KITAJSKA RESTAVRACIJA "ŠANGIIAJ" HREN & YANG
C esia pod parkom Velenje ® 063/855-734 »as vabi »sak dan «d 12. do 16. in od 18. do 24. ure!
□ □
BOSTE KUPILI STANOVANJE
— Nov stanovanjski zakon je že v veljavi in če želite, že lahko odkupite stanovanje v katerem živite. Kako — to vam svetujemo na
STRANI 3
KO SE PREBUDI ŽELJA PO LJUBEZNI _
Na to, kako se obnašamo v odnosu do partnerja močno vpliva naše otroštvo in miti družbe, v kateri odraščamo.
STRAN 8
O šolstvu prihodnji teden
Že na javni tribuni, prejšnji teden, so učitelji in delavci osnovnih šol občine Velenje opozarjali da je neresno uvrstiti njihovo problematiko na dnevni red skupnega zasedanja zborov občinske skupščine za petek, pa še ob 12. uri. Njihova opozorila so se uresničila. V klopeh družbenopolitičnega zbora je sedelo namreč premalo poslancev in z zasedanjem ni bilo nič.
Tudi če bi poskušali pričakati še enega manjkajočega poslanca, najbrž Obravnava problematike osnovnega šol-
stva v občini ne bi bila »tista prava«. V dvorani namreč ni bilo predsednika občinskega izvršnega sveta Pranja Bar-tolca, ne finančnega občinskega ministra Igorja Meha kot tudi ne sekretarja sekretariata za družbene dejavnosti Slavka Hozjana. Mudili so se namreč v Ljubljani, kjer so skupaj s predsednico stavkovnega odbora Marijo šavor poskušali na pristojnem resornem republiškem ministrstvu pridobiti dodaten denar za rešitev težav. Prav njim pa so nameravali dele-
gati zastaviti največ vprašanj. Eden od razlogov za preložitev seje pa je bil tako tudi neznan izid pogajanj v Ljubljani.
Brez zapletov kljub nesklepčnosti ni šlo. Delegati se namreč niso mogli dogovoriti, kdaj bodo spet sedli v skupščinske klopi. Po tehtanju ali v torek ali v sredo, je obveljala županova: vodstvo skupščine bo določilo nov datum in uro, ta pa je v torek 5. 11. ob 8. uri.
T. P.
Večer solidarnosti s Hrvaško
Hrvaški gledališki umetniki in pevci po svoje sodelujejo v borbi za osvoboditev Hrvaške. Organizirali so se v posebnem Kriznem štabu, katerega naloga je med drugim organizacija solidarnostnih nastopov v in izven Hrvaške.
Tako so se v nedeljo zvečer Velenjčanom v Domu kulture predstavili gledališki igralci Vanja Dulie, Tonko Lonza, Mladen Crnobrnja in Cedo Vujic, trio Vanje Lisjaka ter pevki Josipa Lisac in Tajči. Prav slednji sta v drugem delu močno dvignili razpoloženje, potem, ko so igralci z izrednimi besedami prikazali vso tragiko sedanjih dogodkov na Hrvaškem. In ob koncu so se gledalci še enkrat stoje z aplavzom zahvalili nastopajočim ter jim z dvignjenima prstoma pokazali, da v borbi za svobodo niso sanii.
Prihodek od prireditve je organizator Kulturni center Ivan Napotnik v celoti predal v fond za pomoč Hrvaški, svoj prispevek pa so darovale tudi Terme Topolšica, ki so gostile nastopajoče. Izkupiček bi lahko bil še večji, če bi Velenjčani bolj napolnili dvorano Doma kulture, ampak to je že druga zgodba.	Foto L. O.
Konec divjih odlagališč
Pred leti so mladi raziskovalci pod vodstvom Mire Saj-ko izdelali obsežno analizo divjih odlagališč v občini Velenje. Kar 130 so jih našteli. Na osnovi tega poročila sta pripravila sekretariata za javne gospodarske zadeve in varstvo ok< lja analizo in
predvidela tudi sanacijo divjih odlagališč.
Kar 30 je namreč takšnih, ki so označena za problematična. Nekaj so jih že sanirali, med drugim v Kavčah — Podkraju in Skalah. Sekretariat za javne gospodarske zadeve je dal sanirati še 5 odla-
gališč, lastniki zemljišč 3, Rudnik lignita Velenje 2, v letošnjem letu pa jih bodo krajevne skupnosti še 7 -sredstva za to so že dobile. Takoj v začetku prihodnjega leta bodo začrtali nadaljnji program sanacije.
mz
Plače občutljiva in razburljiva tema
V časih prežetih z ekonomskimi in gospodarskimi problemi, ki mnoge pahnejo v stisko, so plače silno boleč in občutljiv žulj. In tudi zdaj je tako. Dokaz za to so številni telefonski klici v našo redakcijo. Nekateri kličejo iz obupa, saj sami ne zaslužijo več niti za golo preživetje, drugi kličejo iz ogorčenosti nad zneski, ki nuj bi jih prejemali prvi možje podjetij in občinskega vodstva. Tudi o 150 tisočakih in več je biio mogoče zadnje dni slišati.
Četudi naj bi bile plače tajne, se odpravimo na
avanturo in skušamo ugotoviti, kakšne v resnico so.
Direktorji imajo v svojih individualnih pogodbah jasno zapisano, da o plačah ne bodo govorili, iindikalni zaupniki pa lahko dobijo podatke o tem kadarkoli želijo. Res je sicer, da naj bi ti ne obešali tega kar izvedo na velik zvon. Vsekakor pa bi lahko z informacijami preprečili veliko nezadovoljstvo, ki se je razbohotilo na ta račun med delavci.
Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da kuverte prvih mož v občini niti pribli-
žno niso tako debele kot se govori. Prvi človek Gorenja naj bi prejel v njej okoli 50 tisočakov, velenjski župan pa donedavna 25, po novem pa 35 tisočakov.
Verjetno nekateri tem informacijam ne boste verjeli, drugim pa se bodo zdeli tudi ti zneski visoki. Ti morajo upoštevati, da so to izpostavljena delovna mesta, ki naj ne bi zlahka podlegla različnim človeškim slabostim. Tisti, ki pa nam ne verjamete, zahtevajte informacije od svojih sindikalnih vodij.
(mz)
številka 42, cena 30 tolarjev 31. oktobra 1991
Elkroj Šoštanj, Elkroj Mozirje — resnica kje si?
Soočenje v uredništvu
Kje je kdo, ki bo prekinil leto dni trajajočo agonijo med Elkrojem Mozirje in njegovo poslovno enoto v Šoštanju? Najbrž nihče prej kot republiško sodišče združenega dela, kjer teče razprava o razdružitvi in delitvi premoženja. Žal, pa čas trajanja odločitve pelje v težave obe strani.
Kar nekako nerazumljivo je dejstvo, da so postala sredstva javnega obveščanja skoraj edina pot »dogovarjanja« brez meja med sprtima stranema. Vsakršne obtožbe namreč doživijo demanti na dentanti in zadeva se po nepotrebnem vleče kot jara kača. O tujih partnerjih, ki vso stvar opazujejo ter delavcih, ki imajo najbrž že vsega čez
glavo dovolj, pa raje ne izgubljamo besed. Najbrž bi bilo za oboje mnogo pametneje, če bi »kreganje« zamenjali z delom.
V tedni dni se lahko v El-kroju dogodi marsikaj. V tem minulem zboru delavcev v Šoštanju, ki se ga vodstvo matične firme ni udeležilo, čeprav sta bili na dnevnem redu temi kot sta organiziranost v delniško družbo ter vzrok izpada izvoza Elkroj Šoštanj, jè med drugim pridobitev tujega partnerja za zapolnitev 30 odstotnih proizvodnih zmogljivosti. Z njim ter podpisanima pogodbama za sezono pomlad^poletje 92 s firmama Michael Irkens ter Rene Lezard šoštanjski del Elkroja verjetno negira
trditve direktorice Marije Vr-tačnik o nekakovostni proizvodnji in zmanjšanem naročilu tujih partnerjev.
Tudi na preostale obtožbe in razmišljanja Marije Vrta-čnik (objavljamo jih na 3. strani) imajo v Šoštanju pripravljene svoje odgovore. V uredništvu smo se odločili, da jih ne bomo objavili. Radi bi namreč prekinili metanje žogice na eno in drugo stran, ker objavljanje iger brez meja ne vodi nikamor. Za ponedeljek, 4. novembra, smo zato povabili v naše uredništvo ' tako Marijo Vrtačnik kot Martina Preskarja. Upamo, da bo razjasnjevanje ob soočenju mnogo uspešnejše kot je pisanje pripovedi zdaj enega, drugič drugega.
KDAJ PO SLOVENSKE POTNE LISTE? : Takoj, ko bo prispela naročena potrebna tehnična oprema. Zagotovo še v tem letu.
STRAN 3
Naj bo vsaj
Dan mrtvih je jutri. Dan, ko bomo okrasili grobove svojih najdražjih, ko bomo prižgali svečke v njihov spomin. Ko bomo postali na grobovih in se zamislili nad kratkostjo življenja in se vsaj upajmo, zavedli neumnega početja s katerim smo vse bolj p. "žeti. Naj to storijo ob dnevu mrtvih tudi vsi tisti, ki so nam v zadnjem letu povzročili toliko gorja.
Foto L. O.
to dan miru
Večje zanimanje za samozaposlitev
Po umiritvi političnih razmer v naši republiki na Območnem Zavodu za zaposlovanje ugotavljajo večje zanimanje za tako imenovano samozaposlovanje. Za program imenovan CU RUS, ki brezposelno osebo, ki se odloČi za odprtje podjetja ali obrti pomaga pripeljati do željenega cilja, je v zadnjem mesecu pokazalo resno zanimanje 5 oseb. Poleg podjetniškega svetovanja, pomoči pri ustanovitvi zasebnega podjetja ali obratovalnice, v okviru tega programa pomagajo tudi z začetnim kapitalom v višini 2.000 nemških mark izplačanih v tolarjih.
Dodatna pomoč za gostitelje
Od ponedeljka, ta teden, dalje Občinska organizacija Rdečega križa Velenje družinam, ki so pod svojo streho vzele začasno begunce iz Hrvatske izplačuje prispevke kot pomoč oziroma nadomestilo za povečane materialne stroške. Ta prispevek bodo lahko družine uveljavljale za čas od 15. avgusta letos dalje, znaša pa za mesec september 100 S LT, za oktober pa 200 tolarjev na begunca. Družine, ki svoja stanovanja ali hiše ogrevajo same (niso priključene na toplovodno omrežje) pa so upravičene še do dodatnih 190 tolarjev na mesec, in sicer od 1. oktobra letos dalje. Prav tako od tega ponedeljka dalje prejemajo begunci bone za nakup hrane in toaletnih potrebščin, in sicer so do teh ugodnosti upravičeni dvakrat na mesec v vrednosti 500 S LT.
Inštruktorji v Poljcah
Pred dnevi je bil v republiškem centru za usposabljanje v Poljčah enodnevni seminar inštruktorjev za nadaljnje usposabljanje vojaških častnikov Republike Slovenije. Na njem so govorili o vojaško-političnih razmerah, o reorganizaciji zveze rezervnih vojaških starešin, o usposabljanju in obrambnih aktivnostih ZRVS-a v prihodnje in še o vrsti aktualnih nalogah, ki čakajo vojaške častnike, kot se po novem imenujejo.
Iz Velenja se je seminarja udeležilo pet častnikov — bodočih inštruktorjev, vsem skupaj pa so o novostih govorili Edvard Pavčič, Janez Janša, Janko Tušek, Janez Slapar, Marjan Fekonja, Miran Bogataj in Bogdan Koprivnikar. Sklepe in zaključke s tega seminarja bo organizator poslal vsem občinskim konferencam ZRVS v obravnavo.
(bm)
Višji proračun, imenovanja...
Člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so na seji konec prejšnjega tedna obravnavali nekaj pomembnih točk. Med drugim so v skladu z zakonskimi pooblastili povečali občinski proračun za 35 odstotkov. S takšno uskladitvijo proračuna predvidevajo, da bodo za javno porabo do konca leta lahko namenili preko 37 milijonov tolarjev, pri razporeditvi sredstev pa bodo upoštevali selektivni pristop do posameznih porabnikov proračuna.
Med drugimi točkami so bila tudi imenovanja. Za direktorja uprave za družbene prihodke so imenovali Braneta Stro-janška, za novega komandirja postaje milice Mozirje pa Matjaža Kselmana.	(jp)
Mostovi, brvi, solidarnost
Za mnoge je morda že kar dolgočasno poročanje o odpiranju novih mostov in brvi v Gornji Savinjski dolini, vendar takšnega prepričanja gotovo niso ljudje v mozirski občini, ki jim je lanskoletna poplava med drugim pretrgala vezi med enim in drugim bregom Savinje, Drete, potokov in pritokov. Veselja in sreče ob izgradnji novih povezav jim torej ne moremo odvzeti, niti smemo. Jutri, v petek, bo prva »obletnica« vodne katastrofe, kakršne niti najstarejši ljudje ne pomnijo in si niti v najtemnejših sanjah ne želijo, da bi jo mladi rodovi doživeli še enkrat. Veliko se je v minulih mesecih naredilo in če ob tem lahko kaj posebej poudarimo, je to izgradnja mostov in brvi. Na vso srečo se otvoritve vrstijo ena za drugo, zadnja v tej srečni verigi je bila v soboto, ko so namenu izročili novo brv med nasÄjema Okonina in Meliše v krajevni skupnosti Ljubno. Za tamkajšnje krajane je to velika pridobitev, zato so družbi in njeni solidarnosti še toliko bolj hvaležni, (jp)
Izvršnik in njegovi interesi
Dve stvari sta pretekli teden precej razgibali Celjane — najprej so nekateri obtožili poslance, da so naredili veliko škode Celju, ker niso izglasovali sprememb zazidalnega načrta Gaberje in mestno jedro ter s tem ustavili urejanje cestnih povezav ter še kaj zraven, potem pa so predvsem liberalni demokrati pokazali na nečedne posle predsednika celjske vlade Mirka Krajnca. Očitali so mu predvsem dvoje: daje žalil poslance ter tudi, da je svojo javno funkcijo izrabljal v zasebne namere. Prvo naj bi zagrešil, ko je poslancem očital tako glasovanje, nadzoroval pa naj bi tudi, kako so glasovali. Drugo pa je povezano z njegovo zasebno firmo, ki je že junija objavila razpis za oddajo in prodajo prostorov v objektu, ki naj bi stal na območju zazidalnega načrta, ki ga še niso sprejeli.
Ob tem so liberalni demokrati še poudarili, da se tokrat ni prvič izkazalo, da naj bi le celjski premier vedel, kaj je dobro za Celje — da pa naj bi bilo dobro za Celje tisto, kar se pokriva z njegovimi zasebnimi interesi.
(k)
Dobrotniki
Piše: VINKO VASLE
V Ljubljani imamo nov dokaz, da je politika stvar nenačelnosti, spletkarjenja, majhnih ukan in laži. V občini Moste Demos ni zadovoljen z županom, ker se človek proklamira za neodvisnega, moral pa bi biti odvisen. Razumljivo. Ker z njim nočejo nič imeti niti prenovitelji (zameril se jim je še v časih prejšnjega režima), so se Demosovci kar lepo povezali z njimi, čeprav običajno ne pozabijo izrabiti vsake priložnosti, da jih zmerjajo. Tokrat pa jim pridejo prav in ker oboji vendarle dobro obvladajo »politične« metode boljševizma, se županu črno piše. Kar pomeni, da strankarske koalicije res ne poznajo meja in so se nekateri pripravljeni povezati s samim hudičem, da dosežejo svoj cilj.
Trenutno naj bi bil škandal spoznanje, da v naši
vladi sedi okrog 25 odstotkov ministrov, ki so podjetni zasebniki, njihove domače in tuje firme pa lepo poslujejo. Za razliko od trenutno še družbenih, ki jih jemlje zlodej. To seveda ni noben škandal, ker s tem naši ministri dokazujejo, da so. vendarle sposobni — če imajo seveda dovolj motivov. Če so v vladi zanič, gre to pripisati pač pomanjkanju motivacije. Recimo, minister Izidor Rejc se ne zmeni več za Elan, ker mu ga ni uspelo odkupiti. Če se tudi nasploh ne zmeni za gospodarstvo, to ni stvar njegove
(ne)sposobnosti, ampak dejstva, da se nima več za kaj zmeniti. Kar dokazujejo devetmesečni rezultati gospodarjenja. Naši zdravstveni ministrici Katji Boh tudi ne gre obešati greha, da je zafurala zdravstvo, ker je ob prevzemu vendarle rekla, da bo ministrica, ne pa famme fatale. Odtod tudi njena trditev, da po na-
ših bolnišnicah poležujejo simulanti, ker je že od nekdaj znano, da so Slovenci nagnjeni k samomorilstvu. In si želijo naše priznane bolnišnične nege, zlasti pa prehrane.
Predsednik vlade Lojze Peterle tudi ni kriv, če se je prehladil in ni vzdržal mučenja v zboru združenega dela. Hvala bogu, vse enkrat mine — prehlad, vlade pa tudi niso večne. Vsega so seveda krivi rdeči direk1 torji, ki so proti zakonu o lastninjenju, da laže kradejo. Volk dlako menja, nravi pa ne i zdaj naj bi bil znameniti poslanec in kranjski župan Vitomir Gros kriv, ker živi v občini, kjer obrtniki zapriseženo največ dolgujejo davkariji. In čisti slučaj je, da je gospod Gros tudi obrtnik. Sicer pa tudi finančni minister Dušan Še-šok ni kvir, če je javnost razburil samo s podatki o utajah davkov, ni pa navedel nobenega konkretnega
imena. Kolikor vemo sicer ima zelo zanimiv spisek, pa z njim državljanom samostojne Slovenije ne želi preveč razburjati. Ker bi s spiskom pač dokazal, da so nekateri zelo dobesedno vzeli suverenost in samostojnost.
O tem, da je stavka v de-mo(s)kraciji protidržavno dejanje, je zadnjič v parlamentu govoril Ervin Anton Schwartzbartl in zatrdil, da imajo prebivalci pravico do šolanja in zdravstvenega varstva. Predsednik neodvisnih sindikatov France Tomšič ni nič protestiral, lahko pa bi dokazal, da imajo prebivalci tudi pravico do dela in dostojnih plač. Namesto tega se je Tomšič javno spr! s socialistom Jožetom Smoletom, ki je g. Tomšiča ozmerjal s predsedujočim vladnega sindikata. Tomšič je zahteval opravičilo, Smole pa je vpil, da mu kaj takšnega še na misel ne pride. Vidite, takoj je ogenj v strehi in užaljenosti, če koga mimogrede povežete z našo vlado. Ki je navsezadnje najboljša vlada ta hip — ker druge pač nimamo.
Ce.0s/<Q oBmočje. '
Pa vendarle se (telefon) vrti!
Kadar govorimo o telefoniji, slišimo običajno več kritičnih besed kot pa pohvalnih. Ljudje se pritožujejo, ker ne morejo dobili priključkov, če pa akcije zanje že stečejo, jih ujezijo cene. Gledano ožje so ljudje nasplošno z razvojem telefonije nezadovoljni, širše gledano pa vendarle tudi na tem področju dosegamo (morda prepočasen, pa vendarle) napredek. Na celjskem območju smo tako že presegli deset telefonov na sto prebivalcev. To nas sicer še ne uvršča na evropski lestvici kam proti sredini, toda še druga dela, ki so jih petetejevci že zastavili, dajejo upati, da se bomo vendarle izmotali iz samega evropskega repa. Vse namreč kaže, da bo do konca tega srednjeročnega obdobja po celjskem območju že zvonilo vsaj 35 telefonov na sto prebivalcev.
Pomembno novost za širje-
nje telefonije in tudi za boljšo povezanost med kraji na našem območju, pa tudi med našimi kraji ter Ljubljano in Mariborom in širše, pomeni nova digitalna glavna avtomatska telefonska centrala, ki so jo na celjskem PTT vključili v promet 18. oktobra. Ta centrala pomeni razen boljših povezav še 1822 novih naročniških priključkov, v Celju pa s tem tudi uvajajo prve šestmestne telefonske številke. Medtem ko so za samo Celje pomembne tudi te nove telefonske številke, pa je nova digitalna centrala dejansko (skupaj s še nekaterimi deli, ki so jih ob tem izvedli) temeljni kamen za nadaljnji razvoj telekomunikacijskega omrežja v omrežni skupini 063. Njene zmogljivosti so take, da bodo zadoščale do leta 1995 oziroma do povprečne gostote 35 pri-
ključkov na sto prebivalcev.
Na celjskem območju pa bodo letos vključili v promet še več vozliščnih oziroma končnih central — vse bodo seveda digitalne. Tisti v Šmartnem ob Paki (odprava enega najbolj ozkih grl v vsej celjski regiji) se bo te dni pridružila še nova v Topolšici (nanjo bodo priključeni naročniki iz Topolšice in Belih vod). Do konca tega leta pa naj bi uredili centrale še v Zrečah. Štorah, na Dobrni, v Rogatcu, Podčetrtku in na Vranskem. Vse bodo, kot že rečeno, digitalne in bodo imele tudi ustrezne medkrajevne povezave.
Hkrati pa na raznih koncih našega območja tudi urejajo nova telefonska omrežja. Pri celjskem Peteteju pravijo, da se trudijo, kolikor se lahko, občani sami pa imajo marsikje seveda veliko kritičnih pri-
pomb. Kje je resnica poskušajo ponekod reševati s pogovori, ponekod celo z grožnjami s sodiščem. Lahko pa zapišemo vsaj eno »objektivno okoliščino« : pri PTT imajo že nekaj časa velike težave s telefonskimi kabli. To zadnji čas najbolj čutijo v Šmartnem v Rožni dolini, kjer skopani jarki že več kot mesec dni čakajo na kable. Te pač izdelujejo v južnih delih in k nam pridejo zelo težko.
Letošnja investicijska vlaganja za telefonijo bodo vseeno »težka« — že v devetih mesecih je PTT Celje vložilo v investicije 172 milijonov tolarjev. To so (v približno enakih deležih) sredstva PTT iz amortizacije, krediti bodočih naročnikov in neposredni vložek naročnikov.
(k)
Slovenija je še kaj več kot Ljubljana
Uboga država, ki ima le eno pomembno mesto! Za novo državno na svetovnem zemljevidu kot da to v popolnosti drži: vse v tej državi se vrti okoli Ljubljane. Ljubljana kot da ni le glavno mesto, ampak popolno »bistvo« te države, ki se sicer še vedno imenuje Slovenije. Pa tako ni čudno, če nekateri predlagajo, da bi se naša država imenovala kar enostavno Ljubljana. Vendar — menim jaz osebno — to ni možno. Zaradi Ljubljane in Ljubljančanov to ni možno: če bi bilo tako, bi morali vlagati v to na novo imenovano Ljubljano, kar bi dejansko pomenilo vlagati v vso Slovenijo, to pa vsekakor ne gre.
Kaže, da je zadnji stavkovni val med dohtarji in šol-moštri ponovno izpostavil to problematiko (ne) regionali-zacije Slovenije. Med šolniki
še posebno, saj se je pokazalo, da tisti v Ljubljani že dolgo ližejo med, pa četudi po-štrajkajo, jim hitro prisluhnejo in ugodijo njihovim željam, tisti na obrobju Slovenije (taki pa so vsi, ki niso blizu močvirja) pa morajos močno jadikovati, pa še jih nihče ne sliši. Pravijo, da je cesta proti Ljubljani enosmerna: denar tja gre, nazaj pa se nikakor ne more vrniti. To seveda ne velja le za šolstvo, ampak še za kaj drugega. Pa je tako kar treba pritrditi Hermi Groznikovi, da se Ljubljanskim občinam pod novo oblastjo godi zelo lepo. Pa čeprav bi se zaradi načela enakopravnosti morali nad tem zgroziti.
Ob takem dejanstvu ni čudno, da se pojavljajo razna obrambna združenja: iz mariborskega konca se formira fronta Štajerske zveze, Prekmurci opozarjajo, da so
postali novo okno v svet, pa tudi na našem območju še ni povsem zamrla »zarota« ob cestnih željah. Vendar pa je res, da se je udarna fronta marsikje strankarsko oslabila, saj nekateri le znajo bolj prisluhniti nekaterim centralističnim zahtevam, ker tako zahteva partijska disciplina. Boj »za Ljubljano« in proti se prenaša tudi, bi lahko rekli, na torišče ustavnega snovanja, kjer eni podpirajo re-gionalizacijo Slovenije, drugi so proti.
Navadni ljudje se nasploh za regionalizacijo ali ne menijo bolj malo. Ali pa jih ne zanima, kako kunštno ali ne se bo vse skupaj imenovalo, njih zanima le eno: se bo denar še vedno le stekal v državno metropolo ali ne. Kako je s tako stvarjo namreč kaj dobro vedo: kar se enkrat združi, je težko razdeliti. V Ljubljano dodeljeno, je za vedno izgubljeno. To veliko
in za nekatere najpomembnejše mesto ima namreč tako velika usta, da v« denar po-hrusta. Vi, ki živite tam na obrobju, opustite vsak up.
Ob tem, ko se naše glavno mesto tako lepo in uspešno razvija, nekateri tudi menijo, da Ljubljančani namerno zavirajo boljšo prometno povezavo obrobja s svojo metropolo. Če bi namreč »vašča-ni« bolj množično hodili v Ljubljano, bi videli, kakšen razcvet doživlja »njihovo« glavno mesto. Nekateri bi ob tem morda zanosno vzkliknili, da so tu že vidni sadovi naše nove države, drugi pa bi morda z očmi zavili drugače. Morda po načelu, ki smo ga velikokrat slišali tudi ob zadnjih stavkah: če gre slabo enim, zakaj ne bi šlo vsem.
Jaz bi seveda veliko raje slišal malo drugače: če gre dobro enim, zakaj ne bi šlo vsem.	(Kri&
v* *
v?»
Elkroj Šoštanj — Velenjski izvršni svet sofinanciral likalnico
Se bo vse zlomilo na p	leči!	Ii zaposl	eni	h
Resnično se postavlja vprašanje kdaj, kako in predvsem na čigav račun se bodo razpletle razprtije v Modni konfekciji Elkroj. Veliko je tudi vprašanje do kdaj bodo delavke v Šoštanju verjele, da imajo prav in kdaj bo prekipelo delavkam v nazarskem delu podjetja. V skoraj nobenem primeru se delavkam ne piše nič dobrega, še zlasti ne, če bosta »obe strani« v eni in isti firmi tako strogo vztrajali vsaka na svojem bregu. V Nazarjah imajo svoje in dokumentirane trditve, v Šoštanju svoje.
Nova stanovanjska zakonodaja je že v veljavi
Najlažja pot do lastnega stanovanja
Sprejemanju nove stanovanjske zakonodaje smo namenjali v Sloveniji toliko pozornosti kot le malokateremu aktu. Sicer pa ni čudno, saj gre resnično za zgodovinski dokument, ki omogoča imetnikom stanovanjskih pravic odkup stanovanj pod »enkratnimi« pogoji.
Stanovanjski zakon od 19. oktobra dalje že velja in v podjetjih se na njegovo uresničitev že pripravljajo. Stanovanja bodo sprejeli v lastno upravljanje, v manjših kolektivih pa se bodo verjetno odločili, da to nalogo zaupajo pooblaščenim firmam.
KAKO BO MOGOČE ODKUPITI STANOVANJE?
Večino imetnikov stanovanjskih pravic prav gotovo najbolj zanima pod kakšnimi pogoji lahko postanejo lastniki stanovanj v katerih stanujejo.
Stanovanje jim je firma na njihovo željo dolžna prodati, ta pa odkupa ne more zahtevati. Stanovanje lahko odkupi imetnik stanovanjske pravice ali pa njegov ožji družinski član.
KOLIKO BOMO PLAČEVALI ZA STANOVANJE?
Osnova za izračun je vrednost vašega stanovanja izražena v točkah (točkovanje je bilo opravljeno leta 1981 — prejšnja točkovanja ne veljajo). To število se pomnoži z vrednostjo točke (ta se bo mesečno revalorizirala, trenutno pa znaša 66,6) in številom kvadratnih metrov stanovanja.
Izhodiščno vrednost dobimo, če odštejemo od dobljenega zneska 30 odstotkov popusta do katerega je upravičen vsak imetnik stanovanjske pravice, pred tem pa še morebitne še ne vrnjene zneske samoudeležbe.
PRIMER IZRAČUNA
Vzemimo 65 kvadratnih metrov veliko dvosobno stanovanje ocenjeno s 300 točkami in trenutno vrednostjo 66,6 (že novembra bo ta znašala okoli 77 tolarjev).
300 x 66,6 x 65	12.987.000 tolarjev
- 30% popusta	389.610 tolarjev
IZHODIŠČNA VREDNOST	909.090 tolarjev
MOŽNOSTI ODPLAČILA
V primeru, da se boste odločili za takojšen odkup stanovanja bost$ upravičeni do dodatnega 30 odstotnega popusta, kar pomeni, da vas bo stanovanje (v vašem primeru) veljalo le 519.480 tolarjev.
Če pa se boste odločili za obročno odplačevanje (do 20 let) boste morali plačati 10 odstotkov cene (v našem primeru 90.909 tolarjev) takoj, ostalo pa v mesečnih obrokih. Tu ne bo šlo za kredit, ampak za revalorizacijo vrednosti točke, ki bo ohranjala svojo realno vrednost. V našem primeru bi znašal mesečni obrok 3.409 tolarjev. V koliko se boste odločili za krajšo odplačilno dobo pa boste imeli za vsako leto 1,5 odstotka popusta.
ODPRAVNINA ZA STANOVANJE
Za tiste, ki se nameravate iz stanovanja izseliti pa bo gotovo silno zanimiva takoimenovana odpravnina za stanovanje. Če boste izpraznili stanovanje v dveh letih vam bo lastnik stanovanja dolžan izplačati 30 odstotkov vrednosti, v našem primeru 389.610 tolarjev. Do odpravnine v sorazmernem znesku pa bodo upravičeni tudi tisti, ki se bodo preselili v manjša stanovanja.
Povejmo samo še to, da zakon določa za uveljavitev vsega tega dveletno obdobje.
MIRA ZAKOŠEK
Špricerček in šilček že, delo pa ne
Dejstvo je, da proizvodni proces v Šoštanju ni zaključen, saj lahko opravlja le proizvodno funkcijo krojenja in šivanja, priprava dela, likanje in ostale poslovne funkcije pa se opravljajo na sedežu podjetja v Nazarjah. Tam tudi zagotavljajo, da vodja šoštanjskega obrata Martin Presker odgovarja za kvantiteto in kvaliteto proizvodnega asortimana, sicer pa ima pooblastilo samo za podpis kreditnih pol zaposlenim v Šoštanju. Z novim vodstvom Elkroja in vodjem PE Šoštanj so se nesoglasja pričela ob zahtevi za izgradnjo likalnice v Šoštanju, česar delavski svet podjetja ni potrdil v prepričanju, da ni smotrna, saj likalne zmogljivosti v Nazarjah zadostujejo potrebam.
Zatem je vodja šoštanjske enote s pooblastilom zbora deliavcev delavskem svetu podjetja vložil zahtevo za iz-Iočiitev enote iz podjetja El-kro)j. Delavski svet je 23. januarja sprejel sklep, da bo zadlevo proučil in do 30. sep-termbra odločil o izločitvi
Občina Velenje
Čeprav naj bi od ponedeljka, ta teden, na pristojnih občinskih upravnih organih že začeli sprejemati vloge oziroma izdajati nove slovenske potne liste, temu ni tako.
Po besedah sekretarja občinskega sekretariata za notranje zadeve Vladimirja Ko-runa so bile napovedi prenagljene. Brez ustrezne tehnične opreme, takšne, ki bo zagotavljala izpolnjevanje predpisanih normativov z evropskimi standardi, še nimajo. Gre za poseben postopek lepljenja fotografije in plasti-ficiranja, potrebna pa je tudi ustrezna računalniška oprema. Naročili so jo že pred mesecem dni, zanjo zagotovi,-li denar, kdaj pa bodo. % njo tudi razpolagali, ne vedo. Velenjska občina je namreč ena iz seznama 60 slovenskih občin, ki čakajo na potrebno opremo za izdajo slovenskih potnih listov.
Vsekakor naj bi to bilo še v
V zvezi dijakov Slovenije deluje tudi Ljubljanska ekološka skupina. Pričetki delovanja segajo že v leto 1983, ko se je skupina oblikovala na podlagi treh gibanj: ekološka klima, ekološka gibanja in Društvo za varstvo okolja. V soboto in nedeljo je skupina v Domu učencev Velenje pripravila Ekološki se-mimar. Udeležili so se ga predstavniki Zveze dijakov občiin Novo mesto, Maribor, KoCevje, Zreče, Zagorje, Brežice: in Velenje. Prisluhnili so
enote. Ne glede na to je Martin Presker že 24. januarja na registracijskem sodišču v Celju vložil dokumente za izločitev. S posredovanjem družbenega pravobranilca so opravili cenitev obrata, ki je bila prvi pogoj za pričetek postopka in nadaljnje dogovarjanje. Ob tem je bil sanacijski program celotnega podjetja pogojen s popolno izkoriščenostjo zmogljivosti obeh obratov zato je delavski svet 9. aprila ustavil postopek izločitve. Prvostopenjsko sodišče v Celju je na tožbo iz Šoštanja odločilo, da je podjetje postopek pravilno vodilo, sodbe na drugi stopnji še ni.
Ob tem postopku so v podjetju vse racionalizacijske ukrepe (razen dviga norm za 10 odstotkov) za Šoštanj izpustili in zapolnjevali proizvodnjo v Nazarjah. Za izvoz so usposobili dve novi skupini in v zvezi s tem nameravali prerazporediti Martina Pre-skerja v Nazarje. To je dejansko povzročilo 7-dnevno stavko v Šoštanju, obenem
tem letu, ker drugače ne bo mogoče v letu dni zamenjati okrog milijon doslej izdanih jugoslovanskih potnih listov s slovenskimi, konkretno v naši občini približno 35 tisoč.
Zaradi tako povečanega obsega dela upravnih organov za notranje zadeve občin bo potrebna pri občanih za pridobitev tega dokumenta velika mera strpnosti.
Nujne primere za izdajo novega ali podaljšanje starega potnega lista rešujejo na občinskih upravnih organih po starem. Izdajo bivšega jugoslovanskega potnega lista narekuje dejstvo, da je prehod meje z njim še dovoljen vse do državno-pravnega priznanja samostojne Slovenije.
Po informacijah iz javnih občil naj bi nov slovenski potni list stal 1125 tolarjev. Od tega bo treba za obrazec za izdajo odšteti 10 tolarjev, za
seminarjem Ekologija in ekonomija ter Zanimiva Indija s stališča ekologije (diapozitivi). Ogledali so si tudi deponije velenjskega rudnika in okolico jezera. Skupna ugotovitev s seminarja je bila, da je v občinah Kočevje, Maribor in Velenje delovanje ekoloških raziskovalnih taborov in nalog že zelo razvito. Seznanili so se tudi z delom Ljubljanske ekološke skupine, ki želi predvsem koordinirati delo področnih skupin. Gre za zgodovino ekologije,
pa ogorčenje 700 delavcev v Nazarjah, ki so zaradi tega delali noč in dan, da ne bi izgubili tujih partnerjev. Nesoglasja se poglabljajo tudi zaradi tega, ker po mnenju vodstva podjetja vodja šoštanjskega obrata skrbi samo za osamosvojitev in ne skrbi za proizvodnjo, ob tem pa so ugotovili tudi kazniva dejanja, hude kršitve pooblastil in visoko poslovno škodo.
Brez vednosti podjetja so v Šoštanju zgradili likalnico, ki je po prijavi UJV Celje vredna 350.000 DEM, sofinanciral pa jo je velenjski izvršni svet s pomočjo investitorja ERA Velenje.
Likalnica tehnološko ni zaključena in doslej še ni obratovala, vodja obrata pa zadeve še do danes ni pojasnil vodstvu podjetja. Prav tako ni pojasnil izjav za javnost, da tuji partnerji podpirajo samostojnost in so pripravljeni vlagati v šoštanjski obrat. Brez vednosti podjetja je obiskoval tuje partnerje, čeprav so pogodbe že podpisane in jih partnerji ne nameravajo spreminjati, obenem pa jih je prepričeval, da je sodba na drugi stopnji dobljena in naj z njim podpišejo sezonsko pogodbo. Takšno dogovarjanje sramoti podjetje, saj tečejo dogovori o količinah, ki jih obrat ne more uresničiti. Dokazi so tu.
Za firmo Irskens bi morali v Šoštanju na podlagi dogovo-
takso za vlogo 15, obrazec za potni list 500 SLT, za takso za izdajo potnega lista pa 600 tolarjev.
Odmeve s terena o dragem potnem listu naš sogovornik komentira takole: »Dosedanji jugoslovanski potni list je bil podcenjen, kajti cena s pomembnostjo dokumenta ni bila sorazmerna. Prav tako ne v primerjavi z obstoječimi merili v Evropi. Ustrezneje so se okrog tega obnašali na jugoslovanskih konzulatih in diplomatskih predstavništvih v tujini. Naši zdomci, ki so urejali podaljšanje potnega lista pri njih, so morali že do sedaj namreč odšteti 800 tolarjev.
Upravičenost višjih stroškov izdaje pa obstaja še v nekaterih dejstvih: slovenski potni list bo veljal za dobo 10 let, stroški izdelave-obrazca pa so zaradi drugačnega papirja in vgrajenih
pravno uresničevanje ugotovljenih rezultatov raziskovalnih nalog in osveščanje mladih ob konkretizaciji primerov, ki so ekološko sporni.
Udeleženci seminarja so pripravili tudi družabno srečanje, saj je ena izmed nalog ekološke skupine tudi izmenjava mnenj in srečanj. Tu je pomembno osveščanje človeka v njegovih razmišljanjih
in dejanjih v naravovarstvu.
»
Duška Lah
ra dodatno izdelati 11.000 hlač in zato dodatno delati pet sobot, pa tega niso izvedli. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo za firmo Rene Le-zard izdelali v Šoštanju 3.000 hlač, 10.000 pa v Nazarjah.
Dodatno so v Šoštanju obljubili še 10.000 hlač, ki jih niso sešili. Za firmo Fink v Šoštanju niso uspešno naredili poskusne serije, zato so delo zaključili v Nazarjah in le tako obdržali partnerja. Prav tako krojilnica v Šoštanju opravlja dela za druga podjetja, recimo podloge za čelade za Ve-plas, za kar ni pogodbe, niti dela niso bila plačana, saj PE Šoštanj nima lastnega žiro računa. Produktivnost šoštanjskega obrata zato dosega le 74 odstotkov, zmogljivosti pa so izkoriščene le 64-odstotno (v Nazarjah sta številki 94 in 79 odstotkov). Ugotovljen je tudi negativni rezultat, dogovorov pa ni, ker vodja enote vsa obvestila neodprta zavrača, niti ga v nobenem primeru ni moč dobiti. Vprašanje torej je, če vodja enote res lahko počne kar hoče in s tem sramoti firmo.
Še to. V Nazarjah delavke niso bile brez dela. Le ena skupina je stala en sam dan, pa še to zaradi kasnitve dobave materiala iz tujine. Prav tako v Šoštanju ni nihče izgubil dela in tudi plače redno dobivajo, vsekakor pa za slabo organizacijo dela niso krivi zaposleni.
ÜP)
kar šestih elementov zaščite za preprečitev ponarejanja ter plastificiranja ob že prej omenjeni tehniki neprimerno višji. S ceno potnega lista smo se približali ceni, ki za te stvari obstaja v tujini. Približali pa se ne bomo le z njo, ampak tudi s kakovostjo. O tej smo se lahko prepričali ob nedavnem prestopu avstrij-sko-nemške meje, saj so bili tamkajšnji obmejni organi polni hvale o kakovosti in izgledu slovenskega potnega lista.«
Konec septembra je v občini Mozirje iskalo zaposlitev 532 nezaposlenih, od tega 200 žensk. Od prve do sedme stopnje izobrazbe je sestava naslednja: 153, 46, 11, 153, 110, 13 in 9. Pomen javnih del poznamo, kaže pa, da se ga ne zavedajo zlasti tisti, ki bi ta dela dobesedno morali opravljati. Tako namreč kažejo podatki o pripravljenosti za delo vseh, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Vsaj za mozirsko občino to velja. Javna dela v tej občini je doslej opravljalo le nazarsko Gozdno gospodar-
stvo. Pri sanaciji katastrofalnega vetroloma v Podvolo-vljeku pomaga 33 delavcev bivšega tozda Gozdarstvo Luče, ki je »podleglo« stečaju.
Drugi ponudnik del je celjski NIVO, gre pa za čiščenje obrežij Savinje. Na ta dela so povabili 60 iskalcev zaposlitve, ki so na spisku zavoda za zaposlovanje. Predvsem gre za nekvalificirane delavce, le nekaj jih je bilo s poklicno ali srednjo šolo. Na vabilo se je odzvalo »celih« enajst delavcev, od tega eden iz Velenja. Med prijavljenimi ni no-
benega s srednjo šolo, dva imata opravljeno poklicno (delavec s srednjo šolo bi bil celo vodja skupine), skratka, sredi prejšnjega tedna se je s tem »umazanim delom« spoprijelo devet delavcev, ker dva še nista opravila zdravniškega pregleda. O prednostih, ugodnostih in pomenu javnih del za iskalce zaposlitve ne kaže razpredati, zato je toliko bolj nerazumljiva nepripravljenost za delo. Gotovo bi gozdni delavci iz Luč raje posedali doma in prejemali zajamčeno pomoč, ki jo nudi družba, in ob tem ne bi bolj kot garali v strminah nad Podvolovljekom ob pospravljanju podrtega, polomljenega in navzkriž nametanega drevja. Čiščenje obrežij Savinje gotovo ni tako zahtevno in nevarno delo, a se ga nekaterim pač ne ljubi opravljati. Je pač lagodneje, če si »prijavljen« in nič ne delaš.
Nesrečna je družba s takšnimi kriteriji, (jp)
Prednost Pirnatovi stranki
Medstrankarski špetiri, zlasti na republiški ravni se krepijo, najnovejši je razdor v socialno-demokratični zvezi. Člani te stranke v mozirski občini so se na meji njenega izvršnega odbora opredelili za ostanek v dosedanji stranki, se pravi v SDZ-narodno-demokratski, ali Pirnatovi stranki. Mnenje izvršnega odbora je seveda predlog, o katerem bodo na občnem zboru stranke v ponedeljek, 4. novembra ob 18. uri, odločali vsi člani stranke, (jp)
Ekološki seminar
Kdaj po slovenske potne liste
Rek ogromne količine apnenca
Pobeljena Paka
Bela barva, znamenje čistosti. Žal pa ne moremo imeti takšnega občutka, ko vidimo belo reko. In takšna je naša Paka od Prelog dalje že nekaj dni.
Na občinskem sekretariatu za varstvo okolja so takoj ukrepali in skušali ugtoviti, kaj je vzrok takšnemu stanju.
Kot nam je povedal Emil Štrbenk, sekretar tega sekretariata, pride do reakcije potem, ko se pepel šoštanj-skih termoelektrarn, ki vsebuje kalcijev oksid odpla-vlja z vodo in nastaja kalcijev hidroksid, ki priteče s transportno vodo v jezero. Ta raztopina vode in kalcijevega hidroksida potem teče po Lepeni v Pako in tam se začne reakcija s hidroksidom, različnimi hidrogen karbonati in COj, tako da se izloča kalcijev karbonat.
In zakaj je do teh kemičnih reakcij prišlo šele sedaj, saj se je kalcijev oksid v vodi pojavljal že prej?
Vseh odgovorov še nimajo, Emil Šterbenk pa nam je pojasnil, da se je sedaj, ko so v šoštanjskih termoelektrarnah začeli z aditivnim odžvepljevanjem povečala količina kalcijevega oksida v pepelu. Gre za ogromne količine, saj priteče letno v jezero okoli 10 milijonov kubikov transportne vode, kar predstavlja polovico prostornine jezera, ki ima skromne naravne pritoke.
In zakaj omenjena kemična reakcija ne poteka že v jezeru?
»Ker je nasičenost velika in praktično ni mogoč stik vode v jezeru in CO2 iz zraka, ker voda v jezeru relativno miruje. Ko pa priteče v Pako, je tok hitrejši, voda v Paki pa tudi vsebuje CO2 in trdoto, ki jo predstavljajo •hidrogen karbonati. Tako se šele tam začne izločati apnenec.
In kaj to pomeni za vodo v Paki, za živelj v njej?
Apnenec se izloča na biološko rušo Pake, torej na alge in organizme. Hkrati pa preprečuje pritrditev ruše in s tem zmanjšuje čistilno sposobnost Pake. Paka je zaradi tega manj prisojna, s čimer je preprečena fotosinteza alg v kolikor so sploh še ostale.«
Celotno problematiko so razgrnili na ponedeljkovi seji velenjske vlade, kjer so priporočili vodnogospodarski inšpekciji, da ukrepa v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in izda TEŠ ustrezno odločbo, tò pa pomeni, da bo inšpekcija zahtevala takojšnjo ureditev iztoka v Pako.
MIRA ZAKOŠEK
JUTEKS
Žalec
kemijsko-tekstilno podjetje Žalec, Hmeljarska ul. št. 1
proda oz. odda v najem POSLOVNE PROSTORE
I. Žalec, Šlandrov trg št. 42 (nad mesnico)
Gre za prvo nadstropje poslovne zgradbe v centru Žalca, velikost 173 m2 (pet prostorov, sanitarije in predprostor), sobna višina 3,5 m. Primerno za gostinsko dejavnost s hitro postrežbo, pisarne ali mirno obrt.
II. Ložnica pri Žalcu (bivši objekti »Strojne«)
Gre za večji stavbni kompleks v izmeri ca. 365 m2 (funkcionalno zemljišče 1800 m2), ki obsega proizvodne, skladiščne in pisarniške prostore ter sanitarije. Primerno za kakršnokoli obrtno ali podobno dejavnost.
Ogled prostorov možen po dogovoru. Po proučitvi zbranih ponudb je možna prodaja (po predpisanem postopku) ali oddaja v najem. Cenjeni« interesenti naj se obrnejo na gradbeno referentko gospo Angelo Krašek v roku 15 dni od objave (telefon 712-121, int. 93).
Gorenje Servis
Preobrazba, žal, kasni
O preobrazbi Gorenja Servis so govorili na petkovi novinarski konferenci, ki so.jo pripravili v Ljubljani. Direktor Todor Dmitrovič je podrobneje predstavil načrt preobrazbe Gorenja Servis, ki predvideva, da se servisne enote preoblikujejo v mešana podjetja. Žal z uresničevanjem te zamisli kasnijo, za kar pa Gorenje ni krivo.
Pomembno je, da se zaposleni v Gorenju Servis, tudi tisti v enotah s sedežem v državah in republikah v preostalem delu nekdanje Jugoslavije, zavedajo pomembnosti povezanosti z matičnim podjetjem. Ni slučaj, da se
doslej nobena enota Gorenja Servis ni osamosvojila, podobno je tudi z enotami Gorenja Commerce. V tem Go-renjevem podjetju so se vsa predstavništva že preoblikovala v hčerska podjetja, nekaj razstavnoprodajnih centrov, predvsem v Srbiji, pa so dali v najem zaposlenim v teh centrih. Pri svojem poslovanju pa bodo morali upoštevati normative Gorenja Commerce.
Gorenje bo s servisnimi in razstavnoprodajnimi centri ter predstavništvi, ki so se med tem že preoblikovala v mešana podjetja, prisotno v prihodnje tudi v preostalem
delu Jugoslavije. Drugače si ni mogoče zamisliti delovanja servisne mreže za izdelke Gorenja. Po zadnjih ocenah je na ozemlju nekdanje Jugoslavije skupaj okrog 25 milijonov velikih gospodinjskih aparatov. Po mnenju predstavnikov Gorenja bo v ustreznih organih držav oziroma republik na ozemlju nekdanje Jugoslavije vendar le spoznalo prepričanje, da njihovi prebivalci potrebujejo najsodobneje organiziran servis za_ Gorenjeve gospodinjske aparate. Brž, ko bodo rešili vprašanja v zvezi z lastništvom in določili pogoje za oblikovanje podjetij (meša-
nih, pa tudi družbenih) bodo v Gorenju Servis nadaljevali z aktivnostmi za ustanavljanje hčerskih podjetij. Teh naj bi bilo, na primer, na področju Srbije, trinajst.
Podobno kot v drugih Go-renjevih podjetjih se tudi v Gorenju Servis zavedajo, da že doseženega prometa na področju nekdanje Jugoslavije s servisnimi uslugami ne bo mogoče več doseči. Prepričani pa so, da ga bodo zadržali vsaj 60%.
(vš)
Dražje komunalne storitve
Dvakrat v enem mesecu
Odvoz smeti, proizvodnja in distribucija vode ter kanalščina, po domače rečeno so to komunalne storitve, so se v mozirski občini podražile dvakrat v enem samem mesecu. Prvič so jih na predlog Javnega podjetja Komunala povišali s prvim oktobrom, drugič pa konec prejšnjega tedna. Komunala je predlagala za vse omenjene storitve 25 odstotkov višjo ceno, člani občinskega izvršnega sveta pa se z utemeljitvijo za višje cene niso strinjali in so cene dvignili (znižali predlog) za 15 odstotkov. Komunalo med drugim mučijo tudi zapadle terjatve za komunalne storitve, pri tem pa je v nekaterih primerih pri izterjatvah brez moči. Največji dolžnik so Gorenjevi Mali gospodinjski aparati, zaradi tega pa je občinski izvršni svet sprejel sklep, da pri neplačnikih Komunala storitev ne bo več opravljala. Naslednji problem so dolžniki za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za lansko in letošnje leto. Precejšnje zneske dolgujejo podjetja, predvsem Gorenje GLIN, za njim pa še Smreka Gornji Grad, MGA Nazarje, Kovinarstvo Ljubno, ZKZ Mozirje in Iskra Feriti Ljubno, (jb)
Libojska Keramika se celi
Proizvodnja keramike, ki je s stečajem dosedanje libojske tovarne Keramične industrije Liboje, propadla, se ponovno oživlja v novem podjetju Keramika. Del delavcev nekdanjega Kila je z delom pričel že v ponedeljek, danes pa naj bi skupščina ustanoviteljev potrdila tudi novega direktorja Keramike — Marjana Dreva. Mnogi ga poznajo kot sanatorja celjske tovarne Emo, zadnji čas pa je bil direktor ene od firm na novo organiziranega Ema — firme EMO-Eko.
Od okoli 500 delavcev, kolikor jih je delalo v Kilu, jih naj bi v novi firmi našlo zaposlitev okoli 350. V novi firmi, ki je najelo prostore stare, naj bi delali predvsem za izvoz in kot kaže zanimanje bodo imeli za te namene dovolj dela. Zato nekateri tudi menijo, da bodo lahko v prihodnje zaposlili še več delavcev.
(k)
Temeljna organizacija kooperantov Šoštanj gre po svoje
»Z močno zadrugo do kakovosti«
Spremembe v naši družbi nikogar ne zaobidejo. Deležno jih je tudi kmetijstvo, ki mu bodo pot nadaljnjega razvoja gotovo krojili zakon o denacionalizaciji, lastninjenju, pa tudi zakon o zadrugah naj bi bil eden iz paketa, ki naj bi stvari v demokratični družbi postavil na prave noge in pravo mesto. Kje je kmetijstvo občine Velenje danes, vpliv omenjenih novosti nanj in s tem možnosti nadaljnjega razvoja,... so vprašanja, ki smo jih zastavili direktorju Temeljne organizacije kooperantov Šoštanj Marjanu Jakobu.
•	Velenjska občina ne sodi med kmetijske. Pà vendarle, kaj predstavlja kmetijstvo v njenem gospodarstvu?
•	Marjan Jakob: »Manj kot 3 odstotke je delež kmetijstva v gospodarstvu občine. To sicer ni zanemarljivo malo glede na visoko razvito industrijo v njej. Njegova pomembnost se kaže predvsem v pokrivanju celotnih potreb po hrani (zlasti govejem in perutninskem mesu, mleku, ja-bolkah). Kljub veliki potrošnji meso in hmelj izvažamo. Kot zanimivost s proizvodnjo mleka (215 kmetij) smo prvi v Sloveniji med rejci rjave pasme, prav tako po litru mleka na kravo. Od republiškega poprečja izstopamo za okrog 1000 litrov po kravi. Z dobrimi dosežki se ponašamo kmetijci šaleške doline še pri proizvodnji mladega pitanega goveda (trije pitanci in več na kmetijo ali 1009 kg mesa). Poznajo se prizadevanja po posodobitvi in delo naše kreditno-hranilne službe.«
•	Torej je bilo marsikaj narejeno v preteklih letih, kaj pa v prihodnje?
•	Marjan Jakob: »Količinsko smo naše načrte res izpolnili, celo presegli smo jih. Levji delež pri tem imajo vlaganja. Ta so bila v preteklosti precejšnja, v zadnjem jih skorajda ni. Ni pravega posluha za razvoj te gospodarske dejavnosti v občini. Brez subvencij pa v kmetijstvu ne bo šlo. Ob prekinitvi trgovanja s preostalimi republikami in porajinama v bivši Jugoslaviji .bodo potrebe po proizvodnji hrane doma večje. Stanje zaenkrat obvladujemo.
Res pa je, da bomo morali kmetijci v občini hitro pristopiti k prestrukturiranju. Obetajo se nam namreč velike težave, če ne bo prišlo do rajonalizacije. Naravni pogoji nam sicer ne dopuščajo velike izbire (pridelovanje mleka, mesa, vzreja telet), ostajajo pa neizčrpane možnosti kakovostne proizvodnje glede na dejanske površine. Seveda ob posodobitvi strojnega parka. Tega pa se vsi kmetje ne zavedajo dovolj dobro.«
•	Pravite, da vaši načrti ne toliko doseganje količinske, ampak kakovostne proizvodnje.
•	Marjan Jakob. »Tako je, če hočemo preživeti in se približati evropskim zahtevam je to nujno. V občini Velenje imamo okrog 5000 hektarjev obdelovalnih površin, na katerih se je intenzivnost obdelave sicer v zadnjem času povečala. Pa vendar še ne pri vseh in povsod dovolj, pa naj si gre za čiste ali mešane kmetije. S temeljno organizacijo kooperantov sodeluje 475 kmetij, od tega je več kot polovica čistih. Drugo slabo polovico predstavljajo mešane kmetije, med katerimi je 30 do 40 odstotkov pomembnih za kmetijsko proizvodnjo v dolini, pa tudi možnosti zaslužka na teh so večje kot to danes menijo njihovi gospodarji. Nič drugače ni pri čistih kmetih, med katerimi bi prav tako lahko nekateri pridjali v skupno vrečo več kot dajo. Vlak preusmeritve teh kmetij smo zamudili, ker časi za »pobiranje« niso primerni. Pogoji kreditiranja, naložbe,.. . Tudi to so razlogi za vztrajanje pri kakovostnejši proizvodnji in posodobitvi strojnega parka.«
O Zakon o zadrugah še sicer ni sprejet predvsem zaradi spornega 10. poglavja okrog lastninjenja živilsko-predelovalnih obratov. Novembra naj bi bil sprejet, do konca junija prihodnje leto pa naj bi bil čas za preoblikovanje temeljnih organizacij kooperantov. Kakšen bo vpliv omenjenega zakona na razmere v kmetijstvu občine Velenje?
• Marjan Jakob: »Mislim, da se že prilagajamo novim razmeram, novemu načinu delovanja. Vpliv bo zakonodaja gotovo
imela, saj predstavljajo malo večje in velike kmetije 40 odstotkov, mešane pa okrog 60 odstotkov v strukturi. Pri tem pa bo pomemben vložen delež. Interes naše zadruge bo sodelovanje z vsem kmetijskim potencialom v občini, tudi majhnimi kmeti. Brez širokega interesa se uspeha ne smemo nadejati. Verjetno bo
K ■
Marjan Jakob
prišlo do določenih sprememb med velikimi in malimi kmeti, do bistvenih pa zaenkrat ne. Pri razmišljanju o boljših časih pa bo najbrž na kakšni kmetiji treba izkoristiti možnosti dopolnilne dejavnosti (vrtičkarstvo). Prav tako pa zadruga Šaleška dolina ali kako se bo pač imenovala ne bo mogla kreniti na pot razvoja brez gozdarstva.«
•	Ali je občutek, da je zakon o zadrugah bolj pisan na kožo velikih kot malih kmetov, varljiv?
•	Marjan Jakob: »Cena proizvoda in interes velikih kmetov bosta v prihodnje močno odvisna od davčne politike. Dokler bo še tako majhen kos zemlje v Sloveniji predstavljal socialno varnost, se tega ni treba bati. Šele z dosego precej ugodnejše življenjske ravni bomo lahko razmišljali in se lotili zaokroževanja kmetij.«
•	Kakšno zadrugo načrtujete?
•	Marjan Jakob: »Misel o majhni zadrugi in njenem delovanju po starem ne pride v po-štev. Le močna zadruga bo sposobna uresničevati planske cilje. Ti pa posegajo poleg proizvodnje hrane še na ceno izdelka in repromateriala. Povedano z drugimi besedami oskrba vseh članov z najcenejšim repromateria-lom in dosega čimvišje cene proizvoda na trgu. Prevladovati bodo morali skupni interesi njenih članov. Prav tako pa bo zadruga morala biti takšna, da bodo tisti, ki bodo vstopili skozi njena vrata, dobili odgovore na vsa vprašanja na enem mestu in v enem prostoru. Zato pa ne moremo pristajati na enaka izhodišča brez upoštevanja dosedanjega razvoja in zatečenega stanja. Upiramo se prenosu selekcijske službe v zavod, ker bi to pomenilo nazadovanje. Verjetno pa bo ena od prvih nalog zadruge v velenjski občini razmišljanje o fi-nalizaciji kmetijske proizvodnje in možnosti tovrstne ponudbe na trgu.«
•	Ob novih razmerah in zahtevah pa najbrž razdružitev temeljne organizacije kooperantov z Ero, pod streho katere je ta dolga leta delovala, ni ujela pravega trenutka, ali pa jo uvrščate med spodbudne začetke?
•	Marjan Jakob: »Ne eno in
ne drugo, ker razdružitev ne bi smela vplivati na poslovne odnose. Sodelovanja si želimo z Ero tudi v prihodnje, najbrž pa bodo osnove za to drugačne od dosedanjih. Želimo določene stvari nazaj in upam, da se bomo v zadovoljstvo vseh pametno dogovorili o vsem tem. Cilje imamo tako eni in drugi, treba pa jih bo uresničevati po tej ali drugi poti. Odprli smo se že širše, dokaj uspešno, in naša želja je, da bi krepili odnose še s preostalimi subjekti v občini. Z obvladovanjem položaja v kriznih časih dokazujemo, da smo resen partner do vseh naših kupcev, sodelavcev v občini in tudi izven nje.«
T. Podgoršek
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646. odprta od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure.
FOTO STUDIO CENTER
ekspres razvijanje filmov slike za dokumente v petih minutah
NAMA, II. nadstropj e
\	Trgovsko podjetje p. o.
Ml) "Savinjski magazin Žalec"
mmfvxl*J	¥	(7
Šlandrov trg 35 - 63310 Žalec
Kako kupovati ugodno?
Povprašajte po kreditnih pogojih
v prodajalnah SAVINJSKEGA MAGAZINA ŽALEC
Trgovsko podjetje p. o.
"Savinjski magazin Žatee"
Šlandrov trg 35 - 63310 2alec
Kakor je v glasbi, tako je tudi pri hrani. Nasprotja s se lahko povežejo v koncert in harmonijo,
Vsako soboto vas na prijeten večer ob glasbi in domači brani vabijo v restavracijo Blagovnice Polzela, Savinjskega magazina Žalec. Dokazali vam bodo, da ni večje ljubezni, kot je ljubezen do dobre brane.
Y re/toyroeijo BM60YMCG POlZilA yo/ vabijo ie lo /obolo zvečer.
W©V® WCDVCD W0V® - W(DV® WCDV©
Kreditne pole ;za nakup v prodajalnah Savinjskega magazina Žalec lahko odslej dobite tudi na uredništvu Našega časa.
N®V® WCDV® W®V® W®V®
Zadnja jesenska opravila na pašniku
Pašna sezona v Zg. Savinjski, na Koroškem in na Pohorju na skupnih pašnikih se je zaključila, saj je pašnike pobelil sneg. Tudi v dolini se bo pašna sezona kmalu končala. Pred zaključkom sezone oz. predno zapade prvi sneg tudi na dolinske pašnike pa je potrebno opraviti še nekatera dela. Ta dela, ki jih bomo navedli v nadaljevanju je potrebno opraviti tako na visokogorskih skupnih pašnikih, kot na nižinskih pašnikih. S temi ukrepi bomo pripravili pašnik na zimski počitek in na boljši in hitrejši start rasti v spomladanskem času.
Prvo opravilo je sprehod po celotni površini pašnika in razgrebanje tistih mest, kjer je živina blatila oz., kjer je organski gnoj, če smo ga trosili, ostal preveč na debelo, ter košnja pregnojenih
otočkov trave in plevela. To delo opravimo zaradi lažje prezimitve trave, ki mora tudi pod snežno odejo dihati. Če pa pustimo blato n^raz-grabljeno, trava ne dobi dovolj kisika in prične odmirati, na to mesto se naselijo različni škodljivci, ki še dodatno slabijo travne bilke in zato najdemo spomladi, ko sneg skopni, rjave lise brez travne ruše, na katere pa se hitro naselijo različne plevel-ne vrste, ki slabšajo kvaliteto travnika oz. pašnika.
Druga skrb oz. opravilo pa je namenjeno ograji. Tudi ograjo moramo pripraviti na zimo. Težak, moker sneg ali pa pojav »žledu« lahko močno poškodujeta ograjo, če ta ni pripravljena na zimo. Hkrati z odklopitvijo z električnega omrežja moramo zrahljati tudi napete žice. Če
smo ograjo postavljali po vseh pravilih in v skladu z navodili, potem imamo na večih mestih tudi napenjalce (roto ali pa katere druge — vinogradniške na primer). Sedaj ob koncu paše pa popustimo te napenjalce, da je žica mlahava, kajti s tem bomo preprečili nepredvideno trganje žice ali izolatorjev, ter kolov ob pojavu »žledu« ali težkega mokrega snega.
S tem, ko smo popustili tudi napetost žice okoli pašnika smo opravili še zadnje delo pred zimskim počivanjem pašnika. Spomladi pa vas čakajo druga dela, na katera pa bomo spomnili naslednje leto ob pričetku pašne sezone.
Zžv CELJE Tatjana Pevec, dipl. ing. agr.
Rezultati poskusov na različnih hibridih
Kako izbrati pravo koruzo?
Pridelovalci koruze dobro vedo, kako pomembna je pravilna odločitev pravega hibrida koruze za setev. Na tržišču se pojavlja vedno več različnih hibridov, ki so izbrani na podlagi večletnih makro in mikro poskusov na poskusnih poljih v Rakičanu in v Jabljah. S sodelavko, ki delava v kmetijski svetovalni službi občine Velenje, sva izvedli poskuse setve različnih hibridov tudi v naši dolini. Izbrali sva si štiri lokacije: v Paški vasi, na Družmir-skem polju, v Lokovici in v Silo-vi (v Šentilju) ter preizkušali šest hibridov: PIONEER EVA, PIONEER CARLA, PIONEER HELGA, PIONEER MIRNA, BC 318 in MEOIMUREC 38. Na teh parcelah sva redno spremljali rast koruze od setve do žetve. Najin cilj je bil tudi ugotoviti, kako so ti hibridi primerni za siliranje — glede na zrelost koruze. Vreme v letošnjem letu v času setve koruze ni bilo naklonjeno pridelovalcem. V zadnji dekadi aprila je bilo suho in čeprav zemlja še ni bila dovolj ogreta za setev, so nekateri koruzo že posejali. V začetku maja se je pričelo deževje, ki je trajalo približno tri tedne. Zemlja se je še bolj ohladila, na težjih tleh je voda zastajala in marsikdo, ki je sejal pred 1. majem je moral setev koruze ponoviti, ker je koruza v vodi propadla. Že nekaj let kmete opozarjamo, naj s setvijo koruze ne hitijo, saj setev v hladno zemljo povzroči slabši in počasnejši vznik in takšna koruza je bolj dovzetna za škodljivce in bolezni: (npr. napad švedske muši-ce). V letošnjem letu se je to pokazalo tudi v praksi. Koruza, ki je bila posejana prve dni maja pa tja do sredine maja, je kalila oziroma prodirala iz zemlje 14—21 dni, saj je bila površina zemlje od vsakodnevnega deževja zbita. Koruza posejana po deževju, je vznikla v tednu dni. Po deževju je prišlo obdobje sončnega in vetrovnega vremena, ki je že tako zbita tla še zaskorljivo. Marsikje smo mislili, da koruza sploh ne bo vznikla, toda po rahlem dežju je koruza le prikukala iz zemlje. Vznik je bil marsikje zelo neenakomeren, vendar glede na vremenske neprilike precej zadovo-ljiv.
GOTANIN
SEVNICA JUGOSLAVIJA
JUGOTANIN
kemična industrija, p.o. sevnica
LES PRAVEGA KOSTANJA
Les odkopujemo preko:
območnih gozdnih gospodarstev območnih kmetijskih zadrug
Plačila so kvalitetna in garantirana!
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon (0608) 81 -349, oziroma na naslov: JUGOTANIN, Hermanova 1, 68290 Sevnica
Deževje po setvi je marsikje povzročilo tudi izpiranje škropiva v globje plasti zemlje ali celo odtekanje z njiv. Marsikdo je izvedel korekcijsko škropljenje, tu in tam pa smo lahko opazili tudi nekoliko bolj zapleveljeno njivo.
Dež je izpiral tudi hranila, zato je bilo letos treba za dober pridelek 2 x dognojit z dušikom.
V juniju in juliju je bilo toplo in tudi padavin je bilo dovolj za ugoden razvoj koruze. Vreme je bilo ugodno tudi v času, ko je koruza prehajala iz mlečne v voščeno in v polno zrelost.
Svetovalna služba je povabila kmete na demonstracijske polje, kjer smo skupaj ugotavljali koruze za siliranje s pomočjo mlečne črte, ne samo po občutku na »noht«. Človek o ugotavljanju po mlečni črti ste si lahko prebrali tudi v Našem času. Veliko kmetovalcev je letos to upoštevalo in s tem se je kakovost silaže izboljšala. Napisala bi še nekaj ugotovitev, ki sva jih opazili pri opazovanju poskusnih sort koruze.
PIONEER HELGA najra-nejši izmed sort v poskusu. Primerna je za zrno in za silažo v hribih. Odporna je proti polega-nju, opazili pa sva pojav koruzne bulave sneti.
BC 318 je hibrid, ki je med kmeti poznan in zelo cenjen. Tudi letos je pokazal, da daje dobre rezultate. Primeren je tudi za
manj intenzivno tehnologijo pridelovanja.
PIONNER MIRNA daje dosti zelene mase, pa tudi precej storža. Odporna je na neugodne rastne razmere, na lom in polega-nje. Zelo dobra je tudi kvaliteta silaže.
PIONEER EVA - po času dozorevanja je kasnejši od BC 318 in MfRNE. V naši dolini je za siliranje primeren na lažjih tleh in v nižinskem območju ZE Šmartno. Kvaliteta silaže je zelo dobra.
PIONEER CARLA - vznik je bil slabši od ostalih hibridov, vendar pa je skoraj vsaka rastlina imela 2 storža. Po zrelosti je kakšen dan kasnejša od EVE.
MEDIMLREC 38 - daje zelo dosti zelene mase in dosti zrnja, vendar je za naše podnebne razmere prepozen.
Opazili sva tudi, da so posevki koruze pri nas nasplošno prego-sti. Zaradi tega je manjši delež suhe snovi storža v skupni snovi, večji delež stebel, je manj storžev in ti so manjši, koruza je slabše odporna proti poleganju. Posevki, kjer je bil sklop pravilen, so imeli dosti lepše storže.
Zato pridelovalci pazite na pravilen sklop, saj je kvaliteta pridelane krme pomembnejša od količine.
Kmetijska svetovalna služba Velenje Anica Ugovšek
ONESNAŽENOST ZRAKA
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 21.10. do 27.10.1991
konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka)
TOP
ZAV.
VEL.
G.G.
MAKS. POLURNE KONCENTR
od 21.10. do 27.10.1991
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
SOS
TOP
V.V.	ZAV
MERILNE POSTAJE
VEL.
G.G.
m 21.10.	im 22.10.	d] 23.10.	■i 24.10.
Ü 26.10.	1 1 26.10.	Hi 27.10.	
rstvo okolja
Gorsko turistični center - GTC KOPE
cenik mmsm imučakshh
VCZCVNIC li IEZCNC 1991/92
Redna cena Cena s popustom
Odrasli
Otroci do 14 let Družinska (najmanj 3 člani)
7.800 SLT 5.200 SLT
7.000 SLT 4.700 SLT
20% popust
Opomba: Popust imajo imetniki sezonskih vozovnic v zimski sezoni 1990/1991
Ob nakupu vam omogočamo plačilo na 3 obroke ( 50% polog in 2 čeka )
v
Cas prodaje: od 15. oktobra do 30. novembra 1991!
Informacije in prodaja: Glavni trg 41» Slovenj Gradec Telefon: 0602/ 42 - 391, telefax: 0602/ 41 - 668
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
Ljubljana
Območna enota Celje objavlja
prosto delovno mesto
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP RAVNE PRI ŠOŠTANJU -GABERKE
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) in
—	najmanj 1 leto delovnih izkušenj
Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem na področju zastopa.
Za delovno mesto je določeno 3-mesečno poskusno delo.
Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana, Območna enota Celje, Mariborska c. I, Celie.
FARMIN -
POSLOVNI SERVIS, d.o.o. Trg mladosti 6 63320 VELENJE
Nudimo vam
NAJEM PROSTIH POSLOVNIH PROSTOROV
v poslovni zgradbi na Trgu mladosti 6, v Velenju, v izmeri ca. 300 m2.
Prostore oddajamo v najem tudi po segmentih.
Možnost vselitve 12. 1991.
1.
Poslovni prostori so primerni za pisarniško poslovanje ali za mirno obrt.
Vsi zainteresirani se oglasite na naslovu.
bM
anketirancev KOVINO-TEHNE Celje, ki je bilo opravljeno 28. 10. 1991:
1.	Prvo nagrado, garnituro natikalnih ključev, prejme MARJETA KNEZ, Lokovica 6, 63325 Šoštanj;
2.	Drugo nagrado, stensko uro, prejme JOŽE NUNČIC, Veliki vrh la, 63327 Šmartno ob Paki;
3.	Tretjo nagrado, plinski vžigalnik, prejme ANDREJ NOVAK. Šalek 93, 63320 Velenje.
Nagrajencem čestitamo in jih obveščamo, da bodo nagrade prejeli po pošti.
KOVINOTEHNA - MARKETING
Občane obveščamo, da bo v petek 1. novembra spremenjen prometni režim na pokopališču v Podkraju. Promet bo potekal enosmerno tako, da bo možen prihod na pokopališče z magistralne ceste Velenje —Šoštanj, povratek pa preko Podgorja in Šaleške magistrale. V izogib preveliki gneči na parkirnem prostoru pred pokopališčem, priporočamo parkiranje na dovozni cesti proti DES. Prosimo, da upoštevate prometno signalizacijo.
Komunalno podjetje Velenje
S ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD
* rdeča dvorana
63320 Velenje, Šaleška 3 telefon (063) 855-741, 854-641
OBVEŠČA
vse zainteresirane, da imamo za oddajo v najem POSLOVNI PROSTOR v površini 87 m2.
Poslovni prostor je primeren za storitveno dejavnost oz. pisarniško poslovanje.
Vsi zainteresirani naj pošljejo pisne prijave s programom koriščenja prostorov, najkasneje 8 dni po objavi razpisa.
Dodatne informacije na tel. 855-741.
TRGOVSKO PODJETJE
VABI K SODELOVANJU
prodorno, inovativno ter dinamično osebo, ki se je pripravljena spoprijeti z nalogami s širšega področja marketinga.
Od kandidata pričakujemo visoko ali višjo izobrazbo ter uveljavljene uspehe pri dosedanjem delu. TP DOLINA, p.p. 118, Velenje.
gorenjere
d.o.o., Partizanska 12
VABI K SODELOVANJU MLAJŠE, sPo
sobne, kreativne in odločne strokovnjake, ki bi bili pripravljeni s svojim znanjem in prodornostjo uresničevati zastavljene cilje na področju prodaje naših kuhinj in kopalnic, zato
razpisuje delovno mesto
DIREKTOR PRODAJE
Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo:
—	najmanj visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri,
—	5 let delovnih izkušenj,
—	aktivno znanje nemškega in angleškega jezika,
—	vodstvene sposobnosti.
Izbranemu kandidatu, ki bo imenovan za dobo 5 let, s trimesečnim poskusnim delom, bomo zagotovili: —■ stimulativno plačo
—	rešitev stanovanjskega problema,
—	strokovno usposabljanje,
—	ustvarjalno in polno svobodo ob doseganju zastavljenih načrtov
Pisni priglasitvi z opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati priložijo dokumente o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi in sicer na naslov: Gorenje Notranja oprema, d.o.o.. Kadri, organizacija in splošne zadeve Partizanska 12 63320 Velenje
Kandidate bomo izbrali v 30 dneh po končanem zbiranju prijav, o izbiri pa jih obvestili v nadaljnjih 8 dneh.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje P 0.
Mercator -ZKZ Mozirje
DE trgovina in gostinstvo Tudi v naših poslovalnicah vam nudimo ugodne pogoje za nakup ozimnice. Trgovine so dobro založene, cene so ugodne.
Če se odločite za nakup drv, premoga in kurilnega olja, se oglasite pri nas, še preden vas presenetita zima in mraz.
Prav tako si lahko pri nas izberete vse za vašo shrambo in zamrzovalno skrinjo; krompir, jabolka, zelje, svinjske polovice, proizvode ETA...
Izbrano blago lahko kupite na kredit LB. Višina kredita je do 10.000 SLT na štiri obroke, prvi obrok poravnate ob nakupu. KREDIT JE BREZOBRESTEN, kupec plača le 5% zavarovalno premijo. Lahko pa se odločite tudi za nakup s tremi bančnimi čeki.
Ponujamo vam tudi možnost nakupa s KARTICO MERCATOR, ki vam omogoča brezgotovinsko plačilo z odlogom do 30 dni in brez obračuna obresti za navedeno obdobje.
Vabijo vas trgovine ZKZ Mozirje
Z javnimi deli na pomoč kulturnozgodovinskim spomenikom
Ekspresivnost in strukturalnost v slikarstvu Petra Matka
V	okviru aktivne politike zaposlovanja poznamo tudi tako imenovana javna dela. Letos je bil v spomladanskih mesecih razpis za tovrstna dela in v Velenjski občini so odobrili dva projekta. Del finančnih sredstev za udeležence javnih del namreč krije IS skupščine občine iz proračunskih sredstev, drugi del pa
Območni zavod za zaposlovanje.
V	pomladanskih mesecih so v Velenjski občini uspešno
izpeljali prvo javno delo. Takrat so trenutno brezposelni pomagali pri čiščenju obrežij reke Pake, akcijo pa so po dokončanju ocenili kot uspešno.
7. oktobra pa je steklo drugo javno delo in hkrati tudi zadnje v letošnjem letu. 15. brezposelnih pomaga pri obnovi kulturno zgodovinskih spomenikov, konkretno pri obnovi šaleškega in velenjskega gradu. Zanimanje je bilo presenetljivo veliko, pri-
Zgodilo se je ...
31. OKTOBRA
LETA 1969
31. oktober je še zlasti pomemben dan za vse bančnike in njihove varčevalce, saj je ta dan svetovni dan varčevanja. Ker v naši rubriki »bančniške« novice niso ravno zelo pogoste, je prav, da jim vsaj na ta dan posvetimo nekaj več prostora. Zato smo iz Šaleškega rudarja izbrskali članek z naslovom »Velenjčani vse bolj pridni varčevalci«:
»Danes je svetovni dan varčevanja. Tudi v Šaleški dolini marašča iz leta v leto število varčevalcev, večajo pa se tudi vlo-gge. Pred dnevom varčevanja smo zato obiskali podružnico KB Ctelje v Velenju in izvedeli marsikaj, kar bo verjetno zanimalo ttudi naše bralce. V okviru KB Celje, podružnice Velenje, imajo rrazvite tri vrste varčevanja, to je hranilne vloge na vpogled, vezane hranilne vloge na odpovedni rok ter namenske vloge, predvsem za stanovanjsko gradnjo. Ob koncu septembra je bilo na 9.400 knjižnicah 14.500.000 dinarjev navadnih hranilnih vlog, na 1.050 knjižicah 5.250.000 din vezanih hranilnih vlog, za stanovanjsko izgradnjo pa je 366 varčevalcev zbralo doslej že 2 milijona din.
Kot je povedal direktor Ciril Pilih, si zadnje čase predvsem prizadevajo, da bi zagotovili hitrejše naraščanje vezanih hranilnih vlog. Zdaj jih je za 5.200.00 din. Ce bi te vezane hranilne vloge povečali za enkrat, kar pa ne bi bilo neizvedljivo, bi lahko banka dodelila denar za tako investicijo, kot je npr. izgradnja nove tovarne LIK Šoštanj.
VARČEVATI SE IZPLAČA
KB Celje, podružnica Velenje je izplačala lastnikom hranilnih knjižic na račun obresti za vloge za lansko leto kar 900.000 din (beri: 90 milijonov starih din). To je precejšnja vsota. Obresti in solidno poslovanje nedvomno močno povečujejo zaupanje občanov do denarnih zavodov. Zato tudi ni čudno, če se število varčevalcev in obseg naloženega denarja hitro veča. V velenjski KB imajo precej stalnih varčevalcev, to je takih, ki ob prejemu osebnega odhodka del denarja naložijo na hranilno knjižico. Med temi rednimi varčevalci je tudi precej velenjskih rudarjev.
Seveda pa kljub izredno zadovoljivim rezultatom pri KB še niso izkoristili vseh možnosti, da bi bilo varčevalcev še več in da bi občani imeli v banki še več privarčevanega denarja. Načrtov za to je precej, podrobneje pa bomo o tem poročali v prihodnji številki.
KAJ PA PRIPRAVLJAJO BANČNIKI ZA 31. OKTOBER?
Tudi ob letošnjem Dnevu varčevalcev — 31. oktobru bo za varčevalce več prireditev. Nekaj Velenjčanov je bilo zadnjo sredo na zabavno glasbeni oddaji v Ljubljani. Včeraj je bila pri naših sosedih, v Slovenj Gradcu, osrednja proslava ob 100-le-tnici hranilništva v Mislinjski dolini, danes pa bodo v Pedčetrt-ku odprli pionirsko banko: pionirji bodo sami opravljali v tej banki vse posle.
Zaposleni v KB Velenje bodo danes, 31. oktobra, izročili vsem tistim, ki bodo obiskali KB, priložnostna darilca — kovanec Friderika II. Mladino želijo še posebej pripraviti do varčevanja, in to kljub dejstvu, da odpade 10% (to je kar 400.000 din) na mlade varčevalce. Ob svetovnem dnevu varčevanja pa bodo v velenjski KB tudi pogostili vse varčevalce, ki se bod mudili v banki. Velenjčani! Obdržimo tudi še vnaprej sloves pridnih varčevalcev. Koristi bodo imeli tako varčevalci, kot skupnost, predvsem pa tudi domače gospodarstvo!«
Naj vas še enkrat opozorim, da je to članek izpred dvaindvajsetih let! Za hranilne vloge občanov je v preteklosti jamčila federacija, za katero vsi vemo kakšna'je bila in zato so se mnogi izmed »pridnih« varčevalcev lahko »obrisali pod nosom« za svoje devizne prihranke. Upamo, da bo država Slovenija bolje poskrbela za svoje varčevalce, saj bodo le-ti samo ob velikem zaupanju svoje prihranke zopet nalagali v banke in ne več v svoje nogavice. Vsi, tako bančniki kot tudi varčevalci si želimo, da bo slovenski biančni sistem veliko boljši od prejšnjega, ki je tudi samim bančnikom povzročal obilo težav in problemov. Navadno so srd varčevalcev občutili bančni delavci, ki so bili za tak bančni sistem najmanj odgovorni. To še zlasti velja za delavce na bančnih »šal-terjih« na katere se zlije največ upravičene, pa tudi neupravičene jeze varčevalcev. Zato vsem tem velja še posebna čestitka ob nji-hiovem in našem Dnevu varčevanja!
Damijan Kljajič
javilo se je namreč nekaj več kot trideset oseb. Dela naj bi trajala 3 mesece, če bodo to dopuščale vremenske razmere, sicer pa jih bodo nadaljevali spomladi.
ludi v sosednjih občinah trenutno poteka kar nekaj javnih del; v Mozirju čistijo Savinjo, na Ravnah na Koroškem urejajo ceste, deluje pa tudi skupina z imenom Mehurčki, ki čuva otroke . . . Zanimivo pa je, da je bilo v drugih občinah precej težje pritegniti brezposelne v to vrsto zaposlitve. Verjetno so socialne stiske v velenjski občini nekoliko večje tudi zaradi manj možnosti za priložnostna dela. Zaenkrat so vsa javna dela organizirana na prostovoljni bazi, namenjena pa so predvsem tistim, ki ne prejemajo nobene denarne pomoči. Zavod za zaposlovanje krije delavcem 80 % zajamčenega osebnega dohodka, Izvršni svet pa prispeva stimulativni del. Poleg tega je poskrbljeno za malico in povračilo prevoznih stroškov.
bš
joooofttywwwww
Trgovina z meianim blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998
ÜWWUUOOOOOOOOOOi
V	slovenskem prostoru nam ne manjka likovnih ustvarjalcev, zato se galeristi vsako leto posebno težko odločamo o izboru avtorjev, ker je vedno premalo mesecev v primerjavi z možnostmi, ki bi jih lahko uvrstili v program. Včasih morda naredimo krivico kateremu izmed slikarjev, ko ni takoj uvrščen v program. Mnogokrat pa se pokaže, da je bilo potrebno počakati kakšno leto v dobro slikarju, ki je prav zaradi dokazovanja svojih kvalitet v tem času še marsikaj pridobil.
Matko v tej galeriji prvič samostojno razstavlja. Skupinsko je večkrat razstavljal s Šaleškimi likovniki, prvič leta 1980. V vseh teh letih so še vedno prisotne njegove osebne lastnosti: skromnost, zadržanost in delavnost.
V	sedemdesetih letih, ko je Matko začel slikati, še sam ni razmišljal, da bo slikanje zamenjalo njegovo prvotno poklicno usmeritev. Že prva leta šolanja na poklicni šoli ga niso osrečevala, kljub njegovi mladosti. Po temeljitem premisleku je takoj po prvi zaposlitvi svoj poklic zapustil in nadaljeval študij slikarstva na Pedagoški akademiji, kar bi moral storiti že prej, če bi zbral dovolj poguma. Šele uspešen zaključek študija je Petru vlil več zamozavesti.
Kot član Šaleških likovnikov je bil vedno prisoten na vseh izobraževalnih tečajih in poskušal osvojiti čim več podatkov, ki jih je bilo mogoče dobiti za nadaljnje delo. Po vsakem takem tečaju je o vsem razmišljal in veliko delal.
O svojih delih je sprva sodil predvsem sam ali pa morda še njegovi najbližji prijatelji. Pri izjavah je zelo preudaren in samokritičen, kar ga včasih morda ce-
lo zavira pri hitrejšem iskanju lastnega izraza in tehnične dovršenosti.
V njegovem dosedanjem delu, ki je bilo začeto z realističnimi pokrajinami in predvsem portreti, opazimo hiter preskok k iskanju drugačnega posredovanja.
Že leta 1989 so nastajala dela, v katerih je izrazito prisotno neustavljivo iskanje lastnega izraza in izvirne tehnike. Sprva presli-kaval reprodukcije starih mojstrov, ki so mu služile kot podlaga-
Slikal je z grafičnimi barvami, ki so mu omogočale maksimalne efekte, avtor pa jih je oblikoval skladno s svojimi zahtevami. S tem načinom je izstopil iz klasične krajine in figuralike v abstraktno. Vse te rezultate je dosegel s sintezo teksture, oblike in indirektne svetlobe.
Naslednja faza je še korak naprej. Reprodukcija kot podlaga sedaj odpade. Razvija pa vse bolj abstraktne tendence, v katerih so sicer še prisotni elementi ekspresije. Že prej obravnavano tehniko kombinira s kolažem kartona in polivinila v fragmentarnih plasteh; poleg teksture barve, čopiča in z dodajanjem svetlobe učinkuje večplastno.
Primarni motiv še vedno ostaja krajina. V zadnjih dveh letih zasledimo v delih Petra Matka analitično abstrakcijo, ki je vidna v izvirnosti ideje in sloga avtorja. Po vseh predhodnih fazah je končal pri novi figuraliki. V zadnjih slikah opažamo vse bolj očitne poudarke v strukturi in kopičenju različnih materialov, ki iz slike skoraj že prehajajo v objekte. Ograjuje jih prostor-plo-skev, v katerem so postavljene. Pri izbiri materialov so Matkove ideje neizčrpne. Vsaka rešitev mu odpira novo in tako vse bolj osmišlja sliko, ne samo kot iluzijo prostora, ampak v prostor tudi zavestno posega.
Vsa ta iskanja so vezana tudi na arheološko in etnološko tradicijo Slovencev, ki jo najdemo v slikah Alegorija Vaške situle, Ba-bičin predalnik. Domače polkno, Panjske končnice, itd. Peter Matko še ni končal svojega iskanja lastnega izraza, čutiti pa je, da se počasi ustaljuje. To obdobje bo gotovo trajalo še nekaj časa, kajti avtor išče izraz, ki bo samo njegov. V umetnosti pa je enostavnost zelo težko doseči.
Milena Koren Božiček
Resnična solidarnost
Preteklo nedeljo je bila » domu kulture Velenje solidarnostna priredite* za /rt\e vojaške agresije na Hna-škem. Hrvaški dramski umetniki ter popularne Tajci in Josipa Lisae so navdušili publiko, med katero je bilo še največ mladih. Skupaj je bilo v dvorani 170 takih, ki so bili pripravljeni za solidarnost odšteti Mi S L T oziroma mladina 200 SLT. Celotni prispevek Velenjčanov 45.900 SL T bi bil lahko večji, če mnogi ne bi obsedeli v udobnih foteljih in od tam spremljali kako se bo izšel ultimat Dubrovniku.
je tudi nekaj mladih fantov, ki so iskali po žepih denar za vstopnice, a ga niso našli. Pristopila je upokojenka Anica Podlesnik in trem fantom kupila vstopnice.
Nekateri pač vedo za kaj gre.
Marjan Marinšek
m
Za mir ob 1. novembru
Živimo v svetu popolne razčlovečenosti. . .
Boji divjajo na vseh straneh sveta. Kako nesmiselno je umiranje ljudi tudi pri nas, na Hrvaškem. Apokalipsa je z vso grozot nos tj o segla v te predele. V krvavem uničevanju postajajo krvavi tudi udeleženci vojne morije.
Še ni dolgo, ko so v oknih mnogih državljanov gorele svečke. Želeli smo, da prinesejo mir, da odvržejo nasilje. Temna senca grozot se je raztegnila kot pošasten oblak čez vse nebo. Vsemu navkljub se približuje prvi november.
Dan. ko bomo mislili na ničevost življenja, na življenja, ki jih vsemu navkljub nismo pozabili.
Plamen brleče sveče bo segal do neba. Ob njem bomo pa tihem upali, da bo vendar prišel mir. Naj vendar že umrejo solze na obrazih nesrečnikov, ki so izgubili svoje na fronti.
Plamen sveče bo prodrl v vsako srce. in v vsakem srcu zanetil tiho upanje: saj mora priti, mora, tisto najdražje vsake biti, tisto, kar si človek želi in zasluži: v miru živeti in v miru umreti!!
Smrt je zakonito dejstvo. Naš odnos do pokojnih je vedno svetal, prežet z neminljivo ljubeznijo. Ta sega v večnost. je brezmejna. Tako brezmejna, kot je brezmejen človek v vesoljstvu. Tisti človek, ki si želi, biti večen. Saj tudi je: materija in duh sta neuničljiva! Verjemimo.
Potem nam bo tudi laže, stati ob gomili, ob prižgani sveči, z belo rožo. in misliti in ponovno ljubiti vse, ki jih imamo radi.
Viš
Vsi sveti in verne duše
Začetek novembra je v katoliški Cerkvi zaznamovan s spominom na vse svetnike (1. novembra) in vse umrle vernike (2. november).
Vsi sveti — 1. november
Praznik vseh svetnikov se je pojavil že v 4. stoletju, vendar najprej kot spomin na vse svete mučence. Praznoval se je v času po binkoštih, od posvetitve Pantheona v Rimu v cerkev sv. Marije ad Marty-res (pri mučencih) okoli 1. 610 pa se je ustalil 13. maja. Papež Gregor IV. je praznik v začetku 9. stoletja prestavil na 1. november. Dobil je tudi novo vsebino. Ni bil več samo praznik mučencev, ampak vseh svetih.
Razlogi za takšen praznik so bili vsaj dvojni. Število svetnikov se je povečalo tako, da se ni bilo mogoče vsakega spominjati v bogoslužju. Poleg tega bi naj Cerkev s tem popravila napake in sla-
bosti, ki jih stori med letom ob češčenju posameznih svetniških godov.
Na vse svete bi se naj spominjali tistih neštetih nebeških izvoljencev, ki na zemlji njihove skrite, a pred Bogom in v resnici velike svetosti nihče ni poznal in priznal. Navsezadnje ni tako pomembno, koliko je uradno razglašenih in s tem javno priznanih svetnikov. Pomembno je doseganje velikega cilja, h kateremu smo vsi poklicani — svetost in bližina z Bogom. Z resnim in pogumnim prizadevanjem za doseganje krščanskih vrednot pa prispevamo tudi k temu, da postaja življenje bolj človeško.
Verne duše — 2. november
Vsi narodi poznajo spominske dneve za umrlimi. Prav tako se je tak spominski dan uveljavil in ohranil med
kristjani. Cerkev je že od vsega začetka izkazovala svojim rajnim spoštovanje in neke vrste češčenje. Od sredine 2. stoletja dalje poznamo evha-ristične daritve za rajne. Bogoslužje za rajne v vseh svojih oblikah je bilo in je še sedaj prosilna molitev zanje, hkrati pa izraz verskega spoštovanja do rajnih članov (udov) Cerkve, ki so bili z zakramenti posvečeni, z življenjem pa so izpričevali vero, upanje in ljubezen.
Praznik vernih duš ima svoje začetke v začetku 7. stoletja, vendar ima današnja oblika izvor v odredbi sv. Odila, opata iz Clunyja, ki je živel na prehodu iz 1. v 2. tisočletje. Leta 998 je ukazal vsem podrejenim samostanom, naj 1. novembra popoldne v vseh cerkvah zvoni mrtvim v spomin, menihi pa naj molijo večernice za mrtve, drugi dan pa naj za mrtve opravijo slovesen oficij in
darujejo zanje sv. mašo ter delijo miloščino. Opisana navada se je hitro razširila po vsej katoliški Cerkvi.
Že Stara zaveza omenja spoštljiv odnos do rajnih, pokop in ureditev groba kot dobro delo. Zato ima postavitev spomenika na pokojnikov grob, cvetje na grobu in prižgana sveča za kristjana poleg splošno kulturnega tudi verski oziroma duhovni pomen. Prižgana sveča ali »večna lučka« predstavlja našo vero v večnost in upanje, da je tudi nam poznani pokojnik v božji bližini.
Ko bomo prve dni novembra obiskovali grobove rajnih sorodnikov, prijateljev, znancev in tistih, ki so kakor koli deležni spomina, se spomnimo na tisto, kar nas z njimi povezuje. Ureditev groba naj bo izraz naše kulture in spoštovanja, nikakor pa izraz razkošja in neokusnosti.
Branko NIMAC, Velenje
Tudi na četverčke iz Novega mesta niso pozabili
Če smo se že spomnili letošnjih prvih slovenskih četverčkov, so rekli v Gorenju, potem ne smemo pozabiti tudi drugih. Pravzaprav prvih četverčkov, rojenih v samostojni Sloveniji. In prejšnjo sredo so se predstavniki Gorenja odpeljali v Novo mesto. Na Glavnem trgu, v središču Dolenjske, so poiskali družino Biliar. Doma je bil le oče Leon, saj je bila mama Damjana s svojimi štirimi korenjaki še na porodniškem oddelku novomeške Bolnišnice.
Oče Leon je bil obiska izredno
vesel. Povedal je, da nihče ni pričakoval, da se bo njihovih fantov, kot kažejo knjige so to prvi četverčki na Dolenjskem, spomnili tudi na Štajerskem, v Gorenju. Pa je bilo zato presenečenje zato toliko večje. Franc Košec, direktor programa pralnopomi-valne tehnike Gorenje Gospodinjski aparati je družini Bihar izročil pralni stroj PS 808 GOLD in zraven še 40 kg pralnega praška Zlatorog-Henkel (prašek bo zadoščal za 300 pranj), predal pa je še darila Gorenja Glin (večnamensko omaro VARIO 2000) in
Gorenja MGA (elektirčni ročni mešalnik s podstavkom). Jože France, vodja servisne enote Novo mesto, pa je izročil pismo, s katerim se Gorenje Servis zavezuje, da bo pet let brazplačno skrbel za nemoteno delovanje podarjenega pralnega stroja.
Predstavniki Gorenja so Bi-harjevim, posebej pa še njihovim fantom Adamu, Filipu, Samu in Tilnu, ki so se rodili 1. oktobra, zaželeli predvsem veliko zadovoljstva. Pomoč pa bodo potrebovali tudi še v prihodnje. Starša, mati Damjana in oče Leon,
sta bila namreč zaposlena v Iskrini tovarni v Šentjerneju, ki pa je šla v stečaj. Na občini v Novem mestu sicer obljubljajo, da bodo pomagali poiskati zaposlitev za očeta. Stari oče Jože Bihar je nekajkrat povedal, da ne bo nikoli pozabil na Gorenje, saj jim je priskočilo na pomoč v pravem času; bal se je, koliko časa bo še zdržal njihov stari pralni stroj. Zdaj vsaj te skrbi ni več.
Srečno, Biharjevi četverčki iz Novega mesta!
(vš)
Na levi »Očka« četverčkov, v sredini FRAN KOŠEC, Gorenje GA (PPA)
Velenjski otroci razmišljajo o vojni na Hrvaškem
Vsebolj nas preganja žalostno dejstvo, da so prav otroci tisti, ki so v tej kruti in nemoralni vojni na Hrvaškem utrpeli največjo škodo, saj jim je bil na silo odvzet najlepši del njihove mladosti oziroma otroštva. Te grozote jim bodo ostale pred očmi do konca življenja. Morda ne bodo nikdar več tako živahni, veseli in ipolni življenjske radosti, kot so bili pred tem, saj so bili grobo prikrajšani za marsikatero igro, pesem ali pa pravljico. Namesto tega, pa jih matere po zakloniščih tolažijo in jim po najboljših močeh vlivajo upanja, da vsa ta mora ne bo več dolgo trajala.
Vojna bo kmalu končana. Ne sklepajte premirja. sklenite MIR! Pri meni je bil Samir iz Petrinje. Hodil je tudi v šolo, a se je po štirinajstih dneh vrni! domov. Izvede! sem. da je našel porušen dom. Hudo mi je in veli-
ko mislim nanj.
Kar ne morem verjeti, da lahko nekateri mečejo bombe na hiše in ljudi. Marsičesa nimate, kar ste imeti prej. imate pa našo prijateljsko naklonjenost.
Z nami vam bo lepše. Počutite se v Sloveniji kot doma. Tudi nad našimi hišami so preletavala letala, na naših cestah so bili tanki, gorele so naše hiše, umirali ljudje. Tudi naši očetje so nosili puške. Zato vas razumemo in vam želimo: »Srečno Hrvaška«!
Veseli smo, da vas lahko pozdravimo. Radi se igramo z vami in se učimo. Najbolj pa bomo srečni, ko se vam ho izpolnila vaša največja želja, da se boste vrnili v svojo Hrvaško.
Mojemu prijatelju, ki je brez doma in brez staršev bi bilo lepo, če bi prišel v naš razred. Lahko hi se skupaj igrali, peli, učili. Ko
ho konec vojne, se hoste lahko zopet vrnili in v svoji domovini peli. se igrali in učili ter svobodno delali in živeli.
Vsi se bojimo te umazane vojne. Upam. da se grozot, ki sijih preživel in videl ne boš dolgo spominjal. Rad hi ti pomagal. Čas bo prinesel prihodnost. Potolaži se. Vsi bomo poskrbeti za boljšo prihodnost. Svet se bo spremenil. Tudi nasilja bo enkrat konec.
Vsi vemo, da je povsod lepo, a doma je najlepše. Jaz komaj vem. kaj je vojna in tudi nočem vedeti. Zahtevamo, naj se ta nora vojna konča!
Čeprav se moj narod bojuje proti njegovemu, bi bil vesel, če bi v naš razred prišel učenec iz Hrvaške. Podal bi mu roko. pomaga! bi mu pri vseh predmetih. Tudi pri slovenskemu jeziku, ki ga zdaj že kar dobro znam.
Kdo pravi, da ni gob
Od sreče sem zavpit na ves glas
Gobarska sezona se še ni iztekla. Lep dokaz za to je goban velikan, težak 1,20 kilograma, ki je prejšnje dni našel dvanajstletni Uroš Ostrovršnik iz Pesja. Uroš Z mamico večkrat nabira gobe in jih tudi precej že pozna. Kadarkoli gresta v gozd, ne hodita skupaj, temveč vedno vsak po svoji poti. Tudi pred dnevi je bilo tako. Po dobre pol ure iskanja se mu je dobesedno nasmehnila sreča v šentiljskem gozdu, ki jo bo še dolgo pomnil.
»Od sreče sem tako zavpil, da me je slišala mamica in najprej pomislila, da se mi je kaj hudega zgodilo. Ko je videla kaj sem našel, si je oddahnila in se z mano poveselila. Preden bomo gobana použili, ga bom pokazal sošolcem, saj takšnega velikega in zdravega gobana pač ne najdeš vsak dan. Odslej bom še z večjim veseljem hodil v gozd,« je ves srečen pripovedoval Uroš. Povejmo še, da je Uroš gobana dal v zabojček, v katerega je prej nasul zemljo in pokril z mahom; za kakšen dan mu je torej ohranil njegovo naravno okolje.
B. Mugerle
Uroš Ostrovršnik z gobanom — velikanom.
Potreba po spolni vzgoji se pojavi že zelo zgodaj, najbolj aktualna pa postane v obdobju mla-dostništva, ko mlad človek oblikuje svojo podobo, svoj odnos do okolja in nasprotnega spola. V prvih najstniških letih se pojavi močna želja, biti ljubljen ne le od svojih staršev in prijateljev.
Ko govorimo o vprašanju ljubezni vemo, da gre za eno najbolj zaželjenih stanj na svetu. Vsi ljudje si ga želijo, vendar ga le redkokdaj dobijo dovolj. Po tem blagu imajo nepotešljiv apetit. Več kot ga dobijo, več si ga želijo. Ustvarja občutek največje slasti, takšne, da se ga po prvem srečanju z njim ljudje za vedno spreminjajo.
Je pa tudi eno najbolj bolečih stanj. Ljudje zaradi njega ubijajo sebe in druge. Tolikanj je prisotna v mislih ljudi, da verjetno nobena druga tema ni bila tolikokrat izražena v pesmih, poeziji, prozi. Brez ljubezni dojenček umre. Brez nje odrasel človek postane čustvena pokveka.
SPOLNOST ŽIVLJENJE
SKOZI
Pravijo, da je otrok oče človeku. Misel, da imajo dogodki, ki jih doživimo v otroštvu, močan vpliv na naše celotno življenje, je zelo pomembna pri študiju člo-
vekove spolnosti. Pomislite, kaj veste o spolnosti sosedovih in svojih otrok in o tem, kako se spolno razvijajo. V naši kulturi le redko srečamo družine, ki se po domačem stanovanju sprehajajo gole in imajo pri tem povsem normalne občutke. Otrok, ki izhaja iz take družine, bo imel v kasnejšem spolnem razvoju veliko manj problemov, kot tisti, ki je rasel v ozračju zasebnosti in je doživel celo občutek krivde, če je koga od staršev videl v adamo-vem kostimu.
Prav radi verjamemo, da otroci v glavnem niso spolna bitja.
Resda so trenutki, ko so radovedni, ko raziskujejo sebe in druge ali pa sprašujejo. Vendar se nam zdi, da bo otroštvo čisto in preprosto, če tega ne bomo spodbujali; otroci ne bodo imeli nobenih predstav in skrbi okoli spolnih reči. Strokovnjaki ugotavljajo, da je vse to v glavnem zgrešeno. Čeprav je res, da otroci večinoma ne mislijo tako na spolna dejanja in spolne odnose kot odrasli, jih spojne skrivnosti po svoje preganjajo.
Kako si otrok pridobi prijeten ali neprijeten občutek glede svojega telesa, tako se tudi čustveno razvija. Ali so spolovila skrivnostna, umazana, smrdljiva ali pa so del telesa, katerega funkcija je pomembna in sprejemljiva.
PRVO SREČANJE SPOLNOSTJO
Ali otroci poznajo spolnost? Odrasli bi večinoma rekli, da ne, razen mogoče takrat, če otrok v resnici počne kaj takega, čemur
Obstajajo kaj si želimo otroštvo nes sih ne vedo kom, zato se šanje ali ga prepričanja, strašno moč, nega otroka,
različni razlogi, za-in verjamemo, daje polno. Odrasli vča-kaj naj rečejo otro-ne zmenijo za vpra-preslišijo. Drugi iz da ima spolnost ki pokvari nedolž-previdno molčijo.

Ko se v nas prebudi strast, tudi prostor ni več tako pomemben ___
Kdaj se otrok prvič zave svojih spolovil? Ko dojenčki in otročki raziskujejo okolico, spoznajo tudi bolj oddaljene dele telesa, med njimi spolne organe. Ko se otrok nauči govoriti, kar naprej kaj sprašuje, ko poskuša razumeti, kako deluje telo. Veliko staršev ne ve, kako naj odgovarja na ta vprašanja, nekateri otroka celo kaznujejo, ker sprašuje.
»A maš luleka al luliko?«
bi odrasli rekli spolno dejanje: poljub, objem, opazovanje spolovil pri drugem, igranje s svojim spolovilom in spolno občevanje. Za otroka so ta dejanja povezana z igro, poskušanjem česa, kar je videl pri odraslih. Spolno raziskovanje med otroki pa naj se gredo zdravnika ali igre »ti pokaži meni, jaz bom pa tebi« je ta-
ko rekoč vsesplošno. Ko se otrok prepriča, da je bodisi fantek ali punčka, se nauči tudi primernega vedenja od drugih, ki pripadajo njegovi skupini.
IN KAKO NAPREJ?
Iz otroka se počasi (ali hitro) razvije mladostnik. Pri tem na čustveni nemir najbolj vpliva to, da se pubertetnikovo telo spreminja hitro in nenapovedljivo. Spremeni se višina, teža, moč, dlakavost in izločanje potu. Ljubek otrok lahko na lepem postane neroden pubertetnik, grdi raček pa lahko postane lep labod. V letih rasti se veliko ukvarjamo s svojo zunanjo podobo, mučijo nas vprašanja: Kakšen sem? Kako me vidijo drugi? Kakšen sem v primerjavi z drugimi? V tem obdobju se rodi tudi veliko zanimanje za spolnost, odraščajoči postanejo strašansko radovedni in željni. Vsaka družba, ki odraščajočim postavlja omejitve pri spolnih poskusih, jih mora postavljati s silo. Mladostniki postanejo pozorni na drugotne spolne znake (prsi, obline ...), ki jim burijo domišljijo. Nekateri naskrivaj požirajo knjige o spolni vzgoji, gledajo očetove porno filme, na zunaj pa se delajo vzvišene, kot da jih nič ne zanima. Drugi se hvalijo s poznavanjem tovrstne zabave, vprašanje pa je, koliko je v takih hvalisanjih prave resnice. Danes obstaja toliko literature, filmov in drugih možnosti za spoznavanje seksualnih navad, da pripovedovanje raznih zgodbic ni noben problem.
Že nekaj časa se starost mladostnikov ob prvem srečanju s spolnostjo strmo niža. In če marsikje zaostajamo za razvitim zahodom, na tem področju vse manj. Kot za vse pojave v puberteti velja, da deklice tovrstne spremembe doživljajo veliko prej kot fantje. Pubertetniki so večinoma na prvo srečanje s spremembami premalo pripravljeni. In potem se zgodi, da mislijo, da je prvi nočni izliv huda bolezen in da prve bolečine, ko se prično razvijati prsi, pomenijo raka.
Mnogokrat se med odraščanjem mladi ukvarjajo s spolnostjo iz čisto nespolnih razlogov: iz želje, da bi jih vrstniki imeli za zrele, sposobne, pomembne in občudovanja vredne, da bi se dokazali kot moški ali ženska, da bi utrdili odnos s kom, da bi jo zagodli staršem ali jih prepričali,,
da so priljubljeni... Kljub temu je med odraščanjem najbolj razširjena spolna dejavnost masturbala. Zal pa lahko občutek krivde, ki dostikrat spremlja ma-sturbacijo, povzroči zamorjenost in gnus do samega sebe in prepričanje, da smo nezreli in izprijeni. Pri spolnih odnosih pa na žalost še vedno velja, da so fantje v zgodnjih letih lahko spolno aktivni, dekleta pa ne. Saj veste, kakšno etiketo si takoj prilepijo.
KAJ PA IZOBRAŽEVANJE?
Starost pri prvih spolnih odnosih se stalno niža in vsaj na tem področju ne zaostajamo veliko za razvitim zahodom. Veliko vprašanje je, koliko mladi vedo o AIDS-u, saj zaletavost zgodnjih pubertetniških let tudi naredi svoje. Res je, da ta huda bolezen pri nas še ni hudo razširjena, poznamo pa jo že. Verjetno ne bi bilo odveč, če bi izpeljali še kako opozorilno akcijo, saj je zadrega, ko greš v lekarno ali trgovino po kondom še vedno velika. Včasih se da za to porabit kakšnega starejšega brata ali prijatelja, ko pa je sram le prevelik, velikokrat sla premaga pamet in spolni odnos se izpelje brez zaščite. Tako še vedno velikokrat pride do nezaželene nosečnosti, posledice splavov pa so za mlado dekle če ne zdravstveno, veliko psihično breme.
V	šolah je za osnovno spolno vzgojo sicer poskrbljeno, pa vendar se ta izvaja le pri urah biologije, ki jim učni program tudi ne dopušča preveč časa za tovrstno izobraževanje.
V	Velenju že nekaj časa poznamo tudi ginekološko ambulanto za mlada dekleta, ki jo vodi dr. Martinova. Tako se dekleta že v čakalnici izognejo čudnega občutka in pogledov starejših pacientk in se za obisk ginekologa lažje odločijo. O zaščiti pred nezaželeno nosečnostjo je danes že toliko znanega, da to ni več tabu tema; še vedno pa velja, da je bolje preprečiti, kot nositi posledice neodgovornega zanašanja na srečo v stilu: »Meni se to ne more zgoditi!«
B. Špegel
ZA LJUBITELJE CVETJA
Zaščita rastlin
Minili so dnevi, ko so sončni žarki s prijetno toploto spodbujali rastline v rasti in zorenju plodov. Jutra so mrzla, jesen pa se že preveša v zimo. Da bi rastline lepše ohranili za zimo in preko zime, jim moramo nuditi zaščito. O tem več naš sodelavec Stane Vanovšek.
»Najpreprostejša in zelo učinkovita je debela snežna odeja. A kaj, ko pri tem vr-tičkarji ne moremo nič storiti, zato se raje odločimo za katero drugih oblik. Gredico solate, radica, mo-tovilca prekrijemo z listjem, slamo ali smrekovimi vejami. S tem bomo preprečili vdor vetra na samo rastlino in prekomerno izsuševanje rastline. Rastlina pod takšno odejo ostane čvrsta, v toplih zimskih dneh pa jo lahko nabiramo brez večjih
težav, saj ne bo ne zmrznjena, niti nagnita, če pa bo zapadel sneg, ga bomo mnogo lažje odstranili. Na ta način ne bomo zaščitili samo rastlin, ki jih uporabljamo preko zime. Za zaščito nam bodo hvaležni tudi posevki, ki smo jih sadili v jeseni. Predvsem česen in čebulica, pa tudi okrasne rastline od vseh čebulnic in gomoljnic do mačeh in marjetic. Ne pozabite, da imamo te rastline nasajene tudi na grobovih, kjer so zimski pogoji še mnogo bolj neugodni kot na domačem vrtu.
Zelo primerna zaščita rastlin proti mrazu so tudi tuneli, ki jih prekrijemo s PVC . folijo ali steklom. V teh pogojih lahko rastline uporabljamo tudi v ek-stremnih pogojih. Ne bo odveč opozorilo, da v to-
MI MED SEBOJ
Variacije na mrtvih dan
Konec tega tedna se bomo spomnili naših sorodnikov, prijateljev, znancev in vseh, ki so že prestopili prag življenja. Za njimi so ostali vsakršni spomini, dobri ali slabi, njihova dela — od nesmrtnih umetnin pa do najdrobnejših del; priznati moramo, pa čeprav so bili ljudje iz mesa in krvi kot smo mi, da bi brez vseh teh številnih generacij, ki so na zemlji živele pred nami, mi ne bili na tej stopnji razvoja kot smo danes. Vsaj zato jim moramo biti hvaležni.
Naša pokopališča bodo po letu dni ponovno oživela. Na še včeraj puste poti med grobovi, se bo za en dan naselil velemestni vrvež. Najbrž ne bo Slovenca, ki tega dne ne bo obiskal pokopališča, kjer počivajo kosti ali pepel njegovih prednikov ali umrlih svojcev.
Pokopališče, ali kot mu pravimo tudi Njiva božja, je kraj miru. O tem govorijo tudi imena velikih pokopališč kot so Navje, Mirogoj ipd. Ne glede na to, kdo počiva na njih zaslužijo naše tiho spoštovanje, sočutje in pieteto.
Za trenutek poglejmo, kaj se dogaja na naših pokopališčih vsako leto zapored na ta dan :
V pripravah na prvi november so najbolj zaposlene žene. Začne se pri skrbi za obleko, ki mora biti če že ne nova, pa vsaj temeljito popravljena, samo da ne bo ista kot leto poprej, sicer, kaj bodo rekli ljudje .. . Nato pridejo na vrsto rože. Nekateri si pridelajo krizanteme doma, večina pa si jih (pre)drago kupi v cvetličarnah, trgih ipd. Pri nakupu smo ponavadi zelo pazljivi in ena glavnih skrbi je, da bodo naše rože ali naša ikebana vsaj malo lepša kot je na sosedovem grobu. Tudi velikost sveč je pomembna. Biti morajo čimvečje in veliko jih mora goreti. Le naj vsi ljudje vidijo, kako radi smo imeli naše drage pokojnike! Nič zato, če se bo naslednje dni ali morda kar celo leto pokopališče spet spremenilo v eno samo puščavo . . .
Zanimivo je prisluhniti pogovorom na ta dan pred grobovi. Rajnih se skorajda ne omenja. Na dnevnem redu so aktualne teme; letos bo bržkone prevladovala politika, gospodarstvo in Hrvaška vojna . . . Domov grede bo stekla beseda o tem, kateri grob je bil lepše ali slabše urejen, pa o tem, kako so sosedje enostavno pozabili na svoje umrle svojce, ker jih ta dan ni bilo videti na britofu ... Kadilcem tudi letos ne bo nerodno, ko se bodo s cigareto v ustih sprehajali med grobovi. Omenimo še samo spominska obeležja: Ze bežen pogled nam pove, kako bogat je bil pokojnik, oz. koliko imajo pod palcem njegovi sorodniki, ničesar pa ne moremo razbrati iz takšnih ali drugačnih spomenikov kakšen je bil človek, katerega truplo počiva pod marmorjem . . .
Bo v petek ali soboto, ko se bomo odpravili na pokopališče, res tako težko prebiti tisto uro nekoliko drugače, malo bolj spoštljivo in s primerno obzirnostjo. Le zakaj se ne bi za spremembo enkrat pogovarjali o vseh, ki so živeli med nami in ki smo jih imeli radi. . . Navsezadnje, tudi mi se bomo enkrat znašli na tem posvečenem kraju, ki ga imenujemo pokopališče.
JAKA ČUK
plih in sončnih dnevih takšen tunel tudi zračimo, saj se pod folijo ustvari precej visoka temperatura, sama folija pa preko noči ne nudi dovolj visoke zaščite, da rastline ne bi omrznile. Še boljša oblika od priročnega tunela je višji tunel z dvojno folijo ali steklom, to pa je že manjši rastlinjak in je uporaben, če mu dodamo še ogrevanje, za prezimova-nje rastlin, ki jih sicer moramo vnašati v prostore.
V teh jesenskih dneh, ko temperature še ne padajo daleč pod ničlo, nudi izvrstno zaščito vrtnarska tkanina s komercialnim imenom »lotrasil«. Vrtičkarji jo že dobro poznajo, nudi pa zaščito pred pozebo do —5 stopinj C. Je zelo enostavna
za uporabo in večkrat uporabna. Z njo lahko pokrijemo tudi večje površine. Tudi nekatere okrasne rastline želijo imeti v suhih zimskih dneh in nočeh zaščito. To so predvsem rododendroni, magnolije in vrtnice. Zato jih pokrijemo s slamo, listjem ali z vejami, vrtnice pa »osipljemo« z gnojem in zemljo. Pri teh rastlinah nikar ne uporabljajmo PVC folije, saj se bodo preko dneva preveč segrele, ponoči pa utrpele zmrzal.
Ob koncu naj dodam še tole. Če bomo rastlini pomagali v najtežjih pogojih, da ostanejo čvrste in zdrave, nam bodo spomladi in preko celega leta dajale obilen pridelek, pa naj bo to cvetje ali plod.«
PROMETNI KOTIČEK
Nekaj o traktorju
V današnjem prometnem kotičku bomo nekaj več spregovorili o traktorjih, ki jih je v jesenskem času precej na naših cestah. Traktor je predvsem namenjen kmetijskim opravilom, žal pa ima veliko pomanjkljivosti, ki vplivajo na varno vožnjo.
To so: visoko težišče, kratka medosna razdalja, majhna teža na prednjih kolesih, velika naležna površina zadnjih koles, kolesa niso vzmetena, preproste in pogosto mehanične so zavore in podobno. Vpliv teh pomanjkljivosti lahko zmanjšamo sami z nekaterimi nezahtevnimi posegi.
Tlak v pnevmatikah zmanjšamo na 0,9 do 1,0 bara, obtežimo kolesa z utežmi, ali v sili napolnimo pnevmatike z vodo (pozimi dodamo nekaj soli), pri delu pri večjih nagibih razširimo razmak koles, po potrebi obtežimo prednji del traktorja in razumno obre-
menjujemo traktor z vleko. Pri vožnji se izogibamo gladki in drseči površini (vlažni tereni, listje, zmrznjena tla), v klancu ne pre-tikamo prestave in ne ustavljamo. Če na traktorju vozimo še koga, mora imeti traktor še dodatni sedež. Za vse traktorje velja, da so to vozila, ki morajo obvezno imeti vso predpisano opremo (luči, smerokaze, zvočni signal, brezhibne zavore).
Kljub izpravnosti vozila (traktorja) in previdni vožnji, pa lahko pride do nesreče. Da ne bi bilo prehudih posledic, mora biti traktor opremljen z varnostno kabino, ali vs#j z varnostnim lokom. Če s traktorjem vozimo tudi po javnih cestah, mora seveda biti tehnično pregledan in registriran.
Vsem želimo srečno vožnjo.
V sodelovanju: J. S. in B. M.
KUHARSKI NASVETI
Listovo meso s tirolsko omako
4 listi, juha, listi solate, peteršilj, omaka, 2 trdo kuhani jajci, 200 g majoneze, 4 žlice ketchupa, začimbe.
Liste skuhamo v juhi in jim odstranimo kosti.
Trdo kuhana jajca olupimo, jih razrežemo na ploščice ter položimo na liste solate na desertni krožnik.
Omaka: Gosto majonezo začinimo in dodamo ketchup.
S tako dobljeno omako polijemo zdrubljeno listovo meso, ki smo ga zložili na jajca.
Jed je primerna za hladno začetno jed, če pa dodamo kuhan krompir in kisle kumarice, jo lahko ponudimo za večerjo.
kmetijski kombinat ptuj
p. o.
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573

OPTO -
METER
(Ne)lojalna konkurenca
Z »družbeno« gostinsko ponudbo v mozirski občini je tako, kot je. Na Gostinskem podjetju Turist jo vsekakor želijo popestriti. Tako so v soboto na Ljubnem odprli slaščičarno in pizzerijo, lokal je dal v najem zasebnik, ta zasebnik pa bo v Turistovih prostorih v Nazarjah odprl di-skontno prodajalno, v najemnih prostorih seveda. Če se torej gostinska ponudba v Nazarjah ne bo izboljšala, bo pa trgovska toliko bolj zanimiva, upajmo — tudi konkurenčna. Za vsak slučaj bo šank seveda še obratoval.
Tudi zastave (slovenske) kradejo
»Zavednih« Slovencev ne bo kar hitro zmanjkalo. Tako bi lahko sklepali ob dejstvu, da nove slovenske zastave za dolgoprstneže niso nezanimiv plen. Dokaz imamo pri roki. Ob vsakem izobešanju slovenskih zastav ob najrazličnejših priložnostih Vekosu »zmanjka« najmanj 30 zastav, vsaka je vredna okoli 1.000 tolarjev. Na Vekosu so se odločili, da jih bodo dokupovali toliko časa, da bo vsaka hiša v Velenju imela svoj simbol mlade slovenske države. Upamo lahko le, da jih bodo ob praznovanjih tudi izobesili, čeprav so bile pridobljene po napačni poti.
Sanatorji, da je kaj
Težave, takšne ali drugačne, so na Rekreacijsko-turi-stičnem centru Golte že kar vsakdanji pojav. Reči je seveda treba, da jih presneto uspešno tudi rešujejo, oh tem pa so si zadnje čase pričeti zastavljati zanimivo vprašanje. Na vse kriplje si prizadevajo, da bi obogatili ponudbo po vsej dolini. Sem neizbežno sodi tudi Logarska dolina z letno in zimsko sezono, pa še s čem. Predvsem s tem, da prevzemajo v najem objekte, ki so sanacije bolj potrebni kot samo smučarsko središče. Oba planinska domova v Logarski dolini denimo. Zdaj se (upravičeno) sprašujejo, če so malo nori in se gredo sanatorje kar povprek.
Kaj bi brez stavke?
Sliši se. da so si po stavki učiteljev najbolj oddahnili trgovci. Končno so lahko prodali rezervirane televizorje, pralne stroje, hladilnike . . .
Akcijska dolina
V Gornji Savinjski dolini se dogaja marsikaj. Gradijo in otvarjajo mostove, brvi in še kaj, da pa vse skupaj ne bi bilo preveč enolično, so nekateri poskrbeli zadnja dva dneva minulega tedna. Najprej so s solzilcem poskrbeli, da se je ples v zasebnem lokalu konča! prej preden se je sploh začel, potem so malo »očistili« osebne avtomobile na parkirnih prostorih ob nazorskih stanovanjskih blokih, poskrbeli pa so tudi za »okrasitev« starega gospodarskega poslopja v Nazarjah. Z najrazličnejšimi gesli so njegov videz krepko popestrili v različnih jezikih in z dodatnim komentarjem: »pizda je drag spray«.
Občinarji brez (cestne) levice
Po zadnjih zanesljivih podatkih se je izvedelo, da se velenjski občinarji brez posebnega vzroka ne bodo »ogreli« za levico. To trditev lahko utemeljimo s tem, da nihče (razen, če ne prekrši zakona) ne sme zaviti levo, ko prihaja v službo ali gre domov. Prepričani smo, da vsaj po tej plati ne bo strankarskih prepirov, kakršni so denimo na republiški ravni.
Tudi reklamne table niso več
Vsega, res vsega, smo v Velenju že vajeni. Mnoge turistične pridobitve so uničene, ali pa ne služijo več svojemu namenu. Tudi razbita reklamna tabla za Herberstein na Kopališki cesti je lep primer, kako »turističnorazbija-ško« predstavljamo tujcem kotiček velenjske lepote. Če že ne moremo ugotoviti, kdo je to reklamno tablo razbil, bi vsaj odstranili polomljeni okvir; niti malo nam ni v ponos, prej v sramoto.
varne
Včeraj, danes, jutri
Športni ples
Jadranje na deski
Umetniški vtis so pokvarili nogometaši
Nataša in Grega prva pokalna zmagovalca Prvo državno prvenstvo Slovenije
V nedeljo ie bilo v Mariboru nrvn tpkmnvanio r.r.1^1	■	J
V nedeljo je bilo v Mariboru prvo tekmovanje za pokal Slovenije
v	kombinaciji latinsko-ameriških in standardnih plesov. V petih starostnih kategorijah je nastopilo 70 parov iz devetih slovenskih klubov. V mladinski kategoriji od 14 do 16 let sta zmagala in osvojila pr-
vi	pokal Slovenije Nataša Ževart in Grega Berlak, člana plesnega kluba Urška Velenje. Zmaga pomeni priznanje za vsakodnevne naporne treninge, obenem pa je tudi tolažba, ker se zaradi pomanjkanja sredstev nista mogla udeležiti prvenstva v Londonu. Na tem tekmovanju sta bila uspešna tudi nekdanja velenjska plesalca, ki sedaj zastopata ljubljansko »Urško«. To sta bila Miha Rabič s soplesalko Jasno Sto-jilkovic, ki sta zmagala in osvojila pokal pri starejših mladincih in bila druga v članski konkurenci, ter Matej Krajcer s soplesalko Janjo Lesar, ta par je bil tretji v mladinski konkurenci
Strelski šport
Strelska družina Mrož je na svojem strelišču izvedla strelsko prvenstvo Rudnika lignita Velenje. V posamični in ekipni konkurenci je pri moških in ženskah nastopilo 61 strelcev. Ekipno je pri moških zmagala Mehanizacija s 602 *™goma,za njo pa so se uvrstile Jama Pesje 586, Klasirnica 536, Jamske gradnje 530, HTZ 466 itd. Pri posameznikih je bil najboljši Detlbah 170 pred Svetino 160, Petkom 157, Satlerjem 157, Pajtom 154 itd. Pri ženskah je bila ekipno najboljša DSSS s 479 krogi pred HTZ s 399, v posamični konkurenci pa je bil vrstni red naslednji: Kelher 166, Lesjak 140, Svetina 125, Janežič 108 Zaje 106 itd.
(fz)
ERA Šmartno:Hrastnik 8:1
V sobotnih rednih kolih v slovenskih ligah so najboljšo oceno velenjskim ekipam znižali nogometaši Rudarja z drugim zaporednim porazom. Ta je še posebej »težak«, ker so ga doživeli na svojem igrišču. Razveselili pa so košarkarji z zmago nad do sobote še nepremaga- »T j> i i A no ekipo Rogaško Donat Mg in obe rokometni ekipi, ki sta se z gosto- Nfl 11011 STAFf1 S äVP ' vanj po pričakovanju vrnili s polnim izkupičkom	FUU lHalC M«" V.
•	Začnimo z rokometom. V slovenski ženski rokometni ligi sta po 5. kolu le še ekipi Olimpija in Velenja nepremagani. Velenjska dekleta so v Mariboru osvojila načrtovani točki. Zmagala so kar za 11 zadetkov, gotovo pa bi bila ta razlika še precej višja, če bi igrali tudi Hudejeva in Odrova. V soboto čaka Velenjčanke najtežja naloga v jesenskem delu. V goste jim bo prišla odlična ljubljanska Olimpija, ki je gotovo najkakovostnejša ekipa v ligi in verjetno tudi velenjska dekleta v soboto proti njej nimajo veliko možnosti za ugoden izid, še posebej ob nepopolni ekipi. Tudi v tem srečanju bodo Velenjčanke zaigrale oslabljene, še vedno brez poškodovane Hudejeve, Odrova pa bo (upajmo) okrevala in pomagala soigralkam pri morebitnem presenečenju.
•	Igralci ŠRK Velenje so osvojili načrtovani točki v Litiji, kjer je domači Usnjar po prvem polčasu zaostajal že za 7 golov (6:13), v drugem polčasu pa se Velenjčani niso preveč naprezali in so gostiteljem »dovolili«, da so izgubili samo z dvema zadetkoma razlike.
V SOBOTO DERBI
17.00 — ŽRK Velenje :Olimpija 19.00 - ŠRK Velenje:Preddvor
•	Nogometaši Rudarja so v nedeljo odigrali 15. kolo in znova razočarali. Že drugič zapored. Ne toliko zaradi poraza s tretjeuvršče-no ekipo iz Naklega, kot z neodgovorno in nedisciplinirano igro. Igralci so se namreč na svojem igrišču kar kosali med sabo, kdo bo bolj ustregel gostujočim napadalcem. Rezultat takšne igre so trije nepotrebni zadetki v domači mreži, svoj prispevek k njim pa so dali najprej Oblak in Javornik, drugemu je botroval Pranjič, tretjemu pa žal kapetan Cvikl, ki je sicer v nedeljo med domačimi pokazal še največ. Gostje so bili teh treh »daril« (kiksov) zelo veseli, saj si sami niso pripravili nobene resne priložnosti za zadetek, Velenjčani pa so jih nekaj le imeli. (Skoraj) stoodstotno je v 15. minuti drugega polčasa pri rezultatu 1:2 zapravil Pranjič, ki je zastreljal enajstmetrovko (»prislužil« jo je Cvikl). So si Rudarji sposobni vrniti del darila v naslednjem kolu pri Potrošniku v Beltincih?
•	V rdeči skupini slovenske košarkarske lige so po petem kolu nepremagane le še Medvode. Prvi poraz so v soboto doživeli igralci iz Rogaške Slatine in sicer v srečanju z Elektro v Šaleku. Rezultat ne pove, da so si zmago domačini težko priigrali. Po izenačenem začetku so gostje v 8. minuti namreč že vodili z 20:14 in po zaslugi slabih metov domačih košarkarjev imeli ob koncu prvega polčasa še tri točke prednosti. Domači so se nato le »popravili«, z agresivno igro v obrambi so rezultat izenačili in si pred koncem vendarle priborili odločilno prednost, z njo zmago in novi dve točki. V naslednjem kolu bodo gostovali v Podbočju.
RUDAR :ŽIVILA NAKLO 1:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 - Taneski (7), 1:1 - Karič (7), 1:2 - Taneski (28), 1:3 - Jerina (74).
RUDAR: Magrič, Javornik, Skrbinek, Golač, Grajfoner, Polo-však, Karič, Pranjič, Oblak (Smajlovič, Lah), Cvikl, Goršek.
USNJAR :ŠRK VELENJE 20:22 (6:13)
ŠRK VELENJE: Matovič, Čater 2, Krejan 5 (5), Ocvirk, German, Ojsteršek 2, Plaskan 5, Rozman 1, Vogler 6, Cvetko 1, Šeško Vajdl.
BRANIK:ŽRK VELENJE 22:31 (10:15)
ZRK VELENJE: Lakič, Misaljevič 16 (5), Zidar 7, Draganovič, Golič 2, Topič 1, Katič 2, Fele 2, Hudarin, Delič I, Memič, Hrast.
ELEKTRA:DONAT ROGAŠKA MG 74:67 (37:40)
ELEKTRA: Tomic 15, Plešej 6, Brešar 3, Sevšek, Mrzel 10, Bogataj, Podpečan, Dumbuya 6, Lipnik 6, Pipan 16, Gole 12.
Karate
Hudi boji že na začetku
V soboto se je v Žalcu pričela slovenska liga v karateju, v kateri tekmujejo tudi Šoštanjčani in Velenjčani. Karateisti Šoštanja so v prvem kolu premagali Šiško s 5:0, Velenjčani pa Petrovče s 3:2, v drugem kolu pa so se medsebojno razšli z neodločenim izidom 1:1. Za Šoštanjčane je zmagal veteran Smajlovič, za Velenjčane pa po hudem GorjuP°n? p- Pejkunovič. V tretjem kolu so Velenjčani premagali Šiško s 3:1, Šoštanjčani pa so izgubili z Emono z 1:4, vendar so se pritožili na sodniške odločitve. Po 3. kolu s 6 točkami vodi Emona, drugo Velenje jih ima 5, četrti Šoštanj pa 3. Naslednji turnir bo io! novembra v Ljubljani, v 4. kolu pa se bo Velenje srečalo z Emono in Šoštanj z Ljubljano.
v 7. kolu tekmovanja v medobčinski nogometni ligi so nogometaši Šmartnega kar z 8:1 premagali ekipo Hrastnika. Dve koli pred koncem so premočno na prvem mestu s tremi točkami naskoka pred Celulozarjem iz Krškega, prav z njim pa se bodo v prihodnjem kolu srečali na svojem igrišču. Tekma v Smart-nem se bo v nedeljo pričela ob 13. uri. (ap)
Smučarska gimnastika
Že dolga leta velja, da smo Slovenci narod smučarjev, zlasti alpsko smučanje pomeni mnogim nadvse mikavno športno rekreativno dejavnost. Vendar pa moramo ob tem dodati, da le-ta zahteva določeno raven telesne pripravljenosti, smučarskega znanja ter v zadnjem času na žalost tudi velik finančni strošek, čeprav seje težko upreti sproščenemu in igrivemu spuščanju po zasneženih poljanah in uživati darove zimske narave.
Zimska narava ponuja poleg alpskega smučanja, kot največkrat ime-
Trgovina SF0RT AS
EldcTRONsko NAPENJANJE lop AR j EV
nujemo smučanje na steptanih in organiziranih smučiščih, še druge, nič manj mikavne športno rekreativne aktivnosti. Da pa biiilo smučanje ravno in v zadovoljstvo vsakega, ki se odloči za to športno rekreativno aktivnost, je potrebna priprava, o kateri bomo danes spregovorili. Priprava na smučarsko sezono zahteva določeno zavzetost in sistematično aktivnost, ki mora biti usmerjena v pridobivanje osnovne in specialne psihofizične sposobnosti. Na splošno velja, da se pripravljamo na smučarsko sezono v jesenskem času z različnimi oblikami športno rekreativne vadbe in s takoimenovano smučarsko gimnastiko.
Smučarsko gimnastiko vključimo v svoj program redne vadbe talco, da izvajamo komplekse vaj vsaj dvakrat tedensko. Pri tovrstni vadbi izberemo predvsem take vaje, s pomočjo katerih krepimo mišice in vezi nog in učinkujemo tudi na druge dele telesa. Pri smučanju so obremenjene zlasti mišice in vezi stopal, skočnega, kolenskega in kolčnega sklepa. To še posebej občuli smučar začetnik, pa tudi naprednejši smučar, ki v pripravljalnem obdobju ni ničesar storil za svojo telesno pripravljenost"oziroma psihofizično kondicijo. Nepripravljen smučar je neprimerno bolj izpostavljen različnim poškodbam, zlasti zvinom in zlomom, česar pa si ne želi
noben ljubitelj smučanja. S smučarsko gimnastiko lahko v določeni meri nadoknadimo zamujeno. Pri smučarski gimnastiki lahko razdelimo vaje v dve skupini, in sicer tako da v prvo skupino izberemo tiste, ki imajo splošni učinek na mišice, vezi in sišlepe, v drugo pa tiste, ki so povezane s specialno smučarsko motoriko. Vaje s splošnim in specialnim učinkom izvajamo v stoječem položaju, sede ali leže, lahko pa izberemo še kak drug položaj. S posameznimi vajami sistematsko obdelamo vse dele telesa, tako da prehajamo od glave in vratu na roke in ramenski obroč, dalje na trup; vadbo zaključimo z vajami, ki učinkujejo na mišice in vezi kolčnega obroča in nog. Med vajami so različni odkloni, zasuki, predkloni, zamahi z rokami in nogami, zakloni, obrati itd., vse to pa v različnih kombinacijah in povezavah. Smučarske gimnastike si ne moremo predstavljati brez različnih skokov, preskokov, naskokov in drugih vaj, kar sodi v specialno pripravo slehernega smučarja. Da pa bi s smučarsko gimnastiko res dosegli željen učinek, lahko vadimo doma, še boljša pa je vadba v skupini, ki jo vodi strokovnjak, saj tako dobimo pravilne usmeritve in delo v skupini je bolj pestro in zanimivo.
Športna zveza Velenje v mesecu novembru in decembru organizira v Rdeči dvorani smučarsko gimnastiko enkrat tedensko po dve uri, za vse starostne stopnje, ki jo bo vodil priznan strokovnjak. Kdaj in kako, pa vas bomo obvestili v eni od prihodnjih številk Našega časa.
Izkoristite ponujeno priložnost, saj bo letošnja zimska sezona res zimska in jo pričakajte pripravljeni.
Marko Borota
Športna zveza Velenje organizira v mesecu novembru in decembru v Rdeči dvorani Velenje smučarsko gimnastiko za vse ljubitelje smučanja. Smučarska gimnastika bo enkrat tedensko ob torkih od 18,00 do 19,30 ure pod strokovnim vodstvom. Cena vadbe (za dva meseca) je 350 SLT, ki jo plačate ob prijavi v Rdeči dvorani Velenje. Pričetek vadbe 5. novembra 1991 ob 18. uri. VABLJENI!
Planinsko društvo Velenje
Tri tisoč ljubiteljev gora
Planinsko gibanje na velenjskem področju je zajelo že preko 3.000 ljubiteljev planin, ki so včlanjeni v matično društvo in v sekcije v Šmartnem ob Paki, Škalah, Caberkah, na Konovem, Šentilju, Kavčah, Gorenju, na Rudniku, Vegradu in Vekosu. Letošnja sezona je bila zelo uspešna, zlasti na področju osnovne dejavnosti, to pa je izletništvo. Za odrasle planince je bilo organiziranih preko 60 izletov, pač glede na letne čase in sposobnosti planincev. V gore Slovenije je tako samo letos organizirano odšlo 3.000 planincev iz Šaleške doline, veliko pa tudi preko meje v sosednje dežele.
Veliko časa in skrbi namenjajo v društvu mladim in zanje prirejajo tabor v Logarski dolini, planinsko šolo, turno smučanje, tečaje in za mlade primerne planinske ture. Seveda v svoje vrste vabijo še več mladih, saj je planinstvo še vedno poceni, nudi pa
neprimerno več. Na društvu so zlasti zadovoljni z dejstvom, da letos ni bilo nezgod njihovih članov, kar je še posebej pomembno. Družabnost planincem vsekakor ni tuja. V te namene prirejajo planinske večere v zimskem času in izlete v neznano.
Prav z izletom v neznano sezono vsako leto tudi sklenejo, tako matično društvo, kot sekcije. Matično društvo je letošnji izlet v neznano opravilo 19. oktobra. Z velenjske avtobusne postaje je avtobus zvedave udeležence vozil v različnih smereh in jih dodatno razburjal. Malo proti Slovenj Gradcu, malo v Rotovnikovo jamo, pa proti Savinjski dolini in Koroški. Radovednosti je bilo dovolj in preveč, poteše-na pa je bila šele na Slemenu kjer sta planince sprejela in navdušila nova oskrbnika. Noč na Slemenu je bila pestra, zanimiva in vesela, bogata s programom in postrežbo. Za nameček je planince postregla še narava z 10-centimetrsko jutranjo snežno odejo. Na svidenje torej pri Milanu na
Slemenu.	.... ...
Julijana Hočevar
Za ta čas je nenavaden in neprimeren šport — jadranje na deski. Kljub napovedim in željam organizatorjev — komisije za jadranje na deski Slovenije in kluba vodnih športov Velenje, da bodo prišli tudi tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Italije in celo iz Češke in Slovaške republike, s tem ni bilo nič. Nastopilo-je le 15 tekmovalcev iz Maribora in Velenja, tudi žensk ni bilo.
Kakorkoli že, bilo je to prvo državno prvenstvo Slovenije v jadranju na deski in to je bilo za organizatorje najpomembnejše. Z njegovo izvedbo so namreč omogočili ali izpolnili prvi pogoj, da bodo tudi slovenski tekmovalci po priznanju Slovenije in sprejetju slovenskega olimpijskega komiteja v mednarodni olimpijski komite sploh imeli možnost za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni.
In kdo so prvi državni prvaki? Razred D 2 — težka: Pesek; lahka Zeljko, razred »Lechner«: Vidakovič (vsi Sidro Maribor). Ta tekmovalcev je bil skupno najboljši v vseh treh regatah, kolikor so jih vozili in je za to prejel tudi prvi prehodni pokal »Velenje 91«. V razredu »race bord« je prvi državni prvak postal Aleš Ževart iz Velenja v težki skupim, v lahki pa je zmagal Silovšek pred Mežo, oba iz Velenja (vos)
Zbiralci značk
Rekorder in srečanje
Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja Velenje ter Hotel Paka bosta pripravila prireditev, na kateri bodo v soboto, 16. novembra, ob 10. uri razglasili zbiralca — rekorderja iz vse Slovenije, ob 11. uri bo na vrsti družabno srečanje zbiralcev, v nedeljo od 8. ure dalje pa bo prav tako v Hotelu Paka vsakoletno srečanje zbiralcev z možnostjo menjave in nakupa. Zbiralci se lahko prijavijo do 9. novembra osebno v hotelu Paka, ali na telefon 853-351.
RAZPIS
TEKMOVANJA V TENISU
- RDEČA DVORANA VELENJE —
A)	Odprti turnir dvojic: 9. 11. 1991, pričetek ob 9,00 uri.
B)	Odprti turnir dvojic: skupna starost nad 55 let: 10. 11. 1991, pričetek ob 9,00 uri.
1.	ORGANIZATOR: ŠRZ Rdeča dvorana Velenje in AS inženiring, Velenje
2.	VODJA TURNIRJA/SODNIK: IVAN DRUKS,
3.	UDELEŽENCI:
Turnir »A«: ni starostne omejitve, nastopajo lahko registrirani tekmovalci in rekreativci. Turnir »B«: na turnirju lahko nastopa dvojica, katere skupna starost je 55 ali več let. Identifikacija z osebno izkaznico. Pravico nastopa imajo registrirani tekmovalci in rekreativci.
4.	PRAVILA:
Igra se po pravilih Teniške zveze Slovenije, na dobljenih 9 iger z upoštevanjem TIE BREAK. Finale za 1. mesto se igra na dva dobljena niza. V primeru velikega števila prijavljenih igralcev se lahko po potrebi I. kolo igra na 6 dobljenih iger (odloči vodja tekmovanja). Turnir se zaključi na isti dan, zato si organizator pridržuje pravico igranja do poznih večernih ur,
5.	PODLOGA terena v dvorani je parket, igra se na 3 (treh) igriščih.
6.	ŽOGE: Nassau.
7.	PRIJAVNINA: Turnir »A« 600 SLT, Turnir »B« 500 SLT.
Vplačila na žiro račun: ŠRZ Rdeča dvorana, Šaleška 3. Velenje 52800-603-38589 ali osebno na blagajni zavoda.
8.	ŽREBANJE: Turnir »A« 9. 11. 1991 ob 8,00 uri v Rdeči dvorani
Velenje
Turnir »B" 10. 11. 1991 ob 8,00 uri v Rdeči dvorani Velenje.
9.	NAGRADE:
Za oba turnirja so za prva tri mesta predvidene praktične nagrade v skupni vrednosti 40.000 SLT.
V primeru, da se prijavi manj kot 16 dvojic, si organizator pridržuje pravico zmanjšanja nagradnega fonda.
10.	SPONZORJI:
—	AS inženiring, Efenkova 61, Velenje
—	GORENJE Elektronika Velenje
—	ERA Velenje
—	Okrepčevalnica MAX Velenje
—	LIR Trgovina z gradbenim materialom Velenje
—	NAŠ CAS Velenje.
11.	OBVESTILO:
AS inženiring bo na turnirju predstavil in prodajal najnovejšo tenis opremo.
VELIKO ŠPORTNIH UŽITKOV!
PRIJAVNICA
ZA TURNIR DVOJIC V TENISU - RDEČA DVORANA
VELENJE, Šaleška 3
Prijavljava se za turnir dvojic v tenisu (9. oz. 10. 11. 1991):
»A«	„g«
(ustrezno obkroži)
Igralec I. Igralec II. Ime in priimek___
Rojstni podatki. Naslov_
Prilagam potrdilo o vplačilu prijavnine. PODPIS	V_ _

31. oktobra 1991
ŠPORT, REKREACIJA
naò öas stran 11
Šaleški jamarski klub Topolšica
Golarjev pekel pod Olševo
Golarjev ali Jamniški pekel je 317 m globoka kraška jama. Nahaja se pod Olševo na nadmorski višini 1170 metrov v bližini planinske koče pod Olševo. Po svojih geomorfoloških značilnostih je stopnjasto brezno, po funkciji pa ponikalnica, kajti v mogočen vhod dimenzij 30 x 15 m se zliva potok, ki izvira izpod Kolarjevega vrha. Vhod v Golarjev pekel je sicer oddaljen komaj 150 metrov od znane solčavske panoramske ceste in ga je mogoče sorazmerno lahko najti — treba je le slediti omenjenemu potoku.
Po doslej zbranih podatkih je Golarjev pekel ob koncu 70. let raziskovalo več jamarskih organizacij, med njimi tudi inštitut za raziskovanje krasa iz Postojne. Do sedaj znane globine 317 m pa je leta 1978 uspelo priti združeni jamarski odpravi iz Kopra in Ljubljane. Raziskovalci so v poročilo zapisali, da se na »dnu« jama še vedno nadaljuje v obliki ozke in visoke razpoke — diakla-ze, kamor odteka tudi jamski potok, prehod naprej pa bi bil mogoč le po njenem dnu, pa še to ob izjemno nizkem nivoju vode, ki nastane po dolgotrajni suši. Za morebitne raziskave Golarje-vega pekla po letu 1978 ni podatkov, dejstvo pa je, da naprej od »dna« še nihče ni prišel, kajti če bi se to zgodilo, bi se o tem tudi govorilo in pisalo.
Golarjev pekel je bil ponovno »odkrit« v tem letu, ko se je nekaj topolških jamarjev potikalo po pobočjih Olševe in našlo vhod vanj. Po najdbi vhoda in ust reznih pripravah je kmalu sledila prva akcija. Na njej je sode-lov?alo šest jamarjev, od katerih so : štirje šli v jamo in po soraz-metrno kratkem času dosegli glo-bimo 250 m. Zaradi pomanjkanja oprreme najprej niso mogli, zato
so se vrnili na površje. Naslednja akcija je sledila tri tedne po prvi. Takrat sta se v jamo podala samo dva jamarja. Prodrla sta do globine 280 m, kjer sta zaradi padca enega izmed njiju v 4 m globok slap morala odnehati in se vrniti na površino. Tretja, zadnja odprava topolških jamarjev v Golarjev pekel je potekala v soboto, 5. oktobra. Udeležili so se je trije jamarji in ena pripravnica. Cilj te akcije je bil priti do »dna« oziroma še naprej, če bo možno, če ne, potem jamo razo-premiti in prinesti vso opremo na površje. Z ozirom na to se je ekipa razdelila v dve skupini. Prva skupina v sestavi dveh jamarjev je takoj vstopila v jamo in prodirala vse do dna, druga skupina, v kateri sta ostala jamar in pripravnica, pa se je v jamo podala 4 ure kasneje, kajti njun namen je bil le priti do globine 150 m in pri tem utrjevati znanje pripravnice s področja vrvne tehnike v navzočnosti izkušenega jamarja. Tam sta počakala kolega iz prve skupine, ki sta se prav takrat vračala na površje, nakar so vsi s skupnimi močmi razopremi-li preostanek jame in spravili vso opremo na površje. Raziskovalcema iz prve skupine namreč ni uspelo prodreti niti metra dalje od dosedanjega »uradnega« dna jame, kjer so se sicer morale obrniti prav vse jamarske raziskovalne ekipe, ki so se doslej ubadale z raziskavo Golarjevega pekla.
S to akcijo so topolški jamarji tudi dokončno zaključili raziskave Golarjevega pekla z opombo, da je nadaljevanje na globini 317 m sicer mogoče, vendar nadaljnje raziskovanje le tega zaradi ozkega prehoda in sorazmerno velikih količin vode v jami, ni smiselno.
Slavko Hostnik
Športniki in umetniki
Na nedavnem 2. malem maratonu Topolšica 1991 so člani društva Šaleških likovnih umetnikov najboljšim tekačem namenili svoja umetniška dela.
Da bi bil volk sit in koza cela, so se v Tekaški sekciji odločili za razumno in svojevrstno formulo, kako podeliti priznanja. Umetniška dela, ki so jih že drugič prispevali v tak namen šaleški likovniki, so razdelili na dva dela. Šest slik je bilo namenjenih najboljšim šestim ženskam, šest pa moških. Med šestimi slikami so nato izbirali zmagovalci sami. Najprej je izbiral prvo uvrščeni moški in ženska, nato drugi in tako naprej.
In kako so izbrali najboljši slovenski tekači na dolge proge? Ge-za Grabar je izbral delo Arpada Šalamona, Srečo Končina delo Tilč-ke Prpič, Branko Krajnc delo Vike Meh, Evgen Pezdirc se je prav tako odločil za akvarel Vike Meh, Branko Škobrne za delo Berta Sešla, pa tudi Milan Kirn je bil zadovoljen z grafiko Nataše Tajnik.
In še kakšen okus so pokazale predstavnice nežnega spola: Zmagovalka Veronika Bohinc se je odločila za perorisbo Marjana Vodi-ška, Greta Rozman za akvarel Jureta Godca, Lidija Golob za delo Dr. Stanislava Stojanoviča, Slavica Poznič za delo Andreja Krevzla, Heda Kotar za grafiko Nataše Tajnik in Darinka Šmid za delo Berta Sešla.
H. J.
Ljubno ob Savinji
Nov lokal, nova blagovna znamka
Gostinsko podjetje Turist Nazarje je v soboto na Ljubnem ob Savinji odprlo nov lokal, slaščičarno in picerijo, ki jo ta kraj gotovo potrebuje, obenem pa pomeni popestritev sicer dokaj bogate (navadne) gostinske ponudbe. To je ena prvih potez movega vodstva Turista, ki je v soboto predstavil tudi^novo blagovno znamko svojih slaščic. Z njo so uspeli prodreti na ljubljansko in s tem na slovensko tržišče, ustrezno pogodbo pa so podpisali v četrtek.
tip)
Odprto pismo g. Bartolcu!
Na zboru delavcev v vzgoji in izobraževanju velenjske občine, ki je bil v Kulturnem domu v torek, 22. oktobra 1991, ste rekli, da določene prostore občinske stavbe prenavljate zaradi nemogočih delovnih razmer, ki jih imate.
Naj vam opišem delovne razmere, v katerih delajo učenci 3. d razreda Osnovne šole bratov Mravljakov.
Učenci so stari 9 let in delajo do pet ur dnevno na približno 60 rrr (2,5 m" na učenca). Pri delu sedijo na stolih, ki niso primerni njihovi velikosti. V razredu sta dva umivalnika. Iz ene pipe neprestano teče voda, druge pa sploh ne moremo odpreti. Ce
si učenec želi obrisati roke, si jih
obriše v svojo obleko, ker denarja za brisače ni. Vrat ene omare ne upamo odpirati, ker se zrušijo na nas. Ko se stemni, prižgem luči, od katerih jih gori ena tretjina. Luči pri tabli so sploh zanimive. Od treh gori ena, in sicer v stilu »light-showa«. Otroci imajo zelo radi telesno vzgojo. Še posebej ob deževnih dnevih, ko se lahko odločajo med vajami na suhem ali med plavalnim tečajem. Ker so otroci pametni, vedo, da je vode v telovadnici premalo za plavalni tečaj. A je je ravno dovolj za nevarno delo! Naš hišnik je sicer priden delavec, a napak nima s čim odpraviti. Po pouku gredo otroci v knjižnico. Pred njimi je težka odločitev, katero knjigo bi izbrali, saj so po 10. letih delovanja šolske knjižnice police še vedno pol prazne. Še in še bi vam lahko naštevala!
Večina otrok naše občine prenaša mačehovski odnos odraslih. S podcenjevalnim odnosom do učiteljskega poklica izražate podcenjevalni odnos do lastnih in do vseh otrok. Zaradi tega lahko kar pozabimo na geslo: »V znanju je moč« in se sprijaznimo z onim: »Denarje sveta vladar«.
P. S. Vsi delovni ljudje občine Velenje odvajamo denar za šolstvo. Le kam je odplaval?
Zdenka Kodrič
Spoštovano uredništvo
V	Našem času št. 41 z dne 24. oktobra 1991 ste objavili članek z naslovom »Ministra sta se pa kar opravičila«, v katerem korektno povzemate dogajanje na srečanju med predstavniki Zelenih Slovenije in predstavniki slovenskih žičničarjev na Golteh. V prispevku pa je je med drugim zapisano tudi naslednje: ». .. zato je toliko bolj nerazumljivo, da se srečanja nista udeležila ministra Ingo Paš in Miha Jazbinšek. Dr. Plut je ob tem pikro pripomnil, da sta se pač opravičila.» V zvezi s tem želim bralcem pojasniti naslednje:
V	dogovoru z direktorjem RTC Golte g. Prelogom sem udeležbo ZELENIH Slovenije na tem srečanju zagotovil jaz osebno. Ministra Jazbinška nanj nisem povabil, saj sem presodil, da njegov namestnik mag. Mitja Bricelj dovolj suvereno obvlada temo, s katero smo se na Golteh spopadli. Minister Jazbinšek se torej za odsotnost ni opravičil, saj za kaj takega sploh ni imel razloga. Podobna je zgodba z ministrom g. Ingom Pašem. Tudi on na srečanje ni bil povabljen, zato tudi ni imel razloga, da bi se za odsotnost opravičil. Res pa je, da sem z njim o tem govoril kakšen teden dni pred pogovorom na Golteh, vendar mi je z obžalovanjem sporočil, da ima za ta dan že druge obveznosti. Gospoda Paš in Jazbinšek torej nimata nobenega razloga za slabo vest.
Sicer pa drži, kar je za Naš čas zapisal novinar g. Janez Plesnik: dejansko smo ZELENI Slovenije in slovenski žičničarji na Golteh zgradili (verjetno trden) most sodelovanja. Kolegi žičničarji so pokazali visoko stopnjo razumevanja za naravovarstvene pogoje, ki jih pri umetnem zasneževanju smučišč želimo uveljaviti ZELENI Slovenije, Zeleni pa smo po mojem mnenju dokazali, da nismo fundametalisti, slepi za realne potrebe in načrte te veje slo-
1/AŠA P1ŠVCA
venskega turističnega gospodarstva. Ko bo potrebno, bomo k skupnim snovanjem zagotovo uspeli pritegniti tudi ministra Jazbinška in Paša.
S spoštovanjem! Vane Gošnik
podpredsednik ZELENIH Slovenije
P. S.: Gospodu Vanetu Gošni-ku se zahvaljujem za priznanje o korektnosti poročanja s srečanja na Golteh. Dovolj dobro me pozna in je gotovo prepričan, da kot zaprisežen Gornjesavinjčan želim to dolino lepo, želim pa si tudi razvoja. Most med tema dvema »nasprotjema« je bil na Golteh res začrtan in močan stebriček v njegove temelje želim dodati tudi sam, seveda tudi Naš čas in Radio Velenje. Žal pričujočega pojasnila o gospodih ministrih na Golteh ni bilo slišati, vsaj dvakrat pa je bilo rečeno, da sta se opravičila. Naj bo za to »napakico« kriv kdorkoli že, most sodelovanja, upam, je in bo dovolj trden, v zadovoljstvo vseh.
(jp)
Zahvale
Stranka SKD, občinski odbor Velenje, je nakazala vsoto denarja za našo Karitas. Enako so se delegati vseh treh zborov skupščine Velenje odrekli eni sejnini. Ta denar so nakazali na račun šaleške Karitas. Enako zahvalo izreka vsem župnijskim uradom šaleške dekanije, ki prispevajo denar, hrano in še kaj. Hvala dekliškemu pevskemu zboru iz Št. Ilja pri Velenju, ki organizira dobrodelne koncerte po različnih župnijah. Prostovoljni prispevki s teh koncertov so namenjeni najbolj potrebnim. Hvala pri tem še vsem pevcem in pevskim zborom, ki sodelujejo na teh koncertih. Hvala vsem posameznikom, ki prispevajo svoj delež, da lahko blažimo stisko najbolj potrebnih. Potrebe so vse večje. Skušaj-mo še naprej deliti svoj kos kruha. Hvala vsakemu posebej in vsem skupaj.
Mogoče bi kdo želel nakazati svoje prispevke na Karitas Šaleška dekanija; št. računa je 52800-620-37-400
Karitas Šaleška dekanija
Hvala!
Res je minilo že precej časa, odkar je pri nas v Zgornji Savinjski dolini divjala huda vodna ujma, a spomin na to se svetli še danes. Takrat smo tudi mi izgubili naš dom, a v tej hudi stiski nismo ostali sami. Hvaležni smo vsem, ki so nam in nam še pomagajo, saj vemo, da gradnja novega stanovanjskega objekta v sedanjem času ni enostavna.
Tega se je dobro zavedal tudi yodoinstalater gospod Karel Ščančar s Trubarjeve 10 v Velenju. Odločil se je, da nam bo pomagal in nam je zato brezplačno napeljal vodno inštalacijo po naši novi hiši. Za opravljena dela se mu še enkrat iz srca zahvaljujemo in mu želimo veliko uspeha v nadaljnjem delu.
Družina Kliner in mama Neža Solar z Ljubnega ob Savinji
Kalvarija ERICA
V zadnjem obdobju je v javnost prodrl problem ekološke skupine bivšega REK-a, ki jo danes poznamo pod imenom ERI-Co. Ker je to v zadnjem času tema, ki rahlo pregreva in diferencira ljudi, ki direktno ali posredno odločajo o usodi ERICa, je prav da se javnost seznani s približno kronologijo dogodkov, ki spremljajo »transformacijo« ERICa od t.i. ekološke skupine, v pravno osebo.
Vse od preobrazbe Rudarskega elektro kombinata Franc Le-skošek Luka iz (Titovega) Velenja v dve večji in vrsto manjših podjetij, ostaja v zraku vprašanje, kaj se bo zgodilo z ekološko skupino REK, ki jo je v drugi polovici osemdesetih let ta kombinat postavil na noge. Namen tega spisa ni analiza, kaj je ta skupina naredila za Šaleško dolino razen tega, da je znanstveno raziskovala posledice proizvodnje električne energije, ki so jih
prvi opazili kmetje na obronkih Šaleške doline. Skupina se je »prijela« in zaživela in se v veliki meri financirala tudi iz projekta 2000 mladih raziskovalcev v Sloveniji. Hitro je postala del mavrice raziskovalnih skupin in izvajalec projektov, ki jih je bivša Občinska raziskovalna skupnost posebno v zadnjem obdobju svojega delovanja, sistematično usmerjala v ekologijo. V tem pogledu bo treba ocenjevati delo te skupine, kajti »strah« bivše poli-tično-ekološke alternative, da bo skupina s strokovnimi argumenti ovrgla vrsto , laičnih »trditev« ekološko prebujene javnosti v Šaleški dolini, se ni uresničil. Lahko bi celo rekli, da je ekološka skupina bivšega REK z molkom pritrjevala takratni ekolo-ško-politični alternativi in prepričan sem, da v tem pogledu ni zadovoljila ne onesnaževalcev, ne zaskrbljene javnosti. Še vedno je odprtih vrsto »strokovnih« vprašanj, na katere »laična« javnost želi dobiti jasen odgovor, pa je običajno tako, da vsaka raziskava same- rodi potrebe po novih in novih raziskavah ... A kot že rečeno, je to posebno vprašanje, ki ni predmet tega pisanja.
Prišel čas velikih sprememb v bivši Jugoslaviji, katere je nekaj časa dohiteval celo Ante Marko-vič, če ne z drugim, vsaj z njegovim (prevečkrat popravljenim) Zakonom o podjetjih. Veliki sa-moupravljalsko-kardeljevski soz-di so začeli razpadati. Med zadnje, ki so se preobrazili je sodil tudi velenjski REK. Tako je v val sprememb padla ekološka skupina, ki sojo pri razdeljevanju soz-dovskih kadrov REK, za začetek porinili na ESO, kjer pa žal niso vedeli, kaj naj si s to skupino pomagajo. Ob ambicioznih ekoloških projektih, ki jih je ESO snoval, nam to dejstvo govori najmanj to, da ali ekološka skupina, ali ESO nista bila pripravljena sodelovati. Ali pa eni in drugi niso bili sposobni aplicirati raziskovalnega dela ekološke skupine v konkretne ekološke projekte ESA.
Ekološka skupina bivšega REK se je v pravnem in finančnem prometu ESA obfiašala kot tujek. Tako nekje v jeseni 1990, beležimo prvo tipanje terena, kako bi lahko velenjska občina prevzela nase skrb za ekološko skupino, ki si je okoli novega leta 1991 nadela ime ERICo. (Eco-logical researc with industriai Cooperation.)
V samem začetku so hoteli ustanoviti običajno podjetje, ki jih danes poznamo s končnicami d.o.o. Glede na to, da je ERICo z raziskovanjem ekoloških posledic, ki jim pretežno botruje bivši REK, naredil nekaj dobrih raziskav tudi za občino, (ta je raziskave korektno plačala), bi občina prav gotovo našla v svoji veliki malhi finančno injekcijo, s katero bi pomagala pognati ERICo d.o.o. To pa bi se na »trgu« srečeval tudi s tako pomembnimi organizacijami, kot je Institut Jožef Stefan. Kdo bi vedel, ali seje ERICo ustrašil izziva, ali pa so na Institutu Jožef Stefan zasluti- ' li, da bi se lahko denar, ki danes obilno priteka iz Šaleške doline v ta inštitut, prelili v Erico, ki itak fizično opravi večino inštitutove-ga dela v Šaleški dolini? Kakorkoli že, koliko mi je znano, je ravno Institut Jožef Stefan odsvetoval transformacijo ERICa v d.o.o. (Pri tem pa mi ni povsem jasno, zakaj bi moral Institut Jožef Stefan »požegnati« ERICo d.o.o. ?) Po tistem so se pričeli intenzivni pritiski na razne občinske strukture, da bi Skupščina občine Velenje ustanovila javni raziskovalni zavod ERICo.
Zakon o zavodih, ki je bil na pragu slovenske državnosti sprejet, je bil namenjen predvsem ureditvi zdravstva, šolstva, itd, a so »ustanovitelji« ERICa hitro našli možnost, da na osnovi tega zakona ustanovijo občinski raziskovalni zavod. Kljub opozorilom najodgovornejših s tega področja, da temeljno raziskovalno delo, s čimer se strokovnjaki ekološke skupine ukvarjajo, ne more biti v popolni finančni odvisnosti od občinskih skupščin, zaradi tega, ker bo poslej raziskovalno delo na vseh področjih urejala država Slovenija, ne pa občine, kakor se bo kateri zdelo, so »ustanovitelji« ERICa tiščali naprej, dokler jim Zakon o raziskovalnih dejavnostih in presekal poti in jih postavil pred nepremagljivo oviro. V tem zakonu namreč jasno piše, da lahko javni raziskovalni zavod ustanovi samo Skupščina Republike Slovenije.
To dejstvo jim je za hip vzelo sapo, a ne za dolgo. Hitro so na,-šli novo rešitev. Po novi varianti F.RICo ne bi bili več raziskoval-
ni javni zavod, ampak bi bili občinski javni zavod za varstvo okolja. Glavno delo takšnega javnega zavoda bi bilo pomaganje občinskemu upravnemu organu za varstvo okolja, postransko bi pa še naprej opravljali svoje glavno delo — raziskovanje! Iz vsega tega je očitno zgolj to, da nekdo hoče potisniti bivšo ekološko skupino REK v proračunska ne-dra občine Velenje, čeprav bi v začetku luknjo, ki bi v proračunu nastala, zakrpala RLV in TEŠ z vsak po 11000 DEM na mesec do konca leta 1992, potem pa . . .
Nerazumljivo je, da »ustanovitelji« ERICa odklanjajo vse druge možnosti (d.o.o., zavod, področni zavod) in vidijo najboljšo rešitev v javnem zavodu, čeprav se zdi, da bi bila glede na obstoječe stanje optimalna rešitev v tem, da od RLV in TEŠ prevzame ekološko skupino Institut Jožef Stefan in ERICo imenuje za svoj področni zavod. Na ta način bi ostala kontinuiteta raziskav ERICa v tem prostoru zagotovljena, raziskovalci, ki so v glavnem sami domačini bi ostali tukaj, velenjska občina pa bi, kot ena bolj onesnaženih v Sloveniji na svoje ozemlje pridobila del prominentnega instituta (republiškega javnega raziskovalnega zavoda) iz Ljubljane! Sam sem to ob različnih priložnostih že predlagal, vendar me poznavalci razmer vedno vehementno zavrnejo, češ da Institut Jožef Stefan na to ne bi nikoli pristal. Zdaj je to najbrž res že prepozno, toda če bi se odgovorni iz velenjske občinske uprave in TEŠ ter RLV v tej smeri pogajali z Institutom Jožef Stefan pred podpisom pogodb dveh (tudi finančno) zahtevnih raziskovalnih nalog, ki so bile letos podpisane (pedološka karta in raziskava škodljivih vplivov deponije pepela in okolja), bi apriorno odklonilno stališče Instituta Jožef Stefan gotovo odpadlo. Toda zdaj so pogodbe podpisane, Institut Jožef Stefan bo pokasiral, ERICo bo večino tega dela opravil in pobral drob-tine, naročniki pa bodo dobili rezultate, ki jih želijo, ali pa tudi ne .. .
Ko smo Zeleni Velenja šilom prilik razmišljali o novi pravni podobi ERICa, ki je že bila ponujena v velenjskem parlamentu, pa poleg vrste drugih pomislekov nikakor ne razumemo, da glavni nosilci skupine sami hočejo postati občinski zavod. Pri vseh referencah in reputaciji, ki jo imajo, bi človek pričakoval, da se bodo temu ravno oni upirali, ne da sami tiščijo v, za njih najbolj neugodno pravno formo! Ni namreč nevarnost v tem, da bi postali »občinski« strokovnjaki, ampak v tem, da bi njihovo delo zaradi tega, ker se ne bi mogli registrirati, kot raziskovalni zavod, postalo takšno, ki ga v resnici ne želijo! Zaradi vsebine dela, ki bi jim ga v obliki javnega občinskega zavoda za varstvo okolja narekovala zakon in občinski upravni organ za varstvo okolja, bi gotovo trpelo raziskovalno delo, ki je njihova glavna preokupacija. In v tem pogledu smo Zeleni Velenja prepričani, da bo v primeru transformacije ERICa v javni zavod za varstvo okolja ravno ERICo največ izgubil, saj bi padel v inertnost rutinskih analiz, meritev, itd., ki bi jih opravljal za potrebe občine. Občina pa bi izgubila eno svojih vidnejših raziskovalnih skupin, kar sicer ne bi bilo tragično, saj je možno raziskave, ki jih danes opravlja ERICo. naročiti tudi pri drugih raziskovalnih subjektih v Sloveniji. Po našem mnenju velenjska občina rabi majhen in okreten upravni organ za varstvo okolja in več, med sabo konkurenčnih raziskovalno-analitičnih skupin, pri katerih je možno vsak trenutek naročiti urgentne analize in dolgoročne, poglobljene študije in raziskave. Občina Velenje ne rabi še enega javnega podjetja ali zavoda. Dobro so znane kolobocije z edinim javnim podjetjem, ki ga poznamo pod imenom Vekos, na drugi strani pa izkušnja z Zavodom za urbanizem kaže, da lahko občinski upravni organ shaja tudi s podjetjem, ki ni pripeto na občinski proračun! Ko bo Zakon o varstvu okolja sprejet, bo možno za to področje zagotoviti tudi sistemska sredstva. Javna ponudba raziskovalnega dela s področja varstva okolja bo sama pospešila razvoj raziskovalne dejavnosti na območju občine. Takšen princip preprečuje monopolnost ene skupine raziskovalcev na področju občine in s tem omogoča večjo kvaliteto rezultatov dela, kot jih lahko pričakujemo od javnega zavoda.
Peter Rezman ZELENI VELENJA
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Stvari so se pričele razpletati vam v prid, vendar boste v začetku tega tedna doživeli še eno šok terapijo. Vendar se bo kasneje presenetljivo dobro in vam v prid problem razrešil. Več boste doma, ne le zaradi mraza ampak tudi zaradi vse večje harmonije v odnosu do partnerja. Pazite le, da se ne boste zaračunali, ko boste izpeljevali neko večjo investicijo. Tudi sicer vas čaka manjša denarna suša.
BIK od 21. aprila do 20. maja
Zadnje čase se do okolice tako čudno obnašate, da vas že mnogi po strani gledajo. Sami tega sicer ne opazite, vendar ste se popolnoma predali življenjskemu vsakdanu. Ne bi bilo slabo, če bi se malo zamislili in storili kakšen bolj odločilen korak. Sicer vam bo teden potekal vsakdanje, le na sobotni večer se vam zna zgoditi kaj presenetljivo dobrega. Izkoristite priložnost!
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Nekomu ste obljubili nekaj povsem vsakdanjega, stvar pa se bo tako zakomplicirala, da sploh ne boste znali več nazaj. Poiščite pomoč pri nekom, ki mu lahko zaupate in vam je nekoč že pomagal. Zaradi te zadeve boste zabredli tudi v večje finančne težave, ki vas bodo spremljale še nekaj tednov. Pri delu boste precej raztreseni, zato bi bilo dobro, da si vzamete kakšen dan odmora, da ne bo povzročena še večja škoda.
RAK od 22. junija do 22. julija
Kje ste storili napako veste le vi, pa še vi si nočete priznati. Tudi če se boste slepili, vam ne bo to prav nič pomagalo. Stvari bodo obrnjene na glavo še ves ta teden, vi pa prav toliko časa napeti in živčni. Partner ima občutek, da mu nekaj prikrivate, zato mu pokažite in dopovejte, kako stvari stojijo. Navsezadnje imate okoli sebe bolj malo oseb, ki bi jim lahko zaupali. Bodite previdni pri gospodinjskih opravilih!
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Počutili se boste bolj slabo, saj so v tem tednu izrazito možni manjši prehladi in druge tovrstne nevšečnosti, zato boste brez volje do dela in življenja. Neko finančno poročilo vas bo popolnoma vrglo iz tira, zato boste proti svoji volji primo-rani garati. Doma bo vzdušje bolj čudno, veliko bo k temu pripomogla bližja sorodnica, ki je pač ne morete kar tako spoditi iz hiše. Čutite, da vam je potrebna korenitejša sprememba, le prvi korak bo bolj težko storiti.
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Želeli si boste marsikaj, veliko sanjarili in razmišljali, zgodilo pa se bo bolj malo od tega. Nekaj tudi po vaši krivdi, prav veliko pa ne. Najbolj od vsega si boste želeli odpotovati vsaj za nekaj dni, kar se lahko zgodi proti koncu tedna. Zal jubljeno boste gledali bolj malo, saj vas počasi mineva in si želite tudi spremembo partnerja. Za skoke čez plot ni najprimernejši čas, sploh pa ne z osebo, o kateri veliko razmišljate.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Spet je pred vami nekaj napetih dni, saj boste morali dokazovati nekaj, kar je vam in vašim bližnjim popolnoma jasno. Stvari se bodo zapletle bolj, kot ste si zamišljali, proti vam pa se bo obrnil tudi nekdo, ki ste mu popolnoma zaupali. Sicer večjih sprememb ne boste doživljali, imeli pa boste kar nekaj dela z obiski, ki bodo številčnejši, kot ponavadi.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Potrebujete novo, predvsem pa boljšo prijateljico. Zakaj, veste najbolje sami, če pa še ne veste, boste to občutili zelo kmalu. Nikar ne hitite, bolje je biti nekaj časa sam in govoriti kamnu, kot pa da ponovite to napako. Neko stvar vam bo uspelo izpeljati zelo dobro in pozitivno, kar pa bodo redki znali ceniti. Njim se bo zdelo samoumevno, vi pa boste rahlo razočarani. Z avtom bo nekaj narobe..
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Privoščili ste si nekaj velikih nakupov, to pa se vam bo finančno poznalo še nekaj časa. Po hujši krizi, ki bo trajala skoraj ves teden boste nepričakovano dobili kar nekaj tolarčkov, tako, da vas bo imelo, da bi takoj spet stekli v trgovino. Tokrat previdnost in razmislek ne bosta odveč. Sicer se ne bo zgodilo nič kaj presenetljivega, spet boste spustili dobro priložnost pri nasprotnem spolu, v službi pa vam bo dolgčas.
KOZOROG od 22. decembra do 22. januarja
Po nekem družabnem srečanju se boste popolnoma spremenili, tako do partnerja, kot do vseh v vaši okolici. Pričeli si boste želeti, da bi odšli in spremenili vse, kar se vam dogaja v sedanjem življenju. Seveda bo ostalo le pri trenutnih željah in občutkih, kmalu boste spet pristali na trdih tleh in živeli svoje običajno življenje. Nekaj pa se bo spremenilo, partner vas bo gledal popolnoma drugače in z manj zaupanja.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Dobro počutje in veselje se bo nadaljevalo tudi ves ta teden. Sploh ne boste hoteli razmišljati o problemih, ki so seveda tudi okoli vas, ampak boste vse odmislili. Morda boste tu in tam malce preveč pogledali v kozarec, vse le zaradi dobre volje. Malo pa le pazite, kako boste ravnali z denarjem, saj vas zna sicer kakšen dan popolnoma presenetiti. Potovanje v tujino, ki bi se ga lahko udeležili, raje odložite za nekaj časa, zakaj, boste kmalu odkrili.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Po dokaj napornem in spodrsljajev polnem tednu vas čaka obdobje, ki bo mirno in veliko bolj lepo. Stvari se bodo uredile tako, kot si želite, delali boste zmerno ift dobro. Z iskrenim mnenjem boste nekoga sicer prizadeli, mu dali misliti in zase dosegli pozitiven zaključek. Malodušja. ki ste se ga navzeli zadnje dni, ne bo konec le na enem področju — srčnem. Tu si morda želite nekoliko preveč.
Metka Mujadžič Kaligaro
Tako, ni nam bilo treba dolgo čakati in že smo prejeli nekaj pisem. Tokrat bom odgovorila na pismo bralke Tine, ki pravi takole:
»Stara sem 36 let. S kožo nisem imela nikoli kakšnih posebnih težav. Pred približno mesecem dni pa sem opazila, da imam na dekol-teju nekaj bradavic. So drobne in barve kože. Ker me je strah, da bi se mi razširile, vas prosim za nasvet, kako bi si jih odstranila.«
Bradavice povzroča virus. Čas od okužbe in do iz-
l\t /MFTIČNI NASVETI
Bradavice
bruha bolezni se imenuje inkubacijska doba. Traja lahko od 4 tednov do več mesecev. Njihova oblika je odvisna od območja, kjer zrasejo. Ločimo štiri glavne vrste bradavic:
NAVADNE BRADAVICE (Verrucae vulgaris) dosežejo velikost graha, lahko so tudi večje. Ponavadi je razbrazdana, je kožne ali sivkaste barve. Najpogosteje jih opazimo na rokah, ob nohtih se razvijejo v obliki venca. Včasih nastanejo pod nohti in tedaj močno bolijo. Pogoste so tudi na dlaneh, podplatih in kolenih, redke na lasišču.
Naredijo se največkrat v šolski dobi, kasneje večinoma izginejo in so v starosti redke. Odstranijo se lahko z elektrokoagulacijo ali z
ekskohleacijo. Ta poseg sme opraviti le dermatolog.
MLADOSTNE BRADAVICE imajo skoraj enake lastnosti kot navadne, vendar so bolj ploske, kožne ali bledo rjavkaste barve. Opazimo jih na obrazu in hrbtiščih rok. Največkrat pri otrocih, zelo redko pri odraslih. Včasih same od sebe izginejo, v nasprotnem primeru jih odstranimo s krioterapijo.
STAROSTNE BRADAVICE se razvijejo pri starih ljudeh, predvsem na hrbtu.
Tu pravzaprav ne gre za virusna obolenja. So maščob-nega videza in zelenkasto rjave barve. Takšne bradavice je najbolje pustiti pri
miru. Ostranijo naj se samo tiste, ki človeka oz. osebo ovirajo (elektrokoagulacija, krioterapija).
KONIČASTE (peci ja te) BRADAVICE so mehke, skupinaste, koničaste, pec-Ijate bradavice. Pojavijo se lahko na kožici med prsti, popku, pazduhi, pod visečimi dojkami, dekolteju in tudi na spolovilu. Zrastejo lahko za pest veliko (v obliki cvetače).
Ker menim, da gre pri vas za koničaste bradavice, vam, gospa Tina priporočam obisk pri dermatologu.
Če želite se lahko zglasite ali pokličete v naš salon (856-837), kjer daje nasvete in vrši preglede naša der-matologinja. Vse, ki imate kakršnekoli probleme ali vprašanja vabim, da mi pišejo na naslov: Kozmetični salon Iris, Cesta 1/8, Velenje. Dipl. kozm. Metka Mujad-žič-Kaligaro
I n M rTn
Naj se blešči !
Vsako leto okoli novega leta se močno čudimo, kako hitro je minilo leto, takoj nato pa vsaj nežnejši spol zatarna, da ne ve, kaj bi oblekel. Ja, približuje se čas proslavljanj, tako tistih na delovnem mestu, kot s prijatelji. Ker si večina ne privošči več veliko novih oblačil, pričnite že sedaj razmišljati, kako boste prišli do »Fansy« obleke za večerne svečane priložnosti.
Pravih modnih ukazov tudi to leto ni. Prevladovala bo vedno modna in za večerne obleke primerna črna. Ni pa nujno. Izogibajte se mrtvih, pastelnih tonov, sploh če želite biti opaženi. Nikar se ne izogibajte bleščečih materialov, še vedno pa je tu tudi pliš, elastični materiali in letošnji trend — mehko padajoča brušena svila.
Modeli so lahko nekoliko
bolj »načičkani«, odločajte pa se med kompleti bluz in kril ali enodelnih oblek, kjer je zelo posrečena simetrična kombinacija dveh ali več barv. Tudi v hlačah ne boste nič manj slavnostne, le pravi kroj in material morate izbrati.
Veliko ob takih priložnostih pomeni tudi Make-up. Nikar ne »škrtarite« z barvami in količino, naj bo slavnosten tudi vaš obraz. Seveda naličen z veliko mero okusa. Če tega ne znate sami, pojdite po pomoč h kozmetičarki.
pokažite z garderobo in pravim Učenjem.
Marsikdaj sicer lep izgled pokvari prav slabo ličenje.
Torej, bodite pogumni in odločni, ko se boste odpravljali na praznovanja. To pa
Trajni kodri
Osnova za vsako modno pričesko je trajna preparacija, katera mora biti izvedena zelo strokovno, da služi svojemu namenu. Dame, katere narava ni obdarila z narav-
nimi kodri, so pred večno dilemo, ali se odločiti za postopek trajne prcparacije. Frizerji svetujemo »da«, vendar mora biti postopek pravilno izveden. Jakost kodra pa prilagoditi želji stranke.
Trajna preparacija je kemijski proces. Zato je zelo pomembno, kako jo izvedemo. Strokovnjaki priporočajo več faz postopka, ka-
tere moramo natančno upoštevati. S postopkom trajne preparacije razgradimo las. Tako imenovane disulfidne vezi preoblikujemo že s tem, ko lase navijemo na navijal-ce. Da pa na novonastali kodri postanejo »trajni« poskrbi fiksir, torej utrdimo kodre. Po pravilno izvedeni trajni preparaciji je zelo pomembna nadaljnja nega las, da lasem vrnemo dovolj vlage, leska
in naravni videz. Stranko moramo seznaniti z uporabo regenerator-jev za lase, katere moramo obvezno uporabiti po vsakem umivanju las.
Frizerji Brivnic in česalnic smo seznanjeni z vsemi novostmi na tem področju, zato bomo lahko tudi strokovno svetovali našim cenjenim strankam.
Trajna preparacija las nam pripomore k oblikovanju modne ženske pričeske, enako pa velja tudi za drznejši moški svet.
IZ BRIVNIC IN ČESALNIC SVETUJEJO
ČETRTEK 31. oktober
PETEK 1. november
SOBOTA 2. november
NEDELJA 3. november
PONEDELJEK 4. november
TOREK 5. november
TV SI
TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Moja družina in ostale živali, angleika nadaljevanka, 6/10. 9.30 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 10.20 Mozaik. Šolska TV, ponovitev. 10.20 Velikani svetovne književnosti: Lau-treamont. 10.50 Nekoč je bilo ... življenje: Možgani (9/26). 11.20 Mozaik, ponovitev. Nikoli več, angleška nadaljevanka (2/3). 12.10 Video strani. 13.30 Poročila. 15.50 Video strani. 16.00 Sova, ponovitev. Kalni izvir, avstralska nadaljevanka, 2/10. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1.17.05 Mozaik, ponovitev. Boj za obstanek: Na morju, angleika poljudnoznanstvena serija. 17.35 Četrtek ob 17.30. 18.35 Video strani. 18.40 Spored za otroke in mlade. Nevarni zaliv, 20., zadnja epizoda, kanadske nanizanke. 19.05 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 M. Siggins: Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka (2/4). 21.00 Tednik. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Video strani. 22.25 Sova: Taksi, ameriika humor, naniz, 2/12; Kalni izvir, avstralska nad., 3/10; Jazz, blues ...
TV SLOVENIJA 2
17.10 Euroritem, 6. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Ljubljana RAI. 20.00 2arišče. 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju, angleška dokumentarna serija, 2/6. 20.55 Mali koncert nagrajencev XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije. Jovanovič Petra — flavta. 21.00 Večerni gost: dr. Ljubo Sire. 21.55 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike; Ivan Potrč: Lacko in Krefli. Adaptacija predstava Prešernovega gledališča Kranj. 23.25 Yutel.
HTV 1
9.45 Klub klobuk. 10.55 M. Siggins: Ljubezen in sovraštvo, kanadska nadaljevanka, 1/4. 12.05 Video strani. 15.30 Sova, ponovitev. Taxi, ameriika nanizanka, 2/12; Kalni izvir, avstralska nadaljevanka, 3/10. Jazz, blues ... 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev. Tednik. 18.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Forum. 20.20 Najbolj dolgotrajno sovraštvo, angleška dokumentarna serija, 1/3. 21.20 S. Trenter: Zgodbe Stiga Tren-terja, švedska nadaljevanka, 2/6. 22.15 Dnevnik 3. 22.35 Video strani. 22.40 Sova: Pri Huxtablovih, 14. epizoda amer. naniz. Dnevnik podeželskega župnika, francoski film (čb); Dražljivo, 13. epizoda francoskega erotičnega programa.
TV SLOVENIJA 2
17.10 Euroritem, ponovitev 6. oddaje. 17.30 Regionalni programi TV Slovenije, studio Maribor: Tele M. 19.00 Čez tri gore: Obirski ženski oktet in kvartet bratov Smrtnik. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.10 Mozart na turneji, 8/13. 23.00 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.-45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Speekter — zunanjepolitični magazin.
21.(05	Kviskoteka. 22.20 Dnevnik 2.
22.<40	Glasbena scena. 23 40 Poročila.
TV AVSTRIJA f
12.05 Tisoč mojstrovin. 12.15 Klub senjorjev, pon. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Me ženske. 13.35 Ljubimo Kate, serija. 14.00 Oh bog, gospod župnik, zabavna serija. 14.50 Tedaj. 15.05 Nekoč je bilo. Življenje, risana serija. 15.30 Am, dam, des. 15.55 Mini scena. 16.05 Ab-ba in Didrik, 4. del otroške serije 16.30 Hiti in tipi. 17.00 Mini ZIB. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Riptide, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Senik godcev, prenos iz Bolzana (Kari Moik). 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Kratki dnevi svobode, ameriško-ka-. nadska drama, 1987 (Richard Harris, Lindsay Wagner). 23.35 Sled druge ženske, kriminalka, 1986 (Mike Farrell, Margot Kidder). 1.10 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama, do 13.00 17.05 Leksikon umetnikov. 17.15 Evangeličanska maša (Imre Gyenge). 18.00 Pravica do ljubezni (150). 18.30 Milijonsko kolo. 18.55 Loto. 19.00 Dežela danes. 19.30 Čas v sliki da capo. 22.30 Spomini: Teddy Kollek. 23.30 Bart Boleslav, igra (Josef Baert). 0.40 Čas v sliki. 0.45 Ex libris.
SATELITSKA ¥V SATEUTSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, ad-damsovi. 9.30 Teleshop. 9.45 Poročila. 9.50 Snovi, iz katerih so sanje, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV borza. 13.35 Teleshop. 14.00 Thunder-cats, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16.45 Make up in pištole. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Mike Krüger Show. 21.10 Poročila. 21.15 Nočni klub »Porky 's«, komedija, 1981 (Dan Monahan, Kim Cantrall). 23.00 Poročila. 23.10 Halloween, Noč čarovnic, grozljivka, 1978 (Donald Pleasan-ce, Jamie Lee Curtis). 0.40 Tenis.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. f0.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Sov. 11.25 Divja Rosa. 12.110 Smith in Jones, serija. 13.05 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klani. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cerna je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 21, Jump Street. 20.15 Mini Playback Show. 21.15 Grad ob Vrb:skem jezeru, serija (Roy Black). 22.115 Lačni škorpijoni, akcijski, 1985 (Franc Pacino). 23.45 Poročila. 23.55 Frankenstein 70, grozljivka, 1966 (Bry-ant Halliday). 1.20 Hitchcock prikazuje.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Mike Krüger Show, ponovitev. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TB-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral. 16.45 Cannon (William Conrad). 17.40 Poročila. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Vsi predsednikovi možje, film o aferi Watergate, 1976 (Dustin Hoff-man, Robert Redford). 22.30 Poročila. 22.40 Na robu pekla, zaporniški, 1987 (David Carradine, Jan Michael Vin-.cent). 0.20 Šport. 0.25 Ostri Heinrich, erotični, 1970 (Horst Frank).
6.15 Leteči mlin na veter, lutkovni film. 7.35 Na veliki poti, film, 1986. 9.25 Napačni fantje, komedija, 1987 (Loui Andersen). 11.00 Baskervillski pes, kriminalka, 1972 (Stewart Granger). 12.10 Trop črnih ovc. 13.00 Kamp Cu-camonga, komedija, 1990. 14.40 Ledeni pirati, akcijski, 1983 (Robert Urih). 16.20 Festival uspešnic. 17.45 Otroška parada. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.15 Benny Hill. 19.25 Drugi dvojček, komedija, 1971 (Peter Weck). 21.10 Twin Peaks. 22.05 Nogomet. 23.00 Nečakinja od O., softseksi, 1968. 1.55 Oči pajka, kriminalka, 1971 (Klaus Kinski). 3.15 Trening formule 1.
8.40 Mozaik, ponovitev. 8.40 Angle-ščina-Follow me, 24. lekcija. 9.05 Radovedni Taček: slika. 9.20 Lonček kuhaj: ribja pašteta. 9.30 O. Župančič: Naslikam tičko. 9.40 Zgodbe iz školjke. 10.40 Ex lobris. 11.40 Večerni gost: dr. Ljubo Sire. 12.35 Mozart na turneji, 8/13. 13.30 Poročila. 13.40 Mozaik, ponovitev. Oči kritike. 14.20 Forum. 14.35 Video strani. 15.40 Video strani. 15.50 Marlboro music show, ponovitev. 16.20 Sova, ponovitev. Pri Huxtablovih, 14. epizoda ameriške nanizanke. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Quo vadiš, 1. del ameriškega filma. 18.25 Video strani. 18.30 Klasični dosežki v oblikovanju, ponovitev angleške dokumentarne serije (2/6). 18.55 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Tvariete. 21.35 Sova: Na zdravje!, 36. epizoda ameriške nanizanke. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Video strani. 22.25 Sova: Kalni izvir, avstralska nadaljevanka, 4/10; Rdeči pajek, ameriški film.
8.20 Otroška matineja: Živ žav. 9.15 Otroška matineja: Nevarni zaliv, 20., zadnja epizoda kanadske nanizanke. 9.45 Umetnost za vsak dan, francoska dokumentarna serija, ponovitev (5/5). 10.40 Garfield in prijatelji, ponovitev. 11.05 Video meh, 57. oddaja. 11.35 Obzorja duha. 11.55 Video strani. 12.00 Murphy Brown, 12. epizoda ameriike nanizanke. 12.30 Poročila. 12.40 Zelena ura, ponovitev. 13.40 Ona + on, ponovitev. 14.40 W. Jedrkiewicz: Za težave Bednarski, poljska nadaljevanka (5/7), 15.40 Sova, ponovitev: Na zdravje!, 36. epizoda ameriike nanizanke: Kalni izvir, avstralska nadaljevanka, 4/10. 16.50 Video strani. 16.55 Poslovne Informacije. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Neukrotljivi, ameriški film (čb). 19.00 Risanka. 19.10 TV mernik. 19.15 TV okno. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Moj prijatelj Giono, francoska serija (1/6). 21.30 Zdravo. 22.50 Dnevnik 3. 23.10 Video strani. 23.15 Sova: Polna hiša, ameriika nanizanka, 20/22; Kalni izvir, avstralska nadaljevanka, 5/10.
TV SLOVENIJA 2 ■ TV SLOVENIJA 2
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.35 Poročila. 16.40 TV koledar; Izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Dokumentarna oddaja. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.35 Talk-show. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Kulturna oddaja. 0.15 Poročila.
TV AVSTRIJA I
9.00 Čas v sliki. 9.05 Jolanda in tat, ameriški film, 1945 (Fred Astaire, Lucilie Bremer). 10.50 Novembrski dnevi, dokumentacija, 1990. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Loto. 13.40 Brandner Kaspar gleda v raj, nemški čb film, 1949 (Paul Hörbiger). 15.20 Risanka. 15.45 Prepir za oslovo senco. 17.00 Mini ZIB. 17.10 X-Iarge special: Paul McCartney v Liverpool. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Avstrijski gledališki muzej. 18.30 Riptide, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.55 Kulturni žurnal. 20.05 Šport. 20.15 Dobrodošli v klubu extra, Harald Juhnke. 21.15 Romanje v Santiago de Compostela. 22.15 Iskreča ljubezen, komedija, 1984 (Clio Goldsmith, Simon Ward). 23.55 Čas v sliki. 0.00 Winterhawk, pustolovska drama, 1975 (Michael Dante, Leif Erickson). 1.35 Čas V sliki.
TV AVSTRIJA 2
9.00.Čas v sliki. 9.05 Matineja: Axi-on. 9.35 Medeja, črno bela drama (Heidemarie Halheyer). 10.50 Salzburg Blues. 11.20 Mozartov koledar. 11.25 Mesija, oratorij. 13.40 Ljubi Mo'zart. 14.40 Iskanje popolnosti. 15.10 Računalniška animacija. 15.20 Leva božja roka. ameriški film, 1956 (Humphrey Bogart, Gene Tierney). 17.15 To je ostalo od dvojnega orla. Koniggratz. 18.00 Simpsonovi, risana serija. 18.25 Tedaj. 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 19.55 Kar mi je sveto, religija. 20.15 Pogled v brezno, TV film v veh delih, 1989 (Far-rah Fawcett, John Shea, Ryan O'Ne-al). 21.50 Čas v sliki. 21.55 Šport. 22.15 Elektrika vsakdana in v kulturi. 23.00 10 let Umetniških večerov: Prvo spoznanje. 0.05 TV Dante. 1.05 Mont-hy Pythonov leteči cirkus. 1.40 Kraj časa.
18.00 Kavarna, ponovitev. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Dnevnik BG. 20.15 Filmske uspešnice: Umor Troc-kega, francosko italijanski-angleški film. 21.55 Gostovanje slovenskega nacionalnega baleta v Minsku. 22.35 Yutel.
HTV 1
8.15 Pogovor. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor iz šolskega programa. 11.30 Znanstvena serija. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.45 Mladinski film. 15.15 Mikser »M«. 16.00 Dokumentarni film. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Sedmi čut. 16.55 Poročila. 17.30 TV teden. 17.45 TV razstava. 18.00 Serijski film. 18.55 Risana serija. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Interview tedna. 20.15 Igrani film. 21.50 Dokumentarni program. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Športna sobota . . . 23.00 Zabavno-glasbena oddaja. 23.45 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Simpsonovi. 9.30 Angleščina, začetni tečaj. 9.45 Angleščina. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Reka brez povratka, ponovitev ameriškega filma (Marilyn Monroe). 12.30 Hello, Austria. 13.00 čas v sliki. 13.10 Gospe Irene Beser, nemški film, 1961 (Luise Ullrich). 14 40 Medved Godrnjavčev, otroška opera. 15.15 Moj Teddy. 15.30 Kralj salamon, otroška serija v 13. delih. 15.35 Ghostbusters. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini ZIB. 17.10 Nesreča, TV film (Ester Filges). 18.00 Čas v sliki. 18.05 Nogomet. 18.30 Trio s štirimi pestmi, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.55 Kulturni žurnal, šport. 20.15 Stavimo..., šov v živo (Thomas Gottschalk). 22.00 Naš šef je ženska, serija, zadnji del. 22.50 Dva milijona v zlatu, akcijski, 1986 (Raul Julia, Fred Ward). 0.25 Plinska svetilka, klasični, 1939 (Adolf Wohlbrück). 1.45 Čas v sliki. 1.50 Ex libris.
TV AVSTRIJA 2
13.50 Leksikon umetnikov. 14.00 Zgodba o saksafonu, glasbena oddaja. 14.30 Stihi Christine Lavant. 15.15 Glasbene želje. 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Ljuba družina, serija. 17.45 Živali iščejo dom. 18.00 Pravica do4jubezni (151). 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 19.55 Dunajski odnos do smrti, dokumentacija. 20.15 Mehiške sanje, pustolovski, 1988 (Glenn Close, Keith Carradine). 21.55 Čas v sliki. 22.00 Večerni šport. 22.30 Glasbena meditacija Wolfa Biermanna. 23.35 Jazz, Dunaj 1991. 0.20 Čas v sliki. 0.25 Ex libris.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dobro jutro. 8.30 High Chaparral. 10.00 Vsi predsednikovi možje, ponovitev. 12.20 Kolo sreče. 13.00 Bingo. 12.35 Fantazijski otok. 14.15 Vzdržni Adam, avstrijski, 1950 (Gustav Waldau). 15.45 Sat 1 predstavlja. 16.15 Zapp. 16.40 Pearl Harboru, začetek serije, 1979 (Dennis Weaver, Angie Dickinson). 17.35 Dobitek na Sat 1. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 18.50 Kvadriga 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Menih z bičem, kriminalka, 1967 (Joachim Fuchsberger, Uschi Glas). 21.50 Poročila. 22.05 Profesionalci. 23.00 Poročilo o »zgodaj zrelih«, erotični, 1973. 0.30 Ostri Henrich, erotični. 2.00 Poročilo.
RTL PLUS
13.05 Želve. 13.30 Super Mario Brothers. 14.00 Ragazzi. 14.35 Spiegel TV: New Kids On The Block. 15.10 BJ in medved. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Čudovita leta. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.15 Houston Knights. 20.15 Imenitne tete, komedija, 1971 (Rudi Carrell). 22.00 Dall-As. 23.00 20 v avtu, 40 v postelji, seksi komedija, 1979. 0.30 Nečakinja od O., erotični, 1974. 1.50 Magazin za moške.
14.00 Program HTV 1. 19.00 Da ne bi bolelo: Debelost je ozdravljiva. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 V orlovi deželi, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/8. 20.30 Černobilski zvonovi, dokumentarna oddaja. 21.10 Ciklus filmov Mauricea Pialata: Policaj, francoski film. 23.00 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Inozemska znan.-po-pularna serija. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Zabava, komedija, 1967 (Peter Seilers, Claudine Longet). 10.40 Tedaj. 10.45 Comedy Capers (Harry Langdon). 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni (151). 13.35 Pojem v dežju, glasbena komedija, 1952 (Gene Kelly, Debbie Reynolds). 15.15 Narava. 15.25 Biblija za otroke. 15.55 Pregled sporeda. 16.10 Daktari. 17.00 Mini ZIB v nedeljo. 17.10 X-large z lestvico. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Trio s štirimi pestmi, akcijska serija. 19 15 Loto. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Jaz o sebi: Oskar Werner. 21.15 Ladja norcev, begunska drama, 1965 (Oskar Werner, Vivien Leigh, Simone Signo-ret). 23.35 Vizije. 23.40 II Sogno di Scipione, glasbeno gledališče (Robert Swensen). 1.00 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
4.30 šport, prenos formule ena. 9.00 Čas v sliki. 9.30 Kulturni zajtrk. 10.15 Universum: Igra s pošastjo, ponovitev. 11.00 Anton Bruckner, simfonija št. 4. Es-dur. 12.10 Pisati pomeni, učiti se umirati, portret Lise Aichinger. 13.00 Domovina, tuja domovina. 13.30 Podoba Avstrije. 14.15 Žalostna revolucija: Cerkev na Madžarskem. 15.00 Športno popoldne. 16.30 Svet pustolovščin, 4. del. 17.15 Klub senoorjev. 18.00 Pravica do ljubezni (152). 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Pogled v brezno (Small Sacrifices), drugi del TV filma (Farrah Fawcett, Ryan O'Neal). 21.55 Čas v sliki. 22.00 Šport. 22.05 Twin Peaks, serija. 23.35 Femmers, francoski film, 1983 (Helmut Berger, Alexandra Stewart). 0.55 MacGyver, serija. 1.40 Čas v sliki.
SATELITSKA TV
SAT 1
7.30 Dino, Addamsovi, Ollie, Thun-dercats. 9.10 Drops! 9.35 Zapp. 10.00 Potrošniški magazin. 10.30 Car gora: Grossglockner. 11.05 Vzdržni Adam, ponovitev filma. 12.45 Bingo. 13.10 Fantazijski otok. 14.05 Videoteke. 14.30 Mlekar, komedija, 1965 (Norman Wisdom). 16.05 Obalni pirati, serija. 16.30 Drops! 17.05 Morilski morski psi napadajo, akcijski, 1974 (Cornei Wide, Yaphet Kotto) 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Dva podivjanca, vestem, 1967 (Terence Hill, Bud Spencer). 21.55 Vreme. 22.00 Pogovor v stolpu. 23.15 Poročila. 23.25 Gorila, serija.
RTL PLUS
6.20 Flintstonovi otroci, Yogi. 9.30 Maščevanje rdečih jezdecev, pustolovski, 1960 (Lex Barker). 11.00 Tednik. 12.05 Dr. Who, serija. 12.35 Waterloo Creek. 13.55 Ultraman. 14.20 Adam 12. 15.05 Stara gozdarska koča, domovinski, 1956. 16.45 Petrova glasbena revija. 17.50 Dr. Westphal. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz. 20.15 Poletna noč, domovinski, 1967 (Robert Füller). 21.50 Spiegel TV. 22.30 Prime Time. 22.45 Grad Pompon Rouge. 23.15 Playboy Late Night. 0.15 Twinky, angleški film, 1969 (Charles Bronson). 1.50 Formula ena, povzetek.
8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica (7/12). 9.20 Da ne bi bolelo: Debelost je ozdravljiva. 9.40 The english brass ensemble. 10.10 Utrip. 10.25 Zrcalo tedna. 10.40 TV mernik. 10.55 Video strani. 15.00 Obzorja duha, ponovitev. 15.20 Sova, ponovitev; Polna hiša, ameriška nanizanka, 20/22; Kalni izvir, avstralska nadaljevanka, 5/10. 16.40 Video strani. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Dnevnik 1.17.05 Mozaik, ponovitev. Zdravo. 18.25 Video strani. 18.30 Spored za otroke in mlade. 18.30 Radovedni Taček: Kolo. 18.45 Kurt Eigei: Slonček Bimbo. 19.00 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Josip Tavčar: Balada o jubileju, drama TV Slovenije. 22.05 Dnevnik 3. 22.25 Video strani. 22.30 Portret slovenskih glasbenikov: Samo Hubad. 23.10 Sova: Kalni izvir, avstralska nadaljevanka, 6/10; Nedotakljivi, 10. epizoda ameriike nanizanke (čb). 0.45 Video strani.
TV SLOVENIJA 2
17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik kp. 20.00 Pesem je ... Tomaž Pengov. 20.30 Made in Slovenija. 23.00 Yutel. 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni (152). 9.30 Podoba Avstrije, pon. 10.00 Šolska TV: Peru. 10.15 Šolska TV. 10.30 Leva božja roka, ameriški film, ponovitev (Humphrey Bogart). 11.55 Tedaj. 12.00 Čas v sliki. 13.10 Ljudski pravnik. 13.40 Narava. 14.10 Jack Clementi, serija. 14.45 Otroške pesmi. 15.05 Garfield. 15.30 Am, dam des: Zvit kot lisica. 15.55 Otroški servis. 16.05 Ebba in Didrik, otroška serija. 16.30 Vif-Zack. 17.00 Mini ZIB. 17.10 Spored po željah. 18.30 Tri s štirimi pestmi, akcijska serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani, letni pregled. 21.45 Hunter (Fred Dryer). 22.30 Lola Montez, francosko-nemški film, 1955 (Martine Carol, Peter Ustinov). 0.20 Plesna hiša. 0.25 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
16.25 Leksikon umetnikov. 16.35 Smithsonianov svet, peti del: pisalna miza v džungli. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Pravica do ljubezni (153). 18.30 Srčece (Rudi Carrell). 19.30 Čas v sliki. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Teleshop: Go Westl, dve leti po padcu komunizma v Pragi, prvi del dokumentacije. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Rojstvo Evrope, drugi del. 23.25 Nočni studio: Kako nas vidijo drugi. 0.25 Hello, Austria. 0.55 Čas v sliki.
9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 Četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina Follow me, 26. lekcija. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 12.40 Made in Slovenija. 13.30 Poročila. 14.30 Video strani. 14.40 Mozaik, ponovitev. Angleščina Follow me, 26. lekcija. 1.05 Sova, ponovitev; Kalni izvir, avstralska nadaljevanka, 6/10; Nedotakljivi, 10. epizoda ameriike nanizanke (čb). 16.40 Video strani. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik. Šolska TV. 17.05 Kako nastanejo fosili, 1. del. 17.20 Napravimo terarij. 17.35 Nekoč je bilo... življenje: Nevroni (10/26). 18.05 Video strani. 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.10 Lonček kuhaj: Jabolčni zavitek. 18.25 Alf, 51. epizoda ameriške nanizanke. 18.50 Papir. 19.00 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 A. New-man: Občutek krivde, angleika nadaljevanka (4/7). 21.00 Novosti založb. 21.10 Show Rudija Carella, ponovitev. 22.45 Dnevnik 3. 23.05 Poslovna borza. 23.15 Video strani. 23.20 Sova: Življenje brez Georga, angl. naniz. 3/6; Klani izvir, avstralska nadaljevanka, 7/10; Glasba skozi čas, ko-produkcija 5/16. 1.00 Video strani..
TV SLOVENIJA 2
17.10 Euroritem, 7. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio 2 Koper. 19.00 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja, Ljubljana '91, 3. oddaja. 19.30 Dnevnik SA. 20.00 Žarišče. 20.30 Umetniški večer; S skrbjo in obupom, 4., zadnji del nizozemske dokumentarne serije. 23.00 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Kino-klub Evropa. 0.25 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni (153). 9.30 Angleščina, Foilow me (32 in 33). 10.00 Šolska TV. 10.15 Šolska TV. 10.30 Mehiške sanje, ponovitev TV filma. 12.05 Šport v ponedeljek, ponovitev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Radi imamo Kate, serija. 14.00 Waltonovi. 14.45 Mladi glasbeniki. 15.05 Tudi zabava mora biti. 15.30 Am, dam des: Zvest kot pes? 15.55 Detektivi za okolje. 16.05 Ebba in Didrik, serija. 16.30 Glasbena delavnica. 17.00 Mini ZIB. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi.trg. 18.30 Trio s štirimi pestmi, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Univerzum: Irska, otok svetnikov, dokumentarni film. 21.00 Selfman. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Terminator, ameriški akcijski film, 1984 (Arnold Schwarzenegger, Michael Biehn). 23.00 Plesalka, japonski TV film (Hiro-mi Go, Lisa Wolf). 0.40 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
16.50 Leksikon umetnikov, nato Tedaj. 17.00 Šolska TV: Literatura in njen čas. 17.25 Helfi, pon 17.30 Orientacija. 18.00 Pravica do ljubezni (154). 18.30 Avstrijski zabavni video. 19.00 Dežele danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Portret Arnolda Schwarzeneggerja, dokumentacija štajerske TV. 21.00 Selfman. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Klub 2, nato Poročila.
SATELITSKA TV SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Dva podivjanca, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Videoteke. 14.00 Thundercats. Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.45 Addamsovi, serijska komedija. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Traper John. 21.10 Poročila. 21.15 Od ljubezni obseden kmet, veseloigra v treh delih, 1990. 22.55 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Kanal 4 reportaže. 0.30 Kratki filmi. 0.55 Traper John.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 10.10 Od ljubezni obseden kmet, ponovitev veseloigre. 12.05 Kolo sreče. 12.4 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 13.3 Teleshop. 15.0 Bo-nanza. 16.45 Loterija, zabavna serija (Marshall Colt). 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Od srca do srca, narodna glas-ba.21.10 Poročila. 21.15 Štirje za Ave Mario, vestem, 1968 (Terence Hill, Bud Spencer). 23.20 Spiegel TV. 23.50 Poročila. 0.00 Na begu, serija (David Janssen). 0.50 Bonanza.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi (338). 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.30 Divja Rosa. 12.10 Smith in Jones. 13.05 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara (662). 14.20 Springfieldova zgodba (1345). 15.50 Cips, serija. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 A-team, serija (George Peppard). 20.15 Vrnitev v prihodnost, serija. 21.15 Gumijastih medvedkov ne poljubljamo, komedija, 1989 (Christopher Mitchum). 22.55 Kulturni magazin. 23.25 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Nazaj v čas, grozljivka, 1987 (Zach Galligan). 1.30 Hitchcock prikazuje.
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.30 Divja Rosa (64). 12.10 Smith in Jones. 13.05 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Burt Reydnolds kot L. B. Stryker: Zmagovalec dobi vse, kriminalka, 1990. 21.55 Explosiv, politični magazin. 22.55 Zakon v Los Angelesu. 23.50 Poročila. 0.00 Umor po ameriško, kriminalka, 1988 (Michael Bo-wen). 1.30 Hitchcock.
SREDA 6. november
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani. 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 Živ žav. 9.55 Josip Tavčar: Balada o jubileju, drama TV Slovenije. 11.05 A. Newman: Občutek krivde, angleika nadaljevanka (4/7). 11.55 Eurorltem, 7. oddaja. 12.10 Video strani. 13.30 Poročila. 15.10 Sova, ponovitev, Življenje brez Georga, angleika nanizanka, 4/6; Kalni izvir, avstralska nadaljevanka, 7/10. 16.40 Video strani. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Dnevnik 1. 17.05 Mozaik, ponovitev. 17.05 Boj za obstanek, angleika poljudnoznanstvena oddaja. 17.30 Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja (7/13). 17.45 ViT deo strani. 17.50 Spored za otroke in mlade, Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Povečava, angleiki film. 22.00 Dnevnik 3. 23.00 Video strani. 23.05 Druga godba '91, mala dudačka muzika (Čeika), 2. del. 23.35 Sova: Alf, 61. epizoda ameriike nanizanke; Kalni izvir, avstralska nadaljevanka, 8/10. 0.50 Video strani.
TV SLOVENIJA 2
18.10 Euroritem, ponovitev 7. oddaje. 18.30 Mostovi. 19.00 TV Slovenija 2, studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 TV ruleta: 19.30 Dnevnik ORF, 20.00 Športna sreda. 22.15 Svet poroča. 23.00 Yutel.
HTV 1
9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 1.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 23.25 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Francoščina. 10.00 Šolska TV: Dust Busters. 10.15 Šolska TV. 10.30 Festival Charlija Chaplina, nemi film, 1916 (Charlie Chaplin). 12.05 Tedaj. 12.10 Reportaže iz tujine, ponovitev. 13.10 Mi. 13.35 Radi imamo Kate, serija. 14.00 Wichertsovi, serija. 14.45 Risanke. 14.55 Otroške pesmi. 15.05 Racmanove zgodbe, risana serija. 15.30 Klovn Habakuk. 16.05 Ebba in Didrick. 16.30 Mini klub. 17.00 Mini ZIB. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Ko bi to vedeli sosedje, družinska serija v šestih delih (Towie Kleiner, Anja Kruse). 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dvoboj src, romantični, 1990 (Alison Doody, Benedict Taylor). 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Črna devica, francoski film (Pierre Banderet, Micheline Čecuyer). £2.55 Vaba, TV film Petra Turrinija (Levin Kress). 0.25 MacGyver. 1.10 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
16.50 Leksikon umetnikov, nato Tedaj. 17.00 Multikulturno življenje. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Pravica do ljubezni (155). 18.30 Kviz z živalmi. 19.00 Dežele danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Georg Eisner, eden iz Nemčije, TV film o atentatu na Hitlerja, 8. novembra 1939 (Klaus Maria Brandauer, Brian Dennehy). 21.50 Novo v kinu. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Večerni šport, nato Čas v sliki.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Štirje za Ava Mario, ponovitev vestema. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop 15.50 Kung Fu. 16.45 Misisipi, kriminalistična serija. 17.45 Družina Addams. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Hunter. 21.10 Poročila. 21.15 Ob sedmih je svet še v redu, komedija, 1968 (Archibald Eser). 22.55 Poročila. 23.05 Petek trinajstega, serija. 0.00 Hunter. 0.50 Misisipi, pon.
TELE 5
6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Sov. 11.30 Divja Rosa. 12.10 Smith in Jone. 13.05 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 1505 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost. 20.15 Narodna glasba. 21.15 Gottsc-halk, osebni šov. 22.15 Stern TV. 22.50 Naslovi in odlikovanja. 23.20 Beny Hill. 23.50 Poročila. 0.00 Kinjite, akcijski, 1989 (Charles Bronson, Peggy Lip-tón). 130 Hitchcock:
Kulturni center Ivan Napotnik
abonmaji 1991/92
NOVEMBER 199J
—	Petek, 7. novembra 1991 ob 19.00
knjižnica Velenje
SLOMŠEK DANES
O pomenu Slomška za današnji čas bo govoril škof dr. Vekoslav Grmič.
V velenjski NAMI je razstava osnutkov spomenikov škofu A. M. Slomšku Vstopnine ni!
—	Sobota, 16. novembra, ob 10.00
mala dvorana doma kulture litkovni abonma in izven
VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV
lutkovno gledališče Maribor Vstopnice 100 S LT.
—	Četrtek, 14. novembra, ob 19.30
cerkev sv. Mihaela v Šoštanju za glasbeni abonma in izven
OLGA GRACELJ, sopran MAKS STRMCNIK, orgle STANKO ARNOLD, troben ta
Vstopnice 300 SLT, mladina 200 SLT.
—	Petek, 22. novembra, ob 19.00
galerija — knjižnica Velenje ALENKA PIRMAN
otvoritev slikarske razstave
—	Sobota, 23. novembra, ob 19.30
dom kulture Velenje za gledališki abonma in izven
POHUJŠANJE PO CANKARJU
Gostuje: Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Režija: Martin Kušej
Vstopnice 300 SLT, mladina 200 SLT.
—	Torek, 3. decembra, ob 17.00
dom kulture Velenje za mladinski abonma in izven Peter Weiss:
NOC GOSTOV
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Vstopnice 200 SLT.
Drugi obisk HAMLETA v Mariboru
Točen termin bo javljen naknadno!
PREDBOŽlCNI CIKLUS
Graz, 7. decembra, odhod ob 6.00
Sejem daril in Christkindl sejem.
Cena aranžmana 490 SLT.
Dunaj, 14. decembra, odhod ob 5.00
Christkindl sejem, jaslice v katedrali sv. Petra, božični nakupi.
Cena aranžmana 990 SLT.
Salzburg, 21. decembra, odhod ob 6.00
Mozartovo mesto, Mozartova hiša, Mozartov koncert.
Cena 1100 SLT in vstopnina za koncert.
Dunaj, 21. decembra, odhod ob 7.00
Predbožični Dunaj, Christkindl sejem, musical »Freudiana«.
Cena 990 SLT in vstopnica za musical.
ABONMAJI 91/92
Še vedno vpisujemo vse vrste abonmajev. V gledališkem in glasbenem programu bosta poleg 6 razpisanih predstav ali koncertov še po ena brezplačna prireditev za abonente.
--

Pozdravljeni prijatelji dobre glasbe in svežih glasbenih novic. Že zadnjič sem vam natrosil nekaj čisto novih podatkov o glasbi, ki je trenutno v »špici«. Danes pa samo še nadaljujem že začeto.
Se je znova pojavila večno mlada rokerica Tina Turner s ploščo, na kateri so zbrani vsi njeni najboljši hiti z naslovom Symply the best. . . YO ... Tudi Jason Donovan je izdal kolekcijo svojih
1
NEU 2
NEU
3
NEU
4
(1)	2. Wo.
5
(4) 5. Wo.
6
(2)	4. Wo.
7
NEU
Stars
Simply Red
Diamonds and Pearls
Prince « the N.P.G.
Best
'urner
Simpty the I
Tina Turm
Waking up the Neighbours
Bryan Adams
From Time to Time
Paul Young
On every Street
Dire Stralts
The Best of R.È.M.
R.E.M.
8	Use your Illusion II (3) 3 Wo.	Guns N'Roses _
9	The ultimate Collection
(6) 3. Wo.	Marc Bolan/T. Rex
10	Üse your Illusion I
(5) 3. Wo	Guns N'Roses__
uspešnic, zbranih pod imenom Greatest hits!... YO .. . Skupina Simply red je po dolgem premoru zopet poslala na tržišče novi album, ki nosi ime »Stars«, iz njega pa lahko že veselo poslušate prvo uspešnico »So-mething got me started«, ki je res super »štiklc« ... YO ... Marky Mark&Funky Bunch, skupina, ki jo poznamo po velikem MTV »Good vibrati-ons«, se pripravlja na izdajo svojega prvega LP prvenca z naslovom »Music for the peo-ple« ... YO ... Richard Marx je kar nekaj časa potreboval za novi izdelek. Sedaj se predstavlja s komadom »Keep comming back«, ki bo verjetno v kratkem postala velik hit!... YO... Svežo singel ploščo ima tudi duet, ki ga poznamo pod imenom Pet shop boys in se imenuje »DJ culture«, prav tako dobro pa gre tudi skupini Dire Straits, ki je iz zadnjega LP-ja že izdala drugi hit single »Heavy fuel« ... YO ... PM dawn, duo s hitom »Set
U)
s
10 (U C
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita I0.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krhtič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Cena posameznega izvoda je 30,00 tolarjev, mesečna naročnina 120,00 tolarjev, trimesečna naročnina 360,00 tolarjev, polletna naročnina 720,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 600,00 tolarjev.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
NenJfočenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1987, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
c/----
Velenje
Oddajamo na uttrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec).
Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKV 88,9 IN 97,2 Mhz
ČETRTEK, 31. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 1. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 18.00 Lahko noč.
SOBOTA, 2. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 3. NOVEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trič trač in druge čveke; 12.30 Na svidenje; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi — vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 Servisne informacije in epp bloki; 18.50 Poročila; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 4. NOVEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkovo športno popoldne; 18.00 Najboljše, najnovejše; 20.00 Lahko noč.
TOREK, 5. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Odstopim, odstopiš; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 6. NOVEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Strokovni nasveti; 19.00 Minute z domačimi ansambli; 20.00 Lahko noč.
1 1	M	M	M	1°	1	1 1 I
Simply red
adrift on memory bliss« ima zunaj»že novega, ki nosi naslov »A watchers point of View« ... YO ... Svoje nove plošče pa so med drugim izdali še: Francesko Napoli, AI Bano in Romina Pover, Lisa Stansfield in ostali . . .
Za danes naj bo napisanega dovolj. Za vse informacije sem vam na voljo na tel. številki 855-191 (od 17,—19. ure) vsak dan, sicer pa vsak ponedeljek od 18. ure dalje budno poslušajte oddajo »Najboljše — najnovejše« na valovih radia Velenje.
Do naslednjič pa . . .!
NAŠ ČAS VELENJE
OBČINA VELENJE REDNI KINO
Četrtek, 31. 10. NI REDNIH PREDSTAV TEMVEČ SAMO PREDSTAVI NOČNEGA KINA!
Petek, 1. 11. NI FILMSKIH PREDSTAV! "
Sobota in nedelja, 2., 3. 10. ob 18. in 20. uri PRAZNOVANJE - ameriški, grozljivka. V gl. vi.: James Hougton. Režija: James Robertson.
Leta 1784 so čarovnico Elondo kot hči Hudiča obsodili na smrt toda njen zlobni duh ne mre. 200 let kasneje se v okolici cerkve dogajajo čudne reči. Serija umorov šokira javnost.. .
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 4. 11. ob 20. uri FILMSKI ABONMA tudi ZA IZVEN!
OSCAR — ameriška komedija. V gl. vi.: Sylvester Stallone, Ornella Muri. Režija: John Landis.
Čudovita komedija o mafi-jaškem šefu, ki očetu na smrtni postelji obljubi, da bo zaživel pošteno. Toda to niti ni tako lahko. Naenkrat se pojavi hčerka za katero niti ni vedel pa še dva zeta povrhu, nova služkinja mu podari novo hčerko, zmedejo ga »pošteni bankirji« ter policija, ki mu nič ne verjame ...
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, 31. 10. ob 18. in 20. uri.
Sobota, 2. 11. ob 22. uri POREDNA DAMA - trda erotika.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 3.11. ob 19. uri POREDNA DAMA - trda erotika.
Ponedljek, 4. 11. ob 19. uri PRAZNOVANJE - ameriški, grozljivka.
Sreda, 6. 11. ob 18. uri izredna predstava ROBIN HOOD — amer. avant. v gl. vlogi: Kevin Costner.
V PRODAJI IMAMO MAJICE TERMINATOR II in ROBIN HOOOD! CENA: 200 SLT! KUPITE JIH LAHKO V PISARNI REDNEGA KINA, Koroška 44 ALI PRI BLAGAJNAH PRED PREDSTAVAMI!
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Torek, 5. 11. ob 18. uri IZREDNA PREDSTAVA! ROBIN HOOD - PRINC TATOV — ameriški avant. spektakl.. V gl. vi.: Kevin Costner.
Občina Mozirje
KINO »DOM« MOZIRJE
2. in 3. 11. - UMAZAN DENAR, ameriški akcijski
7. 11. - BREZ IZHODA, ameriški akcijski KINO »JELKA« NAZARJE
2. in 3. 11. - SAMO ŠE 48 UR, ameriški akcijski KINO »LJUBNO«
2. in 3. 11. - GREMLINI II, ameriški akcijski
1. novembra več vlakov
Celjsko železniško gospodarstvo sporoča, da bodo na progi Celje—Velenje v petek, 1. novembra, vozili trije vlaki in sicer ob 8.30, 13.00 in 18.30.
Iz Velenja v Celje pa bodo odhodi ob 11.25, 17.20 in 19.25.
teL 883 481, 888 480
mfuto.z o3U o3U v naX Sax
IŠČEMO MLAJŠO UPOKOJENKO za nego starejše ženske v Šoštanju. © 852-420.
NOVO KUHINJSKO MIZO s
štirimi stoli prodam po ugodni ceni. © 852-420. UVOŽEN OTROŠKI VOZIČEK, spalno vrečo za dojenčka in pomivalno korito z elementom, ugodno prodam. Informacije Jenkova 19/18 Velenje. V MALI SEVI, NAD LUCIJO pri Portorožu, ugodno prodam vikend hišo. © na upravi lista 855-450.
ZA ŠEST MESECEV NAJAMEM DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju. Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Plačilo v naprej«.
PREKLIC DIPLOME za elek-tromehanika 1983 na ime Bojan Stanko, Jenkova 10, Velenje.
OTROŠKO POSTELJICO PRODAM. Karaš, Špeglova I, Pesje.
60« m' SADOVNJAKA v Topol šici prodam. © 858-852 popoldan.
PARCELO V BLIŽINI VELENJA 500 m2, prodam. © 885-803.
POLOVICO HIŠE (dvojček) na Gorici, prodam. Cena 270.000 DEM. © 858-265. POSLOVNO DELOVNI PROSTOR oddam v najem. © 858-022.
AVTO R-4, letnik 1986 in prašiča za zakol, prodam. © 893-831. PREKLICUJEM VOZOVNICO
na relaciji Plešivec—Gorenje na ime Vid Oblak, Plešivec 23, Velenje.
JUGO 55 GV Koral, registriran do maja 92, 24.000 km, prodam. © 851-063.
POSLOVNE PROSTORE ODDAM V NAJEM, 60 m2 in 40 m2
v Velenju. © 851-094. IŠČEMO HONORARNO DE-LAVKQ za čiščenje gostilne, trikrat tedensko. © 778-080.
TRAJNO ŽAREČO PEČ EMO
radio kasetnik Kamacrown K 3214 z daljincem, ČBTV Gorenje (3 leta) z daljincem ter šivalni stroj Ruža step, prodam. Tajn-šek. Kersnikova 13/1II-BMW 316, letnik 1986 in garažo na Prešernovi 9, prodam. ©855-415 po 15. uri. V BLIŽINI ŽALCA prodam novo dvostanovanjsko hišo Al. © 712-244 po 18. uri. KAVČ, DVA FOTELJA in barvni TV ugodno prodam. © 850-746.
ČOLN MAESTRAL 9 in motor Tomos 4 z vso opremo prodam. © 850-746.
ŠKODO 135 L, novo in AX II TRE 1989 prodam. © 858-233.
ELEKTROSTORITVE V
STEČAJU, razprodajajo preostanek materiala vsak dan od 12. do 14. ure na Koroški 48 v Velenju.
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
razpisuje ZAČETNI TEČAJ ZA SYNTHESIZER
Informacije, prijave tel.: 854-539.
ZAHVALA Ob smrti drage sestre
Amalije Hladin
23. 6. 1912-22. 10. 1991
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Renkovi za njeno zdravljenje in skrb, ter gospe Mariji Žorž za poslovilne besede.
VSI NJENI!
ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega
Franca Petka
iz Velenja, Prisojna ulica 7
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo primariju dr. Fijavžu za izredno skrb pri večletnem
zdravljenju.
Zahvala velja tudi govornikom, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Iskrena hvala vsem sosedom za izkazano pomoč.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Našo drago mamo, babico, prababico, sestro, svakinjo in teto
Katico Kolšek
roj. Štiglic 9. 10. 1911
smo pospremili na zadnji poti dne 23. 10. 1991 na pokopališču v Šmartnem ob Paki. Vsem sorodnikom, posebej Mariji Burnik, sosedom, prijateljem, znancem, krajanom, ki so jo pospremili na tej zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, dali za svete maše in druge humane namene, nam ustno in pisno izrekali sožalje, se iskreno zahvaljujemo.
Najlepša hvala gospodu župniku za lep mašni obred, enako organistu gospodu
Klančniku in moškemu pevskemu zboru. Zahvala velja tudi pogrebcem, praporščakoma in gospe Mariji Bole za zadnje tople
besede slovesa.
VSI NJENI
IZDELUJEM PLOŠČE ZA KMEČKE PEČI in kamine. Dobava takoj. Dorè Matjaž, Mozirje 135. © 831-985.
UREJEN POSLOVNI PROSTOR 30 m2 s telefonom v centru Velenja, oddamo s 15. novembrom 1991 v najem. Informacije po © 854-381.
PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE išče zakupnika za Mozirsko kočo na Golteh — takoj. © 831-15 ali 831-204.
Biffi
MOJCA ZUPANČIČ Janka Ulriha 40, Pesje Tel.: 857-379
ZA VAS SMO PRIPRAVILI LEPO IZBIRO:
•	ženskih uvoženih poročnih oblek, večernih oblek, kijih lahko kupite ali le izposodite
•	modnih dodatkov
sprejemamo tudi naročila za šivanje po meri
Delovni čas: od 9. do 18. ure.
m t jmm m ¥
wmßmm
nama
IV samopostrežni prodajalni:
•	kava Milka 200 g	52,80 SLT I
•	Merlot 1/1	48,80 SLT I
•	Thomy gorčica 800 g	61,20 SLT I
•	Viki krema 800 g	155,40 SLT |
Na športnem oddelku - VSE ZA SMUČANJE!
•	Tyrolia 540-590 Fre flex 4.629,80-12.772,70 SLTl
•	palice: — kid 75	246,90 SLTl
— MBX	1.615,90 SLTl
smuči UGODNO!
RC, SL, GX
4.976,00—5.295,60 SLTl MBX26	14.234,30 SLT
Ponovno lahko izberete puhovke BRUGI!
Za nakup v veleblagovnici NAMA, razen v samopostrežni prodajalni vam nudimo IZREDNO UGODNE KREDITNE POGOJE na 4 IN S MESECEV in seveda možnost nakupa na 3 čeke S
Dežurstva r ^ms
Dežurstva Občina Velenje
V Zdravstvenem domu Velenje: Zdravniki:
Četrtek, 31. oktobra — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. O. Renko in dr. Vidovič
Petek, 1. novembra — dr. O. Renko in dr. K. Kozorog
Soboto, 2. novembra in nedeljo, 3. novembra — dr. D. Vrabič in dr. Kočevar
Ponedeljek, 4. novembra — dopoldan dr. Zuber, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. S. Rus in dr. Mijin
Zobozdravstvo:
V petek. 1. novembra in nedeljo, 3. novembra — dr. Darinka Suster, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
Lekarna :
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna Velenje z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
ßisiro £
Na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od I. novembra do 8. novembra — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, Velenje, tel.: 857-875.
Na Veterinarski postaji v Mozirju:
Do 3. novembra — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel. 831-219.
Od 4. novembra do 10. novembra — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769.
Franc Sovič, roj. 1966, Ravne št. 52 in Marjana Knez, roj. 1966, Zavodnje št. 1966, Rafael Lob-nik, roj. 1951, Velenje, Ul. Vr-njačke banje št. 3 in Rozalija La-mot, roj. 1973, Velenje, Ul. Vr-njačke banje št. 3, Savo Ristič, roj. 1962, Velenje, Šercerjeva c. št. 17 in Danica Oder, roj. 1961, Šercerjeva c. št. 17.
Q
SMRTI
Anton Jurejevčič, roj. 1941, Žalec, Prežihova 5, Franc Obšte-ter, roj. 1940, Ravne št. 113/c, Amalija Hladin, roj. 1912, Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča št. 42, Jožef Meh, roj. 1920, Ravne št. 94, Dragica Jerebinšek, roj. 1939, Celje, Goručanova 3, Franc Petek, roj. 1923, Velenje, Prisojna c. št. 7, Adolf Miklavc, roj. 1906, Polzela št. 1.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, očima in starega očeta
Stanislava Rančana
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje,
sveče in maše.
Zahvala velja tudi osebju in zdravnikom bolnišnice Topolšica. Žalujoči vsi njegovi
Sivo nebo strmi na nas kakor molk, ki duši naše duše, ptica ne more več leteti, volja ne more več oživeti.
(S. Kosovel)
Ob nenadni smrti našega dragega
Jožeta Meha
iz Raven
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, njegovim in našim prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili do njegovega poslednjega doma. Hvala govornikoma za poslovilne besede, rudarski godbi in rudarjem za zadnji pozdrav ter gospodu duhovniku za opravljen obred.
VSI NJEGOVI
ljudske
Potrebujemo kuhinje?
Boj proti steklini
Velenjski lovci položili 2350 vab s cepivom
Znano je, da je steklina, ki se je po drugi svetovni vojni razširila po vsej Evropi, kužna in neozdravljiva bolezen, za katero zbolijo ljudje in živali. Da bi se ta bolezen ne širila preveč, jo skušamo zatreti s cepljenjem lisic, ki so njen najpogostejši prenašalec. Prejšnjo soboto je po vsej Sloveniji potekala akcija polaganja vab s cepivom proti steklini na lovskih revirjih, na njej pa so sodelovali tudi lovci velenjske občine. To je že njihova druga akcija, prvič so vabe položili letos pomladi. V treh tednih kontrole so ugotovili, da 70 odsto-• tkov pomladi položenih vab ni več, v upanju seveda, da so bile učinkovite.
V občini Velenje, kjer deluje pet lovskih družin, se je sobotne akcije udeležilo 150 lovcev, ki so položili kar 2.350 vab s cepivom, seveda prostovoljno. Cepiva, ki so sicer zelo draga, je kupil veterinarski zavod Slovenije. Na posebej določenem območju, tokrat v okolici Šentilja, so lovci postavili še 57 vab za kontrolo in jih primerno označili s količki. Na kraju ne bo odveč, če krajane opozorimo, da naj najdeno vabo s cepivom, rjavo sive barve, velike 5 x 5 x 1,5 centimetrov z neprijetnim vonjem po ribah pustijo pri miru in jih naj ne pri-jemljejo z rokami.
(bm)
Kljub nizkemu cenzusu veliko republiških štipendij
Pregovoru oziroma ljudski modrosti kdor ne dela, naj tudi ne je, v preteklih letih nismo mogli prav ničesar očitati. Tudi danes mu ne bi, če veter, ki veje v naši družbi na vseh področjih življenja in dela ne bi malo omajal njegove trdnosti. Namreč zaradi pomanjkanja novih programov in razmer na trgu postaja delo ne le vrednota, mapak sreča, na pol prazen želodec pa odsev kriznih razmer.
Zategovanje pasu pri stika-nju konca s koncem meseca se v vse več družinah ne obnese več. Trkanje na vrata Centra za socialno delo, kjer z razdelitvijo pomoči poskušajo pomagati ljudem v stiski, vedno ni uspešno. In kakovost življenja — dolgo opevan cilj marsikaterega razvojnega dokumenta iz preteklih let, postaja deklarativna fraza. Zamenjale so jo osiromašene gospodinjske košarice, pa tudi velike oči in lačna usta.
Za te so v razvitih državah poskrbeli z nekakšnimi ljudskimi kuhinjami, pri nas v Ljubljani, pred leti, pa za klošarje (v zavetišču jih živi okrog 25) z radelilnico hrane. Proti »pajčevini v želodcu« se trudijo še nekatere Karita-sove ustanove. V Velenju mi-
sel o ljudski kuhinji ni od danes, ampak je stara že nekaj let. Tega vprašanja so se lotevali skupaj Center za socialno delo, bivši sindikat in nekatere službe v kolektivih. Ob premlevanju teme so bili zaključki vedno enaki: izraženih potreb po ljudski kuhinji, razdelilnici hrane ali kakorkoli že imenujemo »men-zo« za plitke žepe, ni bilo. Tudi pogledi na problem so bili drugačni kot v marsikaterem drugem okolju. Ni bilo malo takih, ki so menili, da je za čakajočega v vrsti na obrok enolončnice to ponižujoče, da o individualnosti, kratenju svobode na nek način ne izgubljamo besed. Pri tehtanju vrednosti ljudske kuhinje, njenih učinkih, ob dejstvu, da so te namenjene le posameznikom in ne družinam, pa ni bilo zanemarljivo še finančno breme. Zato je takrat prevladala usmeritev — dodelitev tolikšne pomoči, da si bodo lahko obroke pripravili sami. Dobrodelnost, skrb za posameznika se naj bi torej kazala v drugačni obliki in ne v ljudskih kuhinjah.
Nove razmere bi danes najbrž razdelila mnenja, kaj je za človeka bolje. Jelka Fu-
žir, direktorica Centra za socialno delo Velenje — ustanove, ki naj bi pri tem odigrala vlogo koordinatorja, pravi: »Zahodni vzorec ne bi motil, če ne bi izhajali iz obubožane socialne države. Ljudske kuhinje sicer sodijo v krog demokracije, toda zanjo še nismo zreli. Da pa je to tema našega vsakdana in ne obrobja, kaže vse večje število prejemnikov najrazličnejših pomoči. Kanček ponosa in opiranje na lastne zmožnosti sta danes pri večini še vedno tista, ki krojita socialno politiko posameznika in tudi družine.« Zagotovitev enega obroka- bi bila, po mnenju sogovornice, veliko osiromašenje, trije obroki ob sedanjih stroških pa bi stali družbo vsaj enkrat več kot so trenutno začasne denarne pomoči. Nesposobni za delo prejemajo 3700 tolarjev pomoči kot edini vir, nezaposleni brez družine pa praviloma dobijo začasno pomoč do prve ali naslednje zaposlitve v višini 1500 do 2000 tolarjev. »Tudi če bi se pri nas pojavile potrebe po organiziranju ljudske kuhinje si je najbrž ne bi mogli privoščiti. Ni denarja, brez tega pa ni mogoče ničesar organizirati.«
Na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje zatrjujejo, da so za razmišljanja o
tem poklicani, ne morejo pa prevzeti vloge ustanovitelja. Nimajo ne ustreznih prostorov, ne ljudi in denarja. Stvar ni poceni, umnejša pa bi bila po njihovem mnenju razdelitev bonov upravičencem za hranjenje v obratih prehrane. To bi bilo najbolj človekoljubno in tudi bolj sprejemljivo. Izkušnje jim to dokazujejo. Najbrž je v občini še veliko občanov, ki bi rabili obleko, obutev, sram pa jih je priti po vse to v skladišče zbranega blaga, podobno pa bi se verjetno dogajalo tudi z men-zo.
V Karitasu Šaleške dekani-je o ljudskih kuhinjah, o menzah za plitke žepe še niso razmišljali. Prekratek čas so odprta vrata pisarne, bolj se v tem času ubadajo z nude-njem pomoči za hrvatske begunce, kajti v sedanjem trenutku so potrebe tu največje.
Slovenci smo res ponosen narod. Toda ponos ob praznem želodcu nič ne koristi. Ob dejstvu, da je lakota najboljša začimba in s kruhom vse žalosti manjše, bo morda socialni program ne v besedah, ampak tudi v dejanjih poskrbel za ljudsko kuhinjo ali drugačno obliko pomoči v občini, ki se je dolga leta po življenjski ravni občanov uvrščala v sam vrh v republiki.
T. Podgoršek
V letošnjem razpisu za pridobitev republiške štipendije je bil določen zelo nizek cenzus, ki ni smel presegati 5680,00 tolarjev bruto na družinskega člana. Kljub temu se je število prosilcev v primerjavi z lanskim šolskim letom podvojilo. To je sicer razumljivo, saj je kadrovskih štipendij vedno manj. Preseneča pa, da je od približno 1800 vlog (število ni dokončno, ker je bil rok za oddajo prošenj podaljšan, do 30. 9. pa je bilo oddanih 1736 vlog), kar 1302 prosilcev ustreza pogojem in so jim prošnje pozitivno rešili. Iz tega lahko sklepamo, da je vse več družin, ki brez tovrstnih pomoči sploh ne bi več mogli omogočiti šolanja svojim otrokom. Samo v Velenjski občini je bilo od 586 vlog pozitivno rešenih 376 vlog. V celotnem številu je odpadlo le okoli 30 % prosilcev.
Višina štipendij je sestavljena iz več kategorij. Višina je odvisna od materialnega stanja prosilčeve družine (koliko lahko prispevajo starši), učnega uspeha (le 10%'povi-ša osnovo), ali se šolaš v kraju bivanja ali ne. Dijaki in
študentje, ki se na šolanje vozijo izven kraja bivanja so upravičeni tudi do povračila potnih stroškov v višini cene dijaške vozovnice, vendar ne morejo dobiti več kot 2.065 tolarjev mesečno. Po zadnjem povišanju štipendij 1. 9. 1991 maksimalna višina štipendije za študenta, ki se šola izven kraja bivanja znaša 7.458 tolarjev. Do teh maksimalnih vsot so upravičeni le redki.
Z letošnjim šolskim letom so ukinjena izplačila tako imenovanih razlik med kadrovsko štipendijo in prispevkom, ki ga lahko prispevajo starši. Do teh so upravičeni le še stari štipendisti, ki tudi letos niso presegli cenzusa. Pri tem so v 75 % do teh razlik upravičeni dijaki. V skupnem številu je 48 % vseh štipendij razdeljenih dijakom, ostalo pa študentom.
Izplačila štipendij za ta mesec so bila predvidoma izplačana včeraj, že naslednjo štipendijo pa bodo upravičenci prejeli okoli 6. novembra in tako tudi vse nadaljne mesece.
bš
Razmetavanje denarja
Streha na žalski osnovni šoli je že vrsto let najbolj zgrešena gradnja v občini. Vsakič ko se bogovi dežja dovolj razhudijo nad neubogljivim ljudstvom in jim pošljejo primerno količino dežja nad njihove domove, morajo ubogi otroci v žalski šoli telovaditi z odprtimi dežniki. Uboga streha, kije mimogrede remek delo Ingrada (firma je že izgubila tožbo), pušča kot emajliran cedilnik za špagete. Tako je naposled napočil za žalsko občestvo dan, ko se bo streha sanirala. Da je denarja dovolj, nedvomno priča dejstvo, da se je IS občine Žalec odločil, da se streha sanira v dvokapnico (za katero se cene gibljejo okrog 8.000.000,00 sit) namesto v ravno streho (katere cene se gibljejo okrog 4.000.000,00 sit; za površino strehe v tem konkretnem primeru). Glavno vprašanje seveda še naprej ostaja, kako to, da zagotovilo dipi ing. gradbeništva Petra Žargija (ZRMK Ljubljana), kije eden največjih strokovnjakov v Sloveniji za ravne strehe, da z renomiranim izvajalcem, strokovnim nadzorom in s črno kritino lahko ravno streho stoprocentno sanirajo, NI NIKJER UPOŠTEVANO.
Delegatsko vprašanje, katero je priloženo, zahteva konkreten odgovor in sanacijo ne le šolske strehe, temveč tudi nerazumljivega odnosa strokovnih organov občine do investicijskih odločitev.
GREGOR VOVK
Pisno vprašanje izvršnemu svetu
V skladu s 26. in 28. členom POSLOVNIKA skupščine pbčine
Žalec vlagam pisno delegatsko vprašanje, s katerim z današnjim dnem seznanjam tudi javnost, na IZVRŠNI SVET skupščine občine Žalec in zahtevam, da se na moje vprašanje odgovori na prvi seji izvršnega sveta v pisni obliki. Glede na vsebino odgovora se bom odločil, ali bom zahteval, da se o tem vprašanju razpravlja na zasedanju zborov skupščine občine Žalec 7. 11. 1991, kar mi omogoča 28. člen POSLOVNIKA skupščine občine Žalec. Vsebina vprašanja:
1.	Komisija za sanacijo strehe na žalski osnovni šoli se je odločila, da bo problem te strehe rešila s streho — dvokapnico, kljub zagotovilu strokovnjakov (dipl. ing. grad. Peter Žargi, predstavnik ZRMK Ljubljana), da se da obstoječi problem trajno rešiti z ravno streho in sicer z ustreznimi materiali, izvajalcem in nadzorom s strani občine Žalec in ZRMK Ljubljana. Na podlagi kakšnih argumentov je komisija sprejela odločitev o sanaciji strehe na žalski šoli s streho dvokapnico?
2.	Stroški za streho dvokapnico so občutno višji od druge možne rešitve (sanacija same strehe z ustreznimi materiali in kvalitetnim izvajalcem del z ravno streho — s črno kritino).
Sredstva, ki bi jih prihranili s cenejšo varianto sanacije strehe bi lahko uporabili za sanacijo nekaterih drugih šolskih poslopij v občini, ki so prav tako potrebna popravila. Res je, da je veliko ravnih streh na obstoječih objektih problematičnih, res pa je tudi, da ni težko najti ravnih streh, ki ustrezno služijo svojemu namenu.
ANDREJ ŠPORIN, dipl. oec. predsednik DPZ SO Žalec predsednik OO LDS Žalec
MILIČNIKI SO ZAPISALI j
SPET KRAJA DELOV AVTOMOBILA
V noči iz 20. na 21. oktober je spet bil na delu dolgoprst-než. Tokrat je z osebnega avtomobila, parkiranega na Tomšičevi cesti v Velenju, odtujil obe zadnji kolesi. Najbrž za lastnika avtomobila D. N. nakup novih koles ne bo tako enostaven kot je bilo delo neznanega tatu.
HUDO TELESNO POŠKODOVANA
Sredi prejšnjega tedna, nekaj minut čez 14. uro, se je zgodila v naselju Selo pri Velenju prometna nesreča, v kateri se je udeleženka hudo telesno poškodovala.
Voznica osebnega avtomobila Albina Vrhovnik (32 let) iz Velenja je vozila v naselju Selo v smeri proti magistralni cesti. Ko je pripeljala v križišče, je spregledala približa-joče se vozilo iz smeri Slovenj Gradca, ki ga je vozil Stojan Ošlak (25 let) prav tako iz Velenja. Prišlo je do tr-
r
čenja, v katerem je Vrhovni-kova zadobila hude telesne poškodbe.
DELOVNA NEZGODA
Za Viktorja Ževarta (25 let) iz Plešivca se prejšnji petek ni dobro končal. Pri opravljanju dela s traktorjem na travniku je namreč okoli 16. ure vozilo zdrsnilo po pobočju in se večkrat prevrnilo. V delovni nezgodi se je Viktor telesno poškodoval, zadržali so ga na zdravljenju v bolnišnici Slovenj Gradec.
OB VOZNIŠKA DOVOLJENJA
Prejšnjo soboto v večernih urah so miličniki velenjske postaje milice opravili kontrolo psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu. Ustavili^o okrog 120 vozil, rezultati akcije pa niso bili najbolj spodbudni, 10 voznikom so namreč začasno vzeli vozniško dovoljenje, razdelili kar precej man-
datnih kazni, pa tudi ustnih opozoril ni manjkalo.
NEPOVABLJENEC V GARDEROBI RLV
Ob prihodu na delo v ponedeljek ta teden si najbrž P. S. iz Velenja ni mislil, da bo nepovabljen gost v garderobi, kjer je pustil na obešalniku svojo obleko, našel prav njegovo denarnico z vsemi dokumenti, čeki, nekaj devizami in denarja. Žal, se mu je zgodilo prav to.
POŠKODOVANJE TUJE LASTNINE
Delavci Erine Preskrboval-nice Hrana na Prešernovi v Velenju so bili ta ponedeljek zjutraj neprijetno presenečeni. Ob pogledu na njihovo parkirano vozilo so ugotovili, da ga je neznanec »olepšal« z več razami v dneh od 26. na 28. oktober.
SPET PRETEP V SONČKU
Prejšnjo soboto v zgodnjih jutranjih urah in po končanem odpiralnem času sta se v lokalu Sonček na Kidričevi
cesti v Velenju sprla vinjena gosta D. B. in B. R. Bilo je tako vroče, da so morali posredovati miličniki. Napotili so ju domov, hkrati pa napisali predlog sodniku za prekrške. Pred njim pa se ne bosta zagovarjala le vročekrvneža, ampak tudi natakarica, ker jima je kljub vinjenem stanju točila alkoholne pijače.
PADALE SO KLOFUTE IN...
Do kršitve javnega reda in miru je prišlo pred tednom dni ob 19. uri v Erini okrepčevalnici Hrana na Prešernovi v Velenju. Tu sta se sprla K. H. in P. I. Padale so klofute, vmes še psovke in miličniki so imeli spet delo. Zoper P. I. so napisali tudi predlog sodniku za prekrške.
STEPLI STA SE
V pekarni v Starem Velenju sta se prejšnjo sredo, ob prihodu na delo v nočni izmeni, stepli delavki B. M. in V. D. Strasti so umirili šele miličniki, vzrok zanj pa bo najbrž V. D. objasnila sodniku za prekrške.
Nesreča za lagodnost drugega
Prilika dela tatu pravijo. Priložnosti za to je danih razmerah veliko: ne manjka pa tudi takih, ki jih znajo izkoristiti sebi v prid.
Na to je opozorila akcija zbiranja pomoči za begunce iz Hrvatske šestih občanov. Ti so se namreč vključili v prizadevanja občinske organizacije Rdečega križa Velenje, kar je ta seveda z veseljem sprejela. Razdelila jim je posebne izkaznice in pobi-ralne pole z žigom omenjene organizacije, saj so odmevi s terena govorili o tem, da jih je pri zbiranju pomoči za hrvatske begunce nekdo že prehitel. Zato pazljivost pri nu-denju solidarnosti tistim, ki se ne bodo izkazali, ne bo odveč.
Še najbolje, pravijo na občinski človekoljubni organizaciji, je oddaja prispevka za
hrvatske begunce kar na sedežu organizacije, na Stantetovi 19 v Velenju. Potrebe zlasti po nepokvarljivi hrani so velike, tudi oprema za dojenčke bo prišla mamicam z nekaj dnevi starim naraščajem zelo prav, primanjkuje še posode. O pripravljenosti, človekoljubnosti občanov občine Velenje najbrž ni treba izgubljati besed. Kljub padanju življenjske ravni pomagajo po svojih zmožnostih sočloveku v stiski. To dokazuje zbranih 25 tisoč tolarjev prejšnji teden, pa akcija Stranke demokratične akcije (muslimanska stranka), ki se je tokrat že drugič izkazala. Za pomoč beguncem je namreč organizirala koncert. Del izkupička je namenila občinski organizaciji Rdečega križa Velenje, preostalo večino pa štirim družinam.