Fr. Pengov:                                     "T-
Slamica naše ljube Gospe.
Olama, ki je ležala v blevcu, kjer je bil rojen naš Zveličar. ni bila prava žitna slama, kakor jo žanjemo na polju. Bilo je marveČ praprotno listje in zelišce, ki se iraenuje »lakota*, vmes pa tudi nekaj šentjanževe rože. Te rastline so cvetele dotlej poleti z neočitnim bclim cvetjem, za katero se pa nilice ni kaj prida za-Diimal. V zimi so bile pa suhe in brez najmanjše lepote; tisto malo cvetje je bilo seveda že zdavnaj odpaio.
-^^^^-v, 16 ^^-^^-^^^-^
Ko je pa začula naša zemlja prvi jok božjega De-teta, tedaj sia urno pognali >Iakota« in šentjanževa roža pravo praveato cvetje v čast Zveličarjevemu rojstvu. Tako ze!o sta sc ga razveselili.
Praprotni listi se pa niso genili in niso kazali ne veselja ne spoštovanja. Velo in lcno so visele rjave za-stavice s svojih pecljev in spavale naprej svoje zimsko spauje. Zato jim je odvzel Jjiibi Bog za vse čase njiih poletni cvetni venec in odilej stoji praprcrt vse leto brez lepote, brez najmanjše cvetke, in samo rjavkaste ali črnikaste pičice ali prožice še kažejo, kje je sedelo svoje dni srebrno cvetje. \ečkrat pa prevzame praprot nekaj kakor bolest in grenko kesanjc nad zgubljeno lepoto in takrat poveša žalostno svojo glavo in krila kot obstreljena ptica.
»Laikota« je pa dobila od Boga lepe, dolge vejice, polne zlatih iu srebrnih gumbov, in sme nositi ta okrasek do sodnega dne. Šentjanževa roža je pa kar naravnost Čudežna cvetlica: Iz njcnih j)opkov še dan-danes lahko iztisneš krvave solze, s katerimi je rosUa Marija na božično noČ v stiski in boleČini borno slam-nato ležišče.
Obe ti rastlini imenujejo zato iu in tam tudi ^sla-mico naŠe ljube Gospe«.