega stavca H. Gamlencija iz Ravene in črkolivarja M. Jaskija iu Trsta. V njih stanovanju so našli eel arzenal raznih priprav in potreb, ščin za ponarejanje kovanega denarja. Dobili so več topilnic in modelov, precejšnjo zalogo svinca in antimona in celo vrečico jako dobro ponarejenih petkronskili tolarjev. Poleg tega več samokresov, pištol in bodal in cel zavoj tatinskih ključev.
Truplo samomorilca 51 dni v vodnjaku. V vodnjaku posestnika franca Košuto pri Sv. Križu pri Trstu je začela v zadnjem času voda inlno smrdeti in je imela jako neprijeten okus. Na tozadevno ovadbo je dala zdravstvena oblast vodnjak prečkati. Pri preiskavi so potegnili iz vodnjaka že zelo nagnito truplo 26-Jrtnega posestmkovega sina Alojzija Bizinca, katerega so pogrešali že od Novega leta. Pri njem so našli denar, aro, prstane in njegove listine. Iz iega dejstva sklepajo, da Bizin ni bil ubit, marveč da je skočil bržkone šaro v vod jak, razun če ne gre tu za kako maščevanje. Truplo je ležalo v vodnjaku približno 51 dni. Vodnjak so zaprli.
Plačila je ustavila velika ivrdka vnanufakturnega in modnega blaga Blau in Mohovich na Reki. Dolgovi Tuašajo okroglo 300.000 kron.
Deželni zbor sanjski.
(Seja dne februarja ob 10. uri dopoldne.)
Pravijo in nemški listi srraški jo poročali, da bo danes zadnja seja deželnega zbora.
Toda iz današnjega dnevnega ?eda bi se dalo sklepati, da ta seja še ne bo zadnja, zlasti ker ni na dnevnem redu točka o zakonskemu načrtu glede podržavljenja mestne j*>lieije ljubljanske.
Sicer se nahaja na dnevneui rede kot zadnja točka »Eventualna druga poročila« in ni izključeno, da se prav pod to točko skriva zakonski predlog 0 podržavljenju ljubljanske policije.
Seja se je zopet zakasnela. Oh 1 t na 11. še ni bilo nikogar v zbornici. Tudi hodniki so bili prazni, satno stenografi in ostali uradniki so Vamkaj pričakovali, živahno se raz-arnv arjaje začetka seje.
Ob 10. uri 20 minut se je \>ola-iroroa jela polniti zbornica. Jarc in Pegan sta prišla prva v zbornico. Za njima je prihitel eksoelenca baron Schwarz. Stopil je takoj k dr. Poganu ter mu nekaj zašepetai na uho. Nato sta se v živahnem razgovoru umaknila ir. zbornice. Ali je njihova >onferenca veljala predlogu o »varstvu deželne avtonomije« 1
Seja se je pričela ob 10. uri 27 »ninut. Deželni glavar je konstatiral sklepčnost, imenoval za zapisnikarje ^ar »na Borna in dr. Zajca ter naznanil, da se je nadvojvoda Rainer brzo-javno zahvalil za čestitke povodom njegove, dijamantne poroke.
Nato je objavil, da je vložil dr. L a m n e nujni predlog, s katerim ae daje deželnemu odboru ]>ooblasti-!n. da lahko v času, ko deželni zbor ne bo posloval, na sprejetih zakonikih načrtih v smislu dežolnozbor-^kih sklepov izvršuje potrebno nebistvene spremembe, ako bi bila od teh <prememb odvisna sankcija dotičnih r^konov, in prevajati zakonske načrte, ki so bili vloženi v samo enem jeziku, v drugi deželni jezik.
Po utemeljevanju dr. Laiirpeia 'i bila predlogu priznana nujnost, 'redlog je bil izročen ustavnomu od-eku.
Klerikalci >v» vložili celo vrsto mterpelacij, med temi se nahaja i udi interpelacija posl. Hladnika — o občinskih volitvah v Št. Rupertu.
Volitve  v  pridobitno komisijo.
Druga točka dnevnega reda je hila dopolnilna volitev v pridobnin-sko deželno komisijo in v prizivno komisiju za osebno dohodnino.
Volitev se je vršila, v prvi skupini iz vse zbornice, v drugi pa po
kurijah.
V pridobninsko deželno komisijo so bili izvoljeni: posl. Ant. K o -h i, Joči. K e n d a in Ant. Belec kot 'Mani; K. Pollak in posl. Franc Demšar kot namestnika.
V prizivno komisijo za osebno dohodnino so bili izvoljeni: v veleposestniški kuriji: posl. dr. Eger za *lana, Karel M u 11 e v na Vrhniki <>a namestnika; v mestni kuriji: posl. •Josip Turk; v kmetski skupini: posl. Pr. K o š a k in T e r š a n za član?'
P o d 1 e s n i k in Fr. Jaklič *a Jiamestike; v splošni kuriji pa posl. Ev. J a r c.
Poročilo deželnega odbora o uvedbi mitnine od avtomobilov pri mitnicah na deželnih cestah na Ra-
keku* Bloški polici in v Podklancu in na reški deželni cesti se odkažeta odseku.
Sprememba ljubljanskega občinskega volilnega reda*
Poročevalec posl. Jarc poroča o poročilu deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt zakona o izpre-membi občinskega reda, oziroma občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano. Po njegovem mnenju je treba pri novih zakonih kakor hitro mogoče odstraniti nedostatke.
Poslanec dr. Tavčar pravi, da se sklicuje na tozadevno izjavo mostnega zastopa, in izjavlja, da smatra izpremembo \> 7 občinskega reda »a stolno niesto Ljubljano »a izpremembo ^§ 3, 13 in 14 deželnozborskega volilnega reda, za kar jo treba postavno predpisane kvalificirane večine. Izjavlja v imenu narodno - naprednih poslancev, da se ne IkmIo udeležili debate in se absentirali. Deželnega glavarja pa prosi, naj v zrai-slu ^ 64 odredi glede glasovanja tudi proti glasovanje in štetje glasov.
Po tej izjavi so se narodno - ua-predni poslanci odstranili ta dvorane.
V imenu nemških poslancev je govoril dr. E g e r.
Izjavil je, da bodo on in njegovi somišljeniki glasovali proti izpre-membi n> 7-, ako ne bo večiua uvažavala izpremiujevalnegn predloga, ki g*» bo on stavil glede te točke.
Iz zakonskega načrta, ki ga je predložila večina, je razvidna tett-dencu, da se spravita zadnjič v deželnem zboru razveljavljena dva ljnbljanska mandata v roke druge stranke. Ta tendenca se kaže tudi v tem, da se hoče doseči spremembo občinskega volilnega reda ljubljanskega nepovredno po izvršnih volitvah, ki niso izpolnile vseh nad, ki jih je stavila deželnozborska večina o novem volilnem redn.
Nesprejemljiv je zlasti <> 7.. ki določa, da bi naj imeli okoličanski volilei, ki volijo pri občinskih volitvah v Ljubljani, volilno pravico v mestu tudi pri deželnozborskih volitvah. Ti volilei, ki imajo svoje posestvo in svoje bivališče v okolici, nimajo z mestnim prebivalstvom nobenih skupnih interesov, marveč so z vsem svojim bitjem navezani na okoličan-sko občino. Zato je povsem nenralji-vo, zakaj se te poljedelce hoče odtrgati od njihove grude ter jim dati volilno pravico mesto v domači občini v mestni občini.
Sicer pa je $ 7. v <obliki, kakor ga nasvetuje odsek v direktnem nasprotju s <> 14. deželnega volilnega reda. ki izrecno določa, da ima tisti, ki plačuje davek v občinah, volilno pravico v občini svojega rednega bivališča.
Končno je izjavil govornik, da bi bili nemški poslanci pripravljeni, glasovati za <> 7., ako hi se istočasno primerno izpremenil tudi $ 14. deželnega volilnega reda.
Referent Evg. J a r e je skušal zavrniti očitanje posl. Egerja> da zasleduje predi ožeči zakonski načrt, gotove tendence. Rekel je, da ima njegova stranka s spremembo občinskega volilnega reda ljubljanskega — najčistejši nameti. Tendenco bi se klerikalcem dalo očitati kvečjemu takrat, ko je predložila novi občinski volilni red za Ljubljano. — Takrat Nemci niso očitali zakonu t°ndenoi-joznosti. Zakaj ne, to se ve. Ali bi morda dr. Eger rad sedaj reasemirad sklepanje o novem ljubljanskem statutu T Ni verjetno. Ce pa tega nečo, naj ne zavira potrebno izpopolnitve ljubljanskega občinskega volilnega reda.
Predloženi načrt o izpremembi občinskega reda, oziroma občinskega volilnega reda je bil nato v drugem in tretjem čitanju sprejet ob abstinenci naprednih poslancev s M proti 7 glasovom.
Z istimi glasovi je bil« sprejeta tudi ta - le resolucija: Zakonski načrt o spremembi občinskega in volilnega reda za Ljubljano v obliki, kakor ga je sprejela klerikalna deželnozborska večina, se glasi tako - le:
Člen I. 4 7. zakona   z   dne   5. avgusta 1S87. je v svoji dosedanji besedi razveljavljen ter se glasi odšle:
Občinski družniki so tisti avstrijski državljani, kateri v občini sicer nimajo domovinske pravice, pa posedujejo tamkaj kako hišo ali zemljišče, ali ki plačujejo od svojega, v občini samostalno izvrševanega obrta ali od svojega pridobitka direkteu davek, ali pa ki stanujejo v občini in tam od kakega drugega dohodka plačujejo davek:"
Z' Člen II.
■ 24. in ^ 48. volilnega reda za de !no stoli'o mesto Ljubljano z dno l r/ oktobra 1910. 1., sta v svojem dosedanjem besedilu razveljavljena ter so glasita odslej
o j,
Volilne izkaznice in volilne kuverte morajo biti za posamezne volil-ske razrede raznobarvne, in sieer za
prvi volilski razred antene, za drugi modre in aa tretji razred rdeče.
Volilna izkaznica mora obsegati tekočo številko imenika volilcev, natančno označbo (ime in priimek) volilnega upravičenca, kakor tudi volišče in dan volitve, uro nje začetka iu zaključka pa tudi število občinskih svetovalcev in namestnikov, ki jih je izvoliti.
Tudi je na izkaznici izrecno pripomniti, da se smejo pri voli t vi uporabljati le uradno isdaue in s uradnim pečatom označene kuverte.
Poleg tega je na volilni izkaznici navesti določila ^ 45. o predpisih glede veljavnosti glasovnice in bistvena določila M ^0* do 6*3., 66. in 67. o volilni dolžnosti.
Volilne kuverte morajo biti iz močnega, neprozornega papirja in enake oblike.
Kuverta ne sme imeti drugega /•manjega znaka, nego le uradni pečat in označbo volilskega razreda z rimsko številko I, oziroma II in III.
Vsakemu volilnemu upravičencu je na zahtevo proti povračilu 2 h za vsak komad tekom 48 ur izročiti toliko uradnih kuvert, kolikor jih s svojim vplačilom naroči.
Namesto izgubljenih aH uerab-I ji vi h izkaznic mora izdati mestni magistrat duplikat vsakemu volilne-•nu upravičencu, ki to zahteva.
Namesto izgubljenih ali nerab-Ijivih kuvert mora izročiti mestni magistrat ali na dan volitve predsednik volilne komisije volilnim upravičencem na njih zahtevo druge kuverte.
^ 48.
Ako vsota teh posamniin listam pripadlih mandatov ne doseže števila vseh mandatov, ki jih je oddati, se prideli prvi ostali mandat oni listi, ki je imela pri pridelitv mandatov v dotičnem voHlskem razredu največ nevpoštevanih glasov, evcutoalni drugi ostali mandat pa oni listi, katera je imela za prvo največ nevpoštevanih glasov. Nadaljnje ostale mandate je po načelu, ki velja za pri-delitev prvega in drugega ostalega mandata, odkazati posamnim listam.
Pri enakem številu glasov odloči žreb.
Dalje nasvetuje odsek sledečo resolucijo:
Deželnemu odboru so naroča, da na podlagi dosedanjih izkušenj glede nekaterih nejasnosti in pomanjkljivosti občinskega reda in občinskega volilnega reda za deželo stavi deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju primerne nasvete in predlo« eventualno potreben zakoniki načrt.
Razni predlogi.
Posl. Jarc poroča v imenu ustavnega in občinskega odseka o odkazanera mu poročilu deželnega odbora o spremembi zakona o občinskih taksah in predlaga.
Visoki deželni zbor skleni:
1. Načrtu zakona o občinskih taksah, kakor ga je predložil deželni odbor, se pritrdi.
2. Deželnemu mi boru se naroča, naj lemu sklepu iflpeslarjt Najvišjo sankcijo.
Zakouski načrt »e je po nekaterih izpreminjevalnih predlogih posl. Bartola in Pogana sprejel.
Posl. Zabret poroča v imenu u-lavnoga in občinskega odseka o izločitvi davčne občine Velesovo iz seda nje krajne občioe Šenčur pri Kranju in ustanovitvi samostojne krajne občine Velesovo in predlaga:
Visoki deželni zbor skleni:
Davčna občina Velesovo se izloči iz krajne občine Šenčur in usta n rivi kot samostojno krajna občina.
Deželnemu odboru se naroča, da izposlujo temu sklepu Najvišje odobrenje v smislu § 3. o. r. Se sprejme.
Posl. Jarc poroča v imenu ustavnega in občinskega odseka o od-ka^anem mu poročilu deželnega odbora o izločitvi davčne občine Gorenje polje iz občine Toplico in ustanovitvi samostojne krajne občine Gorenje polje i u o peticiji župnega urada v Toplicah v isti zadevi.
Fvazujoe razloge navedene v poročilu dež. odbora predlaga ustavni in občinski odsek: Visoki deželni zbor s'kleni: 1. Davčna občina Gorenje polje se izloči iz krajne občine Toplice i u ustanovi kot samostojna krajna občina.
2. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje temu sklepu Najvišje odobrenje v zmislu § 3. o. r. Se sprejme.
Posl. Hladnik poroča v imeuu upravnega odseka o samostojnem predlogu poslanca Dularja in tovarišev glede ciganov ua Kranjskem in predlaga:
Visoki deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča. 1. da zahteva od visoke e. kr. deželne vlade, naj z vso strogostjo nastopa proti ciganom, ki ljudstvo nadlegujejo z beračenjem in tiste, ki nimajo v deželi domovinske pravice izžene,
2. da tistim, ki imajo v deželi domovinsko pravico, priskrbi primerno delo pri javnih zgradbah, pri tem pa zahteva strogo nadzorstvo, da ne bodo kmetovalcem delali škode,
3. da se obrne na visoko c. kr. ministrstvo, naj zadevo ciganskih rodbin v državi uredi, oziroma, da se napravijo zanje naselbine.
Posl. Margheri priporoča predlog. Predlog se sprejme.
Sladkorni pod kartel ljubljanskih trgovcev.
Posl. dr. Lampe poroča v imenu upravnega odseka o nujnem predlogu posl. dr. Pegana in tovarišev zaradi stvoritve nekega sladkornega podkartela ljubljanskih trgovcev. V svojem uvodnem govoru primerja karteliste s tatovi in roparji. Končno predlaga:
Visoka zbornica skleni:
Ker se dajo kričeče krivice, ki jih uapravljajo karteli konsumen-toro, preprečiti le na ta način, da se take in enake združitve producentov postavijo pod nadzorstvo državne oblasti, pozivlje deželni zbor c kr. deželno vlado, da z vsemi močmi podpira stremljenje, osrednjega parlamenta na izdanje kartelnega zakona s kojim se uvede stroga državna kontrola nad karteli, oziroma tem podobnimi združitvami producentov.
Posl. Galle govori kontra. Pravi, da noče kartelov splošno braniti. Sladkorni kartel ljubljanskih trgovcev se je pa sklenil edino vsled tega, ker trgovci dozdaj nišo g sladkorjem prav nič zaslužili, temveč še celo imeli izgubo. Vsi trgovci, združeni v tem kartelu, ne morejo več zaslužiti ne^ro kakih 70.000 kron na leto. Odločno pa zavrača, da j*1 dr. Pegan napadal i u žalil ugledne in pridne trgovce — vsled česar ga dež. glavar pokliče k redu.
Dr. Pegan odgovarja Gal letu. V svoiem nadaljnem govoru mora priznati, da postopanje tega podkartela zdaj vendar ni tako oderuško, kakor je to trdil v svojem prvotnem utemeljevanju. To milejše postopanje označuje kot svojo zaslugo iu zaslugo — »SI ovenča«.
Posl. dr. Triller pravi predvsem, da bodo naroduo-uapredm poslanci glasovali za predlog upravnega odseka, ker je bila narodno-napredna stranka vedno proti vsem tistim kapitalističnim združitvam, ki imajo namen na občuten in škodljiv način vplivati na konsumente. Če bi vedeli, da se more v tej zbornici kaj storiti proti kartelom, tedaj bi bili narod-no-napredni polanci prvi, ki bi se pridružili taki akciji. Ost tega predloga pa ne gre proti osrednjemu sladkornemu kartelu, temveč proti nekaterim ljubljanskim trgovcem, ki imajo baje namen na oderuški način škodovati manjšim trgovcem in konsumentom. Kot poslanec ljubljanskega mesta si je štel v dolžnost, da si je o stvari poiskal potrebnih, zanesljivih informacij. Slovesno pa protestira govornik proti temu, da imenuje posl. dr. Pegan že vnaprej vsakega, ki bi si upal navesti proii-dokaze njegovim trditvam, kot zagovornika kartelov. Ljubljanski trgovci so ustanovili edinole nakupovalno združitev.
Povod k temu združenju je le ta, da se vsled visoke oene sladkorja rabi mnogo kapitala, kajti sladkorni karte! zahteva plačilo v 30. dneh. do-čitu odjemalci na deželi, vsled splošno denarne krize s plačili zelo zaostajajo. Vsled tega je nastala občutna potreba, poiskati si denarni zavod, da prevzame financiranje.
Razun tega ima to »druženje tudi namen, da obvaruje, udeležence izgub od strani slabih in počasnih plačnikov.
Dr. Pegan je trdil, da so karteli-til zaslužili pri vagonu 516 K in da zaslužijo v enem letu 361.000 K. Ce bi bilo to resnično, tedaj bi bilo tako postopanje faktično oderuško. Govornik ima pa na razpolago originalne fakture, na podlagi katerih hoče podati par kalkulacij.
Glasom priloženih faktur, ki jih ima govornik na razpolago, se je nakupil sladkor za mesec januar po 9o K 25 vin. Ce odštejemo od tega zneska običajni rabat 50 K, stane
sladkor .....95 K 75 v
Voznina do Ljubljane je znašala takrat povprečno .... 2/«  odbitka   od voz-nine        .   .   .   # • Dovoz v skladišče   . , Bančni stroški    .  ♦ • Ostali režijski stroški .
40 f>
»
3>
09 5> 08 » 25 j>
10 »
tako da stane sladkor 100 K 67 v prodal se je pa pri manjših množinah po 101 K, pri odjemu celih vagonov pa tudi ceneje. Zaslužek tedaj 33 K pri vagonu, kar je i>opolnoma pošteno.
Za mesec februar se je nakupil sladkor po 93 K 25 vin., odštevsi 50 kron rabata, stane sladkor 92 K 75 v, znižana voznina do Ljubljane 4 K 95 vin., 2% odbitka od voznine 10 vin., dovoz v skladišče 08 vin., bančni stroški 25 vin., ostali režijski stroški 10 vin., skupaj 98 K 23 vin.
Ta sladkor se prodaja pri odjemu 200 grud 99 K, pri odjemu 100 grud 99 K 25 v., pri odjema 50 grud 99 K 50 vin. Pri odjemu celih vago*
nov se prodaja po 98 K 50 vin. in tudi ceneje. Pred par dnevi je pa podražil sladkorni kartel sladkor za nadaljne 2 K, ter se bo moral vsled tega sladkor odslej prodajati 2 K višje.
Iz vseh teh podatkov je razvidno) in natančno dokazano, da so trditvo dr. Pegana neresnične.
In če kartel tako dela, ne bo zaslužil 361.000 K, temveč samo 35.000 kron.
Narodno - uapredna stranka nima namena, ščititi kartelov, ne moro pa mirno gledati, da se v tej zbornici meče poštenim trgovcem v obraz očitanje skrajnega oderuštva. Govornik upa, da bo dr. Pegan, ki je sprožil to vprašanje, svoja očitanja umakniL Ce pa tega ne stori, tedaj ni šlo za resen nastop proti kartelom, temvoč za navadno deraagoško tendenco. (Govorniku x>loskajo narodnonapred-ni poslanci. Deželni glavar dr. Su-steršič ga pa pokliče k redu.)
Dr. Pegan vzdržuje še vedno svoje trditve, da ti trgovci odiraj«» ter hoče z raznimi zavijanji opravičiti svoje številke.
Dr. Krek govori na dolgo iu široko b osrednjem sladkornem kartelu in ponavlja svoja razna predavanja in govore, ki jih je imel o tej zadevi.
Kot zadnji govori poročevalec dr. Lampe, na kar se predlog sprejme z glasovi vseh treh strank.
Dež. glavar dr. ŠustersjČ prekine sejo do pol 4. V popoldanski »eji pride v razpravo zakonski načrt e podržavljenju ljubljanske policije.
Dnevne vesti.
-f- Ljubljanski škof je odpravil več praznikov. Na Štajerskem ostanejo vsi prazniki, na Kranjskem pa je odpravljenih sedem praznikov in med njimi najlepši, tisti, ki so jih ljudje najbolj ljubili. Ljubljanski škof je odpravil naslednje praznike: svečnico, sv. Jožefa (deželnega patrona Itranjskega!), Marijino ozna-nenje, velikonočni in binkoštni ponedeljek, Marijino rojstvo in praznik sv. Štefana. Ljubljanskemu škofu ljudje, torej še ne garajo dovolj, moral jim je vzeti še sedem dni počitka in razvedrila. Prihodnjo nedeljo Hm ta škofova odredba razglašena p* vseh kranjskih cerkvah. Svet se as* veda čudi, ? kako lahkim srcem je škof odpravil kar sedem praznikov. Cela stoletja je bil smrtni greh, č> teh praznikov nisi praznoval, zdaj pa je škof pokazal, da na tem vso skupaj ni nič bilo. Ta odprava praznikov bo imela tudi gospodarsko posledice in bo provzročila velike sitnosti in prepire med delodajalci in delojemalci. Na Štajerskem pa bodo vsega tega obvarovani. Na Kranjskem boš mora t te odpravljene praznike delati — če pa stopiš čez štajersko mejo in boš tam delal, boš imel smrtni greh. Grešno torej ni več kako dejanje samo, ampak je od kraja kjer kaj storiš odvisno, kaj je grob in kaj ne. V Hrastniku in v Trbovljah bo smrtni greh, delati na pr. na binkoštni ali velikonočni ponedeljek, pel rniunt od tam, v Zagorja, pa ni več greh! Ros. lepo jo je pogodil ljubljanski škof.
-f* Rakek i u Št. Rnpert. V ponedeljkovi štev. »Slovenca« kriči neki klerikalni dopisnik jako ogorčeno in vprašuje vsa oblastva, kaj hočejo storiti proti tem kričečim protipostav-nostim, >>da se dostavljajo za obČ. volitve v Št. Rupertu na Dolenjskem, že z liberalnimi kandidati natisnjene glasovnice, katerih da se je izdal* gotovo že čez par sto.« Je-li to resnično ali ne, to preiskovati je stvar poklicanih oblastev. ali da se spozna, kako klerikalci vidijo vsako malenkost pri svojih nasprotnikih in kriče ter kličejo takoj vsa oblast va na pomoč, medtem ko imajo sami nebroj veliko hujših nepostavnosti na svoji kosmati vesti, — navedemo slučaj, ki to dosti jasno dokazuje. Občinske \rolitve na Rakeku, ki bi se imele vršiti dne 18. januarja t. 1. so bile pre ložene ravno vsled sleparstev, ki s« jih uganjali naši ljubi klerikalci, kov niso volilcem hoteli izročiti legitimacij in glasovnic in ker so vsiljevali volilcem glasovnice, na katerih aa bili natisnjeni že klerikalni odborniki. Torej naj klerikalci najprej po* metajo pred svojim dosti umazanim pragom, predno kličejo z vso ogorčenostjo vsa ohlastva na pomoč.
-f Strah pred Jugoslovani. V dunajski »Volkszeitung« je priobčil poslanec Dobernig. predsednik avstrijske delegacije, članek o jugoslovanskem gibanju. V članku pravi med drugim: »Mnogo bolj kakor borba med Cehi in Nemci na Češkem mora nemško narodnost zanimati to, kar se doigrava v Alpah, na Jadranski obali, ob Savi in na Balkanu. Zagreb je že danes politično središče, mnogo važnejše kakor Praga. Imena Trst, Sarajevo in Ljubljana imajo v sebi veliko važnost za usodo, ne samo za Nemce, stanujoče v jugovzhodnih krajih, marveč tudi sa vse avstrijsko narodnosti, zlasti po aa driavo same.
*
jfrasi se dane« o trializmu manj govori kakor preje, vendar je ta ideja le vedno živa in mnogo je sil, ki so na delo. da oživotvore to idejo. Vkljnb vsem ofieijoznim poskusom, da se zataji obstanek trializma, bo se nekega dne ta ideja pojavila velika in vidljiva, tudi za one, ki dolže sedaj južne Nemce srtahopetnosti.V nekem dopisu iz Ljubljane se je naglašalo, da bi zadostovalo sest mesecev in primerna financijalna sredstva, da bi se te slovenskih pokrajin izkoreninila nemška trgovina in nemška obrt.Ako bi se posrečilo Nemce iztisniti od Adrije, potem bi v nekaj desetletjih postale jadranske pokrajine, Hrvat-aka, Bosna. Hercegovina in Dalmacija nova Lombardija, zrela za od-eepljenje, ker bi ne bilo težko iztisniti in poslovaniti Italijane, nastanjene v Istri, Gorici, Gradiški in v Trstu. V zadnjih treh letih so se zgodile na jugu velike spremembe: slovanski kapital, pošiljan od — zunaj, podpira agresivne težnje Jugoslovanov. S pomočjo slovanskih bank na Kranjskem in na jadranski obali se izvajajo sistematične spekulacije, ki teže za tem, da iztisnejo iz slovenskih pokrajin nemško trgovino in nemško špekulacijo. Istodobno so neprestane iiri poslovanjenjePrimorja.Dalmatinska mesta, ki so bila pi*cd enim pokoljenjem še pretežno italijanska, so •<»edaj hrvatska. V Istri se ponavlja «sti proces, v koliko pa so se Slovenci ▼ Trstu in Gorici okrepili, pa dokazujejo številke zadnjega ljudskega štetja. Vsak še tako površen motrilec bo našel zvezo med temi fenomeni, ki se morajo smatrati kot izraz krepkega prebujenja Hrvatov in Slovencev, pod pira ne ga od panslavizma ... Hrvatska politika je naperjena proti Madžarom, slovenska pa proti Nem-eem. Združeni Slovenci in Hrvati delujejo na to, da bi se na Dunaju uva-Sevali kot kompetentni faktorji v »lučaju, kadar bi se oživotvorile tri-alistične ideje. Ni treba, da bi se nahajal sredi onih živahnih elementov, ki pripravljajo novo evolucijo v južni Avstriji, vendar lahko vsakdo ugane svrhe jugoslovanske politike ?o si ustvari o njih svojo sodbo. Iz te sodbe pa izvira skrb in strah Nemcev v južnih deželah za bodočnost.« — Strah ima velike oči, vendar pa moramo priznati, da .so Dobernigova Izvajanja zanimiva, dasi slone v bistvu na napačnih premisah.
J- Iz finančne službe. Finančni •vetnik Herman pl. Nickerl v Ljubljani je imenovan za višjega finančnega svetnika.
— Gledališka enketa. Snoči se Je vršila v mestni posvetovalnici na ooziv »Slovenskega dramatičnega društva« enketa o gledališkem vpra-?«inju, katere so se udeležili poleg zastopnikov političnih strank tudi zastopniki ?*fatice Slovenske« in ^Glasbene Matice«, da se razgovore o perečem vprašanju, kako doseči za prihodnjo sezijo, da bo moglo gledališče vršiti svojo nalogo. Ker je ugodna rešitev vseh vprašanj, ki so m tem vprašanjem v zvezi, v drugih rokah, in ker bi bilo dobri *tvari le na kvar. če bi se ventilirale v javnosti stvari, ki še niso dozorele, poro-inmo o predlogih enkete šele pozneje ko pride stvar v tir. Enketa nabavno sama ni mogla sklepati o ničemer, razbistrila pa je vsaj to vprašanje k čemer so zlasti mnogo pripomogli obširni referat g. prof. Koba-0» in temeljiti nasveti g. občinskega nrvetnika Kristana.
— Za knjižnico »Gospodarskega naprednega druŠva za šentjakobski okraj« je podarilo obrtno pomožno društvo 10 K, strelski klub »Sloga« pri Kavčiču pa 4 K 90 v, za katero naklonjenost jima izreka odbor naj-Jiakrenejšo zahvalo z željo, da bi našla več tako narodnozavednih po-•nemalcev. Knjige so pa darovali: ga, Marica Krnharjeva, gdč. Pavla Lotričeva, g. Franjo Trtnik in g. Iv. fir&en. Tudi tem se odbor zahvaljuje najsrčnejše in upa, da bo ta lepi sgled vzbudil narodno požrtvovalnost Še v mnogem drugem narodnjaku. Kako potrebna je bila ta knjižnica, dokazuje dejstvo, da se izposodi VBak teden okoli 400 knjig in da mora drušvo, da zadosti vsem čitanja neljnim obiskovalcem knjižničnim, razpolagati z jako raznovrstnim berilom, zabavnim in poučnim. Zato darujte tej knjižnici knjige ali jih pa prepustite proti zmerni ceni!
— Pojasnilo. Naš članek »Sod-nijski panama v Ptuju«, natisnjen v *tev. 41. »Slov. Naroda« je podpiran v psevdonimom »Abditus«. Konsta-Injemo, da znani socijalni pisatelj Abditus, ki se poslužuje tega psevdonima že mnogo let v »Naših Zapiskih« in drugih revijah, ni z označenim člankom v nobeni zvezi.
Z Gline se nam piše: Na pustno ooboto zvečer razveselili so nas patri frančiškani zopet z prireditvijo zabavnega večera pri pogrnjenih mi-aah. Nič jim ne zamerimo gospodom na strogokatoliški podlagi če se tudi nekoliko pridružijo čestilcem Kurenta. Človek se mora časih malo razvedriti, kdo bo pa vedno samo molil in ae na smrt pripravljal. Prav
je torej, da se frančiškani časih malo razvesele in časte Kurenta. Grdo pa je, da hočejo ljudi drugačnega političnega življenja zaradi enake zabave v pekel pokopati. Ko so imela dekleta svoj stanovski nauk, jim je rekel pater: Rad bi imel enkrat tako veliko armado, da bi v Kožni dolini plesno šolo podrl. Ce je ples patrom tako zoprn, naj skrbe najprej, da bo v njihovem taboru ponehal. »Dom« gotovo ni bil zidan zato, da bi ae v njem vršile veselice pri pogrnjenih mizah; to se p*-avi: pili ga bomo in jedli in še kakega svetnik.*« n* pomoč klicali . . . Pri »Domu« sc ne ve, ali je bil slučajno ali namenoma tako zidan, da se tišči gostilne in dr adom« in gostilna zajemata iz enega vodnjaka vodo. S nrvega je b;lo to trdno pregrajeno, a danes vidiš" tik vodnjaka čedna vrstica in pri teh ti švigajo z veselice v »domu« v sosedno gostilno na plesišče kar 50% katoliških udeležnikov. Sevedr je le slučaj, da ima gostilničar o vsaki taki priliki veselico z godbo in vedno prav dobro opravi. Menda jč samo to pot v »domu« stržil 120 K, kar ni malo. Gostilničar ima s svojega stališča seveda popolnoma prav in mu vsi želimo mnogo uspeha. V^e to kaže, da se naši katoliški nbs+inentje ~mlo menijo za svoje zapovedi. No, pa saj so člani sloveče »?judske« stranke. Patra p:;, ki se j? teko živahno sukal med to, na cos^dr.o plesišče uhajajočo družbo, vnraaamo, če je bil gluh ali slep in ^k*j ni zdaj nastopil proti plesu s tiste eneržijo, s katero je oznanil, da bi vad podrl plesišče v Rožni dolini. E, na poznamo. Če je kaj na katoliški podlagi, je vse dovoljena in posebno če pri tem katoliški dom dober kseft napravi. Denar, denar, denar — to je tisti bog, okrog katerega sučejo tudi flečkajnarske kute. Menda ne bo dolgo, pa bodo tudi v katoliškem domu plesali, da se bo vse kadilo. — Tihi opazovalec.
Preložitev pokopališče. Občinski odbor mestne občine v Novem mesru je sklenil, preložiti pokopališče v Novem mestu iz sredin** mesta na Hočevarjev marof ob Ločenski cesti. Pokopališča je zdaj na edinem mestu, kjer bi se mesto lahko razvijalo, tik ob drevoredu, tam, kjer se cepi nova državna cesta od stare, vodeče čez Kapiteljski hrib v Bršljin. Tudi postaja staro pokopališče sčasoma premajhno, odkar imamo žensko bolnišnico.
Župnik Heinrich Bukowitz v Mokronogu kot gospodar!   Kakor je
celi kranjski deželi dobro znano, so bili pred leti dolenjski vinogradi uničeni in dolenjski kmetovalec je vsled tega prišel na rob propada, Pbogi kmetovalec le še ni vrgel pn-š.ke v koruzo, zagrabil je za lopato in kramp ter pričel vinograde zno-vega regulati. Tudi naši sosednji župniki so to večinoma storili, ter dali kmetu pogum in izgled, ter se delo že pričenja dobro obrestovati. Naš župnik Heinrich Bukowitz pa dela pri tem izjemo! V Malkovcu ima farovški vinograd in hram, katerega so predniki vedno marljivo obdelovali, a sedanjemu župniku se to delr> slučajno ne poljubi, pusti! je. da je vinograd postal puščava, nTam pa brez strehe razpada. Ljudje obžalujejo prihodnjega župnika, ki bode mesto nekdaj cvetočega vinograda prevzel puščavo, mesto hrama pa razvaline. Dobro bi bilo, ako bi v to »delovanje« župnika Bukowitza posegla vmes c. kr. finančna prokuratu ra v Ljubljani.
Maškara na parah. V Spita liski fari pri Motniku in sicer v vasi Kozji hrbet je pri posestniku in nekdanjemu organistu Francu Šuštarju ležal 24 let stari fant po domače Gornar-jev Peter kot maškara na parah. Kakor običajno, tako bo fantje tudi letos šli v maškare. Na pustni torek zvečer okoli 9. je prišlo pet maškar k zgoraj imenovanem posestnikn v hišo. Dobili so nekoliko pijače, potem pa so po stari šegi hoteli nekoliko poplesati. Ker pa domače dekle niso hotele z maškarami plesati, je nastal majhen prepir. Šuštarja je minila potrpežljivost in ukazal je fantom ven, drugače bom streljal. Štirje fantje so takoj odšli, ostal je pa Peter, najmočnejši in najpogum-nejši med njimi, ki je rad šale zbijal. Videč, da je Šuštar res potegnil revolver, je začel iskati svoj nož, a ga ni mogel tako hitro iz žepa potegniti, ker je bi! našemljen. Med tem je Šuštar že trikrat ustrelil; dve krng-lji sta zleteli v strop, tretja pa je Petra zadela v prsi. Fant se je mrtev zgrudil na tla. Da bi bilo manj ceremonij, so mrliča kar v hiši, kjer je bil umorjen,položili na pare in sicer kar našemljenega kot maškara. To se je zgodilo v fari, kjer nči in pase ovčice župnik Anton Mezek, o katerem bo zopet enkrat treba zapisati odločno besedo.
Nepreviden kolesar. Ko je včeraj šel iz Rožne doline v Ljubljano sluga Jakob Avgustinčič, je za njim pripeljal s kolesom ključavničar Pavel Štrukelj in zadel s kelesom Av-gustinčiča v hrbet   ter ga podrl na
tla. Pri padcu se Avgustinčič ni poškodoval pač pa si je močno raztrgal hlače.
Noge zlomil. Ko se je včeraj vračal Franc Štein, cerkovnik v Hrastjn od Sv. Jošta je nerodno stopil na neko korenino, vsled česar je padel in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom ▼ deželno bolnišnico.
Pes vgriznll je snoči na Marije Terezije cesti knjigoveškega vpjenca Cirila Krimana v levo uho in ga poškodoval. Lastnik psa je znan.
Cegav je voziček? Na Dovodni cesti je pred nekaj dnevi nekdo pestil dvokolesni, rjavo pleskan voziček. Lastnik voza naj se zgladi na po':.clji.
zatekel se je k neki stranki v Ml c diki pes rjavkaste   barve z belo
čr*~ čez hrbet.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ara~riko 14 Meccdoncev in 8 Hrva-t<—: *5 Hrvatov je šlo pa v Švico.
F^jTibljen*! fr. najdeno. Kuhari -cr Emilija Jv^"°k je izgubila črno barž^nanto pomr^duro ■ tremi ključi in nekaj denp.rj~ — Dijak Bo*?i-der Gregorič je izgub'1 z?*-tc tjg** z opalom, vredno °£ K. — Stc\ ca g. Frai Javornik J* našel pred nemškim jrledališčem blagajniški ključ. Lsstnik ga dobi c* osrednji r^mž-nici.
Prosueta.
fa pisarne lh . JVsVga g?ad ali-šč-*i. Danes, v četrtek, 8*5 peje pred-zadnjič velika lirska opera »Rusalka« (za p»r - abonente). V soboto zadnjič opera »Ru^sPc^t (za ne par abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. pri zelo nizkih cenah predpustna burka »Milijon« (za lože par), na katero opozarjamo širše občinstvo in še posebej odre na deželi. Zvečer se poje drugič V. Parmova opereta »Ca-ričine amaeonke« v novi opremi (izvan abonnementa; za lože nepar). — V torek prvič Echegaraveva slavna psihološka drama »Blaznik ali svetnik«.
P. n. gg. posetnike gledališča z dežele opozarjamo, da se igra v nedeljo popoldne ob 3. izborna burka »Milijon«, ki je primerna tudi za male odre, in zvečer ob pol 8. V. Par-mova opereta »Caričine amaeonke«, ki se konča že ob pol 10., tako da je zveza z vlaki prav ugodna.
Književnost.
Novi Akordi. Zadnja številka X. letnika obsega šest skladb, nima pa književne priloge. Uredništvo pravi, da so stroški ogromni, naročnikov je pa tako malo. da bo književna priloga nehala izhajati, če se z novim letom ne poveča število naročnikov. Iz tona. ki zveni is uredniškega apela je spoznati, da je to zadnji poziv in zadnji poskus pridobiti za literarno prilogo toliko naročnikov, da bo mogla izhajati. Naročila sprejem s založništvo Lav. Schwentner v Ljubljani in tudi Narodna knjigarna v Ljubljani.
— Militarliterarische Rundschau. Tiskovni oddelek vojnega ministrstva na Dunaju je pod gorenjim naslovom začel izdajati mesečno revijo, ki ima namen pripadnike c in kr. armade in sploh za vojaške stvari zanimajoče se kroge na kratko informirati o najvažnejših objavah vojaškega časopisja in strokovne literature sploh. Celoletna naročnina znaša 2 K, s pošto 2 K 40 v. posamezne številke 20 v. Naročila sprejema založništvo Seidel & Sohn. Dunaj I. Graben 13.
Telefonska In brzojavna poročilo.
Pogreb grofa Aehrenthala.
Dunaj, 22. februarja. Danes se jc vršil pogreb grofa Aehrenthala, ki se ga je udeležil prestolonaslednik Franc Ferdinand, mnogo nadvojvod in nadvojvodinj in zastopniki diplo-matičnega kora. Pogreba so se udeležili načelniki skoro vseh uradov in posebna deputacija iz Budimpešte pod vodstvom ministrskega predsednika grofa Khnena. Izmed ogrskih ministrov sta bila navzoča naučni in poljedelski minister. Prišlo je tudi 4tJ poslancev ogrskega državnega zbora z državnozborskim predsednikom Navavem na Čelu. Ob c/43. se je začel pomikati sprevod od zunanjega ministrstva proti cerkvi sv. Mihaela, kjer je opravil cerkvene ceremonije kardinal-nadškof dr. Nagi. Nato se je sprevod pomikal mimo epere, po Ringu, Schwarzenbergo-vem trgu, akozi cesto princa Evgena no državni kolodvor, od koder prepeljejo truplo v Do tane na Češkem, kjer bodo truplo jutri popoldne pokopali. Novi zunanji minister grof Berchtold pride jutri osebno v Dota* ne in se udeleži pogreba.
Zsprlaega vttesa Biltnskega.
Dunaj, 22. februarja. Danes dopoldne ob 10. je cesar zaprisegel skupnega finančnega ministra viteza Bilin«kega. Pri zaprisegi sta intervenirala zunanji *n;niater Berchtold in najvišji komomik grof Gude-UUS.
Nižjeavstrljski deželni zbor in zrakoplovstvo.
Dunaj, 22. februarja. Nižjeav-strijski deželni zbor je sprejel predlog, s katerim se razpisuje darilo 20.000 K za polet Berolin - Dunaj in darilo 20.000 K as čozdVeželni polet po Nižj°pvetrij8kem.
N«*v* Man gospozbornice.
Pra**». 22. februarja. »Union« poroča., da bo imeno^n za člana gosposke *bornice tudi moravski deželni glavar Otokar Ser*nyi Cela Peta novih čHnov gosposke zbornice bo uradno objavljena 2. marca.
Čoško - nemška sprava.
P-*ga, 22. februarja. »Narodni politih«" priobčuje poročilo o sedanjem st-nju Češko - nemških spravnih pogajr^ij. V včerajšnji seji komiteja referatov so se pogajanja definitivno rjizbilr. Niti do zbUžanja ni prišlo, še manj pa do kakega sporazume Sklep, da naj ac pogajanja nadaljujejo pozneje, ni nič drugega kakor gola formalnost.
Badeni odstopi.
Lr**~, 22. februarja. Tu se gc^v ri, da namerava deželni maršal grof Badeni v kratkem iz zdravstvenih ozirov odstopiti. Njegov naslednik bo najbrže poslanec vitez A braliainovic*.
Macdat ministra Bilinskega.
Lv«*v, 22. februarja. Za dosedanji drzavnozborski mandat Bilinskega v mestnem okraju Rzeszow se bosta potegovala bivši minister dr. pl. Duleha (demokrat) in dr. Adam (vse-poljak). Volitev se vrši začetkom meseca aprila.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 22. februarja. Zdelo se je, da je mir v ogrskem državnem zboru že zagotovljen. Pri včerajšnji konferenci Kossuthove stranke, pa se je en del te stranke branil, privoliti mirovnim pogojem. Konferenca se nadaljuje danes zvečer, in bo definitivno sklepala o nadaljnih pogajanjih z vlado.
Dunaj, 22. februarja. »Neues Wiener Abendblatt« priobčuje članek, ki ga je pisala visoka oseba, ki je .bila pred kratkim pri cesarju v av-dijenci. Glasom tega članka ima ogrski ministrski predsednik grof Khu-en polno moč, skleniti s Kossuthovo stranko mir, ter ima tudi pravico, ugoditi vsem zahtevam te stranke. Cesar je o detajlih mirovnih pogojev popolnoma informiran in z načrti ministrskega predsednika Khuena popolnoma zadovoljen. Ce ho Khuen videl, da se Justhova stranka tekom dveh ali treh tednov ne ukloni, bo ogrski državni zbor že koncem marca, razpuščen.
Nov ogrski sekeijski šef.
Dunaj, 22. februarja. V kratkem bo imenovan na mesto odstopiv-šega sekcijskega šefa grofa Pavla Esterhazvja zopet sekeijski šef madžarske narodnosti.
Davek na samce. Budimpešta, 22. februarja. V občini Nagy Perkata pri Stolnem Belem gradu, kjer morajo približno 200 otrok preskrbeti v mestnem siro-tišču, je pri občinski seji predlagal kmetovalec Mihael Vass, da naj občina obdači vse v občini živeče samce in da naj se iz tega davka plača vzgoja sirot. Predlog je bil »prejet z vsemi glasovi proti glasu enega samega — samca. Najbrže pa bo vendar ta edini zmagal, ker je več kakor dvomljivo, če bo ta sklep dobil pravomoćnost.
Dogodki v Zagrebu. Zagreb, 22. februarja. Zaradi predvčerajšnjih dogodkov v gledališču, je bila vpeljana stroga preiskava. Maškarado je baje odpovedal komite sam na pritisk demonstrantov, ki so razbili tudi nekaj oken na dvorani.
Proti režimu na Hrvaškem.
Dubrovnik, 22. februarja. Za snoči so sklicali Srbi in Hrvati protestni shod proti nastopanju vlade na Hrvaškem, slasti proti svojevoljne-mn raspustu hrvaškega sabora In proti madžarskemu režimu. Po zborovanju so se vršile velike cestne de-monstraeije, pri katerih se je Izkazalo orožnlštvo popolnoma brezmoč-no. Demontsranti so zažgali madžarske zastave in so iztrgali orožnikom aretirane s silo iz rok. Pri tem sta bile dve osebi ranjeni. Samo posre-dovrujn župana dr. Clngrije se jc zahvaliti, d* nt prišlo do nadaljnega krvoprelitja. Danes jc dobilo orož-ništvo nova ojačenja.
Pritožbe črnogorskega kralja.
Berolin, 22. februarja. Crnogorski kralj Nikolaj se je ob priliki svo-
jega poseta v Petrogradu pritožil, da nimajo Crnogorci nobene možnosti se politično in gospodarsko razširiti. Zaradi tega je treba Crnogorcem, da dobe pomoč od zunaj. Ruski car j* na to kralja zagotovil, da bo storil* ruska vlada vse, da v najkrajšem času omogočijo angleške in franco*. ke finančne skupine železnice med Donavo in Adrijo. Tudi reko Bojano bodo v kratkem uravnali s rusko pomočjo.
Albanske čete.
Četi nje, 22. februarja. Iz Skadra poročajo: Pred par dnevi je naskočilo albansko pleme Dukadini turško vojaštvo ter ubilo in ranilo 30 voja. kov. Dukadini so bili doslej mirni in se niso udeležili zadnje vstaje Mali. so rov.
Trgovska pogodba med Avstro-Ogr. ako in Bolgarsko.
Sofija, 22. februarja. Pogajanja zaradi trgovske pogodbo med Avstro-Ogrsko in Bolgarsko so se včeraj začela. Kakor se razglaša, se bo uredilo vprašanje izvoza bolgarske živine v Avstrijo na podoben način kakor v pogodbah s Srbsko in Romunsko, namreč tako, da se bo izvozni kontingent povišal. Merodajni krogi upajo, da se bo tekom pogajanj posrečilo, prenesti nasprotstva med Avstrijo in Ogrsko v tem vprašanji. Ogrska 6« namreč sedaj se protivi uvozu bol-ga rs k e živine. Interesantna bodo tudi pogajanja glede plovstva na Donavi, kjer se naj uravna pobiranje plov-stvenih pristojbin na bolgarskem obrežju, kar ima mednarodno-pravni značaj.
Novi tiskovni zakon na Turškem. Carigrad, 22. februarja. V kratkem stopi v veljavo nov tiskovni zakon, ki suspendira vse one časopise, ki bi prinašali hujskajoče članke proti Turčiji. Vsi časniski poročevalci, ki o Turčiji ne poročajo resnic**, bodo izgnanL
Grof VVitte pusti politiko.
Petrograd, 22. februarja, Dobm podučeni krogi, ki imajo stike z rusko dumo. vedo, da namerava grof Witte izstopiti iz državnega zbora h} pustiti politiko ter se postaviti na čelo velikega bančnega združenja.
Angleško - nemško razmerje. Berolin, 22. februarja. V poučr-nih krogih govore, da je bil rezultat angleško-nemških konfere*«c popolnoma zadovoljiv ter mnogo ugodnejši, kakor so upali na obeh straneh. Lord Haldane je konferiral z grofom Wolff-Metternichom v Londonu. Skupni cilj je sestava protokola, v katerem naj bi bili začrtani osnovni nazori v onih točkah, ki naj bi služile obem strankam za vodilo v njib prihodnji politiki. Ne gre pri tem »a entento, marveč za popolen političen sporazum o vseh mogočih sporih. Pogajanja še niso zaključena.
Grozeč konflikt med Kitajsko in Japonsko.
London, 22. februarija. Iz Tokij-i poročajo: Japonske vojaške oblasti so prepovedale voditeljem kitajskih revolncijonarnih čet nadaljno prodiranje v Mandžurijo; ter obenem zagrozile, da bo rabilo japonsko vojaštvo silo, č*e bi se revolucijonarn^ čete ne uklonile.
Stavka na Angleškem.
London, 22. februarja. Posestniki premogokopov 60 obljubili delavcem razne ugodnosti. Delavci groze, če pride do stavke, da bodo vse rove preplavili.
Kitajska republika.
Dunaj, 22. februarja Kitajske republika je zaprosila tako na Dunaju, kakor pri drugih vladah, za priznanje nove državne oblike.
London, 22. februarja. Novoizvoljeni predsednik kitajske republike Jnanaikaj je prispel v Nanking, kjer ga bodo instalirali kot predsednika republike. V Pekingu vlada mir.
Nanking, 22. februarja. Ligvan Heng, ki je poveljeval revolueijonar-nim četam pri Vueangu je bil soglasno izvoljen za podpredsednika republike.
Mesto pogorelo. New York, 22. februarja. Mesto Houston je popolnoma pogorelo. Včeraj ob pol 3. zjutraj je začelo goreti skladišče za bombaž na kolodvoru is se je požar vsled močnega vetra razširil na celo mesto, ki je bilo za pol ure popolnoma v plamenu. Gasilci niso mogli ničesar opraviti. Niti ral s t rel je van j o hiš z dinamitom ni moglo .ustaviti požara. V 22. urah je hil ogenj vsaj deloma lokaliziran. Pogorišče obsega poldrugo kvadratno miljo. 250 hiš je totalno pogorelo, 3 cerkve so uničene. Mnogo ljudi je poginilo v požaru. 2000 ljudi je bre* strehe. Skoda znaša okroglo 60 milijonov kron.
Naprednjak!,
prispevajte za Narodni sklad!
Izpred sodišča.
tne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
pva brata zaklal, enega ranil.
Frane Meke, 271etni zakonski treh otrok, je šel dno 25. decem-
1911 v svojem kraju Gorica pri 'kem k jutranji masi, kjer se je
>1 že pred mašo prepirati in peri s 191etnim Franc Žarnom iz Vel. ^vega. Med mašo sta mirovala, maši pa sta se začela na koru zo-
I obdelavati s pestmi. Med njin je ,nil 241etni Anton Jurišič iz Mra-jtga, da bi preprečil prepir in pre-Ravno ko je zagrabil oba na-'^tnika za roke, je čez njegovo ra-0 Bamahnil Meke z levo roko in aril Franceta Zarna z odprtim no-j, po desnem sencu in ra sicer sa-0lahko poškodoval, trda tako, da jo rane curkoma lila kri- Meke je n^al domov.
Po tej praski je brat ranjenega rgliceta Zarna Anton Zarn prod rfcvi.io povpraševal Janeza Unetiča M: ketovera domu, da bi šel Meketa rašat, zakaj mu je raz rezal brata, kmalu nato je Anton odšel i dru-ni bratom Janezom Zam proti Me-li. Med potjo srečata 151etn. fan Viktorja Senerja in ga prosita, naj ti pokaže Meketov dom, katerega a je pokazala tudi Ana Rat kovic.
0 pridejo k Meketu, posrka Zarn vrata in pokličeta Meketa, naj od-p. Kato stopita v sobo, kamor se ;k«di tudi 151etni Aoner Pri mizi stal Meke z dolgim, kuhinjskim jem v roki. Janez Zarn mu pravi: ekf. daj si mir, midva se nisva pri-
tepst.« Meke pa skoči k vratom, v stala Zarna in zahode z no-m Jattesa v trebuh, Antona pa v u - tako .silo. da sta vsled ran te m ene nr*» izdihnila. Tako pripove-šener,   kojega   izpovedba sc je in a popolnoma z izpoved bo R itkovio, ki je stala zunaj pri nu.    Priča Ana Rat kovic izpove »Jn sta prišla oba Zarna prav imn k Meketu, ki je znotraj klel: Voklete duše mračevske,   jaz vam m že posvetil,« in ko je oba Kabeli »Mocht nichts! Smrt moja ali pa Zasliši se tudi obtoženčeva že-ki pa. kakor njen mož obtoženec da sta slišala od zunaj kletve, v.ljenje vrtnega plota in da sta ti ala sobna vrata, ker sta se baln rnov, ki sta pa vrata S silo odprla dt\ jo Moke rabil nož v silobranu. btoženčeva ženo izpove, da je Janez irn zagrabil njenega moža z roka-
1 m ga hotel potisnili iz sobe; toda jra ne trdi niti obtoženec sam. Ko v>mni predsednik obtoženca in njeno na nesoglasje v izpoved-
. se zagovarjata, da sta bila hu-5 pre-trašena in da se ne spominja natanko.     Obtoženec ne prizna nogo in venomer ponavlja, da pri-tžejo. Od občine jo obtoženec po« an kot marljiv in vesten delavec, je p     pijanosti razdražljiv in sc 3^ spušča v pretep.
dovršenem dokazovanju raz-stopnik   državnega pravdni-bo v prvi točki na Težko te-škodbo, in sicer na podlagi av gospodov izvedencev dr. Buha dr. Vavpotiča. ker se je prvotno -iia pr\a točka na lahko tehtno emur ne ugovarja obto v   astopnik dr. Smola. Ker je išlo obtonenon med obravnavo sla-> jo prekinil predsednik, nadsvet-[?OSp. Gazidini, razpravo, ki so je je vala ob pol 9. zvečer in se !a ob 11. ponoči. Porotnikom je sodni dvor 0 vprašanj in sic-er: o težki  telesni  poškodbi  in dve o ju. Vsako imed teh vprašanj ima o upravičenem silobranu in pre-račenju silobrana. Porotniki potr-prVO, in sicer prekoračenje silovana,   zanikajo vprašanje o uboju anpza Zarna in potrdijo zopet vpra-uje o uboju Antona Žarim.
'ni dvor odmeri Franc Meketu Adi hudodelstva uboja in prestopka ^koračenje silobrana kazen 6 let pžke ječe, po.strene s postom in tr-|m tažiščetii vsako četrtletje in tem-ioo : Sveti dan vsakega leta, na-•Ije pa v povrnitev stroškov kazen-l:,,*ra postopanja in pogrebnih stro-K' v očeta ubitih dveh in ranjenega rptjeg0 sinu.
Bazne stvari.
* Za umetnike. Berolin, JI. }ruarja. Pri včerajsni  dražbi sii-
*rske galerije Weber so popoldne tf*iali za poldrug milijon slik.
* Nezgoda na morju. Kalku-20.   februarja.   Ladja »Shin-
tov« družbe »Irawaddi Flot ter ^mpany«c se je včeraj par milj od ^ngoona potopila. Kakih 50 mož se • Potopilo.
* Ponesrečeni ribiči. Pari/, februarja. Iz Lorienta poročajo:
L; parnik je zadel v ribiški čoln r ga preklal. Čoln so je takoj poto-1 Parnik je odplnl dalje, ne da b'
Kdo zmenil za ponesrečene ribiče 11je ribiči so utonili, enega je re-1 neki drug ribiški čoln.
• Hlčlnakl esstlta. Htanislav,
21. februarja. Kaznilniški pazniki, ki so bili včeraj oproščeni, so dobili ekspresno pismo, v katerem jim Si« činski čestita, da so bili oproščeni Policija meni. da pisma ni pisal Si-činski.
* Grozne posledice prevrnjem petrolejske svetilke. K 1 i n k o v i c e, 21. februarja. V stanovanju župana
Tuše se je včeraj zvečer prevrnila goreča petrolejska svetilka in zažgala hišjno opravo. Štirje otroci /upana so zgoreli.
♦ Nezgoda pred poroko, H r n o, 21. februarja. V Hoštvnu pri Za bfehu jc včeraj gospa Nemec kuhala na špiritu svojemu sinu pred njegovo poroko zajtrk. Samovar se je prevrnil. Oblek« pe ji je vnela in ne srečniea je kmalu nato v groznih bo-l«Hjinah umrla.
♦ Navdušena klerikalka. H r n o, 21. februarja. Državno pravduišt\ » je obtožilo 391etno šiviljo Aiojzijo Bartušek zaradi izsiljevanja. Pisala je namreč poslancu Prochaski zar o v. j njegove protiklerikalne agitacije pismo, v katerem mu gro/.i, da in u bc zažgala njogovo hišo.
# Velika tatvina. Dunaj, 21. febrn !~:a. \ asilija Dykija, ki je iz vršil v Petrogradu, kako/ sm« včeraj poročali, zelo veliko tatvino, so prr d na Dunaju. Prijeli so ga na glavni pošti, ko je hotel tamkaj ravno dvigniti neko pismo, ki je bilo naslov, jenn na njega. V hotelu, kj-»r so Je M:,.inti, niso dobi« niti ukradenih vrednostnih papirjev niti dra gooenosti
* Boj med   vojaki   in policisti.
Budimpešta. 21. februarja. Iz A rada poročajo: V pustni noči je prišlo do krvavega spopada med nuna rji in policisti. Policisti so šest hu-
sarjev, ki so razbijali v neki gostilni, pozvali, naj bodo mirni. Prišlo je do pretepa. Huzarji so potegnili sablje, policisti pa revolverje. Trije policisti so bili težko ranjeni; huzarje je pa končno od vedla vojaška patrulja.
♦ Tihotapci. K e č k e m e t , 21. februarja. Orožnik Valentin Neme-dy v Orkosvju je v gozdu naletel na tihotapce s tobakom, ki so pa takoj pobegnili. Eden od teh se jc spodtak-nil ter padel. Orožnik ga je hotel prijeti, toda tihotapec je ustrelil na njega iz revolverja ter ga zadel v I rsi. da se je onesveščen zgrudil. Ponoči ga je težko ranjenega dobil neki kmet ter ga spravil v bolnišnico. Sedemdeset orožnikov zasleduje tihotapce.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšck.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 2U. februarja: Antonija Jerič, likarica. 6*f> let, Gradišče 11. — Terezija Cepin, kočarjeva vdova. 64 let. Havptmanca 5.
• Dne 21. februarja: Anton Svetlin, plinar. sluga, 41 let, Sredina 11.
Dne 22. februarja: Elizabeta Krušner, zasebnica. 93 let. Radocke-ga cesta 11.
V deželni bolnici:
Dne 18. lebruarja: Marijana Gaber, kočurica, 44 let.
Dne 20. februarja: Teodor Ku-deček, urar, JH let.
Ime 21. februarja: Marija Pire, i i'Starjeva žena, 38 let. — Marija ISinrečnik, i>ostrežnica. 57 let - Marija Miklič, mestna uboga, 70 leL
Scottova emnlsija
vsebuje v čisto lahko prebavljivi obliki za razvitje kosti in rast zob potrebne tvarine. To kaže razširjeno uporabljanje Scottovo emulzije od btrani gospodov zdravnikov
v otroški praksi,
ako se hoče doseči stalno ^^puMa.1^ ojačenje razvitja kosti Otroci vsivajo jako radi zelo okusno Scottovo emulsijo, jo lahko prenašajo in dobijo ravne, lepe kosti.
Prt «..»»' ti eahtevafte izrren« Scottovo emnlrije. Znamk* »Scott« in »•  vpeljana te   £0   S5 tet in iamci ta
dobro kakovo«t in učinek
' c \ krvim i ElckJonici 2 K 50.  Dobi as v vsaki lekarn')
l
s franioshim žoanitm Bržzav
odstranjuje grapavost kože in ohranja nje bnost in gladkost. —
Dobiva ae povsod.
Žitu* amnm v BudimpoAti,
Dne 22 februarja 1913. T • r m I
rrw»no «iao s
ra fnamko
rthttem — r.n*k
PScnka es april 1912
Pšenica za oktobei 1912. Rž za april 1912. . . . Koruza za maj 1912 . . Oves za spril 1912 . .
as 50 kg 1176 zs SO kg 11 ti za 50 kg 10-58 zs 50 kg 8-8^ za 50 kg 1020
gospoda dr. P. Jaaalov*
Kneza.
Gospod J. Serravallo
Trst.
8 pričujočim listom Vam potrjujem, ne da bi Vam delal, reklamo, da aem dosegel z rabo Vašega Serravallo vega kina - vina z železom jako dobre uspehe n. pr. v boleznih: malokrvnost, bledica, lahna hipohondrija, malarija. Tudi pri bolnikih bolnih na trebušnem legarju, ki ga radi jem-UeJOt je služil kot krepilo in jaz sam sem konstatiral pomnoženje in izboljšanje rdečih krvnih telesc. Imel sem bolnikov, ki bo bili ozdravljeni od go-riimenovanih bolezni, katerim *»«un podal samo eno buteljko tega vina, n. zapazil sem, da so kar sami prepričani o njegovi dobroti, nadaljevali zdravljenje z njim in porabili 5 do 6 buteljk. Zdi se mi potrebno, da naglasim, da Vaše vino nima samo dobrega okusa, ampak se nekaj jako važnega in to je, v njem je želelo v tako asimilirani obliki, da gti lahko vsrka tudi najšibkejši organizem. — Sprejmite, gospod, zasluženo pohvalo za izdelovanje tega dragocenega preparata.
Kneza, 12. oktobra 1908.
Dr. Janalov.
Metolo§ičnQ nerotno.
VMfa« m« merjeni sto-2
Sredafl mćal tlak 30.7»
2 opazo
Čas !Sti"Jc *C> baro- I  » >■
metra
b = » mm i *-
•5 o
>
Nebo
21
2. pop. 9. xv.
73^ 1
736 9:
22    7. zj. j 7391
75 si. svzh. 4-0! si. jug
10! brezvetr.
oblačno lasno
megla
Srednja včerajšnja temperatura 4*3°, nnrm. 04' Padavina v 24 urah 00 mm.
Mesto drogega obvestila.
t
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni poklical našega preljubega soproga, ozir očeta, brata, strica in svaka, g.
Franca Kette
učitelja
po dolgi mučni bolezni, previdenega I sv. zakramenti za umirajoče, v 37. letu megove starosti dne 21. tebru-arja 1912 v boljSe Življenje. 707 Pojrreb predragega rajr«ka bode v petek, dne 23 februarja, ob 4. popoldne iz hiše falosti na Vrhniki na pokopališče k sv. Pavlu na Vrhniki.
Dragega rajnika priporočamo v b»ag spomin in molitev.
Vrhnika dne 22. februarja 1912.
Marica Kstte roj. Bučar, soproga. Nini ca Ketta, hčerka.
K 45 — izvali bolje nego vsaka kokoš.
Zastonj na poizkušnjo 306 0. MOCKE. Pottendorf štev. 41 pri Dnnajn.
unouonj
t 2 sobama in pritiklinami, ter delom vrta
se odda tako) ali za maj i na Dolenjski testi 50. nasproti RaKovnika.
Milijoni rabilo proti
kašlju
hrlpavoati, kataru in zašle-
zenju, krčnemu In oslovskemu kOSljUf nego 5lastnc
Kaiserieve
■prsne karamele s „tremi jelkami",
(hl^K^ mri! not Poverjenih |^^y hllHII izpričeval od MTk lili IH zdravnikov in IIUJU zasebnikov za-Jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. Sssitsk 80 la 40 visw skstljs 00 v. Prodala IlU ▼ MsHijanl: E E N C
V*5
00 v. Prodala Itn
Ub«ld pl. Trnkoczy, lekarna. Rib. Susntk, lekarna. Dr. O IMccoli, lekarna. Delalna lekarni Mr. Ph. And Bohinc, lekarn« pri kroni. Mr. Ph. Joe.Cižmar, lekarna. Ant Kane, draperija. B. Cvaneara. drogerija ^Adrija". Daniel Pire, lekarna Idrija. J. Bergmann. lekarna. Novo mesto. C AndrlJanČK, lekarna. Novo mesta Jim Huk, lekarne pri Mar. P. VI* >ave. Milan Wecha, lekarne. Metlika. A Rev >lek, lekarna. Radovljica. Hlnko BriHI. lekarna, Uliia. Karel Savoik, lekarna pri .S*. Trojici". Kranj. Fr Bacrarelch, lek.. Pottftjna. Jot. Močnik, lekarna. Kamnik. E. Burdych, lekarna v Sk. Loki. Mr. H. Roblek, lekarna. Triić. Ph, Mr. B. Kotel), lekarna« Jesenice. V. Arko, trgovec Senožeče Jo*. Rudolf, drog. Lat J a. J. KMdvtaf, trg Maagtft. Jas. Andk, lekarna v Rlbnci. 3487
Je vsakdan 4303
vso noč odprta.
==   N. Va Izlakar. z=rr
Lepo posestvo
|^ napi*?daj 7W blizo Zajicrla ob Savi. 20 miest Gd gremogokopa.
Hiša s 4 šobami, t opeko krita, zraven majhna hi§a z dvema sobama, velik konjski hlev, kozolec, svinjak, voda zraven. Posestva je kir se 50 mernikov posreje pšenice, sena prve košnje 17 vojov, gozda za domačo vporabo dovelj vsega Vse posestvo leZi ob okrajni cesti proti jutranjemu solncu, je Čisto vse skupaj, vse v enem kompleksu. Njive in travnik brez kamenja. Redi se lahko 12—15 gte/ živine in ravno toliko prašćičev.
Naslov se izve v upravništvu »SI. Naroda«
Na prodaj so
70»
24 eel dolga ls Polhovega Gradca
na Tržaški cesti št 5.
302
l 1 ?fw%
aat   tli r-Mj »i£
večjega industrijskega podjetja, z večletno prakso, s popolno trg. teor. naobrazbo, temeljito izurjen v knjigovodskih in blagajniških poslih, nSc* slovenščine in nemščine, sedaj v n^odpovedani službi, 711
teli isto  ^fsipreje spremeniti«
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Na-ioda« pod š'fro: ^Zanesljiv In zmoten".
Sprejme se 696
starejša
IT3 pod 28 let,
ki ioma .ekoliko prakse v trgovini   in knjigovodstvu«
Ponudbe sc prosijo na upravništvo »Slov. Narodac pod šifro „Stev. 100".
lilniii Triu
Tvornice Triumph, dr. t om. z. Wels, Gor. Avstr. 1813
Katalog? tastonj in poštni;^e rrosto.
3 Ista pismen« garancije«
kron
"tane moji pristna ivi-carska -atratna remor-
toarka na sidra št 4960
I   mas-Tuisi, solidnim
jtrtimag. koiesjraj na
sidro,   prist. emajlatm
kazalnikom (el patir) ? rarstrcBO ptotobo In : tir.5tr m nik jasti«r : okroTjcm. šamlral po-krOT nad kolesjeai. %%
■roo, (ae 11 arao) ia-
rljarje. okrašeni ia ro-
zlateei kazald, aatao-ton rrjrnitratta ara s tTl aiir giraitc:j*rim Hatoiu K 5-—. St. mt 9 seknndntai kazalcem I 5-50. Št. 4M8 v pristnem srebrnem okrirjs brez sekordnera kazal* ca I M'M. St. 4191 % »akna«!, karalrem K 12*54. St. 49?» ista t jeklenem oterirjo S K
Najbogatejša 'rvra rtieh vrst  ar t m o lem r^farnetn Kstaloga.
Bre7 rinka!  Zamena dovoljena M' denar nazaj. Rarpaitlja no
pentlja al! daaar naprej.
Prva tvornica ur Jan Konrad
C. kr. dvorni dobavitelj Most 1142 (Češko).
Giavni katalog 2 4000 slikami na zahtevanje
:: zastonj in poštnine prosto. :;
Vabilo
na
Zl. redni občni zbor
Posojilnice v Žužeifteruu
registrotane zadruge / neomejeno zavezo, ki se bo vrSil
vnedeI|o9 3.mabrca t.l.
ob 4. ari popoldne v zadružni pisarni. Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva,
3. Odobrenje računskega zaključku za leto 1911.
4. Čitanje revizijskega poročila.
5. Volitev načelstva. f\ Volitev nadzorstva
7. Sprememba pravit.
8. Slučajnosti.
m Načelstro.
vajen ža?cV" nn večdelni jarem tavolete,
se takoj sprejme
pri tvrdki 65č>
Marini & Mioni v Si. Jernein. Dolenjsko.
: .        —   Ponudbe pismeno. -—^
Iščem d^bro izvežbanega
' 'anieii pomoč'
j ki mora biti najmanj  24 fet star in dobro izurjen v vseh kotarskih delih.
j Oddam tntii lahko po dogovora
Anten Pelkovšok, b79 izdelovatelj vozov, Logatec*
za stavbne potrebščine,
ne predaleč el kolodvora i naiem.
Ponudbe pod:
lfEteraitH poste restante, Ljub* ljana. — Olavna pošta.
Naprodaj Je popolnoma nova
registrirna blagalnica
za prodajalno
pod zelo ugodnimi pogoji, tudi na mesečne obroke, kakor tudi zelo praktične
stelaže s predali
porabne za vsako trgovino, ter razne druge potrebščine po  zelo nizki ceni.
Po i zve se pri 672
MM nt SlrelBKa nlica 29. LlnnlianiL
Že ni te v!
Mlad in simpatičen vetetrgo-rrr 1 obširnimi in telo dobickanos-nimi podjetji i(d.} seli resnega snanja z i :<>hračrno, zgovorno in simpatično gospico is mesta ali s dežele. — Prva pisma m prosijo na naslov : „Majnik 191&\ Ljubljana, poste restante do 3. marca t. 1. —. Po-
polna tajnoat se jamči.
703
jedilni, najboljše kakovosti, brezhiben, zdrav ter izbran, tudi semenski krompir oddaja vedno v vsaki množini od 200 kg dalje po solidno k    nizkih cenah tvrdka s
Jv. fi. JCarlmann nasl. -flvg. Comažič v Ijubljani.
S7
92
25
Telefon Mm. 16.
Leta 1837. ustanovljena delniška družba
427
Telefon ftttjv. 16,
KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo j pisarna dela i opekarne s »trofnim obratom
rhitekturo ia stavbnetehniška delai tesarstvo in mizarstvo s strojnim >k in mm Vioiaa kamnolomi v Podpeši In v Opatiji. — Priporoča se a
stavbna in fina »la vaake vrate.
Priporočilo!
Podpisani naznanjam cenj. delodajalcem, da «em opustil stojo tesarsko obrt, ter na) se ozirajo cenjene stranke odslej na tvrdko
Fran Martine, mestni tcsarshi mojster, Ljubljana, Prule 8,
ker bode uatrtzal voe.ii željam najceneje s solidnim delom in blagom.
634
Jakob Hudnik,
tesarski mojster.
KUPOV
JE STARIH
vseh vrst, n. pr. stara zlata, srebrna, brončna in druga kovinska dela, dalje lične lesene ali slonokoščene rezbarije itd., tudi tobačnice, pahljače, čipke, vezenine in gobelini, dobre miniature in akvareli, portreti, pohištvo, orožje itd. itd« - Bom 26. ali 27. t. m. v Ljubljani, hotel Union in prosim do. ise podi
Siec?f ried Spjra,
I., Graben 13
Naznanilo!   Naznanilo!
Vsem onim, ki si nameravalo napraviti
: vodove ali nabavili:: nareitelske stroje, motorje, stavbni materijal iti
najvljudneje naznanjam da sem pripravljen poslati na željo vsakomur svojega zastopnika V SVrhO erentuelnih pojasnil in sklepa kupčije. — Proračuni in
ceniki brezplačno !
Trgovina z leloznlno In nolledeL stroii Fr. Slopica
v Lfubllani, Marife Terezije cesta štev. 1.
Varčne gospodinje!
Dočim daste za vsa druga otročja reHi»na *reri&tva 1—3 krone, velja „Sladili" ali dr. pL Trnk6czy-ia „Sladni Čaj" 1 zavojček V4 kg samo 50 vmariev. — Na t soče otrok ga ^«£.va z najboljšim uspehom Glavne zaloqe: v LJubnjanl lekarna Trnk6exy, irsven rotsvia: at Dnaafu v lekarnah Trakoczv: Vili, Josefstadtersirassa stav. 251 III., Radetzkv-platz stev. 4; V., Schdnbrunnerslrassa st. 109; v Gradcu: Sackstrasse 3.
Olimnii Ji Irrpma ^rez rna^*°t>e» lppotilo prve vrste, je najbol'še in najuspeš-UiUlipHcl KI C11.d. nese sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1*2», veliki lonček K 2' -.
niittiniii nurlor rofnat, bel in creme, daie licu svežo in posebno sijajno mla-Ullinpijd pUUCI  dostnopolt. in je popolnoma neškodljiv. Sk*tulja I K 50 h.
Pomada za rast las        SKČV"«.zabranjujc fzpadanie ,as* ~
OsipalO praSek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h. Wn7;|n vnnpr A7AhlinP   Sredstvo zoper o »obilne. - Lonček zna-
maziio zoper oztoiine. vodom 0 rabi 80 ht tucat 8 k Otroško mazilo ;c0zha tTatVi<o2u,icnimi mesti'" LmtA 2 navod:^ Lekarna Trnk6czy v Ljubljani.
Razpošiljanje po pošti. Prva najveća eksportna tvrdJza. Preizkušeno lekarniško blago. Drogijsko cene. Mastin xa iivinore'ce. Telefon Stev. ISO.
r
krila, kostume, plasoe, pelerine, predpaanlke,
otroške oblekice
plaSčke. klobučke, havbice, Cepiče.
MnMu pitreMtine zi novorojenčke
ns vsak« aeSie alagt pošilja aa izbire
M. Krištofič-Bučar
LJubljana, Start trg it 9.
Samokres
K 5*50.
f, 7*50.850
Pastljanje pe »evzetju. Brn rizika. Zitnena dr»vo\cna ali dr-.nr ItaitJ.
Samokresi
sktbno zastre!»eni, z državnim kolekom o tem, najboljše kakovosti in najlepše izvršitve z jamstvom za brezhibno funkcioniranje dobavlja c in kr dvor dobavitelj
Jan Konrad. Most ?tev. 1162. tef:o.
•lavni katalog z 4000 slikami na s n zahtevo gratis in Iranko. 3
I!
fj
«t o
u!
-J o o «
a e * S.
S Š
za iie
u
233 sobe za gospode.
Glogovsk« & Co.
c. i« kr dvorai dobavitelji
Gradec. Jcjinn^umsnn?. Telefon 384 Prevzema izdelovanje vsesplošnega pohištva.
Proračune    izvršujejo    lastni arhitekti.
^    Na debelo in Jr^^^^^^
ix> nizkih cenah priporočam svojo
bogato založeno
27
trgovino
i galantenlslnm ia vseh vnt krala
u
XA Devoclonallfe
m vse vrste Mačjo za boi|a pota.
Tvoniia zaloga kraniskih oiavnikov.
fin\<m Škof ,
Ernest Javnlkarjev naslednik B
Dunajska osla. v bili gostilne it. 0.1
Fotografski učene
■ dobro šolsko naobrazbo, so sprejme takoj.
D. Rovšek, fotograf, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 3
Posojila brez žiranto
in brez življenskega zavarovanja
na poljubno število let. Istotako plaćanje starih dolgov in sjedinjenja v novo poso; pod mnogo ugodnejšimi pogoji.  Diskretno in kulantno posredovanje. — Dopisi
Ciril Globočotk, nadzornik nizozemske zavarovalnice, £jubljana £ izatetna c
in
za živili
Ravnateljstvo: Dunaj L, Aapernplatz I
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške slu be po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah.
Zavaravana glav ica koncem leta 1910 c' efi 375 nilijcoov. — lezrve koncem leta 1910 okoli 112 milijonov Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40, kjer a rogo reelni, delavni s o trn da i ki vsak čas dobe dobre službe
Nadzorn'k za Kramsko: gospod t*lt
aiobočnik v Ljubljani, Elizabetna cesta 4,
E 120/12/Z
Dražbeni oklic.
Prodalo se bode dne 27. februarja 1912 dopold ob 9a uri v Spod- Šiški, Celovška cesta štev.
na javni dražbi
ozno specerllsk
R*?či se smejo ogledati dne 27. februarja 1912 v času med 9. do 10 uro dopoldne v na?edeni hiši.
C. kr. okrajna sodnija Ljubljana, oddelek V
dne 8  februarja 1912.
j^ng teško skladi/če oblek
O. jjernatovič
Ljubljana, J^estm trg 5
priporoča svojo popolnoma na nevo sortirano zalogo spomladanskih oblek ?a gospode in dečke ter oblekice 3a otroke. Velikanska isbera najnovejše konfekcije ya dame in deklice ter :: berolinskih in pariških modelov.
Cete oninano mj/fce.-
Cens prijnano nQ{a'
Najbollil la na|popolne|61
klavirji in planini
■c kupijo najceneje proti takojimema plačilu ali na najmanjše obroke (tudi ra provincija) Kamo naravnost - od tvoruičaria —-
HENRIKA BREMITZ
c. kr  dvornem zaiozmku
v Trstu, c L Tor St. Pletro 2 Belvedere.
mfctM t Pirtii fSM sapn!)« eaJirroje MH|rihu Usfkji Katalogi in kondic  gratis m rranko 23i
prejema zavarovanja človeškega živ* ljenja po najraznovrstnejših kombinati,ah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
/lasti  je   ugodno   zavarovanje na
doživetje in smrt z manjšajočimi se 101 vplačili.
NAVIJA"
- •••   vzajemno zavarovalni banka v Pragi«        • .••
Rosorvnl fondi E 33.75S.2S5-24. — izplačane oaakadnlaa tn aapttaUio S 11S,3S0.S03>S1.
Po velikosti dniga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
———- Vu  pojasnila  da J m
fineiaine zstnmi v Linfiliaii &{ssyM i GssposU uliti itn. 12. -va
Zavaruje Doslopja in premičnine profl požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cemuje takoi in naikulantneic. Uživa najboljši sloves, kodei poslujfr
Dovoljuje iz čistega dobička izdatna podporo v narodne in občnokonstn; namene,
hočeš kaj zanimivega čitati. S^SopK
detektivskih po
ter se naroči
na nadaljnje
Lastnina la tlak »Narodne tiskarne«.
5319
BY