mstnma ptacana v fmiH ^ Leto UTJV- št. 101 LJubljana, sreda 6« maja I03I Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — liiiiiiiiri do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din 8.—» večji tnaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS TJPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva olica it. 5 Telefon it. 8122, 8128, 8124, 8125 to 8126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg SL 8.----CELJE, Kocenova uMca 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska teL st. 20. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — ^ Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Reforma fašističnega pravosodja fsanje funkcijske dobe izrednega fašističnega tribnnala nenci bodo tudi po prestani kazni pod stalno kontrolo Pariz, 6. maja. »Liberta« poroča: Letos bi po zakonu potekla funkcijska doba izrednega fašističnega tribunala za zaščito države. Ker pa je po mnenju fašističnih krogov to sodišče danes bolj potrebno kot kdaj poprej, je ministrski svet v svoji včerajšnji seji sklenil podaljšati funkcijsko dobo te fašistične institucije za nedoločen čas. V prihodnjih dneh pride pred to sodišče več sto obtožencev, ki so osumljeni protidržavne propagande in komunističnega rovarenja. Obenem se je ministrski svet bavil z obširnejšimi reformami v pravosodju. Obstoječi zakoni fašističnemu režimu ne dajejo možnosti, da bi mogel neprikrito vplivati na sodišča, dočim se na drogi strani v inozemstvu vedno bolj kritizirajo procesi pred izrednim tribunalom. To se je pokazalo zlasti v aferi belgijskega profesorja Moulina, ko je vse inozemstvo zahtevalo javno razpravo. Da bi imel režim kaznence, ki bodo sojeni od rednih sodišč, popolnoma v svoji roki, namerava sedaj vlada izvesti reformo v tem smislu, da bo vsak kaznenec po prestani kazni moral nastopiti službo, ki mu bo nakazana uradnim potom. Na ta način bo mogoče tudi one kaznence, ki ne bodo sojeni od izrednega tribunala, spraviti tja, kamor bo režimu ljubo. Zaslužek kaz-nencev se ne bo več izplačeval kaznencem po prestani kazni, marveč bo služil za Jorga proti korupciji Rumunski ministrski predsednik napoveduje veliko čiščenje v državni upravi Pariz, 6. maja. »Matin« objavlja razgovor svojega dopisnika z rumunskirn ministrskim predsednikom Jorgo o načrtih rumunske vlade za bližnjo bodočnost. Jorga je med drugim naglašal: Pri zadnji krizi vlade, ko sem prišel na krmilo, ni šlo za iziprememoo vlade, marveč za izpremembo režima. Strankarskim kravjim kupčijam in protekoi-•Kmdstičnemu gospodarstvu mora biti konec. Moja vlada se bo v zbornici naslonila na skupino onih trudi, ki so volj- ni sodelovati pri tej sanacijski akciji. Obstoječi zakoni zadostujejo, da spravimo v red državne finance in da pozovemo vse krivce na odgovor. V Ru-muniji se bo že v bližnjih dneh začelo veliko pranje umazanega perila. Zlomili bomo vse politične kldke in strankarske diktatorje. Vladal bom z ono močno roko, ki je Rurminiji sedaj potrebna. Izrecno pa povdarjam, da o diktaturi ni in ne more biti govora. Briandov gospodarski načrt Angleška javnost vkfl v Briandovem načrtu ogrožanje angleških industrijskih interesov London. 6. ma^a. Londonski tisk ee ob-§črno barvi z Briaodovim načrtom za gospodarsko organizacijo Evrope. Po informacij ah londonskega tiska stremi Briandov nacrt predvsem sa tem, da ohrani gospodarsko samostojnost Avstrije in prepreči nameravamo carinsko nntjo z Nem-drjo, ker bd gospodarski združitvi neobhodno sled-ila tudd politična združitev. Briandov nacrt določa carinske ugodnosti za agrarne te industrije k« države in posebej še sa avstrijske m češkoslovaške industrijske izdelke, katerim naj bi se zagotovila primerna tržišča, Z dovolitvijo mednarodnega kredita potom mednarodne kreditne organizacije bi bilo pomagano agrarnim državam, na sličen način pa naj bi se podprla tudi avstrijska industrija Ttidd Nemčija nag bd se na primeren na-čdn nagradila, če opusti svod načrt carinske unije z Avstrijo. Angleški tisk je zaradi tega načrta zelo vznemirjen in vidi v tem ogrožanje interesov angleške industrije, ki bd bila, če se Briandov načrt izvede, nekako odrinjena z evropskega tržišča Zato napovedujejo lista, da bo debata o Briandovem načrtu zelo ža/vahna, ker sodijo, da bo Nemčija za tako ceno rada opustila svoje posebne načrte. Pomorski spor Francije in Italije Popolna negotovost v pogajanjih za pomorski sporazum med Italijo, Francijo in Anglijo Pariz, e. mata, O italijanskem odgovora na francoske predloge o pomorskem sporazumu izražajo vsi testi soglasno mnenje, da je nota negativna in da odklanja francoske ponudbe. Italija noče niti slišati, da bd smela Francija zamenjati 66.000 ton starega vodnega brodovi* z novimi, kar odklanja ne samo po 6L 19 londonskega pomorskega pakta, temveč tudi iz svojih prejšnjih načemdh razlogov. »Malin« piše, da zahteva Mussolini za leto 1935 sklicanje ponovne pomorske konference, ki naj bi leto dni pred potekom londonskega pakta določila program pomorske gradnje vseh veiestid. »Marin« pripominja, da bi moglo tako postopanje ItaKje dovesti do resnih zapleti j a jev. Pariz, 6» maja. AA. O poteku pogajanj za pomorski sporazum poročajo listi pesi- mistično in zahtevajo, naj bi se pogajanja ponovno povzete neposredno z Italijo samo brez angleškega posredovanja. London, 6. maja. AA. Semkaj se je vrnil vodja francoske delegacije za pomorska pogajanja Massigli. Pariz, 6. maja. V departementu Meuse je imel vojni minister Maginot, ki vodi še vedno namesto bolehnega Počncareia posvetovanja vrhovnega vojnega sveta, govor, v katerem se je izjavil za politiko miru in spravo narodov. Razen bedakov, je dejal želi vsa Francija uspeha politiki mirnega sporazumevanja. Francoski narod je v ogromni večini pacifističen, ker pa noče postati žrtev svoiega miroljubnega mišljenja, mora zahtevati, da se na njegova resna prizadevanja za očuvanje in varstvo miru končno pri sosedih vendarle odgovori s primernimi dejanji. Bolgarski uradniki brez plač Sofija, 6. maja. Listi prinašajo vesti, da bodo dobili te dni državni uradniki plačo za mesec april, toda samo v pTestotefOl. Provincijalnim uradnikom ne moreje izročiti plače za april, ker so državne blagajne prazne m je k neuspehu pri pobiranju davkov še zlasti pripomogla poslednja vladna kriza. Aretacije za 1. maj v Italiji Milan, 6. maja. Fašistične oblasti so pred 1. majem aretirale približno 1500 oseb, večinoma pa po 1. maju zopet izpustile. V Milanu samem je bilo aretiranih nad 500 oseb, ki so bile v soboto zopet izpuščene. Poroka princese lleane Bukarešta, 6. maja. Poroka princese lleane z Antonom Habsburškim bo meseca junija. Obsodba bivšega poljskega poslanca Varšava, dne 6. maja. Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem Je bil včeraj bivši narodno-demokratski poslanec Kv/iatkoveki zaradi goljufivih manipulacij v škodo poljedelske zadruge obsojen na 15 mesecev ječe. Kwiatkovski je poneveril 200.000 zlo-tov. Obnova Leningrada Leningrad, 6. maja. Posebni umetniška deputacija ruskega prosvetnega komisar! jata je dobila nalogo, naj obnovi pomembnejše stavbe ▼ Leningradu. V 80 glavnih ulicah mesta bodo vsa poslopja prenovljena v prvotno stanje In na novo prebarvana. Vse ceste bodo tudi na novo tlakovane. Zgodovinske stavbe bodo popolnoma restavrirane. Med prvimi cestami, ki bodo restavrirane, je Novski prospekt. prehrano in preživljanje kaznencev. Nameravane reforme so izzvale v mednarodnih pravnih krogih veliko pozornost, ker dokazujejo, da se fašistični režim v borbi za svoj obstoj poslužuje že najskrajnejših sredstev. Gorili, 6. maja. g. V Švici izhajajoči italijanski list »Libera Stampa« javlja, da je bilo v zvezi z afero belgijskega profesorja Moulina aretiranih več odličnih italjanskih osebnosti, med njimi bivši liberalni poslanec Albavini in njegov sin, bivši glavni urednik »Seccola« in drugi. Do sedaj se še ni našel italijanski advokat, ki bi si upal prevzeti obrambo are-tirancev. Znižanje italijanske železniške tarife za prevoz lesa Beograd, 6. maja. AA. Italijanske državne železnice so odobrile znižanje tarif od 1. marca za žagan ali tesan les za tranzit preko Trsta ala Reke in ki gre po morskem potu v inozemstvo: a) 50% za pošiljke rt inozemstva preko Podbrda ali Postojne v Trst pun to franco scala tegna-mj ali Trst punta franco Duca D* Aosta ali Trst punto franco B. M. III. b) Tb% za pošiljke preko Postojne na Reko punto franco scala legnami Cagiano II, za domači izvoz iz Trsta in Reke preko Postojne v inozemstvo po obči blagovni tarifi št. 36, ki je ugodnejša od pogodbene neposredne iugoslovenske - jadranske blagovne tarife. čsl.-jugosl. gospodarska zbornica v Pragi Beograd, 6. maja. AA. Ceško-jugoslo-venska gospodarska zbornica v Pragi, ri je bila nedavno ustanovljena, je začela po* sluv&rJ. Njeni urada ap v Masarvkovi ul*ci st. 4 Zavod za pospeševanje zunanje tr* g crv ine opozarja interesente na to zbora s co, ki jim bo dajala vsa potrebna pojas* n'la o uvozu in izvozu v obeh državah. Prihodnje dni bo ustanovna skupščina te zbornice v Beogradu. Na taj skupščini bo* od izvolili nas narodni odbor. Bolezen romunskega prestolonaslednika Bukarešta, 6. maja. Po zdravniških ugotovitvah prestolonaslednik Mihael ni obolel na davici, temveč na zelo težki angini. Kljub temu so ga, kakor tudi mater princeso Heleno, ki je stalno ob postelji svojega sina, cepili proti davici. Prestolonaslednik ie nadezel angino pri sinčku trgovskega ministra Manoilesca. s katerim sta se skupaj igrala. Poset francoske vojne mornarice v Dalmaciji Split, 6. maja. V prvi polovici meseca junija bo posetila naše vode eskadrilja francoske vojne mornarice, sestoječe iz 3 velikih vojnih križark to več manjših edi-nic. Eskadrilja bo ostala dalj časa v Kotoru in v Dubrovniku. Ukinitev zavarovanja zoper brezposelnost v Angliji London, 6. maja. Angleški strokovni svet je objavil te dni svoje predloge za podpiranje brezposelnih. Po teh predlogih naj bi vlada prevzela vse stroške za podpore brezposelnih. Prispevki delavcev in delodajalcev za zavarovanje zoper brezposelnost naj bi se odpravili ter potrebna sredstva zbrala s posebnim davkom na vse dohodke. Demisija turške vlade Angora, maja. Po zopetni izvolitvi g—iaia pase za predsednika republike je ministrski predsednik Izmet paša podal demisijo kabineta. Izmet pasa je bil zopet poverjen z nalogo, da sestavi vlado v dosedanji obliki. Samomor roškega trgovinskega delegata Berfin, 6. maja. Sovjetsko - ruski trgovinski zastopnik v Hamburgu Mogilevski, ki je bil pozvan v Moskvo, je na rusko -letonski obmejni postaji lndra izvršil samomor. Vrgel se jc pred kolesa vlaka, ka mu je odtrgal obe nogi Kmalu nato je v bolnici umrl. Karambol dveh portugalskih ladij TJ^—i 6. maja. Parnik »Pedro Go-mezc in torpeda! rušilec »Vuoga« sta trčila skupaj, ko sta ponoči brez luči pri Manicu operirala proti upornikom. Tor-pedni rušilec se je potopu, parnik pa je ha bodo poškodovan. Odprava eksf er it ori j alnosti na Kitajskem Revolucionarni pokret proti nacionalni vladi v Nankingu — S prihodnjim letom bodo odpravljene ek steritorialne pravice inozemcev na Kitaj skem šanghaj. 6. maja AA. V Kantonu so izbruhnili novi neredi. Zato je nankinška vlada osredotočila močne oddelke vojaštva v Nankingu, da bi mogla obvladati vsas položaj. Resnost položaja dokazuje tudi dejstvo, da je angleška vlada poslala trt križar k e iz Hongkonga v SanghaJ. Kanton, 6. maja. s. Dopoldne se je v arzenalu trdnjave Yuchu v bližini Kan* tona dogodila iz doslej še neznanih vzro* kov velika eksplozija, pri kateri je bilo 10 oseb ubitih, osem hudo in mnogo Lahko ranjenih. Vsa poslopja v okolici arzenaJa so uničena. London, 6. maga. d. Kakor poroča >DaUy Telegraphc Iz šanghaja, so angleške krl-žarke odplule iz Hongkonga v Nanking. Ta varnostni ukrep Je v zvezi z naraščajočem revolucijonarnim pokretom proti vladi v Nankingu In s prek i njen jem pogajanj med Anglijo ter Kitajsko o opustitvi eksterlto-rijalnosti. Obstoja bojazen, da bodo znova Izbruhnili izgredi proti inozemcem. Predsednik narodne vlade maršal čangkajšek jo zbral v Nankingu 30 večjih ladij in mnogoštevilno vojaStvo, da bi bil pripravljen za vse primere, Nanking. 6. maja. d. Zunanji urad je izdal odlok, s katerim odpravlja eksteritorijal-nost na Kitajskem s 1. januarjem 1. 1932. S tem odlokom se podrejajo vsi na Kitaj-Skem bivajoči Lnozemoi kitajskim sodnim oblastem. Odlok je bil izdan po odklonitvi odločne zahteve vseh držav, krt uživajo Se eksteritorijalne pravice, naj se jrfm dopuste lastna sodišča v šanghajn, Kantonu, THepit-sinu, Pekingu Ln Hankovu. G jurg jev uranak pod streho Ker je zjutraj deževalo, ni bilo na vojaškem vežbališču tradicionalnega praznovanja Ljubljana, 6. maja. Za današnji hajduskd uranak, ki z njim proslavlja srbski urod piričetek pomladi in pričet ek četovanja po planinah v bor* bi proti sovražniku, se je pripravljalo pol Ljubljane, a lepo parado je prepreči dež. Vso noč so goreli na vojaškem vežbališču pri I>ev. Mariji v PoAju ognja, ki so se nad njimi vrteli tolsti pujsld m nežna jagnje= ta, nastavljeni so bili že sodčki z najple* menitejšo kapljico ki odmasene stekleni« ce z jutranjimi leki z vseh strani države, na mizah je bol pa naložen beH domaći sir vz Pirota, ob njem pa cela skladovnica delile ajfcnega zelenega laika. Naložiti so morali vse dobrote na v o* zove in so jih prepeljali v posamezne vo» jasntce. 2e pred 5. uro zjutraj je bilo pred vo* j&šnico vojvode Mišica zbrano vse vaja* štvo ljubljanske garnizije, seveda brez orožja, saj so junaka danes hiteli pozdrav* Ijait pomladno solnee in se razveselit v prvih njegovih žarkih. Razen vojaštva so prišle pred vojašnice tudi deputacije vseh ljubljanskih sokolskih dtrufttev pod vod? stvom župnega podstaroste brata Mar od ta in brata Flegarja. Pred Mestn/im domom je čakalo lepšega vremena nad 100 gasilcev pod poveljstvom saveznega staroste g. Jo* sipa. Turka, ki je bil v veliki paradi z vse* mi odlikovanji. Avtomobili so švigali po mestu, a kmalu je ljubljanska gospoda opazila, da se Sokoli vračajo s Tabora. Parada, ki bi se imela vršiti pod povelj* stvom komandanta 40. polka g. polk ovni* ka Cvejiča, je bila zaradi naliva odpove* dana. In žalostno so hodili muzikantje godbe društva »Zarja« po mestu in pri* povedovalii novico, da ne bo mč. Najbolj so biili pa razočarani šoferji, Id so bili si* cer naročeni, pa so prši/i ob dober zaslužek. V nadomestilo za veselje pod milini nebom je bila prirejena v oficirskem do» mu v vojašnici vojvode Mišica sijajna za* kuska, ki sita jo nadzorovala kot doma* čina poročnik g. MaJisav Marjanović im or» don an eni oficir kapetan Ž-ivojiin Sianoje* vid. Razen komandanta divizije g. generala Bogoljuba Iliča m njegovega pomočnika brigadnoga generala g. EVragomiirja Popo* vida so se zakuske udeležili oficirji vseh trup s svojimi damami. Na zailcu&ki so bili prisotni tudi ban g. dr. Marušič, dvor* na dama Franja dr. Tavčarjeva, gospa so* proga ministra ing. Sernečeva, župan g. dr. Dinko Puc s soprogo, mag. direktor dr. Zamik, sresika poglavar g. dr. Andrefka, bratje Knez, zastopnik Avtokluba g. dr. Ciril Pavlin, predsednik konzorcija »Jutra« g. Adolf Ribnfkar irbd. V vojašnica kralja Petra so imeli svojo zakusko oBc&rfi 40. pešpolka in svojo zakusko }e imel tudi 16. artiljerijski polk v topnicarski vojašnici. V vseh vojašnicah imatfo votfaiki prost dan in so bSh" pogoščeni z mesoim, peče* nJem, sirom in drugimi dobrotami, manj* kalo pa seveda tudi ni vina, mustomani so pa namesto njega praznili pokaJice. Na za* kuski je neprestano igrala godba dravske divizije, da se je kmalu razvilo živahno kolo in oglasilo vosek) petje pomladi v pozdrav. Na današnji praznik sv. Jurja slavi ve» lik del srbskih družin krstno slavo Ogromen ameriški zrakoplov Newyork, 6. maja. Zedinjene države so zgradtile zrakoplov, ki je dvakrat večji kakor »Grof Zeppelin« an ki predstavlja pravo letečo trdnjavo. Ime mu je »Akron«. Zrakoplov bo mogel štirikrat preleteli Ooean, ne da bi dopolnil pliin ali gorivo. Na hrbtu zrakoplova se nahaja letališče, na katerem bo moglo pristati ali startati več letal Gradbeni stroški so znašali pri-bl?žno 700 mjfijonov dolarjev. ZrakLopov je bil zgrajen za vojne svrhe, vendar pa nameravajo uvesti s sKčnhni zrakoplovi tudi potniški promet Nemška vlada proti ruski propagandi Berlin, €. maja Nemška vlada je sklenila, da aktivno nastopi proti propagandi velikih ruskih brezžičnih oddajnih postaj. Na nemških oddajnih postajah se bodo vršila predavanja o razmerah v sovjetski Rusiji. Ruske oddajne postaje so v zadnjem času delale predvsem reklamo za pridobitev nemških delovnih moči. Kakor izjavljajo oficijelno, smatra nemška vlada za 9vouo dolžnost delati proti tej propagandi v interesu onih, ki so po preselitvi v Rusijo prišli v težkoče in so navezani na materijalno pomoč Nemčije. Začetek sezone samomorov LJubljana, 6. maja. Sezona samomorov ee $e že pričela Včeraj so moraM v ljubljansko bolnico prepeljati dva samomorilna kandidata Prva je Mla Ivanka B., brezposelna delavka, stanujoča na Viču. Imela je fanta, katerega so ji zavidala druga dekleta in ga hujsk akt proti njei, pa tudi njegovim pri- jateljem dekle ni bilo všeč. Ker čela ljubezen krhati, je Ivanka obupala nad življenjem in snočt je v samomorilnem namenu zavžčla manjšo količino strihnina. Okrog 11. jo je reševalni avto prepeljal v bolnico, kjer so jI izprall želodec dn je že izven nevarnosti Drugi, ki je tudi obupal nad življenm, je bdi zidar France Zupan, u služben prd stavbni k u Francu Ogrdnn v škofji Lokri. Moža spremlja neverjetna smola, žena je v boinded, hišo mu bodo prodali na dražbi in sploh ga tepe usoda na vseh koncih in krajih. Ves obupan je včeraj izjpil večjo količino lizola. Prepeljala so ga v bolnico, kjer so mu izpraM želodec in je budi že izven nevarnosti. Bivša mizarska mojster na Pobrežju Josip Harry je bil znan kot premeten tat. V enem letu je ukradel 30 koles. Celo veže jarvnih lokalov in ona policijskega kom is a-rijata niso bile vame pred njim. Nedavno je bdi obsojen na dve leti robide. Mož si je pa vzel kazen tako k srcu, da se je včeraj zjutraj v samotni celici poleg zloglasnega morilca Mohorka obesil na vrv, ki ei jo je bil splete! iz rjuhe. Stražniki so ga našli že mrtvega in so truplo prepeljali v mrtvašnico. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.846, Berlin 13.5225 — 13.5625 (13.5375), Bruselj 7.906, Budimpešta 9.9136, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 798.40 — 801.40 (799.9), London 276.04 — 276.S4 (276.44), Newyork 56.63 — 56.83 (56.73;, Pariz 222.21. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1355, Pariz 20.29125, London 25.245, Newyork 519.10, Bruselj 72.19, Milan 27.18, Madrid 54.50, Amsterdam 208.625, Berlin 123.61, Dunaj 73.05, Sofcija 3.766* Praga &3Z75, Varšava 5820. ahmm 2 >SLOVENSKl NAROD«, dne 6. maja 1931 Stev jOi Prisrčna slavnost barjanskih gasilcev Izročitev diplome častnega člana župana Or. Dinka Paca obijana, 6. maja. Snoot m taneM Barjant srede veselja. Ob 20. ao pntredflft barjanski gasilci v svojem .lomu maflhno slsvnost iupanu dr. Puca in um terooJM dtploano častnega člana že pred napovedano uro se je na prostoru pred gasHnta domom zbralo precej Barjanov, dom Je bil lepo rassvetMen, v le. vi prireditveni dvorani i gledališkim odrom pa so staM v štirih vrstah uniformirani gasilci, spredaj že »popularni« naraščaj, zadaj pa starejši. Ob 20. se j« pripeljal z avtom župan v spremstvu tajnika dr. Sobica Pripeljali so se pa tudi občinski svetmdki Tavčar Ludvik, Dachfi, Cotar, Lovša In Rupnik. Slavljenca in goste so pred domom pozdravili in sprejeli načelnik Vrbtnc in podnačelniik šol. unraviteU Grčar ter g. Jesih, kd je kumov al lani prt slavnostni otvoritvi doma. V dvorana so g. župana pozdravili z glasnim ^Zdravo« ta »na pomoč«. S kratkim nagovorom z odra je načelnik Vrbinc pojasnil navzoč lan zmi-sel tega. sestanka, ko je poleg slavljenca "bdio v domu prvič navzočih toMko občinskih mož, kar kaže, da je občini ta skrajni del mesta pri srcu in, da zasledujejo in se brigajo za razvoj ta napredek Barja Zupan je vzradoščen sprejel diplomo častnega članstva in je kratkem zahvalnem govoru povedal, da (je s to (počastitvijo dano priznanje in zahvala vsemu ljubljanskemu občinskemu svetu. Dve sta organizacija, kd sta pokldcani, da vzgajata narod v ljubezni do kralja in domovine in ga dvigata na tako stopnjo, da bo življenje med nami res idealno: Sokolstvo in gasilstvo. Prva, ki nam vzgaja zdrav in krepak rod, vedno na straži za kralja in domovino, druga, kd nas vzgaja v ljubezni do bližnjega, povsod priljubljena organ iz a- oija, kd ne pozna ne hujskanja, ne intrig, povsod in vedno pripravljena za človekoljubno pomoč. Prav presrčno Je Se pozdravil barjanski gasilski naraAcaj, ki je že pok as al, da bo dober naslednik svojih očetov. Kdor Sokol, ta gasilec, kdor gasilec ta sokol. Na pomoč in zdravo! Za lepe, Barjanom tako pomembne besede g. župana, se Je zahvalil podnacelnik g. Grčar, poudarjajoč, da so barjanski gasilci srečni, ko jih je župan prvič posetal prostovoljko, brez vsake uradne zadeve. Priljubljen ki spoštovan nd med Barjand le zato, ker je pri vsaki priMtoi podpiral domače gasilstvo, temveč so ajegova pomoč, delo in briga za vse Barje večji, kot vseh dosedanjih ljubljanskih županov skupaj. Gasilci pa so odslej še prav posebno srečni, ker ga ne bodo pozdravljali le kot župana in prijatelja, temveč kot svojega Častnega člana. Zupan se je nato še porazgovarjaJ z gasilci in naraSčajean ter dvignil najmlajšega barjanskega eras-ilca komaj petletnega Vrbinčevega sinčka. Po ogledu doma in gasilskih priprav, je bila v bližnjd gostilni prirejena mala zakuska, na Kateri je bilo izgovorjenih več živahnih napitnic, ki so vse veljale novemu častnemu članu, ki je odslej na Barju gotovo še bolj priljubljen, kot do sedaj. V parurnem neprisiljenem raagovoru je padla tudi marsikatera h u dom u Sna, saj >beseda ni konj« je dejal g. župan. Barjanski gasilci, kd so vzorno delavni In vedno »vrtajo«, so pa tudi pri tej priliki zopet »zvrtali« nekaj uslišanih prošenđ. O kol: polnoči so avtomobili odpeljali slavljenca in goste, kd so Barjanom prinesli presrčen večer in spodbud za nadaljnje delovanje njihovih vrlih gasilcev. V deželi črnega kontinenta Zanimivo predavanje g. Leona Poljanca iz Maribora o deželi Togo v Afriki Ljubljana, 6. maja. Sezona predavanj je pri kraju. Letošnja je bila izredno bogata in smo lahko z njo zadovoljni, če vzamemo snočnje predavanje SPD za zaključek, moramo ugotoviti, da je nad vse lep. Društvo je naprosilo g. Leona Poljanca iz Maribora, da bi predaval o deželi Togo v Afiriki, kjer je predavatelj služboval kot komeroijelni uradnik ob priLiki gradnje brezžično brzojavne postaje v letih tik pred svetovno vojno. Predavatelja je predstavili maloštevilnemu občinstvu dr. Tomrinšek, pozdravil udeležence in dejal, da je predavanje prirejeno sicer dokaj pozno, ko mladina ceni bolj druge sprehode kot takšne po Afriki, toda kdor je prišel, se ne bo kesal, kajti tako zanimivo in poučno predavanje očividca se nam ne nudri vsak dan. Predavatelja so prisotni sprejeli z burnim aplavzom, zlasti še, ker jim je bil predstavljen kot Ljubljančan. Predavanje je bilo zelo izčrpno ter obširno, spremljano pa s številnima skioptič-nimi slikami, predavateljevrimi fotografijami, kd zelo nazorno prikazujejo običaje, življenje tamkajšnjih domačinov, pokrajinske motive, naselbine, zamorske hiše, gradnjo brzojavne postaje itd. Najprej je predavateld opisal pomorsko potovanje iz Hamburga v Afriko, med potjo se je ustavil na zanimivem portugalskem otoku Madeiri, v mestu Punchalu, o katerem se zadnje čase mnogo govori zaradi vstaje domačinov. Omenil je tudi lov na slone v Konakri, kajti Evropci mislijo, da bodo takoj naleteli na zveri, čim se približajo afriški obali. V Konakni je namreč običaj, da nimrode ob prvem pristanku pošteno poli jejo z morsko vodo. Podoben krst čaka potnike na ladjjii pri prehodu čez ekvator. Mornarji jih poniečejo v poseben bazen. Dežela Togu je bivša nemška kolonija v zapadnem Sudanu med francosko in angleško kolonijo, v ozadju takozv. suženjske obali. Po svetovni vojni so Nemci to kolonijo izgubili kot nešteto drugih. Dežela je v splošnem bolj reivna, črnci delajo tudi tu kot drugod le najnujnejše in kolikor so prisiljeni, sicer pa lenarijo. Podnebje je temu mnogo krivo. Vročina je • tropična, v poletnih mesecih ^ še posebno neznosna. Ob morju je podnebje precej vlažno, morsko, v zaledju pa celinsko. Leto se deli na dve letni doba, na suho in deževno. V suhi dobi usahnejo vsi potoki in reke, tudi rastlinstvo se skoraj popolnoma posuši, zeleni ostanejo le nekoliko takozv. galerijski gozdovi. Stepe in gozdove pustošijo v tem letnem času večkrat stepni požari. Voda ostane le tu in tam v lagunah, v globokih tolmunih, kjer so tudi legla tropičnih moskdtov. Tu je domovina raznih tropičnih bolezni, med drugimi tudd zloglasne spalne bolezni, malarije, tropske griže itd. Prebivalstvo tvori več plemen, ki govore različna narečja ter se tudi rasno precej razlikujejo, šol ne obiskujejo nobenih, do misijonarjev, kakor tudd do belih zdravnikov so zelo nezaupljivi. Misijonske šole pa obiskujejo tisti, ki so prestopili v krščansko vero. Nekatera plemena so zelo nadarjena ter dosežejo posamezniki, ki se šolajo, velike uspehe. Nekateri črnci govore po dva evropska jozdka, nemščino in francoščino ali angleščino in še po 4 zamorska narečja Ti črnci služijo navadno belcem za tolmače. Železnica, ki Je izpeljana v zaledje od suženjske obale, je brez vsakih postajnih poslopij, vlak vozi po dvakrat na teden. Nemo! so zgradi H tudd v notranjosti Uroke ceste, ki jih pa domačini zelo malo uporabljajo; vozil nimajo, tovore pa navadno prenašajo na plečih. Prebivalstvo se preživlja s primitivnim poljedelstvom in lovom. Bdino orodje, kd ga pri poljedelstvu poznajo, je motika. Sicer jim pa nudi skoraj vso hrano narava sama od sebe z razno vrstnim i tropskimi sadeži, pridelujejo pa koruzo in jams, neke vrste krompir, črnci tudi niso prav ndč iizbirčmi ter so jiim n. pr. pečene kače prava poslastica, jedo pa tudi konjsko, pasje in meso vseh mogočih zveri, kd jdh tam ne manjka. V splošnem živi prebivalstvo v sila primitivnih življenjskih razmerah, njih higijenske prilike so pa za naše pojme naravnost neverjetne. O snagi ni govora. Nekatera plemena se sploh niti ne umivajo vse žlvlijenje, kar se jim pa seveda mnogo ne pozna, ker so itak črni že od narave. So tudi plemena, ki so odeta le v Adamove in Evine kostime, vendar pa imajo v Togd tudi tkalce, šivilje, poznajo primitivne statve, ženske pa predejo prejo i« domačega bombaža. Mohamedansko pleme Haueov, ki je še najbolj kultivirano, pa izdeluje prav dobro večbarvno tkanino, ki jo raspečava po vsej deželi in zunaj nde. Naselbine imajo tudd živilske trge, na katerih so zlasti zanimive mesarske stojnice Hausov, ki prodajado v strahoviti vročini nepokrito meso, razloženo po umazanih deskah. Muh kar mrgoli, črvov v mesu pa tudi, smrad je daleč na okoli neznosen. Toda to je le za naše pojme, črnci imajo svoj okus in apetit. Jedo s prsti i* skupnih posod. Te posode se rabijo tudi za različne druge namene, na pr. za sedenje, kajti črnci ne sedajo radi z golo kožo na tla zaradi peščenih bolh. žene si črnci kupujejo. Ceno odloča predvsem ženino devdstvo. Pred vojno so bile ženske nekega plemena precej drage, po okoli 150 nemških mark, pri drugih plemenih so pa bile seveda mnogo cenejše. Z ženo mož svobodno razpolaga, kot z blagom, kadar se mu zda, jo lahko brcne, sad jo je kupil, žene se pa lahko tudi odkupijo od svojih mož ter gredo, kamor jdh je volja češče sd gredo iskat slabših polovic po drugdh vaseh ali se pa tudi etabliralo za šivilje, žene morajo delati vse od poljskih do gospodinjskih del, dočim možaki lena-rij v senci, igrajo, ai sčipljejo peščene bolhe, če že ne najdejo bolj zabavnega po-*la. Z otroci matere nimajo mnogo skrbi. Navadno jih prenašajo s seboj privezane s povojem na hrbtih, puščajo jih pa največkrat kar povsem gole na lesisčih na tleh v kolibah. Pohištva, postelj In take ropotije črnci ne poznajo. Pokvečene, m slamo krite kolibe so prasne. Lese na skupnih ležiščih, na slamnjačah, kd so vržene po ilovnatih tleh. Odej nimajo. Ker so noči večkrat precej mrzle, se morajo dobro stiskata, da jdh ne zebe. Zabavajo se pa ob izvesta m prilikah s plesi, kd se dele na vaške in vojne. Vodne plešejo le roparska plemena, ko se odpravljajo na vodne pohode, vaške pa plešejo druga plemena v zabavo. Godbo tvorijo bobni, narejeni iz Živalskih kos, pripetili na izdolbenih debMh, te rogov in činel. Plesi sami so pa — zamorski, ne mnogo drugačni kot jdh plese Bvropa. Pri plesih plesalce navadno strahovito žeja, ker se pote kot bi se tajalo maslo, zato pa pravijo, da morajo piti, ker bd se sicer posuši M. Predavatelj je tudi lepo opisal lov na leoparda in povodnega konja, kakor tudi gradnjo omenjene brzojavne postaje, ki jo je vojna uničila Povedal je še marsikaj lepega in zanimivega, zato je pa tudd žel zasluženo priznanje poslušalcev. Predavanja so se udeležili v največji meri planinci. Dve tretjini velike unionske dvorane je bilo prazne, predavanje pa je zasluzilo polno dvorano. Dvoje poučnlfc predavanj Ljubljana, 6. maja. V okviru p roti tuberkuloznega tedna sta se vršili včeraj dve predavanji o je-tiki in borbi proti nji. ' Prvo se Je vršilo ob 18. v prostorih kina »Ljubljanski dvor«, kjer je predaval šefzdravnik dr. T i č a r, drugo pa v dvorani OTJZD, kjer je predaval primarij dr. D e r č. Dvorana je bila sicer skoraj polna, navzoče je pa bilo večinoma samo uradništvo OTJZD, dočim Je bilo občinstvo zelo slabo zastopano. Kratek uvod v predavanje je imel ravnatelj okrožnega zavoda dr. Bohinjec, ki je povdarjal važnost predavanja, žal da občinstvo tega ni znalo ceniti. Zaman so bile številne objave v listih, »mnn vsi apeli. To je res žalostno in dokler se občinstvo ne bo zavedalo važnosti takih predavanj, so zaman vsi napori m brezuspešna borba proti Jetiki. Primarij dr. Derč Je govoril najprej o pomenu in poteku najbolj nevarnih bolezni. Povdarjal je, da ima nas človek navado trditi, če kdo ozdravi, da je ozdravil iz lastne sile, če pa umre, da so ga zdravniki zapacali! V bolezni pa ni tako. Zdravnik mora vedeti, kaj je bilo vzrok bolezni, kakšen je bil njen potek. Samo tisti zdravnik lahko uspešno zdravi, ki posna stanovanje, v katerem bolnik prebiva, ki pozna razmere in sploh vse okolje. To je domači zdravnik. Vsaka rodbina bi morala imeti domačega zdravnika; zal se pa ta navada vedno bolj opušča. Predavatelj je prišel potem na problem tuberkuloze, povdarjajoč, da napade tuberkuloza vsakogar, vendar pa ne oboli vsak. Tuberkuloza je proces, ki se vrši v človeškem organizmu. Stalno napada človeka in zato je borba proti nji stalno potrebna. Bacil tuberkuloze Je pred 50 leti od« kril profesor Koch. To je neznaten, nekoliko zakrivljen bacil, ki se vidi samo pod mikroskopom s 1200kratno povečavo. Solnce ga takoj muči in tudi luč. Ce je pa v zaprtih, temnih in nehigijeničnih Bolniški sklad državnih uslužbencev Poteg »Dobrote*, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani se je ustanovilo še bolniško zavarovanje državnih uslužbencev. Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino je namreč ustanovilo bolniški sklad za zavarovanje člana v bolezni. To je velikega pomena za vsakega državnega uslužbenca. Prispevki so majhni (10 Din mesečno;, koristi in ugodnosti bolniškega zavarovanja pa v ©Bike in sicer: 1.) brezplačne zdravniške ordinacije pri skladnih zdravnikih - speoijahstih; 2.) brezplačna dobava zdravil, tuda soecialitet; 3.) brezplačna oskrba v H*, razredu na Gorniku; 4.) denarne podpore obolelim članom, ki morajo v botoico; 5.) denarne podpore članom v manjših toraj* (trgah ki vaseh), kjer ni moči dobiti društvenega zdravnika. Teh ugodnosti more biti deležen č*an, ki obodi, 6e je najmanj tri mesece član bokii-škega sklada. Važno je tudi to, da lahko postanejo člani bolnaSkega sklada samo redni ali izredni člani »Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljublianic. Torej mora biti sleherni član bolniškega sklada obenem tudi član imenovanega društva, ki je dobrodelna in socialna ustanova, in ki ima namen dajati svojcem umrlih članov posmrtnino. Člani tega društva pa morajo plačevati redni mesečni prispevek, ki znaša 6 do 10 Din. Pri vstopa v to društvo se mora plača tj tudi pristopnina 40 Din ter letna članarina 10 Din. Posmrtnina se izplača v znesku 1500 do 5000 Din. Višina posmrtnine je odvisna od dobe trajanja članstva. Prvega poA leta od vstopa se ne izplača nobena posmrtnina, pač pa se povrnejo vse do smrti člana plačane pristojbine. Državno uradništvo in služabni-štvo si je ustanovilo z bolniškim zavarovanjem in podpornim društvom važno samopomoč ter je želeti obema ustanovama kar najlepši uspeh. OUZD v aprilu OUZD v Ljubljani objavlja najvažnejše statistične podatke za apnU. številke v oklepaju pomenn-jo prirast oz. padec od lanskega leta Zavarovanih članov je bilo 90.775 (—6079) m sicer moških 60.019 (—473«), žensk 30.756 (—1343). Bolnikov je bik) 2136 (—118), od teh moških 1123 (—is«), žensk 1012 (plus 17). Odstotek bolnikov je znašal 2.35 (plns 0.02). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 29.43 (»kis 0.31), pri ženskah 19.89 (—0.47), skupaj 26.20 (—0.02). Celokupna dnevna zavarovana mezda je pa znašala pri moških 1,766.710 (—119.169.60), prt ženskah 611.630.80 (—41.886.60), skupaj 2,378.140.80 (—161.055.20). Povprečno število zavarovanih delavcev je bilo letos v aprilu za 6079 manjše kakor lani v aprila. Ta mesečni padec je dossdad največ**, kar jih je zaznamoval OUZD. Dnevni padec članstva se je pa od začetka do konca aprila zmanjšal od 8000 na 4000. To priča, da Je gospodarska kri-za nehala naraščati in da se je nekako staMMsirala Podobne pojave vidimo tudi Možev ponos. — Če se ne motim, mora imeti tvoja žena vedno zadnjo besedo. — Res jo ima, toda jaz si vedno še kaj mislim. o ictUU bi borbi proti nji prostorih, se počuti dobro. Razlikujemo več vrst bacila tuberkuloze. Tuberkulozo domačih prežvekovalcev to Je krav, katerih bacil je skoraj enak Človeškemu, ptičjo tuberkulozo in tuberkulozo mrzlo-krvnfh živali. Bacil slednjih pa nima nobenega, sorodstva s človeškim bacilom. Predavatelj je dalje pojasnil kako človek oboli, oziroma kako se okuži. Mnogo bacilov je v prahu, toda prah ni tako nevaren. Najbolj nevarni so bacili, ki jih človek izpljuje in izkašlja. Najbolj dostopni za tuberkulozo so dihalni organi, pljuča. V pljučih je približno 125 kvadratnih metrov krvnih žilic, to je ogromna ploskev, na katero se usedajo bacili. Ce prodro do krvnih celic, zasirijo kri in nastane tuberkulozno obolenje. V tem hipu pa že telo samo napade bacile. V krvi so takozvana bela telesca, ki se upirajo bacilom. Predavatelj je prešel na tuberkulozo otrok, povdarjajoč. da je v prvem letu okužen 1% otrok s tuberkulozo. v drugem do 9%, v 3—4 letu 27, v 5—6 letu 51, v 7—10 že okrog 70 in v 10 do 14 ceJo 94 odstotkov. Okuženje po tuberkulozi so ugotovili že pri 25 dni starem otroku, nedavno so pa imeli v tukajšnji otroški bolnici 4 tedne starega otroka, ki je imel zlomljeno roko. RSntgenolog je ugotovil, da je bila kost nažrta po tuberkulozi. Predavatelj je končno prešel na vprašanje, kako ubraniti se okuženja. Otroku je potrebno solnce. svež zrak, zračne in vodne kopeli so najboljše sredstvo proti tuberkulozi. Dotaknil se je tudi zdravljenja s tuberkulinom, povdarjajoč, da je treba pri tem skrajne previdnosti in zdravnika specijalista. V prehrani je pa najboljše zdravilo proti jetiki ribje olje! Zanimivo predavanje, ki je trajalo nad eno uro, so izpolnile nekatere poučne ski-optične slike. Predavatelju se je zahvalil dr. Bohinjec, povdarjajoč, da je res žalostno, da imajo Ljubljančani tako malo smisla za tako važna predavanja, ki bi se morala vršiti ne enkrat, temveč najmanj 15krat na teden. pri drugih gospodarskih barometrih, zlasti v tržnih cenah. Optdmizem pa še ni umesten. Dohodki OUZD bolniški prispevki so se znižala dnevno za okroglo 10.000 Din, ali za četrt milijona mesečno. Deviški venec V soboto so Sentjakobčani prvič ponovili francosko veseloigro >Detv i&ki venec«, v kateri nastopajo nekateri novi igralci. Vsebina te igre je značilna za najnovejšo literat/aro te vrste. Sloni na dveh pojavih, ki posegata v usodo srednjih ljudi. Najprej spoznamo gospodarsko samostojnega sina, oženjenega skrivoma z lepim dekletom, toda v njunem življenju in tajnem zakonu se odigravata dve zagonetki: ne vemo, ali se mož sramuje svojega tasta, ker je ta navaden vratar, ali pa se boji svojemu očetu povedati, da Je že poročen, radi nečesa dragega življenje je mučno in zadrega doseže višek, ko prideta v mesto oče in mati. Oče, strog m nedostopen tiran, mati boječa in pripravljena za žrtev. Gospod državni pravdni* se ustavi v mestu za nekaj dni, ker je izbral sinu bogato nevesto. To mu predstavi z vso kom i ko nenavadne miline in surovosti, jo kara kot lastno hčer, ona pa je slikarica, ekstravagantna. Njeno nrarv le deloma zakriva druga oseba, — ki jo Je oče privedei v hišo, — njena nekoliko prismuknjena, stara sestrična. Zarjavela devica je torej vplivala na naslov igre, njena vloga pa je vrinjena. Kot kontrast neprijaznemu gospodu učinkuje. Z njeno pomočjo se zasnovana zaroka zaplete in doseže kritičen višek: klavernost mladega moža in matere Je očitna Oba se treseta pred očetom. Vse življenje sta se ga bala Njuna značaja sta dve razvalini, šest mesecev (prikrivana mlada žena ne more razbiti teh okov, temveč postane trenutno prava mučenica bogate rodbine, svoje ljubezni in nizkega stanu. Toda svojega očeta, vratarja, ne zapusti. Tast jo ozmerja z via-čugo, igrati mora zaljubljeno tipkarioo, medtem ko se košati v njenem domu tastova protežiran k a. Nenadoma pa se starec znajde. Njegova zunanjost je le državni pravdni k, oče in človek je v njem skrajno naiven in dober, čemu so se vsi tresli pred njim? Ali je to tragika poklica? Pisatelja tega nista jasno povedala Konec komedije je čestitka mlademu, končno pri« znanemu paru. sentjakobčani igrajo po zasnovi avtorjev vsaj splošno. Celota tona pomen. Toda nekatere osebe so tu zatrte. Režijo vodi g. Skrtoinšek kot gost. V glavnih vlogah se odlikujejo gg. Skerlj, Frank, Bučarjeva, Pirčeva, Gorjupova, Petri čeva; male pa dobro podajajo Ravno v a, Videttč in Kramarjev a. Prvi vtis je, da ima igra morda večji pomen. Mnogo psihologije tiči v nji in glavni igralci jo deloma prav dobro razčlenjajo. Gotovo je to stvar, ki zahteva precejšnje poglobitve in smo lahko z uspehom zadovoljni. >Deviški venec« igrajo tudi veMko-mestna gledališča Pri Sentjakobčani h se bo Igra gotovo ponovila, posebno Se, ker je bila nedeljska repriza radi nenadnih zaprek odpovedana. I. G. Spominjajte se slepih! iSe/eimco KOLEDAR. Danes: Sreda, 6. maja 1931, katoličani: hPri orhic ZVE Schichtova . I - je udoben in temeljit način pranja, po katerem se ravna že več tisoč žen. To je tako enostavno: zvečer namočiti v raztopini Ženske hvale, zjutraj enkrat izkuhati s Schichtovim terpentinovim milom. ZJUTRAJ Schkhf ovfi terpentinovomilo TO JE CELO DELO PRI *SCHICHTOVI METODI Dnevne vesti — Razpisane službe uradniških pripravnikov. Prometno ministrstvo, uprava pošt žn brzojava, razpisuje natečaj za 7 uradniških pripravnikov z diplomo pravne in 4 uradniških pripravnikov tehniške fakultete elektrotehničnega odseka. Poteg tega sprejme 90 moških in 10 ženskih uradniških pripravnikov s polno srednješolsko izobrazbo. Prošnje je treba vložiti do 15. jimja pri najbMnji poštni direkciji. Podrobnosti so razvidne iz »Službenih No vin« št 99 z dne 4. t. m. — Poštninsfca pnostost cerkvenih oblasti. Po odredbah specialnih zakonov je službena pisemska in denarna pošta vseh od države priznairih cerkvenih oblasti in ustanov oproščena poštnine in brzojavnih pristojbin, kadar izvršujejo javne poste, t. j. za čisto službene zadeve in sicer za navadna in priporočena pisma, denarne pošiljke (denarna pisma), pakete in brzojavke. Pri tem pa opozarja ljubljansko poštno ravnateljstvo poštne urade, da gornia odredba ne velja za oblasti ki ustanove katoliške cerkve, ker za katoliško cerkev še ni sprojet specialen zakon, bi ki urejal to vprašanje. Katoliiške cerkvene oblasti doslej niso oproščene poštnine za denarne pošiljke in brzojavke. — Ležnina za inozemske pakete. Ministrstvo je odredi to. da smejo pošte kot ležnino zaračunavati v notranjem prometu na?"več 60 Din za vsak paket, pri nozem-skih paketih, ki se vračajo aM pošMjajo za naslovnikom v mozemstvo, pa največ pet zlatih frankov. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. aprila le bilo v dravski banovini 25 primerov tffutznfh botezni, AQ škTlatinke. 61 ošpic, 50 davice, 14 šena, 2 dušfirvega kaši)a ki 1 gr&e. — Seznam držav, za katere «e morejo sprejemati in odpravljati pisemske pošiljke z zrakoplovi: Abesimila, Afganistan, Arabija, Avstralija, Kina, K^umbil^ rep., Ekvador, Guatemaika, Haiti, Hedjaz, Honduras, Indokina (francj, Japan, Liibna, Nš-ka ragua, Nova Zeiandrija, Panama, Saiva-dor, Siom, Sirija m Lbian in Venezuela, — Prepoved zahajanđa v krčme. Ignaciju Trostn, hlapen te Grad. Lazov, občina Litija, je bilo s sodbo okr. sodiSča v Uijji prepovedjo posečanfe krčm aa dobo enega leta. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo v splošnem spremenljivo, sicer pa nekoBSco stanovirtejše vreme. Včeraj je bilo lepo v Sarajevu in v Spl&tu, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu v Sarajevu 25.1, v Skop-|u 23.1, v SpRtu 22.4, v Zagrebu 21.8, v Ljubljani 21.6, v Mariboru 19. — Davi je kazal barometer v Ljubljani 762 mm, temperatura je znašala 9.4. — Nesreče pri delu. Včeraj se je pri delu ponesrečil 361etni poliski dninar Valentin Roblek iz Kresnic. Pomagal je popoldne nakladati žetezniSke prage na voz, nenadoma se je pa voz zvrnil in Modi so ga pokopal pod seboj. Roblek je dobil občutne poškodbe po spodnjem dela telesa. Prepeljali so ga v bolnico. — V Berg-manovj tovarni v Ce@u si je pri defai poškodovala levo roko 28Letna delavka Pranja Teikavc. Tudi njo so prepeljali v bolnico — Velika poneverba. V kaznilnici v Sremski Mitrovici so te dni odkrili veliko poneverbo. Blagajnik Štefan Radjenovič je 1. maja izpraznil blagajno in z denarjem pobegnil. Ko so pregledali knjige in kontrolirali blagajno, so ugotovili 400.000 Din primanjkljaja. Blagajnik je pred begom poizkusil tudi pri davčnem uradu dvigniti večjo vsoto denarja, k sreči pa davčni urad ni imel toliko gotovine. Za beguncem je bila izdana tiralica. Radjenovič je oženjen in je bil že 28 let blagajnik v zavodu. _ Velik požar. V vasi Oštrice pri Novem Sadu je v ponedeljek izbruhnil velik požar, ki je uničil 11 hiš in 30 gospodarskih poslopij. Gašenje je bilo brezuspešno, ker je primanjkovalo vode. Skoda je ogromna. — Aretacija pobeglega občinskega blagajnika. Nedavno je pobegnil občinski blagajnik v Suhem polju Franjo BorSič. Te dni so moža aretirali v Brežicah. Bil je namreč tako nepreviden, da je pisal svoji sorod-nici Mariji Tončec, ta pa se je bala, da bo izvršil samomor in je obvestila oblasti. Bor-šiča. so aretirali in izročili sodišču. Ker Je pa bila vsa škoda poravnana, bo najbrž izpuščen. _ Razprava proti razbojnika Medica zaključena. Pred okrožnim sodiščem v Šibeniku je bila včeraj zaključena razprava proti zloglasnemu hajduku Todorju Mediču. Državni pravdnik je zahteval smrtno kazen. Obsodba bo razglašena šele če« nekaj dni. — Samomori. Včeraj dopoldne se je v Osijeku ustrelil 65 letni vpokojeni vojni ofi-cijal Lovro Schaferlein. Prišel je v ponedeljek iz bolnice, kjer so ga odpustili, češ da njegovi bolezni ni pomoči. Prišel je ves obupan domov in dejal, da si bo končal življenje, kar je tudi storil. Ustrelil se je v srce. — V Studencih pri Mariboru se je ustrelil dvakrat v prsi 21 letni pekovski pomočnik Alojzij čeruga. Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Za »Dom učiteljic« je darovala 50 dinarjev zavedna tovarišica Erna Schotto-va, učiteljica v LjublSani, mesto venca umrli tovarišici Pavli Hribarjevi, učiteljioi v Dolenji Lendavi. — Damsko perilo v na]lepši izbira dobi« pri Šterk nasl. KARNIČNIK, Ljubljana, Stari trg 18. 55-L * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Iz Ljubljane —Ij Materinski dan. V nedeljo, ko se pc vsem svetu praznuje materini; dan, bodo člance Kob jugoslov. sester prodajale cvetlice in znake ter bodo z izkupičke m obdarovale potrebne matere, ki že željno čakajo na to, kar dokazujejo številne prošnje, ki prihajajo dan za dnem Kolu. Naj ne bo nikogar, ki ne bi žrtvoval v ta namen vsaj 1 Din! — Ker pa ima Kolo v načrtu tudi akcijo za materinsko kolonijo v svojem domu ofc morju in potrebuje za njegovo ureditev še precej denarja, so sklenile članice vseh ženskih društev, ki so včlanjena v Jugoslov tnskem žer-kem «avezu, da pomagajo Ko čšicam, ter smatra5o to akcijo važn 1 za vse žene. Prodajale bodo zato v prihodnjih dneh v ta namen koleke po 50 par. Naprošeni so kavarnarji in gostilničarji, da prevza-me;o od njih gotovo število kotekev, ki jih prtftepijo na račune ali priračuiiaic teh 50 par, v soboto popoldne in v nedeljo. Cenjeno občinstvo se prosi, da up Števa požrtvovalno delo naših ien in blagohotno daruje to malenkost. Trgovci m obrtniki pa so obljubila, da bodo pri računava ki — seveda s prrvoljeiriern kupcev — vsakemu računu pol dinarja ves teden, kj sledi materinskemu dnevu. Za p-ispevek k materinskemu fondu, iz katerega se nudi potrebnim materam takojšna pomoč v nujnih primerih, so razposlane čekovr.-.? položnice, katerih naj ndhče ne zavrže Vsak najmanjši dar pomeni za naše matere mnogo. —tj Darovi za Jurčičevega brata. Za bornega, 841et starega in v veliki bedi živečega brata pisatelja Antona Jurčiča so darovali še: grafik in slikar g. Elko Justin 50 Din, B. Ž. 50 Din, ravnatelj g. Božidar Valenta 40 Din, stari virtuoz na citre, vpo-kooeni nad uči teli g. Ivan Krferle 20 Din in neimenovana 20 Din. Plemenitim darovalcem v imenu ubogega starčka iskrena hvala. Značilno za naše razmere je. da se oglašajo s skromnimi darovi ljudje, ki tudi sami ne žive v izobilju, dočim oni, ki borbe za vsakdanji kruh ne poznajo, rudi ljubezni do bližnjega ne poznajo. —lj Hvalevreden sklep naših vrtnarjev. V nedeljo praznuje tuda Ljubljana materinski dan, kakor ves kulturni svet, ki na ta dan izraža zahvalo in spoštovanje za materinsko ljubezen materam z darili, predvsem pa s cvetlicami. 2e lani je naše Kolo jugoslovenskih sester organiziralo prodajo cvetlic v dobrodelni namen in lani so že tudi vrtnarji poskrbeti, da je tuda revna deoa lahko razveselila mamice s cveticami. Na zadnji seji zadruge ljubljanskih vrtnarjev so sklenili lastniki tvrcflc Ivan Šimenc, Herzmanskv, Pavel Šimenc, ga. Baitova, Bizovičar, Keše, PavTin in Vatovac, da tudi letos pošljejo vsem mestnim osnovnim šolam in otroškim vrtcem raznega spomladanskega cvetja, ki ga bodo šole razdelile med revne otroke, da vsaij po eno cvetico vsak ponese domov svoji mamici in ji s tem stoTi največje veselje. Trpka usoda je pa naredila mnoge za sirote in marsikako dete bo šlo s cvettooo k Sv. Križu in položilo svoj dehteči pozdrav na grob svoje matere. Lepi sklep naših vrtnarjev naj bi posnemali še v bogatejši meri zlasti premožni lastniki vrtov, U dieiajo s prodajanjem umetno usajenih rastlin požrtvovalnim m težiko obdavčenim vrtnarjem, ki so pa kljub težkim razmeram poŽrtovalni, prav občutno Skoda. —lj Filmska predstava za obrtne vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi za obrtne vajence :n vajenke v nede jo 10. t. m. ob 9. dopoldne v kinu Ljubljanski dvor filmsko predstave Vse-^okolski ztet v Beogradu. Vstopnina je prosti. —Lj Kompresor zopet poje in sicer pred uršuMnkarm, kjer prebijajo trotoar, da bodo mogK izkopati jarek za plinovodno cev. Kopanje z ročnim orodjem bi bilo zamudno in težavno. Pod trotoar jem so naleteli na nekaterih krajih na staro trdno zidovie. Ni znano, ald so to razširjenj temelji u ršu tonskega poslopja ali pa zidov je nekdanjih stavb. —Ij Regulačna dela v Tivolija. Glavni drevored je v zgornjem delu v glavnem zravnan in utrjen, v spodnjem ga pa utrjuje te dni. Nasipi ob straneh drevoreda, ki se polagoma spuščajo od drevoreda v višino ostalega terena, še niso povsem urejeni. Od izkopa za temeij Oražmove ceste ob Tržaški cesti dovažajo humus, s katerim planirajo nasipe. Planirajo jih v zgornjem deuu, v spodnjem so že urejeni. Nasipi bodo baje zasajeni z rožnimi grmi. Kot kaže, nameravajo Jakopičev paviljon drapirati z nizkim drevjem ter nasaditi tudi tik ob njem ddvjo trto. —lj Temelje za rečno obrežno zidovfe kopljejo tudi ob Vrazovem trgu že nekaj časa prav pridno. Kopljejo na treh krajih približno po 4 metre dolge jame in okrog 6 metrov v zemljo. Temelji bodo segaK do 2 globoko pod rečno strugo. Doslej je šlo kopanje gladko od rok, ker še ni bilo talne vode. Izkopana zemlja je siva glina, pomešana z usedLinskim peskom. —h Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. d. podružnica Ljubljana, Dunajska cesta 31 (hiša Zidarjevih dedičev) zamenjava svojim delničar jem iz Ljubljane začasne za stalne delnice. Obenem tudi izplačuje dividendo za poslovno leto 1930, katera znaša Din 14 za delnico. Delničarji iizven Ljubljane prejmejo stalne akcije in dividendo od centrale v Beogradu potom svojih krajevnih cenzurnih odborov, odnosno organizacij. —i i iz gledališke pisarne. Drevi bo v dramj repriza Klabundove igre »XYZ« za red D. Jutri se vpriizori zadnjič v letošnji sezoni drama »Dom osamelih žena« za red B. V petek se ponovi misterij »Slehernik« za red A v opernem gledališču. Opera ponovi drevi opereto »Oj ta prešmen-tana ljubezen« za red A Jutri gostuje g. Šimenc v »Tosci« (za red C), »Lohengri-na» ni bilo mogoče vprtzoriti, ker je gosp. Križaj zaposlen v Zagrebu. — Opera pripravlja vp rizo rite v novega slovanskega dela opere »Luzerne« stavnega češkega sklada teli a Vi tesla va Novaka. Premijera bo še ta mesec. —h Šentjakobski gledališki oder ponavlja v soboto 9. in v nedeljo 10. maja izvrstno veseloigro »Gospod senator«, hi je imela pri obeh dosedanjih predstavah tako lep uspeh. Vsj posetniki so se ob finem humorju izvrstno zabavali in temeljito nasmejali. Režira g. Bučar Danilo, pri predstavi pa sodelujejo dame: Bučarjeva, Baranova, Pirčeva. Kramarjeva ter gg. Košak, Skerlj, Kune, Leder, Lavrič m Ka-rus. Vstopnice se dobe od četrtka dafle pri g. Milošu Karničuiku na Starem trgu. —Id Presetitev urada. Kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrt, se je danes preseKl s Krekovega trga Št 10 v svoje nove pisarniške prostore na Starem trgu št. 34—L, kamor naj obrtne zadruge in obrtniki odslej naslavljajo svoje dopise. —4j Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča cen j. gg. člane, da je izdal Jugo si o venski narodni ženski savez posebne koieke. ki se bodo prodajali kot prispevek k materinskem fondu. Glede na humanitarno akcijo ženskega saveza priporoča grem*! vsem cen j. gg. članom nakup kolekov, ki jih bodo ponujale članice združenih ženskih društev. —lj Javnosti v vednost. Dne 4. maja je bil ustanovni občni zbor naravoslovcev univerze Kralja Aleksandra L, kjer smo ustanovni »Klub naravoslovce v«. Klub ima namen prirejati v prvi vrsto* ekskurzije po domovini ter se na ta način neposredno seznaniti z njeno floro in fauno, skrbeti za metodična predavanja in hospitacije svojih članov, skrbeti za slovensko prirodo-pfsno terminologijo ter navezati stike z obstoječimi društvi in prijatelji te stroke. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Živko L o v š e, stud. phi.1., tajnica Zora V a le s, cand. phd!., blagajnik Tone Penit, o, cand. phil, preglednici: gg. univ. prof. dr. Jovan Hadži, univ. prof. dr. Jesenko Franc in Stanko Loga-, cand. phil. Vsi, ki se zanimate za naravoslovje, priglasite se kot prijatelji k ruba. — K'«* naravoslovcev, univerza, LJubljana. —ki V mestni klavnici liabljanskj se bo v četrtek 7. t. m. ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici prašičje meso. —Ij Ciril - Metodovo |ur)evan]e na Ljubljanskem grada se vrši v nedeljo, 1«. maja. 288-2 —lj Na birmo ostane najlepši spomin: ura. zlatnina, katero kupite najceneje pri FR. ZAJEC, LJubljana, stari trg 9. 227n —lj V društvu »Soča« je v soboto dne 9. t. m. pri »Levu« zaključno predavanje letošnje zimske sezone. Nastopil bo naš dobro znani predavatelj g. Kari M a h-k o t a s potopisnim predavanjem: Izlet na TJčko s krasnimi skioptičnimi slikami. Po predavanju poje priznano najboljši slovenski vokalni kvintet. K temu zanimivemu in užitka polnemu večeru vabimo vse Sočane in vse prijatelje. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost! 231/n —Ij Licitacija za oddajo ostalih del pri zgradbi nove carinarnice. Dne 19. maja 1931 se vrši LioBtacija za oddajo gradbenih del za premestitev in preureditev železniških objektov. Dne 20. maja licitacija za oddajo specialnih del (tehtnic, tresorska vrata). Dne 21. maja licitacija za instalacijo vodovoda. Dne 22. maja licitacija notranje opreme (mizarsko delo). Vsi potrebni pripomočki in podloge se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnim! urami. — FIlm o vsesokolskem zletu v Beograda. Opozarjamo cen j. občinstvo, da predvaja Z. K. D. danes premiero velikega zanimivega filma o vsesokolskem zletu 1. 1930. v Beogradu. Film je domaČega izvora in nam predočuje v krasnih prizorih zmagoviti pohod sokolskih armad v našo presto-lico. Dolžnost našega nacionalno čutečega občinstva je, da si ogleda ta film. Za šol- sko mladino se vrše dnevno ob 11., 14. in 16. uri posebne predstave ob najnižjih cenah, istotako dnevno vojaške predstave. Te predstave se prirejajo sporazumno z Z. K. D. in je treba vstopnice nabaviti že v pred-prodaji vtajništvu Z. K. D. (Kazino II) med uradnimi urami od 9.—12. in od 15. do 18. ure. Pri večernih predstavah ob 21. uri igra orkester Sokola I. Vstopnice za večerno predstavo se dobe v predprodaji pri blagajni kina »Ljubljanski dvor«. Film se bo predvajal ves teden vključno do sobote 9. t. m. za občinstvo dnevno ob 21. uri, in sicer vedno v kinu »Ljubljanski dvor«. —lj Dijaški koncert. Pevski zbor in orkester drž. klas. gimn. v Ljubljani pomnožen z nekaterimi gojenkami in gojenci drž. učiteljišč, priredi v soboto 9. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« d i-jaški koncert pod vodstvom g. prof. Ivana Repo vsa. Na sporedu so točke za mladinski in mešani zbor, orkestralne točke in mešan zbor z orkestrom. Omeniti je treba tudi nastop našega najmlajšega virtuoza Prevorška. Koncerti te vrste so v Ljubljani prava redkost, zato upamo, da se bo javnost polnoštevilno odzvala vabilu dijaštva. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni in sicer od VI. vrste naprej po 15, 12, 10, stojišča 6, 4. Ljubljanske licejke o Pragi Kakšen vtis je napravila na nje Praga in kaj jim je najbolj ugajalo Med velikonočnimi prazniki so pose tile Prago abiturijentke mestne ženske realne gimnazije v Ljubijai' pod vodstvom prof. dr. Ivana Laha. »Narodni Listvs so naprosili dr. Laha, naj vpraša udeleženke ekskurzije, kaj jim je v Pragi najbolj ugajalo in kaj je napravilo nanje najgloblji vtis. In »Narodni Listy« priobčujejo zdaj nekaj odgovorov. Prebiram z velikim zanimanjem 17 odgovorov ljubljanskih posetnic Prage, pravi pisec članka, in čim bolj jih prebiram, tem bolj Čutim, da je to pravzaprav 17 izpovedi mladih dekliških dud, da je to 17 priznanj ljubezni. Vse so se zaljubile v našo »matuako Prago« z onim gorečim ognjem in navdušenjem, kakršnega je zmožna samo mladost, žal ne morem radi pomanjkanja prostora objaviti vseh iskrenih izrazov ljubezni do zlate Prage, ki 8i je mahoma pridobila njihova srca m misli. Najbolj je presenetila nase posetnice češka gostoljubnost in pozornost gostiteljev, kajti 9 jih o tem obširneje govori. Najglobji vtis je napravil na eno prisrčen sprejem, pri katerem je bil izrecen pozdrav tudi v materinski slovenščini, na drugo pa slovo. Ta je že bila v Pragi, pa je zdaj ostrmela »nad gostoljubnostjo in ljubeznijo, s katero so nas obsipali na vsakem koraku«. Pet jih smatra za najlepši trenutek v Pragi pot k spomeniku pesnika ljubezni K. H. Mache, ena je preživela najlepše trenutke pred spomenikom Julia Zevera, čigar »Jana Maria Plojhara« je že večkrat prečitala. Inmed poedmih pogledov na Prago je tri najbolj očarala panorama Hradčan, ena je odnesla globok vtis z Višehrada, posvečenega z začetki češke zgodovine in z grobovi čeških velikanov, dve je očaral pogled na Prago z razgledisča na Petrini, tretja se je navduševala za Prago v nočni razsvetljavi. In ni brezpomembno, da naglasa jo štiri abiturijentke v svojih odgovorih tudi čut in idejo alovanstva. Na vprašanje, kaj Ji je v Pragi najbolj ugajalo, odgovarja ena, da Praga sama v celoti zaradi njene starobitnosti. Naj bi ostala še dolgo taka, nelzpremenjena, brez modernega novotarjenja, kajti bila bi velika škoda, če bi zlata Praga izgubila svoje sedanje lice. Menim, da marsikateri rojen Prazan ne čuti tako s staro Prago, kakor ta mlada slovenska dekliška duša. Nedvomno bi vse rade zopet posetile Prago, dve sta pa Se posebej izrazili zeljo videti »Se enkrat to izredno simpatično mesto alovanstva«. Rna piše, da je bil za njo najlepši trenutek, ko je vzdihnila: lO, ko bi mogla priti v Prago študirate, m ko jo je spremljajoča češka žena z ljubeznijo poljubila na čelo, rekoč: »Saj prideš!« O vtisin iz Prage in o gostoljubnosti pišejo: Čeprav je Praga skoraj milijonsko mesto, se nam je zdela mila in domača, kakor bi jo bile že davno poznale. In ti ljudje! Zlate duše in zlata srca imajo. Doslsj smo samo čitale o slovanski gostoljubnosti, zdaj smo se pa prepričale o nji. Po prisrčnem in iskrenem slovesu smo se odpeljale v Brno in na Dunaj. Tam, čeprav je to mesto večje od Prage, smo šele čutile, kaj nam je bila Praga, kjer nismo samo občudovale, temveč smo bile tudi v polna meri deležne velike bratske ljubezni. Ta ljubezen, ki jo je izražala prisrčna ljubeznivost, gostoljubnost in požrtvovalnost, je bila vzrok, da amo se res počutile kot med bratskim narodom, v družbi prijateljev. »Nisem vedela« pravi ena, »da trna naš narod v Cehih tako velikega prijatelja. To j© napravilo name v Pragi najgloblji vtJa ta v tem tiči vzrok, da bi rada Prago kmalu zopet pose tila.« Kot dopolnilo najnovejši Pa ram o-untov zvočni tednik. Predstave ob 4., 7. in 9. uri. Predprodaja vstopnic dnevno od 11. ure dopoldne dalje. Telefon 2124. Elitni kino Maticaj Huda kritika. —. Ta pesnik ima naravnost idoal-no plešo. — Kako bi je ne imel, ko pa kritika ni pustila na njem nobenega lasu. Profesor in študent — Kako? Vidim, da ne znate niti onega prekrasnega Virgilijevega stiha, ki se hnetmie *procedenticus«! In vi hočete čez nekaj mesecev zapustiti jfimnazijo in vstopiti v praktično življenje? Stran 4 SLOVENSKI NAROD«, dm «. maja 1931 Stev. 101 15 Skrivnostni jezdec Bil je nizke postave, toda nrišfeast in krepak. Njegova obleka je bila stara, zamazana, ponošena. Ko je odložil široko pokirivalo, so zagledali gfedatci čuden obraz: gladko obrit, izvzemS dolge, viseče brke, bied, visoko, Široko ček) pokrifto s potnimi kapljami, suhih, upadlih lic; orjaški nos m globoko udrte oči pod košatimi obrvmi. Te poteze same po sebi pa niso bile posebno izrazite. Dolge, poševne, skoraj nevidne brazde, skrivnostno mračna senca v temnih očeh in otožna harmonija, vse to je bik) zarezalo v moževo obličje burno preteklost, ki je nobeno bistro oko ni moglo prezreti. Wade je pripovedoval grozno pravljico o zlatu, krvi m smrti. Zdelo se je, da mu je pri tem odlegflo. Nijegov obraz se je izpremenil, izgubil je svoj tragični izraz, izraz ščuvane energije. Njegovi poslušalci so spoštljivo majali z glavami. Divje zgodbe v Koloradu niso bile nič posebnega, toda kaj takega se ni pripetilo vsak dan. Dva sta zapustila družbo, ne da bi se poslovila. Stari Kemp je presenečeno gledal pri-šteca. — Ho! — je vzkliknil krčmar. — Pasja noga, kaj vse se lahko zgodi na svetu!... Ali hočete zapreti konja v stajo in ostati tu? — Dek> bi rad dobil, — je odgovoril Wade. Krčmar je omenil, da je poslal stari Bellounds sla v Meeker, da bi najel nekaj ljudi za delo na farmi. — Stari BiH Befflounds, ki je naseljen v Middle Parku in ki je slden-H prijateljstvo z indijanskim {plemenom, — je dejal Wade, kakor da je o vsem dobro poučen. — Da, točno ste ga opisali. Kaj ga poznate? — 2e dvadset let je tega, Preiskal sem v lovu za zflatom vso okofoco, — je odgovoril Wade. — Da, to je lep kotiček Kolorada. Seno in pašniki — previsoko za žrbo. Hočete reči, da ste tudi vi prišli skozi »Park«? — Da, samo enkrat — pred mnogimi leti, — je odgovoril Wade in njegove velike, globoko udrte oči so se zagledale v praznino. — No, nočem vas napotiti v napaćeno smer, — je dejal krčmar. — Ta kraj mi ugaja, ki pravim vam, če znate kuhaiti, voziti, goniti krave ali karkoli, dobite pri starem Bilhi službo. Pravijo, da mu je najbolj potreben lovec. Risi m volkovi mu delajo veJiko škodo. Ste vajeni lova? — Kaj? — je vprašali Wade raztreseno in nastavi! uho na zvočnik. — Na eni strani sem namreč gluh. — Se Tazumete na pse in puške? — Je zakričal — Pa še kako. — Potem lahko upate, da vas stari Bili sprejme t službo. — Torej pa poskusim svojo srečo; hvala lepa za uslugo. — Se nimate za kaj zahvaljevati. Uslugo storim s tem samo staremu Bel-loundsu. Upam, da ostanete nocoj pri nas. — Spim vedno na prostem; kupiti pa moram hrane in živil, — je odgovoril Wade m se obrnil k svojima konjičema. Stari Kemp je odkorakal po cesti in majal s svojo sivo glavo, kakor da se bori za spomin, ki mu neprestano uhaja. Cez dobro uro, ko je jahal Bent Wade iz mesta, je prihajal mimo Kem-pa in mu zakMcaJ nekaj v pozdrav. Stari se je nenadoma udaril po kolenu: Gromska strela! Saj sem vedel, da sem ga nekje že videl. Kmalu je zavil k svojemu prijatelju, krčmarju, in mu ves razburjen sporočil: Ta dečko je bil Bent Wade. — To mi je povedal sam, — je odgovoru krčmar. — Kaj niste še nikoli slišati praviti o njem? Bent Wade? — Da, če se prav spominjam, ime se mi zda znano. Toda vrag me vzemi, ne morem se točno spomniti. Upam, da nisem poslal staremu BiHu na vrat vlomilca ali bandita. Kdo je pa bil ta Wa-de? — Pravijo mu »Hudičeva kost«. Videl sem ga v Wyomingu, tam je prevažal pošto. Toda šele nekad let pozneje sem izvedel, kaj tiči v tem tiču. O tem sem se prepričal, ko sem prišel nekoč v Boulder. Wade je ležal tam ves preluknjan in Sam Cole s mu je stregel. Sam je že mrtev. Bftl je njegov prijatelj in poznal ga je že dolgo. Da, izvedel sem menda vse, kar je sploh kdo izvedel o tem človeku. Če smem verjeti CoJesu, je bil ta Wade velik čudak. Imei je zelo komične navade. Znal je vse mnogo boftje od drugih fcudi. Imel je pa smolo z revolverjem. Na enem kraju ga ni nikoli dolgo držalo. Ne da bi stikal za prepirom, prepir sam je hodil za njim. Kolikor rrri je ostalo v spominu od Colesovega pripovedovanja, je bila njegova ktirijoz-na ideja, da ravsanju ne more uiti. Nad je šel kamorkoli, vedno mu je bil vrag za petami. In od tod njegovo ime »Hudičeva kost«. In pri tem je Coles prisegal, da je Wade najboljsši dečko, kar jih je kdaj poznal. Zlato srce, je dejal, zlato srce. Solnčni zahod je našel Benta Wadea daleč gori v dolini White Rivera ob vznožju Fiat Top Montainsa. BHa je prekrasna okolica. Zeleni hribčki s pisanimi topolovimi gozdiči so se bočiH na desni strani, na drugi strani sumeče reke se je pa vzpenjalo več miltj dolgo in s smrekami zaraščeno pobočje, nad katerim so štrlele gode, rdečkastosive stene pogorja in se kopale v žarkih zahajajočega sobica. 110 letnica Napoleonove smrti Nekaj spominov na čase, ko Je izročila Anglija svojega velikega jetnika Franciji S t. Louis des Invalides v Parizu hrani več dragocenih spominov na smrt in pogreb cesarja Napoleona L ter prevoz njegovih zemskih ostankov z otoka Sv. Helene v Francijo. Vhod v cerkev Sv. Ludvika vodi s posebnega dvorišča, ki se imenuje Cour d' Honneur. Cerkev ima tri ladje. V levi je shranjen cesarjev pogrebni voz z otoka Sv. Helene. Ta voz je služil cesarju prvotno za izprehode, po njegovi smrti so ga pa predelali v pogrebni voz, kakršnega vidimo zdaj v cerkvi. To je nema priča zadnje poti velikega cesarja h grobu v tihi dolinici Ge-ranium Vallev. Slika Napoleonovega mrtvaškega sprevoda in pogrebnega vo- za po risbi, ki jo je napravil na dan pogreba angleški kapitan Marrvat, visi na steni blizu voza. Angleška kraljica Viktorija je podarila to dragoceno relikvijo cesarju Napoleonu TTT. L 1858. V desni ladji cerkve blizu glavnega oltarja je vhod v Napoleonovo kapelico. Tu so shranjeni spomini na cesarja, na njegov grob, v katerem je moral počivati nad 19 let in na triumfalni povratek v Francijo leta 1840. Sredi kapelice so tri kamnite plošče, ki so pokrivale Napoleonov grob na otoku Sv. Helene. Istočasno s cesarjevimi zemskimi ostanki je pripeljala fregata »La Belle-Poule« 1. 1840. z otoka v pristanišče Cherbourg tudi te kamnite plošče, ki so bile shranjene v ondotnem arzenaltz. Šele L 1909. so prepeljali plošče v cerkev Sv. Ludvika. Bivši angleški ministrski predsednik lord Roseberv piše v svojem delu »Zadnji trenutki Napoleona«, da je nameravala cesarjeva rodbina napisati na grob »Cesar Napoleon, rojen 15. avgusta 1769, umrl 5. maja 1821.« To je preprečil sir Hudson-Lowe. Zahteval je, da se mora izpustiti beseda »cesar« in pripisati beseda »Bonaparte«. Cesarjevi zvesti prijatelji pa tega niso mogli dovoliti, ker so dobro vedeli, da bi cesar sam s tem ne bil zadovoljen. Tako je ostal grob brez napisa. To se zdi neverjetno, pa je vendar res, zaključuje lord Roseberv svoje poročilo. In baš ta okolnost je dala pesniku Lamartinu pobudo za znano pesem, ki se začenja z besedami: »Ici git-point de nom« in na katero se nanaša napis na kamnitih ploščah. Na desni strani v vitrini je shranjena posmrtna maska in odlitek Napoleonove desnice, oboje po originalnih posnetkih, ki jih je napravil Napoleonov osebni zdravnik dr. F. Antommarchi 6 ur pred cesarjevo smrtjo. Za nagrobnimi ploščami je medeninast sarkofag, v katerem je bila shranjena krsta 1. 1840. v pristanišču Cherbourgu in prepeljana do izliva Seine. Na sarkofagu je napisano: »Tu so počivali 8. in 9. decembra 1. 1840. zem-ski ostanki cesarja Napoleona po prevozu s Sv. Helene na fregati »La Belle-Poule« pod poveljstvom Nj. kr. visokosti princa de Joinville«. Poseben okras kapelice je pogrebni prtič iz vijoličastega žameta z belim križcem v sredini, s cesarskimi orli in zlatimi čebelami, bogato okrašen s težkimi zlatimi resami. Prtič je pokrival cesarjevo krsto že na krovu fregate pri povratku s Sv. Helene 1. 1840. V kapelici je shranjena tudi krona, ki jo je podarilo mesto Cherbourg, da bi krasila cesarjevo krsto po prihodu v francosko pristanišče, in pa model krste iz ebenovine, iz istega lesa, iz katerega je bila narejena krsta, ki jo je poslala Francija s princem Joinvillom na otok Sv. Helene po zemske ostanke svojega velikega cesarja. Iz cerkve ni prostega dostopa do doma, v katerem je cesarjeva grobnica. Treba je iti skozi Corridor de Metz, M veže Cour de Honneur. Pred-no je bila zgrajena sedanja grobnica »Tombeau de L' empreur« v letih 1841 do 1861, je stala Napoleonova krsta v kapelici Sv. Hironima. šele L 1861. so položili krsto z Napoleonovimi zemskimi ostanki v sarkofag, in sicer z glavo proti vhodu na Place Vauban. Truplo počiva v šestih krstah, tri so kovinaste, tri pa lesene. Četrta krsta je zaklenjena, šesta krsta, v kateri počiva cesar, je pa iz hrastovega lesa. Napoleonovo truplo je bilo oblečeno v zeleno uniformo lovcev stare garde, v bel telovnik s široki m trakom velikega križca častne legije, v belih usnjenih hlačah in visokih škornjih. Na prsih je imel pripet križec častne legije in red železne krone. Črn klobuk s trobarvno narodno kokardo so položili na kolena. K nogam so mu postavili dve srebrni posodi s srcem in drobovjem, ki mu je bilo izrezano pri seciranju. V krsto so položili francoske in italijanske novce iz dobe cesarjevega vladanja in jedilni pribor, ki ga je rabil Napoleon na otoku Sv. Helene. V noči od 14. na 15. oktobra 1840 so grobnico na otoku Sv. Helene odprli. V zgodovinskem trenutku, ko je Anglija izročala svojega velikega jetnika Franciji, je bila Napoleonova krsta nekaj časa odprta. Komisija je ugotovila, da je bilo cesajevo truplo izredno dobro ohranjeno. Čeprav ni bilo balzamirano, se je zdelo kakor munificirano. Napoleonov grob ima med vsemi pariškimi znamenitostmi največ pose trnkov zlasti zdaj, ko počiva blizu njega tudi slavni maršal Foche. Strastna moriinistka Budimpeštanski listi poročajo o zanimivem primeru zdravniške ordinacije, ki priča, kako daleč zaidejo morfi-nisti. K nekemu zdravniku je prišla dama v lepem kožuhu, ko >o je pa zdravnik vprašali, kaj ji je, je vrgla kožuh s sebe in obstala pred njim naga. Dejala je, da skoči k oknu in začne klicati na pomoč, če ji ne da injekcije morfija. Zdravnik se je bal škandala in ji je res dal injekcijo, toda ne morfija, temveč neke povsem nedolžne tekočine. Morfmistka se mu je lepo zahvalila in odšla. Taki prizori so se zadnje čase ponavljali tudi pri drugih zdravnikih, ki so pa v strahu pred škandalom dali strastni morfinistki injekcije morfija. Končno je pa zadela kosa ob kamen. Ko je priSla moriinistka zopet k nekemu zdravniku, ki je bH pa že poučen« S kom ima opraviti, j* >e takoj zagro-zfl, da jo pošlje v umobolnico. In to je pomagalo, Morfknstka je pobrala šila in kopita ta zdaj imaao zdravniki mir pred njo. NOGAVICE z Ž.I60M HsJbsPa, naftaajnejše. zato ZANATSKA BAKRA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE 0. d. PODRUŽNICA LJUBU ANA Telefon štev. 30*20. Račun poštne hranilnice stev. 14.003. Dunajska cesta št. 31 Hiša Zidarjevih ded, CENTRALA: BEOGRAD GLAVNA PODRUŽNICA: ZAGREB PODRUŽNICA: SARAJEVO Daje kredite obrtnikom, obrtnim kredit; nim zadrugam ki k)mbardira državne vrednostne papirje. Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garant cijsika pisma. Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov m obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. žrebanje drž. razr. loterije (žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.) Dne 2. maja so bSB izžrebani naslednji manjši dobitki: Din 500.- 16.092, 17.946, 29.262, 33.779, 39.538, 39.544, 49.418, 49.438, 57.367, 57.396, 67.583, 67.591, 69.471, 72.062, 77.207, 77.265, 87.919, 87.916, 98.182, 98.988. - št. 1.889, 1.890, 8.058, 8.063, 8.094, 9.744, 13.859, 16.005, 16,008, 16.017, 17.962, 19.127, 19.145, 19.147, 19.149, 27.703, 27.740, 27.778, 27.799, 29.260, 33.796, 34.154, 34.171, 35.364, 36.648, 36.667, 36.675, 36.677, 37.771, 38.195. 39.582, 42.975, 42.985, 44.116, 46.624, 46.644, 46.649, 47.484, 48.331, 48.356, 49.445, 49.453, 49.493, 49.500, 53.835, 53.885, 56.008, 57.334, 57.336, 57.360, 58.841, 58.860, 58.882, 59.546, 59.550, 66.428, 66.434, 67.503, 67.565, 67.570, 68.714, 68.723, 69.101, 69.144, 69.151, 69.157, 69.167, 69.416, 69.431, 68.437, 73.772, 73.781, 73.782, 73.992, 75.009, 75.012, 75.073, 76.601, 76.624, 76.636. 77.289, 78.026, 78.030, 78.088, 78.090, 82.495, 86.912, 86.993, 86.994, 87.232. 87.978, 87.981, 87.900, 89.195, 89.196, 96.657, 96.807, 96.845, 96.880, 98.163. Dne 4. maja so bih* Uliebaui naslednji večji dobitki: 40.000 Din srečka št. 26.261. 30.000 Din srečka št 97.897. 10.000 Din srečke št. 338, 17.252, 25.991, 70.343, 72.651, 84.683. 4.000 Din srečke št. 2.647, 25.834, 33.316, 39.409, 89.723. 2.000 Din srečke št. 3.527, 4.580, 7.297, 8.843, 9.781, 9.914, 12.440, 13.929, 13.185, 16.597, 17.703,19.787, 19.061, 20.090, 24.680, 27.138, 35.878, 36.287, 37.412, 38.994, 39.561, 40.327, 43.423, 47.979, 84.362, 52.118, 53.910, 56.887, 58.702, 61.036, 62.182, 63.927, 71.116, 74.842, 76.194» 77.512, 79.061, 80.827, 81.643, 84.082, 84*863, 87.104, 88.491, 88.734, 89.449, 95.275, 95.310, 95.561, 97.758, 98.438. Dne 5. maja so bffl izžrebani naslednji več*, dobitki: 20.000 Din srečka štev.: 34*586, 4.000 Din srečke Stev.: 9.698, 15.296, 24.618, 42.645, 56.771, 78.678, T9J568, 91.630, 2.000 Din srečka štev.: 2.848, 9.898, 11.384, 11.983, 20.253, 21.101, 25.093, 27.558, 28.527, 31.136, 32.661, 35.064, 36.938, 40.261, 42.598, 44.846, 46.242, 47.269, 47.295, 52.264, 55.115, 63.273, 63.815, 65.060, 65.248, 73.956, 80.504, 83.150, 84.508, 93.706, 94.815. Zaradi telefoničnega sprejemanja na moremo jamčttl aa točnost. Manjše izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovljenih, neisarebanOi srečk je še na razpolago, zato bomo onim, ld jim bodo srečke izžrebane aa manjše dobitke, na željo poslan nelzžrebano srečko, da bodo mogn nadaljevati igranje na večje dobitke. Izžrebane srečke naj se nam takoj pošljejo. Za družna hranilnica r. z. z o. s* Lfubljana, Sv. Petra e. 19 ŠIVILJA gam^K^j1** V rtjtnruilri lcrmfekH-ji, se sprejme, lepa soba na razpolago. — Dopise na upravo tista pod >Konf ekcija 1510«. LEPE BOBOVE HLODE kupim, dobro plačam takoj. — FRAN ŠUŠTAR, parna žaga, Ljubljana, tel. 2424. 1516 DOBBO TRGOVINO IN GOSTILNO s 7 orali zemljišča po ugodni ceni prodam. Poizve se pri: Karel Breznik, Celja 1519 Modroce predeluje tn očisti tirno prahu na specialnem stroja samo Rudolf Sever, LJUBLJANA. Marijin trs 2 25/L MOTORNO KOLO A. J. S. 350 C cm, z električno razsvetljavo, proda Ivan Žleb-nlk, Domžale. 1518 STALNA RAZSTAVA umetniških sfik in velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbarska in pozlatarska dela A. KOS UuMjana, Mestni *■ št 25 (nasproti magistrata). 1447 NAUČNICE samo solidne i mlade, koje imaju volju učiti glazbu, trebam sa odmah ili po dogovoru. Ponudbe po mogućnosti sa slikom na naslov: Karlo Kovač, kapelnik, restavracija Panama, Dubrovnik. 1517 POZOR — KROJI! Vse moške m damske kroje natančno po meri in modelih, najhitreje napravi Strokovno krojno učilišče, Stari trg t«. Specijalna delavnica krojev. Na željo se obleka tudi vreze, da Vam jo vsak krofač ali šivilja izdela 1488 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno In po nkurenčnlh cenah pod garan-eijo J. HUSBS dražba z o. z. sićana i si f u in soboslikaratvc Ljubljana, Sv. Petra c. 33. TRAME stropnike raanih dimenzij, popolnoma suhe, ima v zalogi tflBrlJa44, d« z o. z«, LJUBLJANA, Dana>ka cesta it. 46 Telefon «t 28—30. 25—95. URE ZA BIRMO nudi najceneje IVAN PAKI2, LJUBLJANA, Pred Škofijo 15. 1345 1 ■■ mU m\\ aH ■■ ali ali ■H ■ Odrasli in otroci opravljajo z vettkim uspehom zdravilni način za čiščenje in osvežitev krvi s Fh GOLOM. FIGOL se dobiva po vseh lekarnah po pošti pa razpošilja izdelovalec: Apoteka Dr. Semeiić, Dubrovnik 2160. -h 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. (&exeni namizni prti 150/150 na dobrem blagu Din 55.—. Breda žepni robci komad Din 2.—. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje; spe-cielni entel oblek. Vezenje mehanično, umetno in ročno, tamburiranje hotelskih in gostilničarskih zaves. Matek & Mi kes, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Parne, pozor! Novost* Na original Švica RUSSO-aparatu, ki je tehnično spopolnjen, izvršujem. TRAJNO ONDULACIJO brez bolečin, s širokimi ali ozkimi valovi. Dame z dežele javite prihod z dopisnico. DAMSKI SALON L POLANĆ Kopitarjeva ulica 1 (pri Jugoslov. tiskarni) HWufcula,tuxni paph Hi o Om lAodafa uprava ,&Covetu6ega flatcda. — Bb opravo m (oseratnl del Usta: Oton ChriataL — V* v LJubljani.