Silvin Sardenko: Še bo lepo!     .,;«,
Pastirski prizor iz prvc svete noei.
1. SUKA.
(Mrah. Štirje pastirci nu  pnmiku, obdani z oljčnim in drugim grmovjem. V oz&dju se pase ovca.)
1.  nastop.
Ruben   (pilm v rohe): Mraz je, pastirji, niraz!
Jakob:   Burja brije kaikor še nikoli.
F i 1 i p :   Buben, naredimo si ogenj!
B v « j a m i n :   Jaz stopini po suhfh \ej, ki so nabraue tamfcaj žc od davi.
l)an:   Jaz sem jih iiabrai. Jaz grem ponje s telx>j. To lw goxelo!
Kubeu;   Jakob! Imaš Šr dva krcuienca?
Jakob-.   Imam ju!
F i 1 i p :   Jaz pa kresilno gobo.
Ruben :   Dajta meni oboje, ukresem iskro.
J akob (in Fiiip mu dasln): Na! A pazi, da kremencev pt-eveč ne razdrobiŠ.
Filip:   Če sta prava kremenca, se nc razdrobita.
Benjamiu   (s sušjem): Tukaj so drva, tovarisi!
(Muben kreše, drugi lomijo neje, inkra se dolgo ne prikaže.) Dan   (s sušjem): To bo gorelo! Jakob:   Daj!  L'krcšem iskro jaz.
F i 1 i p :   Pusti, naj jo ukreŠe sam.                                                   ,
Benjamin  (Rubnu); Stoj! Goba že tli. Ruben:   Ogenj je nas! Dan :   To bo gorelo!
Jakob:   NajdTobnfjšo suhljad deaimo na vrhl F i 1 i p :   Dobrol Veje že gore.
Benjamin:   Sediino poleg oguja in zapojmo.                              ^  *• •¦¦»
Ruben :  Zapojmo ono o starem Marku. Jakob:   Ta bo ]epa in vesela. F i 1 i p :   Benjamin. začni! B e n j a m i n   (in drugi — Napeu: Aa pianincah .. .):                                 .   ,
Stari Marko jageujce pase.
Jagenjce do bradc mu zrase,
skoči Marku staremu v lase:
Sreča, da le osem jc las! R u h e n :   Ne gre nam posebno dobro. Jakob:   Trudni smo.             [ -.i>NaH .^im,
Filip:  Lczimo spat.                     ¦- , •¦¦
B e n j a m i n ;   Jaz zaspim kmalu kakor jež. R u b e n ;   Šc neJcaj vej denimo na ogenj. Jakob   (dene nej n-a ogenj): Tako! Dogti bo! D a n :   To bo gorelo! Filip :   Lahko noč! D a n :   To bo gorelo! Benjamin  (že lahno zasmrči)-             I ¦      ¦ '-   !               -     -"-»* |(  -'¦
2.    nastop.
R u b e n :   Vsi so zaspali. A jaz ne morem zaspaii. Zdt se mi, da hodi nekdo blizu  nas.  (Gre ttu   ]erx>  o  koi.) Nispni   se  lnoiil. Glej.  <c  r-elo dva  sta.
Žena setli na osličku, iiiož ga pa spredaj ,vodi. In nekaj govorita. Kaj
neki?   (Posluša.) Vse slisim, a ničesar ne razumem.  Zdaj  ju jc zakril
grič. (Tetluj tte obrne k touarišem.) Pastirji, vstanite! Nismo varni! Nič!
Nobeden se ne gane. Jakob! Filip! Bcnjamin! (Zakriči še močneje.) Jakob! J a k o b   (ustuja); Kaj krieiš? R u b e n :   Dva čuclna tujca sta šla mimo. J a k o b :   Ali si ju vprašal, kdo sta? R 11 b e n :   Kako bi si upal. I" i 1 i p   (nupol ležeč): Ali sta tebe videJa? Huben:   Nista me!   Jaz sem ju pa  videl. Okoli glave sta imela razlito
čudno svetlobo.
D an : Jojmine! Čudovito svetlobo? B o n j a m i n : Kakšna sta pa bila? R ubeu :   Mož je bil starejši, žena pa še zelo uilada. In vesta. kaj je bila
ta žena?
Jakob:   No, kaj? R u b e n :   Kraljeva hči.
F i 1 i p :   Kako je pa ta mož priŠcl do kraljeve hčere?
R ube n :   To sei« razumel, da ji je dejal: Kako sera srečen, da sem te vzel! Benjauiin:   Torej je tisti mož kak ropar? Ruben :   Skoraj bi rekel. J a k o b :   A kje je vzel kraljevo hčer? Filip:    Nemara  našemu kralju  Hcrodu? Rubeii;   Ne! Našcmu Herodu pa ne. Herodovi hčeri je ime Lija: to je pa
moŽ imenovai: Marija. Tudi to sem sliŠal.
B e n j a m i n :   Ubogo dekle! Ukral jo je.                                           "*-
Dan: Ubožica! Kako se mi smili! Ruben:   Zdaj je  prišlo v  Betlehem  veliko  ljudi  k  popisovauju.  Nemara
jo je tam vzel?
J ak o b :   Kako je hudoben!                                                   _                  i
Filip :   TucU naš Betlehein ni dober                    "^o"wW/ ": ttVdu n
JJ a ii :   INus betlenem jc skop, hudo skop.               ^ ,,_   ,;,.,. ..;..;/   . fIB^J
B e n j a m i n ¦.   Gorje ti mesto betlehemsko!                                       .  >1 n I
R u b e n :   Kdo nas pride rešit?                                                          , , j , .i
J ak o b :   Mesija! F i 1 i p :   A kdaj  pride Mesija? B e n j a m i n :   Naša stara mati Sara vcčkrat pravi, da kiualu prisije tista
^ja-                                                                     :^,1 ,,L   ,l^o,il    rtJ       n -* rl i; ;i
Dan :   To bo čudovita svetkdjal                          ...j.., IMj .^ • ,\\ti-ii\   : n ii U
Ruben :   O, Dan, rla bi te pač uslišal Bog! ,i.lt;ti|',r.,.l   l-tipJ^/J   -. rl o J -i | Jakob:   Zdaj lcziino spt-t spat!                   ,(|   M,j   >bl^ux   „   ->..;j   - q , I i -j
F i 1 i p ¦.   A kdo bo stražil naso čredo?                                      '       ,.,((11/!
Benjamin:   Saj m treba, da bi kdo stražil.                                  . J,; [
Ruben :   Ni treba, praviš? Si pozabil onega moža? In če je ropar?   1 I i -i Dan:   Dobro! Stražil bom jaz. Jakob:    Vadljajmo!   Kdor bo  na kocki   vrgel   šest pik,  tLsti   naj  straži.
Tukaj je vadlja! (Vrže hocko prednje. Vadljajo, uadlja zadene Filipa.) F i li p :   Štiri ... pet... oj, šest pik!     tnj-si <kl »«. MtiM-ar -s*f*(an 1   . rn>M
B e n j a m i n :   Filip bo stražil.                          - —    *-----
Ruben:   Lahko noč, uaš stražnik Filip!
Filip :    Le kmalu  zaspite!  l)a boste pa  prej  zaspali,  vam  zapojem  kako
pescm.  (Zapoje.)
Siuko ae vstajaj! Ura je polnoči, kam se mudi? Ajaj, o ajaj!
Daj (d spanju): Jojmine! čudovita sretlona.
Filip :   Že spe! Ruben spi, Jakob spi, Dan pa še v sanjak poje, veduo isto pescm. Naj jo, če se inu zdi tako lepa. Benjamin pa že smrči. Zdaj pa ležem šc jaz. Kdo bi ncki stražil? (Leie.) Oja! Kako je prijetno, če je človek zaspan, pa zaspi. Oja! Ura je polnoči, kani se mudi? (Ponehaou in zaspi-t
3.  nnsto|>.
(Nenadonm  se razsoelli  osu  planjaoa.  Pastirji se  zganejo  in usirašijo,   le
Benjamin ne.)
Ruben:   \stanimo! Dani sc. J akob :   Solnce je vstalo ravnokar. F i 1 i p :   Ne, to je ogenj! To ni solnce! Ruben:   Bežimo! Ogenj z nebes je nad nami! Vsi   (brez Benjimuna): Bežimo, bežimo! Dan:   Jojminc! Čuclovita svetloba! (V»i "'' he&u->
4.  nastop.
(Nenadoma siopi pred pustirje)
Angel :   Ne bojte se! Danes vam je rojen Kristus — Zveličar — v mestu
Davidovcm, in to vam bodi zuamenje: Našli boste elcte v plenice povito
in v jasli položeno.
(Angel zgine, o ozadju se čuje: Glej zvezdice bozje...) Ruben:   O, srečna noč! Jakob:   O, blažena noč!
Filip :   Sam angel nas je obiskal.                                     .   ._,          ,   , i    J
R uben :   Vcndar nam je rojen Mesijal                             . ^i    ' /'  ' '     . ¦
Dan:   Moje sanje so se spoluile!                                          '      '       '     " II
Jakob :   Pojdimo Ln poglejmo, kar nam jeangel naznanil!            ^ '(   '^
Filip:   Pojdimo in poglejino to čudno reč.
Ruben:   A kdo bo stiaži! iredo?                                               ,         |,     j
Jakob:   Pokličimo jo za seboj.             ^    M)^r     1MJ M.-', y     \.'        ' ,,.'
F i li p :   In šla bo za nami.               '                                           .     '
Ruben:   In darovali jo bomo Zveličarju.                      ,         f     1'^    ^     /i
Dan:   Bratje! Še bo lepo!                                   .... ..r ,....».,„.. d    : n i, U
Jakob:   Poglejtc! Benjamin pa še spi-                   .....     •'      - Vi'"j° ]
Fi lip:   Res je zaspal kot pozimi jež.                                  ' |'*,  '    °. ¦. ^A
Ruben:   Nikar |ja še ne prebudimo.                                     '   '     ' *• '   '
J akob :   To se bo čudil, ko nas ne bo. kadar se bo prebudil!        « l •< '¦ -F i 1 i p :   Nikar se nc inotimo z Bcnjaitimoni!                                     " ¦> <J n >i
Ruben:   Pojdimo! Hitimo!                         .                                       " '•   '
_      Jakob:   O, srečna noč!                                                                      '     '
F i 1 i p :  Of blažena noč! Dan :   Pogli-itc v uebo! Še bo lepo!                                                   I
¦.,, i. , ri
5.  nastop.                                                                                      .! ,, 1 Benjaniin   fse prebudi): Zdi se mi, da je nekdo vpil. Tovariši, ali ste
slišali? — Pa saj nikogar ni! Moj Bog. kje so? Kaj pomeni tisto vpitje?
Nemara jih je ujel oni mož, oni Čudni mož, o katerem je Ruben pravil. Kaj, če pride zdaj še pome? Ne! Jaz steČem takoj domov povedat. (Steče.) (Zastor.)
2. SLIKA.
(Na istem pašniku.)
1.  nastop.
Benjamin: Doma so rekli, da nocoj, ko je tako svetla noč, ni roparjev, pa so me zapodili nazaj na paŠnik. IJa saj je prav, da jih ni. — Ali — kje so mojt tovarisi? Aha! Ruben že gre. Ta jim je srečno ušel.
2.  naslop.                                                                                       t
Huben :   Si se že naspal za cclo zimo, Benjamin?
Benjamin:   Srcčen si, Ruben, da si se rešil!
Ruben :   Vsi smo srecni — vsi. smo reŠeni!
Benjamin:    A kje so Filip,   Jakob in Dan?
Ruben:   Domov so šli naznanit vcliko veselje in naše zveličanje.
B e n j a m i n :   Kaksno zveličanje?
R u be n :   Noeoj nam je rojen Zveličar!                                               3 ^ 'J
B e n j a m i n   (skoči  od  oenelja)'-   ^je, povej mi, kje?                       *rti
R u b e n :   V Neftalijevem hlevu.
Benjamin:   V tistem  starem.  podrtem?
Ruben :   Da, prav v tistcm. In onadva, mož in žena, ki sem ju prej videl,
to so njegovi starši.
Benjamin:   Torej tisti mož ni bil ropar?                           .*r-' &k
Rubea:   Bog nam  odpusti, da snio kaj takega rekli!              -     -E
Benjamin : Nismo vedeli.
R u b e n : Zdaj grem po klaje za živinče, ki stoji lačno t tistem hlevu.   • Benjamin:   Jaz  pa  stcčem   por na grič  po svojo ovco —  Kodrinko.   Jo
bom daroval Zveličarju. (Gre.sta.)
3.  nastop.
(Nu desni odidela Ruben in Benjamin, na leoi prideta Filip in Jakob.)
F i li p : Zašla sva. To ni bližnjica.
Jakol) : Nocoj ne mores zalti. Prav nič me ni groza, ko je prisel Mesija med nas.
Oba   (zapojetu — Napev: Pefelinček lepo poje): ^          ¦   -¦ \'.       .
Kak je lepa noč, poglejte,
travnik kakor dan svctal!                                                  .¦ ¦*jl«*i\t/  ."&
Drobne zvezde, ve povcjte,                                                          \ y\ r> ¦> <1 :i }\
kdo nocojšnjo noo je dal?                                              ;;/. r :, „ J, "/.
Ali solnce se pomlaja?                                                     >"i     : ¦ ,t jj :\
A\i k zemlji gre neiw?                                                    ../   ¦ ¦¦  r H \> X
Ali k nebu zcmlja vstaja?                                                         "-vi
Kdo ugani! vse bi to!                                                                r^ir^Tt"
F i 1 i p : Vo kateri stezi bi šla zdaj do hleva?                                           \     '¦'
Jakob:   Pravkar  prihaja Labanov  Benjamin. Ta  nama  pove.         ,  i,    I
. a a i. •.
4.   nastop.                                                                                         ¦ -,d >> )l B e d j a ni i n :  Ali sta kaj vidcla mojo Kodrinko?                                :;; li j. -1 F i I i p :    Kdo i5re zdaj tvojo Korlrinko?
i^mmm 75
J a kob :   Povej uama bližnjo stezo <lo hleva, da prej prideva k Zveličarju.
Benjamin;   A kaj mu nesetai'
Filip:   Jaz mu nesem gorkih zimskih oblacilc.
Jakob:   Jaz pa dve golobici,
Benjamin : To bodo vaju tam veseli! Jaz pa nimam, kar bi mu daroval;
edino ovco .sem zgubil. F i l i p : Saj jo spet najdeš, Benjamin. J a k o b : Pokaži nama bližnjo stezo. Benjamin : Ta je najbližja. Po tej pojdita! K i 1 i p : Le pridi kmalu za nama. ] akob : Pa s Kodrinko, ves, Benjamin!
5.  nastop.
Benjamin : Ko bi jo le našel. Kako bi pohitcl zti njhna! Kako rad bi že videl Mesija. Kje si, moja Kodrinka? (Zutrobi.) Oglasi se, da te najdem. (Zatrobi.) Če sem včasili takole zatrobil, takoj se je oglasila, (Z&trobi.) A zdaj ni sluha o njej! Kodrinka! Kodrinka! (Trohi in odhuja.) Ko-drinka, kje fli?
6.  nastop.
Dan (s kosarico jabolk): še bo lepo! Še bo lepo! Benjamin! Slisiš? (Oni Irobi.) Benjaminl No, pa trobi naprej. (Dan zapoje:)
Pastirci vi,
oj, kam ste šli?
Jaz iščem vas povaod.
/.& vami grem,
da vsaj i2vem,
kje se rodi Gospod.
A kam je šel Benjamin? Povedat mu grem, da je našel njcgovo Kodrinko stari stric Nahun, ki sope tam zadaj. Jabolku pa tiičus tulcaj pustim-(Odute.)
7.  nastop.                                                                            ""»* Nahiin (od daleč se že čuje njegoo kašeij): Khni, Khm! Mrzla noč — a
prijetna noč. Klun! Vendar se je rodil uaš Mesija. Khm! Moje srce je tako hrepenelo po njem in moje oči so inisliie, da ga ne bodo Tidele. In vendar ga bodo. Khm! Khra! (Zagleda kosarico.) Kaj pa je lo? KoŠarica z jabolki. Khm! Saj pravim, to so pastirjil l\deu nekje pusti ovco, drugi drugje jabolka. Vsi zbegani so nocoj. Potem mora pa vse — khin, khm, stari stric Nahun nositi za njimi. Khra! Khm! (Vzame koaurico.)
8.  nastop.
Ruben (» košem klaje): Stric Nahuu, dajte meni jabolka.           ]
N a h u n : Ali so tvoja? Khm!
R u b e n : Če jih daste, pa bodo.
Nahun :  Na! Tri rzemi — Če so ivoja — druga pa nesi ZveliČarju. (Huben
tri Dzame.)
Huben : Moja niso, pa tudi nobencga od pastirjev,
Nahun : Če pa niso vaša, so pa božja. Jih pa nesem sam Zveličarju. Kiim! Ruben : A vi, stric Nahun, nrkar tja ne hodite!         -i   i.\a-/hili   : <io n a i
N a t vl n : Zakaj ne? Khm!
Ruben : Vas se bo ina!i Mesija bal, ker imate tako zmršeno brado. Nahun : NiČ se me ne bo baj. Jaz ga bom lepo molil; saj je prišcl resit
tudi mene. Khm! Khm!
¦      R u b e n :   Pa ne smete preblizu jaselc. Pa tisto brado skrijte!
N a h u n : Ti se skrij, ti! (Odkailja naprej, Rul?en pa še nekoliko postoji in
gleda za njim.)
Ruben :   Da le ne bi dete strepetalo, ko zagleda strica Nahuna! (Ugrizne d jabolko.) Hm! Jabolka so pa dobra. Kaj ne bodo, saj so božja.
9.  nastop-
Dan (se vrne): Kaj pa moja jabolka ješ?
R u b e n : Saj niso tvojal
D a n : Moja so, da veš.
Rubon: Stric Nuliun je rekel, da so božja.
D a n : A kje je kosarica?
Ruben :   Stric Nahun jo nese Mesiji. Ali je nisi ti za Mesijo namenil?
D a n : Za Mcsijo, da! A bi jo rad sam nesel.
Ruben: Stopiva! — Kmalu ga doideva.
10.  nastop.
Nalmn (opiraje se na p&lico, nese o rofci ko&arico x jabolki). D a n (gu dohiti): Stric Nahun, dajte meni košaro. Hodili boste lažje. N a li un (-te ozre): Ti si pa Dan? Je tvoja košara? D a n : Scveda! In jabolkti tudi.
Nahun   (nm da kosaro): Vzemi jih! Toda nobenega več sam ne snej. .    Dan : Nobcnega več! Pojdiva skup!
Nahun :   I'i si premlad, jaz pa prestar. Ne greva dobro skup.
Dan: O, greva, greva!  Poscbno takrat, fe zapojeva. Pa zapojva še cnkrat
ono od girlice. (Pojeta.) t         Pridi, pridi, grlica,
grlica ^rliiika.
boš Mariji zibala
blažencga sinka.
Nahun: Tako! Pojdiva molit blaženega sinka.                                        ^
D an : Še zadnjo kitico, prosvra, Še zadnjot                                                 ..!
Oba:
Priletela grlica
grlica grlinku, "         celo noČ jc zibala
blaženega sinka.                                                        X^"-f"^?
N a h u n : Zdaj pu nobene več. Pojdiva! Kar brž!         O        ^s^-^
Dan : Glejte naš Benjamin!                 , ,           _j>-*»_«—^-^*-^
11.  nastop.                                                    '     „11      " B e n j a m i n : Kako ste vsi veseli! Samo jaz sem za\ošten,
N a h ii n : Zakaj si žalosten?                                                          ^ '
Ben jainin : Kodrinke ue morera najti. rln bi jo daroval Mesiji. Nahun : Tudi jaz nimam daru, Ni treba darov! Zvelicarju bodo najdražja
krotka in nedolžna srca.
Dan; Mirlva mu bova darovala sama sebe! Poglejte v nebo! Se bo lepo! Nahun : Saj grerao k njemu, ki dbs je priŠel zveličfit, ne pogubit. (Gresta.) Bcnjamin :   Ia dva že! Stric Nahun je tako dober, krotak. Dan je tako
aedolžen. A jaz? B<^t ve, če sem dovolj krotak in nedolžen? A vendar
grem.  Saj  gremo k  Njemu.  ki   nas je prisel   zvelifat,  ne  pogubit,  jc
rekel stric Nahun. (Odide.) (Žine jasli: Marija in Jožef z Detetom. Vsi drugi kleče ob njih.)
(Zastor.)