LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER xx, iqiq, AT POST OFFI CE AT CHICAGO .ILL., UNDER THE ACT OF MAPCH ?cd i8?Q ŠTEV. (No.) 105. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA— THURSDAY, SEPTEMBER 7. 1922. J^foesloga tlačjj LETO (VoL) VIE 1,007.450 DELAVCEV IN KMETOV POMORJENIH. španska inkvizicija je predmet, katerega si naši ta-rdeči privoščijo od časa do časa kot kak masten ocvirk na svojo godlo, katero izdajajo za uboge slovenske želodce \ Ameriki, zato ni čudno, da jih je toliko. ki imajo pokvarjen želodec. Kadar ne vedo kaj pisati, posebno kadar so uredniki še pod vpljrvom velikega "mačka," tedaj je prav gotovo, da boste čitali v vsaki drugi vrstici o strahotah "španske inkvizicije" in "krutosti" katoliških menihov. ki so klali in mučili nesrečne žrtve svojega "fanatizma" in *o potrebi svobodomiseljstva, ki ima namen pobijati to "vero. kj rodi tako grozoto." Toda kaj pa je počel grdi socializem na Ruskem, o tem pa noč«jo ri preroki nič vedeti. Strah spreletuie človeka, ako bere o grozotah, katere so počeli boljševiki z nesrečnimi svojimi žrtvami. Zato pa vprašamo naše ta-rdeče bratce: Kaj pa pravite o početju ruske vaše "Čeke?" Boljševiška vlada je izdala te dni uradno poročilo o svojem vspešnem delovanju za "stvobodo delavstva" in tu čitamo, da je tekom treh let takozvana čeka ali "rdeča inkvizicija" umorila v Rusiji en milijon sedem sto šestinsestdeset tisoč sto c-semnaist oseb in sicer: 6.775 P rote- ALI BODO Z JUNCTION PORAZILI DELAVSTVO? Generalni sodnik Daugherty, ki je slovesno izdal sodno prepoved proti stavkarjem, da isti ne smejo propagirati za stavko ne posamezno ne kolektivno, je mislil, kakor ž njim tudi vsi železniški magnatje, da s tem je zadan delavstvu udarec in, da s tem korakom je delavstvo kratko malo premagano in vrženo iz RAZNE NOVICE. GRKI PROSIJO IZ JUGOSLAVIJE. ZVEZA NARODOV IN KRIZA AVSTRIJE Pariz, 6. sept. — jZastopniki na- NAPROSILI rodov, so se danes spravili k raz- ZA PREMIRJE.. svojih zakopov. Toda organizirani HUGHES DOSPEL V motri vanju o krizi, ki visi kot Da-; ^ + r-1 , , . . . , .. x, „. bmirna, 6. sept. — Glasom zad- moklejev mec nad berasko Nemško -l, -... - . , . , njih poročil, turške čete se vedno Avstrijo. Sliši se, da se namerava 1 ■ ^ , . _ ... , ... poti&kajo grško armado nazaj. Gr- spraviti skupno svoto med zavezniki , • ■ . , , , . . j. • * -- t . kl se uniicejo in so v strahu, da bo- ■n.sto posoditi Avstriji, da Se jo (io ,judje ike narodnostj k; so res, iz seda,nega poloma. naseljeni v Mali Aziji in tudi drugi krist janski narodi padli v roke tur- Strašna smrt radi stekline. Domači pes je vgriznil posestnika Iva-SO ANGLEŠKO na Ploh iz Formina na Spodnjem VLADO, DA POSREDUJE. : Ptujskem polju. Ubogi Plohi se ni -o- BRAZrLTTO ŠkC neusmilienosti- Vse pričakuje Ju* masakrirania od strani otomanov. Rio de Janerio, 6. sept. — Držav- fz Londona poročajo, da je grška vlada naprosila tajno angleško via- .... _ , zahteva svojih pravic, katere mu sorjev in učiteljev, 8.800 zdravnikov, , - . , .... ..... . . ... hočejo kratiti pri življenju kapitali- železrtičarji se prav malo zmenijo za Daughterveve prepovedi oni vstra- jajo na stavki, dokler ne bodo dospe- • . - u___, „ , - . . , ^ .. . . ... . 1 ni tajnik Hughes, ki je sel v Brazi- li do svoje era cilia in to ie zmasra t-- . 1 - "----- — - , - • , na svetovno razstavo, je srečno do da oo^reduie v Cirifrmrln tm-; nad krivico, ki jim 10 hočejo zabiči- 1 - . 'c ■ . • . posreduje v Carigradu pr: ti železniški mUnatie s svoio t- P V mCSl* SpreJCt Hturški vIadi' da bi Podpisala Pre- dosrčno^tio bl1 s,ovesno od brazilskih uradnih mirje. Grki so baje pri volji podpi- dostojanstvenikov. ' sati premirje na podlagi, da izpraz- Dauhertv ima sicer pravico izda- -o- ■ nij0 Vso Malo Azijo, ker baje niso jati indžunkšne, toda vprašanje je, NEMŠKI INDUSTRIJSKI j več v stanu zdrževati navala ki ga na kakšni podlagi je ta zadnji ind-j MAGNAT PODPISAL S lje vprizoril proti grkom Kemal Pa-žunkšen izdal proti delavstvu. Ali J FRANCOZI POGODBO.! ša, vodja turških nacijonalistov in je mislil, da bo s tem svojim kora-; Rerolm. 6. sept. — Znani nem ! sedanji glavni poveljnik turške ar-kom razbil delavsko solidarnost? A- ški industrijski magnat Hugo Stin- made. li je mislil, da se ga bodo organizira-|nes je včeraj podpisal pogodbo za' Situacija na grški strani je kri-ni železničarji ustrašili in se bodo rekonstrukcijo v razdejanih pokra- tična in grška se nahaja v škripcih, lepo po hlapčevsko vrnili na delo in jinah severne Francije za svoto 13 Grški državniki sedaj spregledavajo. da so s svojo lakomnostjo predaleč i zavozili svoj vladni voz. Med grškim narodom se povrača želja za starim zopet naprej garali za nikdar siti žep železniških magnatov? Če je to mislil* se je globoko zmotil! Delavstvo« 355.250 drugih izobraženih, kakor odvetnikov, umetnikov, učenjakov, pisateljev, urednikov. 1.234 duhovnikov, 54.650 oficirjev. 260.109 vojakov, 59.000 policistov, 12.95a posestnikov. 192.350 delavcev in 815.- sti — pravic hoče in ničesar aruge- nator R'obert M. La Follette je žoga! pet prodrl z veliko večino pri pri-Kje ie bil pa Daugherty tedaj, ko marnih volitvah države Wisconsin, so ti magnatje začeli zniževati plače j V samem Milwaukee je dobil 25 tr-svojemu delavstvu? Kje je bil Daug- soč glasov večine, hertv, ko so železniške družbe zni- -o- tisoč milijonov frankov. -o- LA FOLLETE ZMAGAL PRI PRIMARNIH VOLITVAH.; Venizelosom, ki je najspretnejši gr-Miluaukee, Wis. 6. sept. — Se- ški državnik in diplomat. too kmetov. Toraj je strašna ''čeka" , „ MRHl PH ____T _ _ _ pomorila v treh letih več ljudi *a-;za,e Plače Prožnim delavcem, da so REŠILNO DELO ZA RE- kc.r j- „n padlo ruskih vojakov v c,>eiemaI! na "ro borih in P°' SITEV f li petletni svetovni vojski. !eentov na uro? Kje je bil tedaj ? Za-1 JEV SE NADALJUJE. xt_ " 1 1 1-11.* "i izdal kakega indžunkšna te- Tackson, Cal. 6. sept. — Delo za Aase slovensko rdeče delavstvo o- -J . & » * idai proti železniškim majniatom. ko rešitev zasutih premogarjev v Ar- pozarjamo na te strasne številke po- * 1 . v, . , .. . , , , i je vendar sleherni človek videl, da gonaut rudniku se nadaljuje. Sedaj sebno na velikanske številke nruvr- J . . ' , v .. - . , , . \r-i * se gocu krivica delavstvu? Vse to so oddaljeni se kakih 75 čevljev oa jenih delavcev 111 kmetov. — \ ldite, ■ , , .., , .. . , . to je socializem v re-nici' Vekaj da slehernemu mnogo misliti, da vi-[rudarjev, od katerih jih loci debela drugega, kakor ga pa vam slikajo |d1' s kom se družii° Ijudie' ki sede kamenita plast. Predvčerajšnjem so ^ ^ , -- . . , . . . I na merodajnih mestih v naši vladi, čuli reševalci dva lahka poka. kar ie razni rdeči izkoriščevalci in krvose- 5 ...... . . j ... i \ \ endar ravno ti slučaji delavstvu znamenje, da morajo rudarji biti Še si. Pomislite pod pretvezo: svnbo-. ......... 11 1 m- . ____ 1 odpirajo oči, da vidi, kdo mu nudi de( ?) delavca so pobili 192. 550 de- }. J . . . ' . . , -v. _ . j j . prijazno roko. Ako je delavstvo pa- lavcev (reci m pisi sto in dva in de v J . 1 . . , / metno, si naj te le slučaje temeljito izapomni in naj na vse to temeljito odgovori s svojimi glasovi pri pri vetdeset tisoč tri sto petdeset) in kmetov pa 815.100 (reci in piši osemsto petnajst tisoč in sto.) Živio, Zavertnik! Živio Zajec in vsi drugi apostoli "čeke." Le pripravljajte pot taki-le zverinski vladi, morda bo«>te med prvimi, bi boste občutili njeno sladkost. -o- ZASAČENI ČRNOROKARJI. hodnjih volitvah! -o- I nrčija :e baie moralno podpirana od strani Francije. Vsaj tako se sliši iz gotovih strani, tudi baj'e je prejela gotovo količino municije in orožja od Francije. Francija je baje dobila od Turčije garancijo, da bo slednja kakor hitro izgotovi z grško v Mali Aziji nastopila z oboro ženo silo proti boljševikom. Francija vstraja še vedno na stališču na drugi strani nasprotnega prepričanja, da vsak napad na današnjo Rusijo z oboroženo silo bo isto le še bolj združil in ojačil v boju proti zunanjim sovražnikom. brigal za ugriz in je sam stekel. Ko se je zavedel, da se ga je oprijela steklina in je čutil, da se bližajo napadi pobesnelosti, je sam prosil, naj ga zvežejo, da ne bi koga u~ griznil. Ko je minil prvi napad se je zopet zavedel je prosil, da ga odvedejo v bolnico. Ganljivo je bilo njegovo slovo od domačih in sova-ščanov, katere je prosil, naj mu odpustijo, če je koga razžalil in naj molijo zanj, ker med nje se ne bo več povrnil. Plohi je dobro vedel, da ne bo več ozdravel, prepeljali so ga v bolnico v Ptuj, kjer je po dveh dneh med neznosno mučnimi in strašnimi napadi pobesnelosti iz-dahnil. V Pasterjev zavod v Zagreb ga niso peljali, ker je bilo že prepozno in vsako zdravljenje izključeno. -o- Ubijalec lastnega očeta pred sodiščem. Pred zagrebškim sodSščem se je vršila razprava proti divjaškemu ubijalcu lastnega očeta. Dne 15. a-prila t. 1. sta se v Deseniču na Hrvatskem Zagorju sprla med seboj sin Josip in oče Matevž Krčmar. V prepiru je udaril sin z nekim topim orodjem očeta štirikrat po glavi, da se je ta onesvestil. V nezavesti ga je še tako dolgo obdeloval z udarci, da je oče umrl. Ubijalec Josip Krčmar je star 20 let. oženjen in oče enega otroka. -o- Okrožnemu agrarnemu uradu v Mariboru. Na Vurbergu se govori, da bodo grofu Herberstein pustili veliko več zemlje kot mu gre in sicer radi vzgledne živinoreje. Ta vzglecina živinoreja je v tem: V hlevu je govedo vseh pasem. Polo-« (Dalje na 4, strani.) Chicago, 111. 6. sept. — Zadnjo ne , deljo je prišlo med dvema italijano-j a JaPon> ma na 612 De-Koven ulici do revol-verskega dvoboja. Ko je policija dospela na lice mesta sta zbežala v neko bližno hišo v katero sta bila za* sledovana po policiji. V hiši je policija našla večjo zalogo smodnika, dinamita in drugih eksplozivnih stvari, ki se jih rabi pri izdelovanju :mb itd. JAPONCI KUPUJEJO OD AMERIKE OVCE. Laramie, Woy. 6. sept. — Japonski trgovci so pokupili nad 300 ovac Rambouillet pokoljenja v državi Wyoming, katere bodo importirali -o AVTOMOBILI V AVSTRIJI SO SLANI. pri življenju, vsai nekaj izmed njih. POGANJANJE MED ŽELEZNIŠKIMI DRUŽBAMI IN STAVKARJI. Washington. D. (". 6. sept. — Za-j stopniki železniških družb in voditelji stavkarjev so se baje zopet sešli na tajno konferenco, kakor poročajo zadnja poročila. Obe stranki se trudite. da bi premostile prepad, ki jih razdvojuje. Senioritetne pravice so baje še vedno na poti železniškim magnatom. da ne morejo podpisati miru s stavkarji. -o- VROČI SEPTEMBER. I Chicago, 111. — Vročina, ki se je Washington, D. C. 6. sept. — A- pojavila zadnje dni je spravila živo meriški konzul, ki se je pravkar vr- srebro v merilu do najvišje točke v nil iz Nemške Avstrije, pripovedu- [tem letu. Zadnje dni je prikipelo par-je, da stane najnižje vrste avtomo- [krat celo do 98. stopinj. Vremeno-bil na Dunaju do 3. milijone avstrij- jslovci bilježijo, da je letošnji^ sep-skih kron, Itember najbolj vroč izza mnogih let. DENARNE POŠILJATVE. Vsem oošiljatelj em denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. De-Jiar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini. kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih Včerajšne cene so biles- Jugoslovanskim kronam: * Italijanskim Hram: 500 — kron......................$ 1-75 1000 — kron......................$ 3.35 5000 — kron........................$16.25 10.000 — kron....................$3150 50 lir ...................$ 2.90 100 lir ................... 5.30 500 lir ................... 25.00 1000 lir .................. 50.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2S-00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.- * Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" /849 West 22nd Street Chicago, I1L S "EDINOST" EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. ' » .. . . * j čaka in gotovo pride tudi za nas j pred oltar, da bodo napravili sloves- j Va-. j . prireditvi dne 9. julija jcas, ko pridemo za teboj. no obljubo Frančišku in se po- j ^^ koje obsežni spored mi je Tvoj žalujoči brat. Joe Špilar. Edinost Publishing ComDany. «849 W. aand Street, Chicago, III. Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION._ Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the. post office at Chicago, 111. ; under the Act of March 3, 1879. Fej! Sram jo bilo! Willard, Wis. — Cenjeni g. urednik! Ker smo tudi willardske far-marce ob poletnem času vedno za-posljene z delom, nam malo časa pre ostaja za dopisovanje. Kakor je bilo ppročano v listu ■Edinost štev. 100, v dopisu iz Wil-larda, so poljski pridelki dobro obrodili. Tudi jabolka so polne, da se veje šibe. Sporočite g. urednik pri-jjatelju Pavletu, kadar se v Vašem jofficu javi, da se naj kar na Willard izmuzne; žepe mu bomo z jabolki napolnili, pa še en žakel na hrbet naložili, pa ne mislite g. urednik, da i svetili za uuhovski stan. 30 jih je!^. g dr Srečko Zamjen že prej napravilo prvo obljubo in so stopili v novicijat, med njimi tudi Slovenec Vilj.em Gabrejna iz Clevelanda. Drugo obljubo jih je naredilo pa 20. Kako je ganljivo za videti mladeniče od starosti 19. pa do 27. let, ki se odpovedo svetu in so namenjeni služiti edino tistemu, ki jih je ustvaril in zanje trpel, tako' zaničevanemu Kristusu. Bilo je polna precej obširna in za ta dan krasno okrašena cerkev, večinoma sorodnikov od mladeničev, ki so prišli od vsih krajev obiskati svoje sinove, oziroma poslal. Najprisrčneja zahvala bodi tudi vsem cenj. udeležnikom Vaše prifeditve/ sploh vsem in vsakemu, ki je kakorkoli pripomogel k tako krasnemu uspehu. Dobri Bog povrni stotero in tisočero vsem skupaj in vsakemu posebej. Požrtvovalnemu našemu g. Srečkotu se zahvalim seveda še v posebnem pismu. Občudujem, Mrs., velikanski in za naše razmere naravnost neverjetni uspeh Vašega dela. Bodite pa prepričani/ da aelaste v korist bedni Največja čast ženskega stanu je sramežljivost in dostojnost. V ženski vidi zlasti Amerikanec osebo, ki je dostojna v vsem svojem življenju in obnašanju, mišljenju in govorjenju. Zato amerikanska blika zah- Prazen žakel. ampak polnega z ja teva, da se ne sme govoriti vpričo ženske veliko stvari, katere so same kolki. na sebi popolnoma nedolžne, ako so moški sami med seboj. Dasiravno smo imeli dosti dela. Vemo pa tudi dalje, da je pokvarjena ženska največja nesreča za nas pa vse eno ni zadržalo, da bi si vso okolico, v kateri živi in deljuje. To je strupena kača, ki s svojim ne-j ne privoščili par veselih uric. Imeli «čistim strupom zastruplja srca in glave mladini in uničuje poštenje in smo pa tudi gar vesejic. Kakor re-sramežljivost pri vseh, ki so tako nesrečni, da morajo biti v njeni bliži-jčeno v dopisu iz Willarda, se pisec ni. Tisoče src okuži, tisoče nedolžnosti uniči, tisoče glav napolni s sra- jzaletuje v mojega sina, da se je na motnimi mislimi in jih vleče v moralni propad. Slovenski stariši, kaj ne, kako skrbno vi čuvate pri svojih otrocih zlasti to stran njih življenja. In prav je tako! Vi namreč veste, da je vaš sin samo takrat in do tedaj dober in srečen, dokler ga ne bo okužila nemoralna grda mesena strast, ki mu bo požgala v njegovem notranjem življenju vse poštenje, vso sramežljivost, vso ljubezen do vas, do dela, do vsega, kar je dobrega in vzvišenega in da ga bo ravno ta strast izti-rala iz* vašega doma in ga spodila po svetu v naročje najgršim strastem v strašno nesrečo njemu samemu in tudi vam, nesrečnim njegovim sta-rišetn. Še hujše je to pri ženski mladini. Zato pa, gorje svetu radi pohujšanja . . . ! Mrs. Konda. ali se ne sramujete kot ženska in kot mati priporočati, ■ ^ „ . ... . . slovenski mladini, da stavite zapu- brate. Kako veselih obrazov so si- ! „. novi pozdravili svoje stariše in sorodnike. Bil je kratek čas, ko smo ga prebili skupaj pa vendar .smo se veseli razšli, stariši z zavestjo v srcu, : da njih sin ne bo zgubil tisto, kar je : najdražje, kar zamorejo stariši svojemu otroku dati, vero. Gospod urednik, ko človek gleda ščeni deci dom, kf ji bo nadomeščal ljubo domačo hišo ter ji nudil naj-skrbnejo nego in najboljšo vzgojo. Dom, iz katerega bodo prihajali pošteni slovenski fantje in mladeniči. Plemenito delo! .In blagor vsem, ki j pri tem sodelujejo T Dal Vam Bog obilno uspeha pri vseh nameravanih bodo^rf prireditvah. Prosim, mladine si da bla&ovonte ohraniti svojo na- tako živo vero v srcu ■ mi1sJi' "e.bodo J"0 Pomagale moči ^fonjenost7n podporo našemu dru- veselici slabo obnašal, da so ga po- pekla, kajti je sezidana na trdni Pe- tud- y bodoče! trovi skali. Zatoraj naj se zaletujejo, „ . , • . . , . t . ... . . . - Izročite, prosim, najlepše pozdra-v njo se tako iz obrekljivostjo in laz-1 .. ' 1 ' ' 1. ' • . , ve prijatelju g. dr. Srecku Zamje- jo po časopisih, premagali jo ne bo- v s 1 , de:o fnu, obenem pa tudi toplo priporoci- J . . . lo, naj pazi -na svoje zdravje. Mi ker se m, je dopis ze precej za- «oMudujcmo njegovo požrtvovalnost svarili in oci kod še to, da so mu stariši potuho dali. Ne zagovarjam ga, ampak toliko pa rečem, da krivice ne trpim, ako rrre velja zadnji peden zemlje. To pa odprto povem, da še na vsaki veselici/ kar smo jih imele, smo imele sitnosti. Na veselici ženskega društva je dala tajnica ukaz: Danes ima žensko društvo veselico, zato hočemo imeti mir! Na tak trubl. kakor ga imajo na vlekel moram skonfati. - Prilože- 'ja_vstrajnost> toda njegova dolžnost no dobite mali dar za podporo listu 4'Edinost". Bog daj, da bi se vresni-čila vaša želja in želja nas vseh, da bi list začel izhajati dnevno. Rojaki, ko se bodo razmere izbolj- l:ar Vi priporočate in sicer tako očitno, tako sramotno in nagnjusno, fantje zaradi pasti, ti pa lahko od- šale, agitirajmo za list "Edinost", •da se studi tudi najpodlejšemu človeku? govorim, gotovo ti o tem ni veliko Mati ste! Solze mater onih nesrečnih žrtev, katere boste okužili in znano, zato si o tem pisal. Jaz pod zastrupili s to pornografijo, kakor jo oglašate, bodo klicale prekletstvo takim imenom, kakor si se ti podpi-na vas in na Vaše otroke. Če tudi ne verujete v Boga. veste pa, da je sal farmarja ne poznam, pa tudi tana j večja krivica pohujšati starišem mladino, da je najstrašnejša krivica svetnika v pratikah ni. Podpi-moralno pokvariti koga. Kdor komu oropa denar, je krivica, pa se lahko popravi. Kdor komu ukrade moralo, ukrade mu ,yse. Tisoče žrtev po ječah, po bolnišnicah, po norišnicah so strašne priče tega! & ši se s korajžo, da vidijo, da nisi kak bojazljivec ! — Plačali nič, — zapora nič — ali usta ti naširoko si odprl, ker drug fanta zagovarjal je. zato pa para ti. široka usta spodobno si zapri. —-kar v blagajnah se godi. — to mene je, da pazi na svoje zdravje. — Najiskreneje pozdrave vsem prijateljem in dobrotnikom našega društva in Mladinskih domov! V prilogi Vam pošiljam sličico vsi. ne samo zastopniki, ker dolž- "ašega novega Mladinskega doma, nost je vsakega, da se potrudi za jki £a nameravamo zgraditi. Upamo, dobro časopisje, ker šele potem bo-jda se nam z božjo pomočjo in s po- J ___ • T • 1 ■ , • , \Tnt~ KlonrJVi o mdr!ČL'I1i crp tri demo imeli list vsaki dan. Pozdrav vsem čitateljem lista E-dinosti in Ave Maria in Glasnika P. Srca. posebno pa vam gospodje u-redniki. ki se trudite za nas. Bog naj vas podpira! Mary Hoge. Pueblo, Colo. — V spominu mo- '■> konca svojega življenja. Da si bil močjo Vas blagih ameriških src ta tudi posreči. Najiskrenije pozdrave! Udani Ivan L avti ž ar. -o- Chicago; 111. — V nedeljo 10. septembra bo imelo društvo mož Nai-Gilbert, Mlrrn. — Prosim Vas, da svetejšega Imena in mladeniško dr. prav nič ne skrbi. — Možje zato po- hi mi odstopili nekoliko prostora v "Orlov" (Holy Name juniors.) sva-1 stavljeni na to naj pazijo*! j Vašem listu Edinosti, za moj do- je redno četrtletno sveto obhajilo. Še tebe v sredo naj vzamejo, da j *)is' Pravkar sem prejela iz stare Vsi člani naj s- zbe-o ob četrt m ti vse v red spravil boš. — če v -i- dom<>™e pismo oc gospoda Fran osmo uro v cerkveni c vorani. k da bi te vlekel ce in lovila prve metulje. Skupaj sva se igrala, skupaj spala, skupaj delala, skupaj sva k sveti maši hodila in skupaj v Marijino •družbo pristopila. Skupaj sva bila pri prvem svetem obhajilu in skupaj pri sveti birmi. Skupaj sva živela do tvoje grozne smrti. Oh! Zakaj si me zapustil, ti moj b nepozabljeni brat. Kaj je bilo krivo, da si si izbral tako grozno smrt? Morebiti so ti kriva tvoj oče, ali ma- jaz glave ne belim si, v moji hiši še d o zdaj neznana mu je prosveta. — Ni dobila sveta ! Ti morebiti si tak sam. da prebi- i ras "Prosveto" postran, kaj v njej vse bere se — meni to nič mar. — Ljudje so govorili, — 00 domov v starem kraju. Na tega gos- Od tu odkorakajo pod vodstvom j poda sem poslala ček za $500.00. maršala v cerkev. Takoj po sv. ma-kakor je to potrjeno in označeno v ši ie seia in vsi člani nai se ie goto-[njegovem pismu. Denar je večina vo udeleže. Seia ie pa d< poklne zi-od onega pribitka, ki se je dobil na to. ker bo zvečer zopet fer Prekmur- ker ves. prireditv;- na dan Q jui;ja Uj22 s^cih Slovencev. Četrtletnega svete-Da se bo vedelo, kam je denar šel. ro obhaii'a in se:e se mora udeležiti od tvoje katoliške vere, kakor jih j1'^ se prepirali — ko mene in tebe vleče dandanes 11a tisoče in tisoče tvojih rojakov od katoliške vere. Spolnoval si obljubo, ki ti je rekla: "Moj sin svojo mater boš sedaj zapustil, ne zapusti pa nigdar svoje nebeške mamice, Marije!' O, ti brat. kdo bi si mislil tedaj, ko sva se v prostih urah pogovarjala in delala načrte za bodoče življenje, kdo je mislil tedaj, da te bo tako hitro vzela neizprosna smrt in ti, ki sta te tako ljubila? V vsakem ^ prekrižala vse načrte. Ali prišlo je pismu, ki sta ti ga pisala, je bilo pi- ^ar naenkrat^kar mora priti prej ali sano: "Moj Miha, moj preljubi sin, j .zmiraj misliva na tebe!" slej. to je smrt. Danes tebe, jutri ni blo. Bodo se pa še tebe in mene več ne bo! Pozdrav vsem čitateljem, Mary Zupane, zato objavljam to pismo, da bo vsak ''s-k član pod kaznijo susoendacije ' ' V V ko1 vedel zakaj se je nabrani denar po- iz omštva. ako se . to zgodi brez o- m 1 M 1 I ^rxtm «• f- fi 1 n n K 1 M A 1 ^ Z — Opomba ured.: bata v našem listu zaključena in o tem ne bomo priobčili ne ene bese « rabil. Denar se je nabral za mladin- ^avic^e. — Vsi člani obeh društev ske domove in istega tudi odposla- se vabijo , da se naj zopet lepo polo na pristojno mesto. V pomoč rr: tei priliki. Obe ti dve dru-mladinskih domov smo darovali in štvi sta vzorni društvi in vsakega četrtletn so do sedai še vedno poka-čast in hvala najprvo č. sr. dr. zali možje in fantje, da so pravi \v illardska farmarica.j ^ ., . delovali na prireditvi pri kateri gre S tem je ta de- . . , , . 1 de vec i ^ I Srečko Zamjenu. ker brez njihovih možie. ki vedo. kaj ie prisega, kaj nasvetov bi nam ne bilo nikdar mo- je dolžnost in so se skoraj vsi ude- -o- i goče tako velikanskega programa ležili celega vsooreda. — Možje m Bridgeport, O. — Ker so bolj redki dopisi iz naše naselbine prosim, da mi dovolite nekoliko prostora v vašem cenjenem listu Edinosti! Po štirih mesecih in pol trajajo- izpeljati. Zatem hvala tudi vsem tr- fantje, pridite tudi to nedeljo prav govcem in gostilničarjem in dru- da nobenega ne bo manjkalo! gim, ki so kaj darovali v ta namen, Kaj? Ali bi to ne bilo veličastno, ako katere darove se je spravilo v denar vas bo kakih 30 fantov in kakih 120 na tambitfi. m°ž prikorakalo slavnostno v cer- movino pogledat svojo dobro mami- Sedaj si jima napravil pa tako ža- ^ em pravdobro, da ti je bilo to lost, da te še tvoja ljuba mamica ni,kratko življenje trnjeva pot. Vem mogla poljubiti na tvoje mrzlo lice.iPa tudi, da si si želel se dolgo živi je-niti mogla potočiti solze ob fvoji n3e> sai se zmiraJ pogovarjal, aa gomili. Kaj bo tvoj oče rekel, ko zve j^š šel čez par let nazaj v staro co- to prežalostno novico? Oh! Žali Bog, kako grenke ure i--majo tvoj oče in mati na stare leta. Ker ni še leto minilo, ko so zgubili svojo 23-letno hčer. O, ti nepozabljeni brat, kako mi, tvoji bratje in sestra žalujemo po tebi. Ali .eno upanje nas še tolaži, ker gotovo se snidemo nad zvezdami. V 37-letu svoje starosti si zapustil ta svet. jZapustil si svojo ženo, s katero sta tako kratke ure bila skupaj, komaj leto in pol. Njo si zapustil, ki te je tako srčno ljubila, da bi rada sama ži mene, to je njena grozna pesem. čem -traJklu se je začelo tukaj zo- Ker vem, da ste kratki s prostorom v listu, zato zahvalim najpri- pet delati no nremoerorovih. Dela se _ .. \ .. : ' j- - 1 . srcnejse vse darovalce kar skupai- bolj počasi, ker zaradi zeleznicarske 1 - . ' • , , . - 1 . - \ sem najlepša hvala in Bog pla- stavke ne morejo dobiti zadosti ... J v . , s v . ..... - rr__ca j. kar ste storili dobrega za rev- kar. da bi sel premog naprej. Lpa- 3 . . . . A j- - 1 1 slovensko deco v starem kraju, mo. pa da booo tudi zeleznicarji do- J bili v kratkem zahtevane pravice j Hvala vsem po vseh naselbinah, ki co in očeta, da jima boš stal ob stra- De]o v rovih se tukaj ne more dobi-l 5te delovali za to stvar in prispe kev? Ali ne mjrfite. da boste s tem storili ne samosvojo dolžnost, temveč tudj veliko dobro delo, lep zglec. za vse one. ki še niso člani? Možie in fantie, hočete napredek pri svojem društvu? — Dobro, skrbite, da bo v nedeljo udeležba popolna, 100 procentna in kmalu bo- ni in v pomoč na stara leta. Oh, kako bridka jih bo zadela ta novica o tvoji smrti, saj vemo, da so ti oče zmiraj pisali, pridi! Pridi, dragi sin domov, ker moje ure so štete, moja leta so se stekla in stojim že blizu hladnega groba. Pridi, aa mi boš podal hladen požirek vode, ko bodo moje ustnice vse suhe, ko si ne bom mogel sam več pomagati. Kako bridke solze bo točila tvoja dobra mamica in klicala: zakaj si me ti, ti, ker je napolnjeno iz starimi de J vali, da je tako nepričakovano do-! ste videli napredek. — To vpliva. . . . . brf> izpadla, ki so sli ob času stav-} _ f lavci. tisti, ke drugam za delom so prisli nazaj in tako gre zopet po starem potu čas naprej. • Dne 16. avgusta sem obiskala svojega sina v Paterson, N. Y., ki je napravil drugo slovesno obljubo v redu sv. Frančiška. Ob tej priliki „ vljenje dala za tebe. O, ti | drago moje dete zapustilo? O, ko bi neusmiljena smrt, kako grozno imašii^ bila, kakor so moje misli, bi po-srce Zakaj si vzela očeta komaj šti-! hitela čez gore in morje, do svojega ri mesece staremu otroku,? O, ti ne- otroka, da bi mu potožila • svojo usmiljena usoda človeška, kaj člo- srčno žalost in pomolila pri njegovih zemeljskih ostankih. Da, dragi, ti si šel od nas v boljše življenje, odtegnil si se trpljenju in se prav lepo zahvaljujemo Rev. Fa-j Vaše cenj. pismo z dne 10. julija ther Very Benigen Snoj v N. Y. za j t. 1. sem danes z veseljem prejel, prijazni sprejem in za njih trud, kijpravtako tudi ček "The First Nati-so ga imeli z nami, kakor se tudijonal Bank, Gilbert, Minn., No. lepo zahvaljujem Mr. Valentinu! 5026, z dne 12.-7. 1922., glaseč se na Tak nastop društev naredi globok utis na vse. ki ga vidijo. — Seja bo zato važna, ker bo treba narediti -P T . , .. . ' program za zimsko sezono, kaj bo jan1' dnC I92"' društvo prinedilo za svoje člane, za napredek društva. Spati ne smemo! Društva nismo ustanovili, da bi spalo. Kaj ne, možje in fantje, da ne? — S prihodnjo nedeljo se začne vsakoletna sedem dnevna pobožnost Materinskega društva kot pripravi na glavni letni društveni praznik. Pozdravljam vse darovalce. Angela Preglet. Velecenjena Mrs. A. Preglet, Gilbert, Minn„ Box 361, M. S. A. vek vse dočaka v tem kratkem svo jem življenju. Toda spomin na tebe, dragi brat, ne bo zamri nikoli v mojem srcu. Živo se te bom spominjal Pavlič za stanovanje in Mrs. Kati Lambaršek za postrežbo. Bog naj vam vsem stokrat povrne! Kar sem videla v Paterson mi bo ostalo za vedno v spominu. $500.00. — Kot predsednik društva za mladinske domove se Vam v svojem kakor tudi v imenu društva ter vse slovenske dece naših domovcev naj- Nekako 50 mladeničev je prikora-. prisrčneje zahvaljujem. »Zahvalju- Vsi veliki uspehi so sezidani na samih napakah. — Zato, kdor se boji napak, ne bo dosegel nobenih uspehov. * * » Lažje je tujim mislim hlapce vati, kruti borbi za življenje, nas pa še kato 1r cerkev, vsak z križem v roki jem se 7a tudi vsem sodelujočim pri kakor lastnim gospodovati. mmpppp^^ppp*^^ i _ .....^ *r —— ' T ^ "EDINOST 1 SANJE. . (Spisal Milčinski.) Včasi se nisem brigal za sanje. ^Zbudil sem se, za hip se jih morebiti spomnil, pa jih takoj zopet pozabil. Kaj mi bodo: še za šaljiv dobitek niso. sem si mislil. Zdaj sem pa oženjen. Človek zjutraj vstane, treba, da je prijazen z žen« in kaj govori — vseeno kaj, da le beseda teče — pa govori o sanjah. Zena mi je rekla: "Ti, čuj glej. naše literate; polovica vsake knjige — nič kot sanje! Lep denar si služijo s sanjami, veš, da ne pišejo zastonj! Ti, ki se ti toliko sanja, bi tudi lahko kaj napisal. ne bi ti škodovala kaka kroni-ca postrani. 'Nove suknje si močno potreben — sram me je že s tabo..." "Suknja je še dobra," sem odgovoril. "saj ima še oba rokava. Ali galoš mi je treba, galoše so skozi. Ni napačna tvoja misel." Tako se je zgodilo, da sem si pričel zapisovati sanje. Tn zdaj jih postavljam na prodaj. Za pristnost in točnost se jamči tri leta! Cena po dogovoru! Prekupcem popust! * * * Prve sanje. Sanjalo se mi je o škorpijonu. Ta škorpijdn je bil sila čudnega rodu: podoben je bil zobni krtačici, na hrbtu je imel vdelane tri rdeče drage kamene in skakal je po tleh. po listju kakor nervozna kobilica. Strah me ga je bilo — ne? če me piči, beštija — pa tudi gnusil se mi je, kajti smelo trdim — ta "smelo trdim" sem čital v knjigi in mi je všeč — torej smelo trdim, da škorpijonov nisem nikdar ljubil. Pa se mi je sanjalo, da sem se vendar ojunačil in se spravil ga lovit. Za orožje sta mi služili dv ■ veliki krtači. Previdno sem se plazil za njim. sreča mi je bila naklonjena. lop! sem ga pritisnil ob ti t in stlačil, da je izdihnil svojo Ftrupeno paro. Tačas pa zapazim, da ima ubita zver za rep privezano šti-ioglat ) škatlico. liola! Odprem : kai je bilo v njej? Lekarniško zdravilo zoper n i ego v lastni strup! •— Ti prikazen ti! To mi ni bilo le malo po volji in sem si rekel v sanj a1s: "Glej. v kaki smeri se po neskončni < obroti in modrosti nebes razvija živalstvo v prilog človeštvu!' ra!"'> se mi ie sanjalo. In zdai vprašam: Ali niso čudne te -anie? Smelo trdim, izmisliti si j:h človek ne bi mogel, pa če bi ves dan pero grize1. Y istini zanimive!' Dam jih prav poceni. Sprejmem zanje v zameno tudi par dobro ohranjenih galoš. Druge sanje. Včasi se po kosilu zleknem; da laže zadremljem, pa vzamem knjigo v roko. Smelo trdim : to so najlepši -trenutki mojega življenja* Čitam, čitam, pa kar naprej. Ali kar čitam v sanjah, je vse lepše in zanimivejše, kakor je v knjigi. Ni, da bi govoril: sami Sherlock Holmesi se mi sanjajo. Fino! Zadnjič sem tako čital in zadremal in v sanjah nadaljeval berilo in ko pridem do konca strani — ali mi roka ne obrne kar sama od sebe lista?! Na častno besedo, da je res! In pri tem se zbudim. Pa koj zopet zaspim in se mi sanja, da odhajam z doma s klobukom na glavi in z dežnikom v roki, pa se spomnim, da se nisem poslovil od žene — žalostna bo! In glej, v sanjah sem modroval : "Kaj bo žalostna, saj še Ježiš na 3ivanu in se ji lahko vsak hip opravičiš z dobro besedo, zakaj si kar tako odšel brez slovesa!" Ali ni čudačudno: človeku se sanja, da sanja! Meni se to zdi strahD-vito zanimivo. Kakor da ima človek dve duši, takorekoč drugo v drugi, in ena se je zbudila, toda ne v istini, zbudila se ie le v sanjah druge, spita pa obe! Človek ni učenjak, ali vendar smelo lahko trdim, da so te sanje velepomemben prispevek k dušeslovju! Beseda gre sedaj učenjakom. Slovenski dušeslovci, pozor! Redka prilika! Svoji k svojim! Cena meščanska! Tretje sanje. Sanjalo se mi je, da sva z ženo napravila izlet na goro: podobna je bila Golici in ne vem, zakaj ji je bilo ime Črni vrh. Ko sva se vračala in dospela zopet v dolino, preudarim, tako in takoi da i-mava do doma še debeli dve uri in da bo toliko hoje nemara presedalo ženi. Zasmilila se mi je. Kaj storiti ! «Pa mi pride sijajna misel: Saj hodiva le v sanjah ; ako žena težko hodi, jo zbudim, pa bo hoje konec. In res, ravno po gozdni poti sva jo sekala — pa jo primem prijazno o-1 koli glave in ji zatrobim v uho: "Micka, če težko hodiš, saj ti ni treba — se pa zbudi!" Y drugi roki sem držal dežnik, ,brez dežnika ne grem nikamor; tudi v sanjah ne. Dramil sem torej ženo in se mi je sanjalo, da sem se zbudil še sam in sem se znašel namesto na gozdni poti pod Črnim vrhom doma v postelji, in kar sem objemal. ni bila glava moje žene, am-|pak takorekoč .blazina. Toda glej lAido: dežnik sem pa le še držal v I roki! V postelji, pa dežnik v roki! Dvignil se mi je dvom, ali sem zbujen ali še sanjam. Rekel sem sam pri sebi — čudno je, kako je nekateri človek premeten celo v sanjah — rekel sem torej: "Če si se resnic-no zbudil, bi ti pravzapray moral tale dežnik izginjti.iz rok." Gojil sem pa hkrati vendarle vročo željo, da mi lepi dežnik ostane, čeprav se zbudim. To se mi ni zdelo nemogoče. Predrzne, nove misli so se mi križale po možganih in že sem v snu koval naklepe, kako bi se dali taki in enaki koristni predmeti iz sanj reševati v neznosno draginjo praktičnega življenja. Kak /velikanski preobrat bi to bil v narodnem gospodarstvu ! Konec socialni bedi! Le fiksirati bo treba sanje na kak način — kaj vem, kako! Morebiti tako, kakor fotograf fiksira slike. Vse to sem preudarjal v-sanjah — samemu se čudim, da sem bil tako pretkan, po navadi nisem tak. V treh preudarkih se mi je pa pričenjal krčiti dežnik v roki. Polagoma in vidno je ginil in — ostala je le še iztegnjena prazna roka. Na! Spričo tega jasnega dokaza sem bil sedajle prepričan, da sem zbujen. Pa se mi je takoj dalje sanjalo, kako je naju, mene in ženo, na gozdni poti došel voz in sva se peljala domov; bil sem v galošah in sram me je bilo pred voznikom, da so raztrgani. Torej prosim: sanjal sem, da se mi sanja, da sanjam! Neverjetno! Toda resnično! Ali imam tri duše? Jaz nič ne rečem ! Nemogoče ni nič pod božjim nebom, zakaj moderna tehnika in veda in sploh kultura stoje. smelo trdim, na izrednem vrhuncu. — (Konec prihodnjič.) Kaj je razlika? A. — "Kaj je razlika med besedami dobro-poznan in popularen?" B. — "Well prijatelj, jaz ti bom to razložil v enem stavku. Da boš popolnoma razumel naj služi za primero to-le: "Mr. Volstead je prav gotovo danes najbolj poznana oseba po imenu v Združenih Državah, toda kljubtemu je najmanj popularen. , Sanje. ' Osemnajsletna hčerka svoji materi vdovi: "Oh, mama Vi ste rekli, da naj denem kos "cake-a", ki smo ga prinesli iz ženitovanja pod moje zglavje, in da se mi bo sanjalo o mojem bodočem, ki ga bom poročila?" . Mati: "Da! Ali se ti ni nič sanjalo?" Hčerka: "In še kako lepo!" Mati: "O katerem pa?" Hčerka: "O tistem, ki sosedje govore, da ga boste Vi poročili." UTRINKI. * Kolikor bolj koga kritizirajo, toliko bolj je to znameje, da dobro de-* Ako veš, da imaš prav, ne boj se ne Boga, ne hudiča, še manj pa slabih ljudi. Končno boš gotovo zmagal. * Kdor se ti veliko prilizuje in te hvali v obraz, vedi, da gotovo ni tvoj prijatelj, temveč išče sebe. * * * Ako imaš veliko delo pred seboj, ne boj seNnapak. Krepko se ioti dela, skušaj delati skrajno previdno, toda delaj s silo in dosegel boš uspeh. Pred vsem se pa nikdar ne u-i straši napak, ako opaziš, da si jih naredil. Skušaj jih popraviti, kolikor se pač dajo, računaj z njimi, varuj se Jih v prihodnje, vendar krepko naprej vkljub vsem tem napakam. Prijatelj prijatelju: "Kaj si li ti misliš o teh mladih dekletah, ki nosijo škornjice in lovske hlače?" ! Drugi prijatelj: "Izvrstno! Pripravljajo se na zakonski stan, kjer bodo nosile hlače!" KO PRIDETE V CHICAGO se ustavite pri John Vidmarju na Blue Island avenue. Tam dobite najboljše pijače, smodke in vedno čista snažna prenočišča. JOHN VIDMAR, Slovenska gostilna 2346 Blue Island ave. Chicago. ZASTAYE bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. Naboljša CIGARETA POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so smerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O. Naznanilo in zahvala! Ti žnin in z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, w l:em in znancem prežalostno vest. da je naš ljubljeni soprog. oče _"n brat MICHAEL ŠPILER previden s sv. zakramenti dne 17. avgusta t. 1. v Gospodu zaspal. Pokcjni se je ponesrečil 17. avgusta v železni tovarni v Steel Works. Bi! je na mestu mrtev. Pogreb se je vršil 21. avgusta z veliko črno sv. mašo ob obilni udeležbi njegovih sorodnikov in pri- ja-teliev. - - Poko iii se je naredil v starem kraju v Zepeči vasi pri Cerkljah : a Doler.jsk. m. Pred več leti je prišel v Ameriko in bil je od vsakega k? ua je poznal zelo priljubljen. Pokojni je spadal k društvu Slovan, štev. 3. Z. S Z. kateri so mu tudi darovali lepe cvetlice i:i ga v velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Ten r>-i.* m -e najlepše zahvaljujem vsem. ki so nas tolažili v urah p e'7'-' š ije. in hod H krepit pokojnega,.ko je ležal na mrtvaškem o lrjLi. P i srčna hva'a vsem! Pristčr*J. hva'a tudi č. rr. župniku za krasen govor ki so ga imeli cb krt'i ookcircga v crrkvi. Njih besede so marsikaterega še trdneje nrtrdil v sveti veri. Hvala jim! Hvala tudi mojemu bratu za tolažilo in m^v . CvetPce so darovali: Družina Podlo^er. družina Pritekel, družina Jalov d-* žfna Stanko in družina Sajb-1. Vsem najiskrenejša zahvala! Ti 1 '-bi m oz oče in brat pa spavaj nvrno in večna luč naj ti sveti, ker sv. T"r»" nam govori; "da vidimo se nad zvezdami!" ŽahrVči ostali: Marija Špiler. rojena Pcdlorrer. stroga., Marija, hči: b-?t Trže' tukaj v Pueblo, ena ses^a v D? Pue. Ill in en brat v Chicagi Sta risi na v stari domovini v Župeči vasi na Dolenjskem. Pueblo, Crlo.. 28. avgusta 192a. V VASO KORIST BO! Ako se pri pošiljanju denarja v stari kraj ali kamorkoli poslužite Vašega lastnega delavskega podjetja "BANČNEGA ODDELKA EDINOSTI" KATERI POŠILJA DENAR V JUGOSLAVIJO IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE DRUGE DRŽAVE V EVROPI, NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU. V Jugoslaviji dostavlja vse naše pošiljatve na najbližnje poštne urade prejemnikov brez vsakega odbitka. t * "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" NASE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja. J. KOSMACH. 18O4.W. 22nd SU Chicago. HI Rojakom »e priporočam pri nakupa raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. PreTiamem barvanje hiš zunaj in n*« trmi, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanifje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega, rojaka 1 SLOV. KAT PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addison Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič, 6526 Sohaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lič, 6411 Varian ave. Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob po4 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner E. 62nd St., nad Slovensko Banko. Uhod je na 62nd Street. Cleveland, Ohio. 1 ^ .... . Izvršujem zobozdravniški poklic že nad 7. let v tej okolici. Moje I delo je zanesljivo. DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih. NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje. OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje točno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo. 4 Cigarete iVV DOBRE so! lO* Kupi te cigarete, hrani denar. ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 West 22 nd Street, Chicago, 111. Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje I PRODA SE ^ ; dvonadstropna hiša. V vsakem nadstropju je 6 sob. V stanovanjih so vse udobnosti. Hiša nosi $36.00 renta mesečno. Pod hišo dobra klet. Cena $3600.00. Vsa nadaljna pojasnila dobite pri lastniku na: 1748 — West 22nd. Street, CHICAGO, ILL. .."' i., i^i^ii. -ii^.-.. a ••EDINOST" LAKOMNIK. Ksaver Mcško. Tiho je bilo naokoli, svečano in skrivnostno kakor v cerkvi v nedeljo opoldne, kadar ni nikogar v njej*, ali kleči kje v skritem kotu le posamezna bogoljubna duša, vsa pogreznjena v tihi pogovor z Bogom. Od drevesa do drevesa so se iztezale veje, drobne in tenke roke, kakor bi segale v hrepenenju druga po drugi. Od vrha do vrha se je prelivala mehka, .tiha sanjavost; zazibala je ves gozd v tajne sanje. Z nobenega drevesa ni bilo slišati glasu ptice; kakor da so vse zaspale v popoldanski utrujenosti in lenosti. Nikjer ni potrkavala žolna in povpraševala, je Ji kdo doma. Sanjava, nalezljiva zaspanost gozda je premagala in uspavala celo njo, vedno tako skrbno in delavno. Še veverice, živosrbrnske neinirnice, ni bilo nikjer videti in slišati; nikjer se ni stresla veja pod lahkotno njeno težo, nobena se ni nikjer pošibila in zazibala ob drznem njenem skoku. Le v vrhovih je šumelo pritajeno in komaj slišno, kakor v polspanju, kakor v lepih, sladkih sanjah. Kakor da je ovila in omamila vseobčna dremavost in zaspanost še njemu srce in duha, se je zleknil Tratar po dolgem na mahovino. Na hrbtu ležeč, roke sklepajoč pod glavo, je zastrmel v zelene veje in vrhove nad seboj. Čutil je, kako mu centoma pada s prsi peza, ki ga je težila in morila gori na trati, pod ognjem nebeške grmade. Misli so mu po- A šin? Bil je ravno nasprotje očetu. Šla je govorica, da ga je, edin-ca, pokvarila mati s preveliko mehkostjo in ljubeznijo. "Saj se je stari dovolj vlekel vse življenje in je pripravil vsega v izobilju" — je mislil sin sam pri sebi, večkrat v veseli pivski družbi tudi glaspo in bahaško izpovedal — "kaj se naj peham £e jaz kakor črna živina'" ' • Kakor mislil, tako delal in živel. Rajši ko za plugom je hodil za zajci in srnjaki. Ljubša od hlevov mu je bila pivnica. Prijetneje nego doma ob družinski mizi, med posli in delavci, se mu je zdelo v krčmi, v veseli, glasni družbi vinskih bratcev. Večkrat ko dobro knjigo in koristen časopis je držal v rokah kralje in škise. Sreča,j&vbila, da je zapovedoval na domu še oče, dasi je izročil posestvo pred gosposko že sinu. Ni dal posestva iz rok, ker se je čutil že prestarega in preslabotnega, dasi je prekoračil že petinsedemdeseto leto; ne, iz edinega enostavnega vzroka, ker se sif ni hotel drugače ženiti, a hiši je bilo treba gospodinje, ker je Žlebnica pred tremi leti umrla. Zato je izročil. A vladar v hiši je ostal. Domu na srečo. Vsega hudega, kar ga je domu povzročila nebrižnost, malomarnost in lahkomiselnost sinova, seve ni mogel preprečiti, navzlic vsej skrbi in krepki starokore-ninarski odločnosti. Izmed najbridkejših ran, kar jih je zadal vihravi, nepremišljeni mladi gospodar domu in staremu očetu, je bila prodaja gozda Tratarju. Res se je celo mladi Žlebnik v prvej^i hipu zavzel, naravnost ustrašil, ko ga je Tratar v gostilni vprašal, hladno in mirno, kakor bi govoril o najbolj vsakdanji, brezpomembni zadevi: "Žlebnik, ali bi mi prodal gozd ob mojem travniku? Mojega se drži, mnogo pripravnejši bi bil zame, nego je.zate. Od rok ti je. In plačam ti dobro." Ni bila navada Tratarjeva, da bi posedal po krčmah. Smilil se mu je denar, smilil se mu čas. A kadar je imel svoje načrte, kadar je iskal JUGOSLOVANSKE NOVICE. (Nadaljevanje i. strani.) vico krme bodo živali po letu surovo požrle in popasle, drugo ostane za zimo. Proti koncu zime se konji in goveda krmijo večinoma s. slamo. V začetku aprila že vsako leto pasejo in vsa živina shujša, da se v več mesecih komaj popravi. To je vzgledna živinoreja grofovega oskrbnika Nemca Gumpert. V poprejšnjih časih je grajščina porabila veliko umetnih gnojil, da je imela dosti krme in lepo živino. Zraven je pa še siromakom prodala veliko trave. Dandanes nihče nič ne dobi. Grof ima 20 krav in dosti vprežne živine, siromak pa še ene kravice ne more preživeti. Lepo skrbi agrarna reforma za naše siromake. stajale gibčnejše in drznejše, mogočneje sta se mu razmahnili volja in!svojih koristi, je presedel brez pomisleka ure v gostilnici. In o čudo bož- odločnost. "Glej, kako prijazen, lep gozd! Kako prijetno se počiva v njem, kako hladi ob tej strašni vročini. A kaj vraga, ko bi prišel zdajle Žlebnik in bi mi videl na obrazu moje misli, da hočem namreč njegovo šumo, pa bi se razgnevil in se zadri nad menoj: "Kaj ležiš tukaj v mojem, potepuh in lenuh? Kaj mi delaš škodo, kaj mi kradeš smreke? . . . Kaj — ne kradeš jih? Z mislimi in z očmi mi jih sekaš in kradeš. Poberi se, mr-cina!" — Kaj bi mu pač odgovoril? Umolkniti bi moral, zakaj prav v srce mi je mož pogledal ... A ne boš me podil iz gozda, sosed Žlebnik. Morda mi ga še sam ponudiš. Zakaj jaz ga hočem imeti! Ali slišiš, sosed Žlebnik: hočem! In kdo se mi* bo ustavljal? Ne maram, da smem samo stopiti v gozd, ne maram, da smem le leči v njegovo senco, ne, hočem, da smem brez strahu stopiti k vsakemu posameznemu drevesu in mu reči: "Moje si!" Hočem, da smem, kadarkoli se mi zljubi, zaznamovati slednje deblo in ga obsoditi: "Jutri padeš!" Hočem — in kdo mi bo branil?" Kakor da sanja čudne, blodne sanje, so mu vrele te misli po glavi. Kakor opijanjen po njih, se je dvignil z zgornjim telesom in se podprl z desnico. Tako, napol ležeč, napol sedeč, in obenem prežeč, kakor da hoče vsak hip planiti pokoncu in se boriti z vsako nasprotno močjo, naj pride od koderkoli, se je z mračnim pogledom, ki pa je bil obenem vendar poln zmagoslavne zavesti, oziral od debla do debla. " Moj moraš biti! Moj boš !" J* ~ iv. "Kakšno deblo, takšen klin, kakšen oče, takšen sin," pravi ljudska modrost. A kdo na svetu se nikoli ne zmoti? Še papež! Zakaj se ne bi kdaj tudi sicer vestna in premišljena narodova modrost? Stari Žlebnik je bil gospodar, da malo takih gori v gorah: delaven, trd, skoraj trdosrčen in skopušen. *Zdelo se je, da sta imeli v njegovem življenju odličen in odločilen pomen le dve besedi: "Delaj in var-čuj !" — N0YE SPOMLADANSKE OBLEKE Z HLAČAMI DVOJNIMI * —.i smo ravnok&r prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno temed teh oble1<. MODA IN PRAVILNOST teh oblek ste natančni v vseli podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesar, kot kar je dobro in najboljše. MI VAS VABIMO, da pri dete v n išo prodajalno in si ogledate našo bogato zalog) spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00, $30.00. $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače. Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. i je, še sam je plačeval! Ko je mislil: "Prišel je čas, da privijem Žlebnika" je zavil nenavadno pogostoma v gostilnico. Vedel je:"Tam ga najdem gotovo." In sredi vsakdanjega, brezpomembnega, soseskoprijateljskega pogovora je napeljal besedo nenadoma na gozd, kakor spusti mlinar v hipu močan naval vode na kolo, da se jnora zasukati, hoče ali noče. "Da bi ti prodal najlepši gozd? Pa si znorel?" — se je ©tresel Žlebnik pri prvih napadih, kakor se otresa zajec psa, otresti se ga ne more. "Stari me doma „sne." Tratar se je smehljal hladno in pomilovalno. "Pa je on gospodar ali ti, Jože?" "Jaz! Za vraga!" je vzrojil Žlebnik, ker ga je s pravim povdarkom izgovorjena beseda ranila v kmetskem ponosu. A moč silne očetove osebnosti je vplivala nan-j celo sem med litre in vinske duhove. Zato je takoj pristavil krotkeje: "A vendar —" "A če ti dam tri tisočake? Kdo ti da v sedanjih časih več ali vsaj toliko? A ker meji ravno na moje in mi je tako pri roki, pred pragom skoraj." "Tri tisoč! Za takšen gozd! Kaj pa misliš?" se je branil Žlehnik. A na tihem je računal: "Pravzaprav lep denar. A več bo gozd vendar vre-* den, če kar sam od sebe ponudi toliko." "A če ga prodaš lesnemu trgovcu — saj jih poznaš, goljufe — ali misliš, da ti bo kateri dal toliko? In vožnja v dolino, ali bo za groš? Glej, pri meni ta ne pride v račun, ker bom rabil les za dom. za streho. Zato lahko bolie plačam." "A čemu naj prodam? Saj mi ni sile. In les postaja dan na dan dražji. Počakajmo." t 4 GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj ho pripravila za zajutrek. zn kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to. kie si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "'Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR igi2 West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to| f Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. V'\ JELINEK & MAVER 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street Chicago, 111. * Razbojniki v Beogradu. Iz obširnega poročila pod tem naslovom v "Balkanu" posnamemo sledeče: V pondeljek dopoldne sta dva okrog 20 letna lopova izvršila poskus umora in ropa v bližini beograjskega vseučilišča. Roparja sta Branko Vasic iz Osjeka in Filip Vladimir iz Dunaja. Filip je bil nekaj časa tudi v Mariboru, zaposlen pri tvre-ki bratje Tavčar. Oba zločinca sta se dogovorila, da napadeta advokata Grubiča, mu odvzameta ključe od blagajne1 in pobereta denar. V ta namen sta ga speljala pod izgovorom, da je počila vodovodna cev v klet, kjer sta z revolverjem pobila Grubiča na tla in mu odvzela ključe. Toda krik napadenega ju je preplašil, da sta oba zbežala in pustila žrtev nezavestno ležati v krvi. Policija je bila takoj na licu mesta in oba napadalca dohitela in vjela v vseučiliščni kleti. Med tem se ie nabrala velika množica občinstva pred vseučiliščem in hotela dejansko napasti roparje. Vasic in Filip se nahajata sedaj pod ključem. -o- Kdo je prvi pil kavo? Leta 1258. je umrl Ebul Hasan Šedeli. Ta mož je bil mohameaanski puščavnik. Izbacnili so gsf iz nekega samostana, potikal se je v puščavi blizu mesta Mokka v Arabiji. Vsled lakote je kuhal zrna nekega grma, ki je tamkaj divji rastel. ter ie pil tisto vodo. Dva prijatelja sta ga obiskala, pila sta tudi tisto vodo ter sta ozdravela. Šeik masta Mokke ie najditelja kave zelo odlikoval. Od tistega časa se pije zdaj tako imenitna kava. Leta 1554. so se ustanovile prve kavarne v Carigradu, leta 1683 pa na Dunaju. -o- Strela ubila mater in sina. Pri nevihti dne 2. t. m. zvečer ie v okolici S večine ndarila v graščinsko viniča-; rijo na Špičniku. v kateri ie bila družina viničarja Kranjca. Strela ie ubila ženo in 21-letnecra sina Petra, medtem ko se mlajšim otrokom ni i ničesar zsrodilo. 'EDINOST!' Pripravite se za neodvisnost! \ arnn banka, kamor na-L i gate svoj denar. Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE. CORNER 19th STREET POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni. PRODAJEMO ŠIFKARTE za potovanje v staro domovino in nazaj na vse linije.