r. i Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • . $6.00 Za pol leta ..... $3.00 3 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 J NARODA * Ust slovenskih delavcev v Ameriki« BBSBHHESnBB^Hm The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 135. — ŠTEV. 135. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, JUNE 11, 1935. — TOREK, 11. JUNIJA 1935 VOLUME XLUI. — LETNIK XLIIL VODITELJI KONGRESA PRED VELIKO BORBO ZA NRA GUFFNEYEVA PREDLOG A BI ODVRNILA PREMOGARSKIŠTRAJK Ovire za podaljšanje naraščajo. — Bliža se dan, ko pride NRA ob veljavo. — Delavstvo zahteva sprejem Guffeyeve in Wagnerjeve predloge. — Tudi debata v senatu bi mogla premogarsko stavko odložiti. WASHINGTON, D. C, 10. junija. — Voditelji administracije v kongresu stoje pred veliko borbo, ko se bliža usodepolni dan 16. junija, ko izgubi NRA svojo veljavo. Medtem ko skušajo vladni pristaši čimprej sprejeti predsednikovo predlogo za novo NRA, se nasprotniki pripravljajo, da bodo pobijali prefcllogo in dovolili, da NRA 1 6. junija sploh umre. Predsednik senatnega finančnega odbora Harrison bo stavil nujni predlog, da senat sprejme predlogo za novo NRA, kakor jo je že sprejela poslanska zbornica. Po tej predlogi bo sicer ostalo samo še ogrodje stare NRA, vendar pa bo imela dovolj moči, da bo zbirala podatke o delavskih plačah in o iz-koriščanju posameznih podjetnikov, da bo mogla poročati predsedniku. Vladni voditelji so bili že posvarjeni, da bo nasprotna skupina zahtevala, da se predloga še enkrat izroči finančnemu odboru v prevdarek in proučava-nje, toda temu nasprotno pa bo najbrže delavstvo zahtevalo takojšnji sprejem Guffneyeve premogar-ske in Wagnerjeve delavske predloge, ki že sami predstavljate velik del nove NRA. Senator Harrison je uverjen, da bo Rooseveltova predloga v senatu sprejeta v isti obliki, kakor jo je sprejela poslanska zbornica. , Pristaši Guffeyeve premogarske predloge zahtevajo, da mora biti predloga sprejeta pred 1 6. junijem, ker bodo v nasprotnem slučaju premogarji za-stavkali. Premogarske delavske organizacije in posebno United Mine Workers of America vstrajajo pri tem, da je sprejeta Guffeyeva predloga, ki bo stopila na mesto premogarskih pravilnikov, ki so bili razve Ijavljeni vsled odločitve najvišjega sodišča. Predsednik Roosevelt je prejšnji teden odločil, da mora biti Guffneyeva predloga med vsemi predlogami najprej sprejeta. Predsednik je mnenja, da bi ta predloga odvrnila nevarno stavko, poleg tega pa bi bila tudi podlaga za slične postave za druge industrije. WASHINGTON, D. C., 10. junija.—V Wash- ingtonu narašča upanje, da bo mogoče odvrniti pretečo premogarsko stavko, ko je predsednik odbora podjetnikov Charles O'Neil naznanil, da se je sporazumil z United Mine Workers glede pre-membe Guffneyeve premogarske predloge. Po tej predlogi bi bila postavljena 'mala NRA' in bi bilo po njej mogoče določati cene, da bi lastniki rovov imeli dovolj dohodkov, da bi mogli vstreči zahtevi premogarjev glede plač in delovnega časa. Sedanji premogarski položaj je zelo kočljiv iri nevaren. Predsednik United Mine Workers of America John L. Lewis je zagrozil, da bo 1 7. junija zastavkalo 450,000 premogarjev, ako do tedaj ne bo sklenjena med premogarji in lastniki rovov nova pogodba glede plač in delovnih ur. Lewis je tudi potrdil, da je bil dosežen sporazum z O'Neillovim odborom. Dodal pa je tudi, da bo mogoče vsled dolgotrajne debate v senatu tudi z lastniki rovov dosežen sporazum, da se stavka za .'nekaj časa še odloži. Weyerhaeuser j ev odvajalec prijet G0ERING SE JE VRNIL V __NEMČIJO Princ Pavel mu je podelil visoko odlikovanje. General se je razjaril nad časnikarskim poročevalcem. Monakovo, Nemčija, K), jim. Ministrski predsednik general (lOering je po dvomesečnem potovanju po Balkanu prišel v Monakovo. Iz Beogradu je dospel z aeroplanom. s katerim se je za malo rasa ustavil v Bu-dimpešt i. Pred odhodom iz Beograda mu j«' regent princ Pavel podelil najvišje odlikovanje za tujce, red belega orla. Beograd, Jugoslavija, K), junija. — Uradni kroni v Beogradu se trudijo zastor molčečnosti vreči čez pripetljaj, ki se je zgodil tekom CJoeringovega obiska. V razgovoru z izdajateljem vodilnega jugoslovan. dnevnika -Politika", Valterjem Rib-nikovom. je (ioering Ribniko-vu očital, da njegov list zavzema Xemčiji sovražno stališče. Pri tem je bil Goering tako glasen, da je bilo mogoče slišati njegov glas po hodnikih hotela. Ob tej priliki je Goering zagrozil, da bo dopisnika "Politike*' izgnal iz Berlina in je to grožnjo ponovil, ko je prišel na letališče nek poročevalec, da poroča o Ooeringovem odhodu. PREDSEDNIK DELA NA SVOJEM DOMU Hyde Park, N. Y., 10. junija. Ko se je v petek predsednik Roosevelt pripravljal, da odpotuje iz Bele hiše na svoj dom v Hvde Park, je v svoj kovčeg naložil poldrugi čevelj raznih listi«n ter je kažoč na nje, rekel: "Samo to l>om delal, kadar pridem domov in nič druge-ga". Ko je skupno s svojima osebnima'tajnicama Miss Margaret Le Hand in Miss Grace Tully delal do večera, je prišel do polovice kupa in bo predelal vse do srede zjutraj, ko bo z avtomobilom odpotoval v West Point. V sredo zvečer bo predsednik zopet v Beli hiši. Svoje delo v nedeljo je predsednik samo dvakrat prekinil; prvič, ko je bil s svojo materjo v St. James episkopalni cerkvi in popoldne, ko se je z avtomobilom odpeljal z materinega posestva na svoje malo posestvo v Dutchess okraju. Ker je predsednikov prvi tajnik Loius Howe že dolgo bolan, mora mnogo sam pisati, kajti mnogo zaupnih pisem, katero je navadno pisal predsednikov osebni tajnik, mora sedaj pisati sam. PREMIRJE V GRAN CHAC0 SKLENJENO Zunanja ministra obeh držav sta se pogodila za premirje 12 dni. — V tem času se bodo vršila mirovna pogajanja. Buenos Aires, Argentina, 10. junija. — Bolivijski in paragvajski zunanji minister sta se sporazumela za 12-dneviio premirje, ki bo mogočo prineslo zaželjeni mir. ki bo končal triletno krvavo vojno, ki je na obeh straneh zahtevale 50,(MM) življenj, 75.000 pa jih je pohabljenih. Do sporazuma je prišlo ob .'J zjutraj na konferenci, ki se je pričela ob 10 zvečer. Podrobnosti premirja niso bile oznanjene, toda se je izvedelo, da sta se oba zunanja ministra sporazumela za 12-dnev-no premirje. V tem času pa se bosta pogajala za mir. Ako se oba zunanja ministra pogodita za mirovne pogoje, jih morata Bolivija in Paragvaj i>otrditi, predno bo pogodba podpisana v Buenos Aires. Buenos Aires, Argentina, 10. junija. — Xenora Delisario Rivarola, žena paragvajskega notranjega ministra in senora Tomas Elio, žena bolivijskega zunanjega ministra sta jokali, ko je bilo sklenjeno premirje in sta se v katedrali pri maši za mir poljubili. Svoja moža sta spremili v Buenos Aires na panameriško trgovsko konferenco in na pogajanja, ki naj bi končala obupno triletno vojno. Pri maši, katero je služil nadškof Copello, so bili navzoči vsi zastopniki bojujočih se držav in zastopniki posredujo-čih držav. Senora Elio ima štiri sinove na različnih krajih bojnega po-Ija. --/ SPOPADI PRI POGREBU MORILCEV "Glas Naroda** Advertise in Boston, Mass., 30. junija. — Do velikih izgredov je prišlo pri pogrebu dveh bratov Mil-len in Abrahama Faberja, ki so bili v petek zjutraj usmrčeni na električnem stolu. Družine obeh Millenov in Faberja so protestirale proti navzočnosti velike množice in prišlo je do pretepa. Policija pa je kmalu napravila red. Ko sta bila trupla Murtona in Irvinga Millen prinesena v hišo očeta Joseph Millena, se je kmlu zbralo okoli hiše okoli 1000 ljudi. Policija je dovolila samo prijateljem obeh morilcev,. da so ju mogli pogledati. Kmalu nato pa so bila trupla vseh treh prepeljana na pokopališče, kjer je prišlo do spopadov. Pogreba pa se ni udeležila Murtonova žena Norma, ki se POLITIČNA KRIZA NA ROMUNSKEM Kraljev prijatelj je kritiziral vlado. — Ljudska stranka protestira. — Padec vlade je mogoč. Bukarešta, Romunska, 10. junija. — Romunska se nahaja v veliki politični krizi, ki bo mogoče izzvala padec sedanje vlade in bo omajala stališče kralja Ivarola. Kriza je nastala vsled radio govora kraljevega prijatelja (Jabriela Marimescu, katerega je kralj Karol imenoval za policijskega načelnika v Bukarešti, ker j<* kritiziral romunsko vlado pred Karol o vo vrnitvijo. Njegov govor je bilo slišati po celi Romunski. Bila je ravno peta obletnica, ko se je Karol vrnil na romunski prestol. Muri mescu je v svojem govoru trdil, da je bila Romunska pred Karolovo vrnitvijo v pravi anarhij^da je bila izpostavljena komunistični propagandi, tla je bila v nevarnosti, da jo preplavijo boljševiki, česar tedanja vlada ni mogla odvrniti. Predsednik močne ljudske stranke Ton Milalache ,je poslal oster protest proti napadu na ministrskega predsednika Jurija Tatarescu in je zahteval pojasnilo, ako je vlada zašla v resno dobo anarhije in neodgovornosti. Mihalache je zahteval, da se Marinescu opraviči, da ne bo imel narod,utiša, da je položaj v neredu. "Ako Marimescu ne bo takoj kožno van", pravi Mihalache v svojem pismu, "tedaj bo šel iz dežele utis, da je sedanja vlada popolnoma brez vesti in odgovornost i 0DVAJALCEV0 ŽENO IZDAL IZMENJANI BANKOVEC Prijeti zakonski par je vse priznal. — Tretjemu od-vajalcu se je posrečilo pobegniti. — Odvajalci bodo obsojeni po Lindberghovi postavi. WASHINGTON, D. C., I 0. junija. — Ravnatelj preiskovalnega urada justičnega departmenta J. Edgar Hoover, je naznanil, da ste bili aretirani dve osebi, ki ste priznali, da ste bili v zvezi z odvedbo 9 let starega George Weyerhaeuserja, za katerega je njegov oče John Philip Weyerhaeuser plačal $200,000 odškodnine. KAROL MISLI NA ŽENO Bukarešta, Romunska, 10. junija. — Kralj Karol, ki je potoval po Besarabiji, da vidi, kako je napredovala dežela pod romunsko vlado, je po svojem povratku rekel: "Ali nisem zaslužil, da svet do neke mere odobruje moje delof Ali v resnici zaslužim, da me blatijo in kritizirajo v Zdr. državah in drugod samo zato, ker se je moja žena proti moji volji ločila od mene! Ali je svet pozabil, kako sem prosil princeso Heleno, da pride k meni v Pariz in se z menoj sprijazni, ko sem bil iz političnih razlogov prisiljen zapustiti Romunsko ? "Ako bi svet poznal vso resnico naših zadev, bi bil meni bolj naklonjen. Tudi v kraljevem življenju so trenutki žalosti. V tem času obračam svoje misli na svojega sina Mihaela in naravno tudi na mater, ki mu je dala življenje". nahaja vc zaporih. Na pogreb svojega zaročenca Faberja tudi ni prišla Rose Knellay. Hoover je naznanil, da so njegovi detektivi prijeli Hermana M. Waleva in njegovo ženo Margaret v Salt Lake City, Utah. Kot pravijo zvezni uradniki, sta oba svoj zločin popolnoma priznala 111 kot svojega tovariša označila tudi Williaina Ma-han-a. Ker je bil mladi Weyerhaeuser držan nad 7 dni, predno je bil izpuščen, je odvedba po Lindberghovi postavi postala zvezni zločin. Zato bodo odvajale! pripeljani v Washington, kjer bodo po Lindberghovi postavi obsojeni na smrt. Prvi bankovec odkupnine za $2U je bil izdan za železniški vozni listek v Huntington, Oregon za Salt Lake City, 1*tab, kjer so trgovci kmalu pričeli prejemati bankovce. Ko je Waleyeva žena v soboto dopoldne v neki trgovini hotela plačati z bankovcem za .$;"), je blagajničarka naglo pogledala seznam bankovcev odkupnine in je takoj poklicala policijo, ki je Waleyevo prijela. Kmalu nato so detektivi tudi prijeli njenega moža. Pri zasliševanju sta vse priznala in izdala tudi Mahana. Se predno sta bila Waley in njegova žena prijeta, je policija v But te, Mont. bila Mahanu na sledi. Xek policist je v nekem avtomobilu opazil poznan obraz. Takoj se spomnil, da je to Malian, katerega je pred šestimi leti aretiral zaradi nekega bančnega ropa. Ko Mahan zapazi policista, naglo skoči iz avtomobila, je preskočil ograjo in izginil med hišami. Mahan pa je v avtomobilu pustil $15.000 ki so del Weyerhaeu-serjeve odkupnine. JAPONCI PRIPRAVLJAJO CES. PALAČO Japonci bodo postavili bivšega cesarja na prestol. — Kitajci se umikajo iz severne Kitajske. AEROPLAN PADEL V LAKE ONTARIO Watertown, N. Y., 10. junija. — Štiri moški, med njimi trije piloti, so bili ubiti, ko je aeroplan za štiri potnike padel v Lake Ontario v Henderson Harbor, ki je letovišče 10 milj severovzhodno od Water-town. Aeroplan je treščil v jezero 300 jardov.od kraja Vsi so bili zelo razbiti. Tientsin, Kitajska, 10. junija. — Delavci so pričeli pripravljati in popravljati palačo, v kateri je" stanoval Henrv Pu-yi, ko je bil kitajski cesar in ki je sedaj mančukuanski cesar z imenom Kang Teh. Kitajci se boje, da se bo bivši cesar vrnil v to pokrajino in bo vladal povečani državi pod japonsko nadoblastjo na istem prestolu, s katerega g:i je pregnala kitajska revolucija. Temu nasproti pa Japonci zatrjujejo, da pripravljajo palačo za poveljnika severne ar made, generala Umezu. Iz Port Arthurja sta prišli dve japonski bojni ladji in sta se zasidrali pred Tientsinom. Japonsko vojaštvo je bilo poslano z oklopnimi avtomobili v Jaigčun, kjer so kitajski vojaki, ki se umikajo iz severne Kitajske, zažgali brzojavni drog, ki služi japonskim voja škim namenom. Japonci so naglo postavili nov drog in so pri tem opazili, da so se Kitaj ci umaknili samo 5 mil. Nekateri so mnenja, da nameravajo Kitajci pričeti boj. Ko je japonsko vojaštvo odhajalo proti Jangčunu. je se-d( mi japonskih oklopnih avtomobilov ropotalo skozi mesto. Japonsko vojaško poveljstvo jo obvestilo kitajske oblasti, da se bo nek japonski višji u-radnik z aeroplanom peljal nad Tmetsinom v Peiping in zahteva. zanj varnost. STAVKA V LADJEDELNICI Naročite se na GLAS NAHODA največji slovenski dcaviiik * Združenih držftvaL, Camden, N. J., 10. junija. — Konferenca, ki je imela namen poravnati spor med 4500 stav-kujočimi delavci v ladjedelnici in lastniki; se je neuspešno končala. •"GLAB NARODA' NEW YORK TUESDAY; JUNE 11, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. a Glas Naroda" Prink Bakser, President Owned and Pabllahad by BLOTDQC PUBLISHING COMPANY Corpora tlo«) L. Benedlk, Treat. Place of tie w. 18th Street, corporation and Borca gh ef Manhattan of above officer«: New York City, N. X. SLAB N1IOBA (Velee el the Peepie) Pay Except Snadayiiaad Hir*Hay- «a eelo Mo veUa an Zaaado * pel leU ta Četrt M $3.00 •••••••••••••••a Ea New York aa celo lete......«7.00 Ea pol leta ...................$8JX> Za lnua>—rio aa eel* leto...... 17.00 In pol lete......................«aj» Subscription Yearly «0.00 _**Qlaa Naroda" l^iaja Taakl d*n Ictccid« nedelj hi pramlkor._ ttopUl bres podplaa ln occbnoetl ee ne priobCnJcjo. Denar naj m blagovoli yaffil Jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proelmo, da ee nmm tndt prejieje blvallMe aaananl, da al trejo najdemo naelornlka. NAHODA", SI« W. 18th Street. New Ink, N. Y. CHcbn 8—«87« SKRB ZA FARMERJE Pred nekaj teldiii je vojaški transportni pamik od-phil iz San Francisco in peljal skupino fannerskili naseljencev, za katere je Stric Sam pripravil domovanja \ M atanitska dolini v Alaski, 125 milj <><1 Sewarda. S tem je ameriška vluldia pokazala, da očetovsko skrbi za dbiibožane farmer je, ki so bili prisiljeni zapustili jhi suši in peščenih viharjih opustošeno zemljo v državah Minnesota, North in South Dakota in Michigan. . Za nje pa je vse l>oIjše preskrbljene« kot pa je bilo za pijonirje, ki so prodirali proti zapadli- Vlada je jioslala v Matanuska dolino j>oljeHelskega veščaka, ot za nove pijonirje. Za vsako družino je vlada Ido ločil a 40 akrov zemlje, hišo in gospodarska poslopja, živino in poljedeljsko o-rrwlje. Vsakemu farmer ju bo vpisan Idolg $3000., katerega bo odplačeval 30 let po 3 odstotke. *Za zdravje kolonistov bodo skrbeli en zdravnik, en zobozdravnik Lu ena llx>biiška strežnica. Postavili bodo tudi šole in če bo šlo vse po sreči, bo v cloglednem času razdeljenih 7(i,00j0 akrov rodovitne izemlje. Izmdl velikega števila prosilcev so bili izbrani oni kolonisti, ki so navajeni na oestro podnebje severozapa-da Združenih držav. Vsi so dobivali vlaldno podporo, ker se na svojih domovih niso več mogli preživljati. Nildto pa ne more jamčiti za njihov uspeh. Navzlic temu, da je zemlja rodovitna in za razmere v Alaski podnebje milo, vendar bodo morali premagati mnogo o-vir. Mnogo Ibddo trpeli vsled mo^kitov. Poteklo bo še nekaj let, predno se bo izkazalo, ako se je ta poiskus obnesel ali izjalovil. VUnla ni mogla pokazati večje velikodušnosti, kot da jim je pomagala v njihovem mnogoletnem pri zaide vanju, da bi se mogli preživljati na nerodovitni zemlji. Iz ]K>ročila reliefnega administratorja Harry L. HopkiiLsa je razvidno, da je skoro milijon fannerskili družin dobivalo vladno podporo. S poskusom v Alaski lioče vlada kar največ farmer-skill tdružin vzeti iz reliefa in jim pomagati, da se morejo sami poživljati. Kako daleč bo šla vlada v tem, da pomaga revnim ljudem, da morejo skrbeti sami zase ni znano. Izdelani so bili veliki In dobri načrti, toda šele 'bodočnost bo jpokarzala, aiko bodo uspeli. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. f JUGOSLAVIJO Za « 2.75 __________________Din. 100 « 5.25 ................ Din. 20.r«41.25 Prejemnik dobi v starem kraja lzpUCUo v dolarjih. pa CaMe Letter an $4«— NGlas Narod«99 S pota. Predno sem zapustil Kansas City, s<'iii obiskal vojni muzej, kar je nekaj novega. Muzej je umetno zidan in stoji na majhnem hribčku, ki je poraščen z raznim drevjem in grmovjem. Na eni strani v muzeju so razni predmeti,» ki kažejo vojne strahote, orožje, maske in slike ki kažejo razne narodnosti v vojaških uniformah. Tu je videti vse, kar so vojaki prinesli z bojišča. Nek vojak jo prinesel koso slikanih okraskov, ki so bili odstrel jeni v neki katedrali. Dalje je mnogo s srebrom ali zlatom okrašenih revolevrjev. s popisom, katere mu generalu ali kakemu višjemu častniku so bili odvzeti itd. Na drugi strani tega velikega muzeja pa so samo slike, ki predstavljajo strahote vojne. Tu je videti tudi mnogo zastav, raznili odlikovanj itd. Še na vožnji v Omaha, Neb. sem razmišljal o teh strahotah. Muzej je veliko okroglo poslopje in so v kamen umetno izklesane podobe. Angel miru drži v rokah oljčno vejo in strmeče gloda vojake z orožjem. Poleg angela pa sede in čepe vojne sirote. Poleg teh podob pa so po stenah še prazni prostori, v katere bodo vdolbe-ne podobe generalov in tedanjega predsednika Wilsona. Kansas City se nahaja skoro na meji držav Kansas in Missouri. Kot mesto je bilo iukor-porirano leta 1K50. Prvi most iz Kansasa v Missouri je bil zgrajen leta 1S(»9. Mesto šteje 1*21,K.")7 prebivalcev. V Kansas City so največje klavnice, v katerih je prejšnje čase delalo na tisoče delavcev, danes pa jih je le še neznatno število. "Štirideset let sem delal v klavnici, zdravje sem si pokvaril in onemogel in danes ni no dela, ne je!a. Le hišo imam, katero pa komaj izplačujem", mi je tarnal rojak. Reka Missouri ob velikem deževju hudo »naraste in pogosto napravi veliko škodo. V Kansas City je več Slovencev in Hrvatov, ki so bili po-največ že tam rojeni. Ko sem se peljal proti Oma-hi ob rekah, so obdelana polja kaj lepo kazala. Kot pa berem v časopisih, je zopet pri drla voda iz Colorado ter napravila ogromno škodo. V Omaha, Neb., som opazoval lepe domove naših rojakov, ki so večinoma zaposleni v klavnicah in drugih industrijah. Imajo tudi več društev. V bližini živi tudi slovenski zgodovinar Rev. Zaplotnik, ki mnogo potuje in piše zgodovino naših prvakov. Njegovi spi- si so zanesljivi, ker hodi po raznih knjižnicah in drugod, kjer dobi resni čine podatke o davnih dneh naših prvih naseljencev. Rev. Zaplotnik me je tudi povabil na obisk, katerega pa sem zaradi nujnih opravkov moral odložiti na poznejši čas. V Omuhi se nisem mudil dolgo ter sem zopet potoval dalje v Minnsoto in sieor do Du-lutlia. Matija Pogorele. Creighton Mine, Ont., Canada. Ker mi bo naročnina potekla 10.f»..",.">, vam pošiljam po M. O. znesek $;{.(><> za nadaljnih šest mesecev. List (Jlas Naroda rad čitam, ker je vedno dosti novic v njem. Večkrat čitam. tudi dopis "S pota". To je naš stari rojak Matija Pogorele. Spomnim se dobro, ko je park rat pri meni prenočeval s svojo zlatnino in težko prtljago v Spruse Loc., Kveletli, Minn. Tn tudi povedal nam je dosti zanimivega. Zato ga najlepše pozdravim in želim mu še mnogo let dočakati in naj se večkrat oglasi. Tukaj v Ca nad i smo tudi dočakali zeleno pomlad, tudi solata je že zelena, in vse rožice so razcveti jene. Končno pozdravlj.-tm vse bralce in bralke lista (llas .Naroda. Pozdravljam tudi Petra Zgago, ker nam večkrat kakšno smešno pove. Joe Zakrajšek. Noranda, Canada. Dolgo se že nikdo ni oglasil iz naše nasellyne, Xorande. Xa-toraj jaz malo omenim, kako je tu. Delavske razmere so bolj slabe, ali kateri dela še pri lično zasluži. Sedaj nas je tudi obiskal častiti g. župnik J. Plevnik, tako da je imel vsaki priliko opraviti svojo velikonočno dolžnost. Obenem tudi pošil jam naročnino za Josipa (irandovec za ]>ol leta. Obenem pa tudi pošiljam lepe pozdrave vsem Slovencem po Canadi in sirom Amerike. S pozdravom John Snoj, naročnik. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. e. Družinska žaloigra pred sod-i niki. j Pred malim senatom mari-| borskega okrožnega sodišča se! je vršila 24. maja dopoldne razprava, za katero se je pohreško predmestje nenavadno zanimalo. Na zatožni klopi sta bila 2(»-letni mizarski pomočnik Anton Straus iz Prešernove ulice na Pobrežju in 32- letna vdova mizarskega mojstra Angela (J22 s Komadom Gselinanom. T« n hi kmalu je zavladalo v zakonu nesoglasje. Pred sedmimi leti se je obdolženka spoznala s soobtožeiicem Strausom ter je nastalo med njima lju-haviio razmerje, katerega sad je bil tudi otrok, (rselnian je vedel za razmerje, vendar je t<» mirno prenašal, ker je bil že po naravi mirnega značaja, bil pil je tudi skrben m priden delavec in dober zakonski mož. Sele avgusta lani, ko se je žena preselila od moža k Strau-su, je vložil proti obema tožbo; ko se j;* pa letošnjega januarja žena povrnila k njemu nazaj, jo jo spre jel zopet k sebi. Kljub temu pet odšel v gostilno Jožefa Janeza na Pobrežju, kjer je že natel Strausa. Našteli je med obema spor, da se je (iseliuan bal iti sam domov ter je prosil gostilničarja, da ga je spremil. Kmalu nato je odšel tudi Straus proti domu ter se ustavil spotoma pred (iselmanovo hišo. Okrog 23 se je začul iz Gselmanove hiše strahovit krik., skozi okno je skočila obtoženka ter tekala o-krog hiše. kričaje, dii bo šla po o rožni i Iv o. Gselman je stopil k vratom ter pozval ženo, naj se Peter Zgaga vrne v hišo. Takrat pa je priskočil Straus s kolom v roki ter udaril Gselmaua z vso silo po glavi. Nil tleh ležečega je še •naprej mlatil, da se je onesvestil. 1'mrl je kmalu nato zaradi otrpnjenja možganov. Po prečitanju obtožnice prizna obtoženec, da je kriv, taji pa, da bi bilo dejanje dogovorjeno. Nervozno in s silo je spravljal iz sebe priznanje o u-usodepolnem spopadu. Hotel je Gselmana le po roki udariti, po nesreči pn jo zadel glavo. Angela Gsclman pripoveduje v zasliševanju, da je mož popival in jo pretepal, nikoli ji ni dal denarja. V usodni noči jo je zopet pretepal, da je morala v siinii srajci pobegniti skozi okno iz hiše. Nato je zgrabil za kuhinjski nož ter stekel za njo. Dobil jo je na dvorišču ter jo začel pretepati z roko. Takrat j«- priskočil na pomoč Straus, ki je slučajno pričel mimo hiše, in žaloigra sije zaključila s strašnim koncem. S Strausom ni bil« dogovorjena in je bil njegov usode-polni nastop povsem slučajen. Priče so obtoženko obremenjevale. — Razprava je trajala do 11.1"). Po kratkem posvetovanju je predsednik razglasil sodbo: Anton Straus se obsoja na 7 let težke ječe, štiri letii izgube častnih pravic. Gselman Angela se oprosti vsake krivde V obrazložitvi sodbe ugotavlja predsednik, da nosi sicer moralno odgovornost za uničenje dveh ljudi, pokojnega moža in obsojenega Strausa, obtožena Angela Gselman, po kazenskem zakoniku pa manjkajo dokazi za direktno sokrivdo. V Laškem je umrla po dolgi in mučni bolezni, prevideina s tolažili za umirajoče, Grafenauer Josipi-liii. soproga direktorja zemljiške knjige v pokoju. V Poljčanah je umrl v starosti 7f» let tamoš-nji mojster in posestnik Franc Smeh. Pokojnika je spremljala velika množina k večnemu počitku ter tako podala dokaz izredne priljubljenosti in spoštovanja. ki ga je užival med ljnmi. Novi grobovi. V visoki starosti stn umrli 2 užitkarici vdovi in sicer Neža Janžeknvič v Dornavi, ki je dosegla starost 5M) let, in Ma-ri ja Horvat v Krčevini pri Ptuju, stara K2 let. — V Žabjaku je umrl Stanko Bauman, čevljarski pomočnik, star šele 20 let. DELAVSKA UNIJSKA SOLA Unija International Ladies Gai*mc*nt Workers ima v Brookwoodu šolo, ki poučuje vse članice svoje unije, ki se žele. še dalje izobraziti v svoji stroki. Na sliki vidite učenke enega razreda s svojim učiteljem. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo UNGLISH SLOVENE READBB STANE SAMO $2 Naročit• ga pn — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET v New York City. POGOVOR NA PIKNIKU. Nedavno sem površno opisal priprave za piknik, danes se pa spodobi, <|;i pogrejem staro stvar in povem, kako je na pikniku. Po mojem mnenju so si slovenski pikniki precej podobni, pa naj se vrše v Ca I i torn i ji ali na Long Islandu. Že zgodaj popoldne začno prihajati rojaki, in člani veseli« -nega odbora imajo čez Hiivo dela. Blagajnik »m I i pri vhodu poleg male mizice. Na mizici je lesena škatlja, v kateri so bile nekoč cigare. Tista škatlja je provizoričmi društvena blagajna. Tudi bara je provizorična. Kozarci na bari so lepo pomiti, poleg je pa velika posoda za pomivanje posode. Proti večeru lie veš več, če jo v Veliki posodi vodil ali pivo. No, proti večeru je nekaterim rojakom pač vseeno. — Maaama! — pritnli otrok izza vogala. — Križ božji. p;i h išno sem gii oblekla — se liiiduje mama — kiij si pa delal, da si t:>k«» osvinjan! Packa nemarna! Le poglej tistega fantka, kako je lep! — Saj ni fantek, saj je punčka — popravlja mati čistooble-čenega otroka. — O, punčka je! Loj, lej, pil je res lepa punčka, pa sem mislila, da je fantek. No, saj dandanes sploh ni nobenega razločka. — Ježeškrišč! — vzklikne • rojakinja ko da bi jo osa pičila. — Komaj sem doli sedla, on je pa Že pijan. Poglej, poglej, kako ga zanaša. Pa mu vsaj niso dali kakšnega gifta! Saj je vi ndiir doma jedel in tli pil iia prazen želodec. Vse. kar sein sknh.-da, je to storijo, vendar je opozoril prišleea nanj«« in zaeno tudi že začel pripovedovati. Bilo je krog osemdesetega TURŠKA SABLJA Ijal po slami. Cez uro nato se; je iznebil vrvi. Pes je ležal z iztegnjenim jezikom kraj uti-c» iu je bi! mrtev. Konja ni bi io več v hlevu. Nihče ni bil videl skrivnostnega voza. Le slama po tleli je oznanjala, da je bila "črna roka" spet v vasi. Mlinarju vse to ni šlo v glavo. Tisti čas ise je bil tesneje k klonil Kksnerjeve družbe. Veliko je bilo, če je Ekstier koga vzel v svoj krog in prekrokal z njim kako noč. M lina rjevu hiša je stala izven vasi. Potok je tiho hitel mimo vrb. Drevored samih topolom je držal od mlina v vas. Mlinar se je le začel vznemirjati. Ponoči kar ni mogel spati. Ko h (a, ko i«> razsajala po listih, je zapihal veter skozi line, se krajih "črna roka". Saj ni i je mlinarica prestrašila in ga bilo tedna, ko bi ne bili izro-j/budila. Nafto je šel pogledat pali kake hiše. Pa kako skrivj in je videl, da so vsa vrata za-m» 1 o opravljali! Po cestah so' pahnjena. Tudi tedaj je bilo stražili orožniki, kmetje so i-J tako, tisto noč, ko so se topoli men Iiič v hišah, vrata so bila zaklenjena in z zaphom oho-ložciia, hudi psi so godrnjali po dvoriščih, puška je stala rabita tik piMelje -- vse je l ilo nered. kjer je imel puško, a se je koj zavedel, da ondi preži tisti človek. Najbolje bi bilo, daj zbudi ženo, a kaj, ko tako mir-J no spi! Še sanjalo se ji ni, daj 1 odi smrt krog hiše. Tedaj j«-; ■zagledal nad posteljo turško I sabljo. Se stari oče jo je imel j in nihče ni vedel, kako in kdaj j je zašla v mlin. Preizkusil je njeno nfstrino. Oh, prav nič ne, bo z njo! Pa le ne bo dolgo' sani, zakaj, preden se bo mo-' la! braniti s sabljo, bo že pri-i še i Tine z ljudmi i. Previdno se terno, so videli mlinarja, ki je držal krvavo sabljo v rokah in dejal: "Lejte!" Zlezli so na podstrešje in vsi na mah zakričali: na tleh je ležal Eks-ner! Odtlej je bilo v vasi mirno in varno. Razbojnikov ni bilo več, prijeli so jih in obsodili. Eksnerja so pokopali tik |>o-kopališkega zidu. Turška sablja visi odtlej v mlinu na častnem mestu. Sta ri mlinar je že umrl, a sablja še zmeraj priča o rešitvi vasi. Naši v Ameriki SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V sredo 12. junija bo gra- u je splazil!po stopnicah na p<»d- j duiral na Western Rcservi Mn-šje. Ze se mu je zdelo, ko • ^jver/i v Clevelandu Rudolph da bo pes zalajal, a je bilo sli-! p. Antončič, ki je dovršil mešati le grgranje z dvorišča. Zc|dicinsko Šolo univerze. Mladi pogrezali \ meglo. Vrbe so bi h- ko strašila. Mlinar ni mogel* spati. Nemirno se je preme-' taval sem in tja. We je bilo, A ključavnica tiho. Veter je zaspal. Le tu in , tam je padel kak listič na tla.' je bil na podstrešju. Prazna lina vse mu je zarezala ko strašilo. Slednjič je obstal ob lini m se ozrl venkaj. Oni človek je stal pred mlinom in pomahal z roko. Zdaj si* je izluščilo iz temine dvoje, troje, pet, sedem postav. Vsi so molčali. slovenski zdravnik je študiral vztrajno hi neumorno in je bil vedno na odličnem mestu. Dostikrat seje moral boriti z mnogimi težavami, toda s svojo vztrajnostjo iu ljubeznivo pomočjo rodbhtie je končno dosegel svoj cilj. junija je preminula v k' ZAROCENCA C MILANSKA ZGODBA IZ 17- STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 21 SEDMO POGLAVJE Nekoč je živinski mešetar Mahoma ga je prestrašila ne Kksiier, velik bahač in bogat ' ka stopinja. Odhitel je k oknu Neslišno so se dotipali do vrat, J _ . nalahno so zažvenketali kljnč.ii - *■ A ključavnica ni odprla,! svojem domu tudi olnia se niso vdala. Za!knitk! ,M,I<*ZIU Al,1,a Kostj«' hip je bilo vse strahotno tiho. i J<',m 1 kl zapušča so- Nato mu je zastalo srce. Pri-,|,.m"a 1 "t™' hwrko Vilmini jn. nož, svetoval to iu ono, nato s«' drugi kmetje stopili skupi:j i I. si- posvetovali. Sosed .leske ;e nabil puško in dodal: "Mr ni vsa ta rajsa lie pride do ž. v.-ga. Imam izvrstnega ]ti skozi mlinsko kolo? — Topo puški, ki je bila navadno j »<\i '"ti vzdolž potoka v vas po pri postelji. Zdajci ga je ne * pomoč! Že gredo!" Illapee je kaj vrglo na posteljo. V ustih | prestrašeno zazijal, se naglo je začutil zatik. Vrvi so ga re j oblekel, šinil bos v mlin in že zale v zapestje. Bog pomagaj, izginil. njegova žena je ležala zraven Mlinar se ni upal dihati. Vein s<- ni genila. Nato so plahi:-] del je, da so vrata in okna do tale sence po sobi. Odprli soj l.ro zaprta. Tedaj .se je spom-\ .-e omare, čez čas je bilo sli-j nil, da strešna lina ni zaprta, šati nekakšen voz, ki se je pe-1 Križ božji! Hotel je v sol mi, sinova (Jeorge in Nicholas, bra-I ta Nicholas (J. Puharie, ki ima zobozdmvniški urad in tri se-1 stre, Mary Blečič, (iloria Wuco i u Domouica Mladineo. Pokojna je bila 47 let stara ter doma i iz sela Bol, otok Brač v Dal-1 maciji. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nasaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse pamike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! zobe in slišal, kako so drsele loke po klinih, ('asih se je ti '»ti, ki je stopal navzgor, malo — (i. junija dopoldne okrog ustavil. Slednjič se je prika-111.4") dopoldne seje v New zala glava v lini. Nato j«* po j York Central R. R. tovarni v segla dolga, strahotna roka l Clevelandu pripetila huda ne- skozi. r sreča, v kateri je izgubil svoje v,,- . v , . ,v —mlado življenje slovenski mla-! rekel, ta ogorek peklenski? V Mlinar je čakal. Druga roka ,](lllj-. .Joseph Berzin. Pokojni | 1 delal pri dvigalu h katere- Oče Cristoforo je dospel kakor i zboren poveljnik, ki je brez lalstue krivde izgubil važno bitko, ki je potrt, a ne malodušen, v skrbeh, a ne osupel, ki teče, a ne beži, in gre. kamor i»;» kliče potreba, da utrdi ogrožene postojanke, zbere zopet čete in da nova povelja. "Mir vam bodi," je rekel, ko je vstopil. "Od človeka ni ničesar pričakovati; tem bol j je tr< -ha zaupati Boga — imam že tudi nekaj izkazov n jegi > vega va rs t va.'' Dasi ni nobeder izmed njih stavil posebnega upanju na poskus očeta Cristofora, ker bi ne bilo isamo nekaj redkega, temveč predvsem nekaj nezaslišanega, da bi kak mogočnik odnehal od svoje preoblastnosti, če ni prisiljen, iz gole ugodljivofti do neoboroženih prošenj — vendar je žalostna gotovost bila za vse tri hud u-daree. Ženski sta sklonili glavo, v Renzovi duši pa je jeza (prevladala nad potrtost jo. To ob vestilo ga je našlo že polnega grenkobe od to liko bolestnih presenečenj. od toliko izjalovljenih |M)skusov, od toliko prevaranih upov in \ tem hipu povrhu še razdraženega radi Luciji -nega upiranja. "Rad bi ve^lel," je zavpil škripa je z zobmi in povzdignil glas, kakor ga ni še nikoli poprej v prisohiosti očeta Cristofora, 44 rad bi vedel, kakšne vzroke je povedal ta pes za svojo trditev... za svojo trditev, da moja nevH-ta ne sme biti moja nevesta." 441'bogi Renzo!" ji' dejal redovnik z resnim in usmiljenim glasom in s pogledom, ki je Ijn-beanivo zaukazoval pohlevnost. 44 Ce bi mogočnik, ki hoče zagrešiti krivico, bil vedno prisiljen, da pove svoje vzroke, bi se svet ne vrtel, kakor se zdaj vrti." "Torj je rekel, ta pes, da noče zato, ker noče?" "Ni rekel uiti tega, ubogi Renzo! To bi bila Še ngodnpst, če bi moral krivieo, da jo zagrešijo, tudi javno izpovedati" "Toda nekaj je vendar moral reči; kaj jo SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 9.16 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe se je tipaje {približala. Zdaj je bila že vsa glava notri. Mli nar je dvignil sabljo. Siknil je nad glavo: 44Nazaj, ali te pa ubijem!" A telo se je sunkoma pogna lo skozi lino. Nato je zavri-ščala sablja po ozračju. V trdo ji- zadela in zaškripalo je nekaj, kakor bi se trle kosti. Velikansko truplo je telebnilo vziiak. Roke so se mrtvo povesile. (Hovek je ko mrtev visel v lini. Mlinar ni mogel več dihati. Spodaj je bilo še vse tiho. Nato plaho klicanje, bolj in bolj nujni vzkliki. Tedaj so črne postave spoznale, da se je drznemu plezalcu nekaj pripetilo. Mlinar je še slišal pritajeno kletvico. Baš se je še enkrat krčevito oklenil »sablje. Tedaj je siknilo iz globine: — "Rdečega petelina na streho!" Mlinar ni hotel pogledati navzdol. Slišati je bilo mešanico korakov. Tako, zdaj je menda konec. Spodaj je bilo vse glasneje in glasneje. Nekdo je strašno zavpil: "Reši se!" -nato so kleli in kričali. Pomoč je bila tu. Mlinar se ni zgenil. Slednjič je prišel Tine s sii-edi. Mlinarica je ječala iu se jokala. Ko so dvignili la- Maz sem slišal njegove besede, a ti jih 'IH' je .„-„„ ,„ . iivigaiu „ Kitiere- hi ponoviti. Besede huih.bneža, ki je mo- lim je pritrjevala dve zelezni ■ - , - - , - . . , . . , , . , . , . can, prodro m uidejo. On se ti lahko razjezi, plosei, katerili vsaka je tehta- . , - - , . .... la okrog 750 funtov. Predno pa i kop kazos' proglaša užaljenega, za mur je dobil Berzina kritične poškodbe na glavi. Nesrečnik je bil odpeljan v Cilenville bolnišnico, kje j<> ob ."».20 j»o]>ol-dne umrl. Pokojni je bil 24 let star ter rojen v Clevelandu. rojen v Pred 1K meseci se je poročil z Mildred Mikshc. hčerko družine Anton in Alice Dolgan, ki /vodi trgovino z železnimi. Poleg žalujoče soproge zapušča pokojni tudi dva brata Antona in Franka ter sestro Mary. • — V Waukegan, 111. je umrl John Divjak za pljučnico. Ro-'jen je bil na Vrhniki ter se je o svojem rojstnem kraju zelo rad pogovarjal, ako je le prilika nanesla. Pokojni je bil član društva sv. Roka, .ISKJ, ter ustanovni član tukajšnjega društva Sokol. katero je praznovalo lansko leto 25-letnico. Po njegovi želji je ležal na mrtvaškem iwlru v sokolski uniformi. Pokopan je bil ravno na dan kinčanja grobov. KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. KNJIGE NABOŽNE VSEBINE BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA ŠMARNI GORI. Ona .............................. J20 BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA BLEJSKEM JEZERI'. CVna ...........v............. .20 DUHOVNI BOJ. :t»4 strani. Ona -........... JSM FABIOLA. Cerkev v katakombah. 1rJ2 str. Cena .45 KATOLIŠKI KATEKIZEM .................. .60 * MLADENIČEM. 1. svezek. Cena ............ JSQ II. zvezek. Cena ...............30 MESIJA. lflO strani. Cena .................... .50 SLOVENSKA NARODNA MLADINA, 452 str. 130 smehuje in zahteva opravičila, plaši in se ]>rito žujc, on je lahko nesramen, a tako, da mu n° moreš ničesar očitati. Ta človek ni izustil n<-imena te nedolžne rev ice ne svojega, niti pokazal ni, da vas pozna, niti -ni rekel, da kaj zahteva; toda... toda, moral sem žal razum«-ti, da se ne da premekniti. Vkljub temu zaupajte v Boga! Vedve, reviei. ne izgubljajta poguma, in ti, Renzo... ah, veruj mi, da se lahko zamislim v tvoj položaj in čutim, kaj .se godi v tvojem srcu. Toda potrpljenje! Uboga, grenka je ta beseda za onega, ki ne veruje; toda ti... ali ne dovoliš Bogu enega dneva, dveh dni, kolikor si jih bo hotel vzeti, da podeli zmago pravici ? Cas je njegov in obljubil nam ga je toliko! Prepusti vse njemu, Renzo, in vedi. .. vedite vsi, da že držim v roki nitko, da vam po-magam. Za sedaj vam ne moreni več povedat'. Jutri me ne bo sem. (Is ta ti moram ves dan v samostanu, radi vas. Ti, Renzo, skušaj priti do mene ali če bi po neprevidnemu slučaju ne mogel, pošljite zanesljivega človeka ali pametnega dečka, da vam po njem lahko sporočim, kar bo treba. Temni se; hiteti moram v samostan. Torej le vero iu pogum! Zlogom." Po teh besedah je naglo odšel in stekel sko-ro skokoma doli po vijugasti, kameuiti stezici, da ne hi prišel prepozno v stamostan in tvegal, da ga pošteno tskregajo, ali, kar bi še težje pre ■nesel, da ga zadene kazen, ki bi ga drugi dan ovirala, da ne bi mogel biti brž pripravljen na vse, kar bi mogla zahtevati potreba njegovih varovancev. "Ali ste slišali, kaj je rekel, da ima, ne vem kaj... neko nitko, da nam pomore?" je rekla Lucija. "Njemu se moramo zaupati; to je mož, če obljubi deset...'1 "Če je le to. ..P* jo je prekinila Neža. 44(Jo-voriti bi bil moral bolj jasno ali poklicati mene stran in mi povedati, kaj je ta..." "Čenče! Stvar bom jaz končal, jaz jo bom končal P* je zdaj prekinil Renzo, hodeč gor in dol po sobi, s takim glasom, s takim obrazom, da ni bilo mogoče dvomiti o pomenu njegovih betsed. 44Oj Renzo!" je vzkliknila Lucija. "Kaj hočete reči."' je vzkliknila tudi Neža. "Kaj je treba praviti.' Stvar boni jaz končal. Naj le ima sto ali ti-oč vragov v sebi, koli čno je vendar tudi on iz mesa in ko-ti..." "Ne, ne, za božjo voljo...!*' j«' začela Lucija, toda jok ji je presekal besedo. "Take besede se ne spodobijo, niti v šali," je rekla Neža. ".loj, Renzo!" je rekla Lucija mukoma, med ihtenjem. "Nikdar še vas nn-cni videla lake-ga." "Ne govorite takih -tvari. za božjo voljo," je spet v 'naglici povzela Neža - tišjim glasom. "Ali pozah]jat«.*, koliko rok ima ta človek pod svojim poveljstvom.' Pa če l>i tudi... Bog v;i-ruj!... proti revežem se zmerom najde pravica." ".laz jo naredim, pravico! I'a> je že. Stva»* ni lahka, to vem tudi jaz. Za-tražil se je dobro, peK morilec; čuti, kako j«- z njim. A nič ne de: odločnost in potrpežljivost... bo že prišel trenutek. I hi, jaz jo naredim, pravico; jaz osvobodim deželo. Koliko ljudi me ho blagoslavljalo! ... lil potem — trije skoki...!" (iroza, ki jo je Lucija občutila ob teh jasnejših besedah, je ustavila njen jok ter ji dala moč, da je spet govorila. Dvignivši objokani obraz iz dlani, je rekla z užaljenim, a odločnim glasom: "Ni vam torej nič \ »■«'• do tega, da bi me imeli za ženo. Jaz sem .se zaročila z mladeničem, ki je vedel, kaj je strah božji; toda človek, ki bi imel... Ce hi tudil bil varen pred vsako pravico in vsakim maščevanjem, pač če bi bil kraljev sin... " , 44 Dobro!" je kl iknil Ifetizo z obrazom spremenjenim kakor še nikoli. "Jaz vas ne bom i-mel; a ne bo vas imel niti on. Jaz hi brez vas, on pa pri samem..." 44Ah ne, za Boga, ne govorite tako, ne de. lajte takih oči! Ne, nmorem vas gledati takega,'" je vzklikimila Lucija jokaje, roteč iu >kle pajoč roke, medtem ko ji* Neža klicala mladeniča vedno znova po imenu ter ga trkala [»o ra menih, rokah iu dlaneh, da bi ga pomirila. On je nekaj časa nepremičen in zamišljen strmel v proseči Lucijiu obraz, nato jo j<- nenadoma srdito pogledal, planil nazaj, iztegnil roko in kazalec proti njej in kliknil: "Njo, da. njo hoče on imeti! Umreti mora!" 41 In kaj sem vam jaz žalega storila, da me silite umreti.'" je vprašala Lucija 1<-r se vrgia pred njim na kolena. 44Vi!" je odvrnil z glasom, ki je izražal vse drugačno jezo, pa vendar jezo. "Vi! Kako mi hočete vi dobro? Kako ste mi to dokazali.' Ali va'- nisem prosil, in prosil.1 Vi pa: ne in ne!" "Da, da," je nagloma odvrnila Lucija, "poj-dem h kura tu, jutri, zdaj, če hočete; pojdem. Bodite spet, kakor ste bili prej; pojdem." 44Ali mi to obljubite.'"' je dejal Renzo z glasom in obrazom, ki je postal hipoma bolj človeški. "Oblju biljem." "Obljubili ste." "O l>og, hvala ti!" je vzkliknila Neža dvakrat zadovoljna. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naili knjigo, ki vas bo zanimala. Cena so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "G CAB NARODA" NEW YORK, TUESDAY, JUNE 11, 1935 THS LARGEST SLOVENE DAILY !bUJ,£ Mož v ognjeni peci Roman iz življenja: Za "Glas Naroda" priredil: I H. - i — Zakaj si tako kratfeobeseden ? Povoj mi kaj o njej. Ne, nikar. Mrtva je. Samo nekaj bi rada vedela: ali ti je kaj slabega povedala o mojem očetu? Pavel zmaje z glavo. — Nikdar ni mogla biti jezna, — ji odgovori. — Živela je s čuti in živci, njeno življenje je bilo kot zibanje v zraku, pozabila je vse sonce, kadar je stala na solncu; in solnce je ljubila. Seveda je morala sinu, ko je dovolj dorastel, da je smel zahtevati, vse pojasniti, tenia tudi to se je zgodilo brez jeze in zaničevanja. Kako je vse bilo, sem izvedel šele iz pisem njene zapuščine. — Torej ti veš — Pavel zamahne z roko in Dija molči; tiho vzdilme in z nogami ropoče po tleh. — Morem si misliti. — prične zopet Dija, kot bi govorila sama s seboj in kot bi njen glas prihajal iz daljave, — da ti ni lahko uživiti se v očetov značaj. Matere nisem poznala,, vzgojil me je oče, trdo kot otroka kake vojaške družine. V nedotakljivosti angleškega visokega plemstva, kateremu je prijaznost do podložnih ljudi znak odličnega mišljenja, kakor strogost proti samemu sebi. V tem neusmiljenem obvladanju čustev je pojasnjena očetova narava. Ko jo zavrgel svojo ženo in tebe in se je odpovedal svoji edini sestri — tudi to mi je znano — je zadel tudi sam sebe. Podjarmil je bolečino, in v jezi svoje ljubezni je zmagal, premagal je sam sebe. — Ali naj bo to obramba, Dija? — vpraša Pavel. — Ali hočeš to imenovati velikost * — Rolf ničesar dragega nočem, kot samo zbuditi v tebi razumevanje njega. Nikdar ga misem videla jokati. Pri tem pa sem na tihem pogosto jokala zanj. Kajti njegova trdost j« Še vedno je čas, da ste navzoči pri otvoritvi EVHAR1ST1ČNEGA KONGRESA "— V UlBIJAM Ol) 28. IM> 3«. .U NIJA POTUJTE Z NAJHITREJŠIM PAKN1KOM NA .IIŽNI PROGI 15, JUNIJA I »o sest ill alticli čudovite lc|n- vožnji- {-v/, ocean in po Sniiozi-in-ski'in morju, lioste prišli v Oimiovo. «m tam pa si> l»ost»' |«*ljaii v. hrzovlakorii v Jugoslavijo. Za pojasnila vprašajte kateregakoli zastotmika ali pa na - — U^l FIFTH AVKXI'K. (Koekefeller Center t. NKN YORK CITY ITALIAN LINE BHELI SO GA — PA SO GA ISKALI... 90 detektivov je te dni kar dva dni iskalo profesorja, ki se jo izgubil v Parizu. Povsod so znanila policiji. Policija je takoj alarmirala 90 detektivov, ki so po vsem mestu začeli is- ga iskali, profesor pa je bil tam kati izgubljenega profesorja, kjer ga detektivi niso znali po- iskati. Profesor George Hopkins je Američan. Peča se z egiptovskim starinoslovjem ter že 25 let preda**:, na ameriških univerza':. Pred nekaj tedni se je pripeljal v Evropo. < Ibiskal je Pariz, da bi v pariški narodni mnogokrat zadela mojo mehkobo. To imam mogoče po mate- teri. Toda bala sem se osamelosti. ki jo je oče ustvaril za me- i biblioteki preštudiral nekaj ne. Toda prenesla sem, česar mati ni mogla prenesti. Iskala ' klljif, za sv v veliko ni mogel temeljito misliti na postranske zadeve. Angleški fizik Faraday si je dva meseca ubijal glavo nad neko težko zvezdniško nalogo. krbnim varstvom drugih de- ? Napoved j«, j,. ],. zmagal tektivov. dokler se stvar ni pojasnila. v sredo RAZTRESENI UČENJAKI V Londonu je izšla resna znanstvena razprava o raztre-.-enosti, katero so kazali številni ugledni znanstveniki. — Njen avtor je skrbno pregledal vse znane podatke in na temelju zgodovinskega gradiva razglasil za pravljico marsikatero znano smešnico. Spre-jel pa je v svojo zbirko samo take, ki jih potrjujejo zanesljivi sodobniki, spomini, dopisovanje itd. Tako n. pr. navaja nekaj »••nekdot o raztresenem Ne\\-tonu : Newton je slojkoprej VZgled na policijskem ravnateljstvu ' neverjetne raztresenosti. Ven- čakal. da bi preteki«' ."> minute Zato pa je rosniena zgodba « zapel telefon. Od komisarijata so telefonirali, da so aretirali glasovi tega vlomilca ,Ja-cquesa Crebina, ki pa trdovratno taji in pravi, da je profesor Hopkrns. Eno uro kasneje je srečna gospa svojega moža že odpeljala s seboj. S tem se je tudi pojasnilo, zakaj je profesor izginil. V poiideljok dopoldne je profesor pol ure prej opravil v knjižnici in se sam sprehajal po Boulevardu ter čakal ženo. po eno za vsako mače. Veliki Bil pa je tako zamišljen, da ni znanstvenik dolgo ni mogel zapazil, kako ga nekdo opažu- razumeti, zakaj Ko to tako čudjo. Profesor je še stopil v ne- -no zdi njegovim domačim. Ko ko kavarno, neznanec pa za >«> mu naposled raztolmačili, njim. Proden je profesor dobro da hi zadostovala za vso mačjo sedel, mu je neznanec že po- oružino samo prva luknja, se bral iz suknje vse listine in pot- je Newton na vse grlo zakl oni list, namesto tega pa mu je hotal in se dolgo ni mogel po-vtaknil v žep elegantno Škat- miriti. Izkazalo se je, da je bil ves čas tako poglobljen v neko matematično vprašanje. m priredil javno predavanje o novem odkritju. Začudeni po-shišavei so razodel i Faradavu tvari. Pri predavnjib na S«>r l;«mi je vedno pobrisal šo|sk<-tablo z žepnim robcem ter vtaknil v žep brisačo, ki je visela na tabli. Slušatelji >«> hoteli (•omagati raztresenemu profe sorju in so nekoč brisačo na tablo privezali. Ampere je bi! \es zmeden, ko je zaman poskušal brisačo odtrgati. Pomiril «><• je šele, ko si je nabasal žep s kredo. dar zatrjuje avtor, da je popolnoma izmišljena znana zgodba o mehko kuhanem jajcu, ko je vrgel Newton v krop svojo uro in z jajcem v roki'smrtnih ostankov slovenskih ZANIMANJE ZA POGREBNE SVEČANOSTI j vojak«»v bivšega avstr. !>7. p«-š ' polka, ki so bili ustreljeni v Newtonovi priljubljeni mački, j Radgoni din* ^7. oziroma 2!». kateri na ljubo je prevrtal i maja 191 S, vedno raste. Pri-viata svoje sobe, da bi lahko I pravljalni odbor JUNIJA: 1*!. Maji'slii- v Cherbourg 14. Bremen v Bremen 15. Kes v < ienoa Champlain v Havre 1U. Manhattan v Ilavre Beretigaria v Cher hour« 20. Lafayette UJ. Normatnlie v Havre *.!«;. Atpiitania v Cherbourg -J. II«* «le France v Havre Majcs tie v Cherbourg Kurupa v Bremen Con le tli Savioa v Genoa JULIJA: Washington v Havre Conte Grande v Trst li. Bremen v Bremen Cha m plain v Havre l{e:?nfsirla v Cherbourg: !>. Rex v (ienoa 1«». Norma mile v Havre 11. A«iuitani:i v <"h«»rbourg 1«». Kuroini v Hremen IT. Manhattan v Havre 1!>. Majestic v CberlMiurg 3). I le «le Krnn«-e v Havre i onte tli Savoia v (ienoa 2G. Bremen v Ilremen Heretikaria v Cherboury 27. Champlaln v Havre 31. Washington v Havre Norman«Iie v Havre AVCIST 2. Kii ropa litnlila v<»n in noter. Ko j«* ta mačka vrgla tri mlade, je naredil Newton Še tri odprtine, i j ICO. Neznanec, ki seveda ni bil ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mavem v "Padišahovi senci" pri Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRA JNOSTI NAPETI ROMANI! ! 1 IZ BAGDADA V STAMBUL Izdajalec; Na lovu: Spet na divjem zapadu; 4 knjige, s slikami, 627 strani Rešeni milijoni; Dediči Vsebina : Cena ........................3.50 Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v ti«,ropa ; Družba En Nasr v GORAH BALKANA Cena ........................1-50 4 knjige, s slikanfl, 576 strani KRIŽEM PO JUTROV^M Vsebin 4 knjige, 588 dtranl, s slikami ^jna. '#/ -vsebina - Kovač Simen ; Zaroka z zaprekami; V golob- t^ 1 ■«« i . njaku; Mobamedanski svetnik Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem c , v Mekko romal; Pri Kamarih; Med Jezidi ........................ Cena .... 1 fui ................................WINi.TOV PO DIVJKM SI RDISTINU yf] knji|f, 8 8,ikamit 1753 8(rani 4 knjige, 594 slrani, s slikami Vsebina: Vsebina. Amadija; Beg iz js*e; Krona sveta- Med Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; dvema ognjema Cena is» KSo-iS. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; ...........................Z* detektiva; Meti Komanči iu Apači; Na PO DEŽELI SKIPETARJEV nevarnih potili; Wiuuetovov roman; Sans 4 knjige, s slikami, 577 strani Ear; PrI K"ruan,:'ib • Wiunetova smrt; Win- Vsebina: netova oporoka Bi-ata Aladžija; Kof-a v soteski; Mirblit; M ........................ Ob Vardarju Cena ........................1.50 ŽITI SATAN IN IŠKARIOT 4 knjige, s slikami. 597 strani 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Kon- Izseljenci; Yuma fietar; Na sledu: Nevar- ?no —: Hlh, in njegova |H»sle«liija pot nosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Cena 1.50 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 2 I 6 West 18th Street " New York, N. Y. tva. Mariborska obrina bo tlala u«l<-lt'-žfiicfin na razpolago avtobusa po znižani <-«-iii in tudi iz Ljubljana bo ]M'ljaI poseben avtobus v (iorijii Hadirono. Prišla bo tiiili «*M>ta vojakov in vojaška iro«lba iz Maribora. < >1» t in-in z ustrt*lj« niiiii vojaki 1>7. ]»'šp. pa bodo položeni v skupni «rrol> tudi vojaki mariborskega polka, ki so padli d teli j«* bilo šet j>1«•{><*-ljanili iz 1 lallenraina v Avstriji. nedale«'- oa j«* bilo do sedaj pokopanih na pokopališču pri Sv. Petru v Gornji Radgoni. Xa pokopališču pri Sv. P«*-tru v Gornji Radgoni ]>a so bili (losedaj ]>okopani: Aj«l Frane, Ztirinan Jakob, Govedi«" Fritle-rik, Urši«" Tvan, Šabel Konratl ter še sedem vttjakov, katerih imena pa niso znana. v I.rcmen At|iiit;ini;i v fberlNiiirg ■ !. Ke\ v «;i'ii<>a s. Majet 1"!. Itremeii v Uremeu 11 Manhattan v Havre 1">. «'hamplaiii v Ilavrr 1«:. H«Tcii»aria \ »"herlMiurg 17. fiiitli* «Ii Savoia v «Ienoa lil. Normanilu' v Ilavre "_"_'. Ai|tiitaiiia v <'herb»»urg Enmpa v lirciiifii -I. I.afayi'tti- v Ilavre Koma v Trst -:s- Washington v Ilavre Majestic v rherboitrg .":«». Bremen v Bn'mt-n ill. II«- ill- Kram-e v Havre Ib'X V «;«•!!!>a V A 2 N O ZA t NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račvne smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih. imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na- \ ših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Franciaco. Jacob LaasMn COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlft Walsenburg, M. 3. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Louis Banicb ILLINOIS: Chicago. J. BevčlC, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago. Ctcer* in Illinois) Jollet, Mary Bamblch, Joseph /Ire ▼at La Salle, J. Spellch Mascoutab, Frank Angustln North Chicago, JaU Zelcee KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MAIITLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe (za Pecna^ W. Va. In M«J.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: . 1 Cbisbolm, vrank GouZe ' .< Ely. Jos. j. Peshel. Eveleth, Louis Gon£fe Gill»ert, Louis Vessel Hibbin&. John PovSe Virginia, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck ' NEW TORK: * Gowanda. Karl Strnisha Little Fails, Frank Masla OHIO: Barberton. Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Chas. Km* linger, Jacob Resnik. John Slapnik Girartl. Anton Nago«le Lorain, Louis Balant, John Vnri" Se Warren, Mrs. ¥ Rachar Toungstown. Anton Ktkelj OREGON: Oregon City. Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Tpavec Claridge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezove« Exoort. Loais Sopuiii Parrel. Jerry Okorn Forest City, Math Baaain Green sburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch Manor. Frank Demsbar Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demsbar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joeeob Jovao WISCONSIN: Milwaukee, West Allls. Frank Rlioh Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Leal« Tanchag Dlamondvllle, Joe RoUcb Vsak zastopnik M« potrdilo « to, katera je prejel. Tastipafcn raj* kom topla >ti)infwi UPRAVA "QLA3 NARODA" um,:.• ... .'