Listek.                                                                 125
in Jakoba   Aljaša   kvintet   z   bariton-solom   »Občutki«   — prijetna,   zmerno-sentimentalna skladba,  ki bo moškim zborom za pevske večere in lahke koncerte dobro došla.
A. D. Slavjanski Agrenjev se je pomudil na svojem — baje zadnjem — potovanju po Evropi tudi v Ljubljani in je priredil s svojim slavnoznauim zborom dva koncerta, prvega v gledališči, druzega v veliki dvorani filharmoniškega društva (dne" 12. in 13. prosinca t. 1.). Sestava zbora se toliko razločuje od prejšnje, da je g. Slavjanski ženske popolnoma nadomestil z dečki. To daje višjima glasoma nekako rezkost, škoduje pa lehkoti in čistoti petja v višini, posebno pri samospevih. Glavne vrline pa so ostale, te so: enakomerno zastavljanje in izgovarjanje, rahli piano, dovršeno stopnjevanje in popuščanje, pred vsemi pa nepopisna miloba in tožna veselost ruske narodue pesmi. Za lokalno naslado je gospod Slavjanski pridejal zbore ,,Liepa naša domovina!«, »Hej rojaki!«  in Jenkov  »Naprej«, z ruskim naslovom  »Mi družno  na  vragov«.                     K.
Knjige Matice hrvaške za leto 1894. »Matica hrvatska« je razveselila letos svoje članove z le-tem bogatim književnim   darom:
1.) Slike iz občega zemljepisa. Napisao dr. Ivan Hoic. Knjiga četvrta. Evropa: Pirenejski poluotok (Spanjolska ; Portugalska). Apeninski poluotok (Italija). Balkanski poluotok (Grčka: Turška). Rumunjska. Sa 97 slika i tri zemljepisne karte. Na-gradjeno iz zaklade grofa Iv. Nep. Draškoviča za godinu 1893. Zagreb. I894. Knjiga obseza 430 stranij velike 8b. Najpreje podaje pisatelj občenito sliko vsacega poluotoka ; n. pr. pri apeninskem polotoku opisuje kulturno znamenitost Italije, ležo italskega polotoka, njegov pomorski značaj in končno meje, veličino in število stanovalcev. Potem govori o horizontalni in vertikalni izobrazbi in pa o materijalni kulturi. Tako razpravlja o Italiji pod tem poglavjem zanimljive točke o malariji, o neznosnih agrarnih razmerah v Siciliji, ki so prouzročile lani tolike nemire, o čudni prikazni, da je v Italiji toliko siromakov poleg velikih bogatašev itd. V zaglavju »Žiteljstvo« nam predočuje postanek italijanskega naroda, njegov značaj, posledice historijskega razvitka. Končno opisuje najznamenitejša mesta. — Jednako se slikajo vse one države, katere obseza ta zvezek obširnega dela. Mnogobrojne slike kitijo krasno delo, ki je spisano v tako prijetnem jeziku, da ti je prava slast  citati to knjigo.
2.) Poviest srednjega vieka. Po najboljim piscima izradio Franjo Valla. Treči dio. Od druge polovine jedanaestoga vieka do godine 1453. Prvi zvezale. Zagreb 1894. 8°. — V tej knjigi opisuje g. pisec zgodovino borbe med cerkvijo in nemškim cesarstvom (do leta 1250.), križarske vojne na iztoku in zapadu (do leta 1276.), posledice križarskih vojen, o prosveti v 12. in 13. veku. V tem zvezku se popisuje tudi tekmovanje Francozov in Angležev, ki se je završilo s stoletno vojno. (1453.) Knjiga obseza 390 stranij. Njene prednosti in pomanjkljivosti so iste, katere smo že lani omeuili. Želeli bi posebno preglednejše razdelbe.
3.) Milivoj Srepel. Ruski pripovjedači. Nagradjeno iz zaklade Adolfa Veber-Tkalčevica za god. 1893. — 8°. 319 str. — Po občnem pregledu, v katerem se riše na kratko značaj in razdelitev ruske književnosti, navaja najznamenitejši podatki o ruski književnosti do Puškina in o glavnih zastopnikih od Puškina do naših dnij, govori pisatelj o ruskem romanu in razpravlja o knjigi Vogue"-ovi »Le roman russe« in prehaja v tretjem poglavju na prikazovanje ruskega realizma. — Končno opisuje in ocenjuje pisatelj te-le pripovedovalce: Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, Ivana Aleksandroviča Gončarova, Ivana Sergejeviča Turgenjeva, Fedora Mihajloviča Dostojevskega, Mihajla Evgrafoviča Sal-tykova-Ščedriua, Vsevoloda Mihajloviča Garšina in Leva Nikolajeviča Tolstega.   —
4.) Novak Vjenceslav.  Podgorka.   Slika iz hrvatskoga primorja.  8°.   184 str.
5.) Sandor-Gjalski Ksaver.  Male pripoviesti.  Svezak prvi.2  8°.  27  str.