■		HI		HHB
H		mm		
				
			It	■H
			J !'	
			;' 'v	
				L___
				i
				1

Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10'— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , , dvakrat . . 14 , . , „ trikrat . . 12 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 27. julija 1917.
Prvo polletje je minilo. — Prosimo svoje naročnike in naročnice, da poravnajo zapadlo naročnino, oziroma da jo obnove. — Težki so časi, težke razmere. A ravno sedaj ne smemo pozabiti sebe, da nas pozneje, ko se vrnejo normalne razmere, tudi drugi ne pozabijo. — Zavedamo se težavnega položaja, zato pa po svojih najboljših močeh služimo svoji stvari, kolikor je to v tej dobi največ mogoče. Uvažujmo vsi resnico in ravnaj mo se vsi po njej: Velika je dolžnost, brezmejno več ljubezen!
Dejanja gevore!
I.
Nemški pisatelj Oton Ernst govori v svoji knjigi „Semper der Mann": Nobenemu stanu nočem stopiti preblizu; toda .18 let resnega opazovanja mi je dokazalo, da ni nikjer dobiti svetejšega smisla žrtvovanja, nikjer nesebičnejše vdanosti sočloveku, nikjer radostnejše odpovedi lastnemu dobičku, ako gre za veliko skupnost ljudi, kakor pri učiteljstvu ljudskih šol. Ta stan opravlja Herkulova dela brez zahvale in plačila, da, celo z omalovaževanjem ga po-giedujejo tisti, ki se čutijo nad njim. Nesebičnost tega stanu so temeljito zlorabljali; toda to ga ni premotilo. Nauki, da ni nobene resnice, da ni mladine, da ni pošte-
nosti, da ni požrtvovalnosti, da išče vsak človek po pravici le svojo korist — ti nauki se niso mogli vcepiti v ta stan, oni so se komaj dotaknili njega površine!
II.
Pruski finančni minister je govoril v poslanski zbornici dne 22. marca 1917. glasom stenografičnega zapisnika o vojnih dra-ginjskih dokladah učiteljstva: Odnehal sem v interesu pomanjkanje trpečega učiteljstva in sem pripravljen, da učiteljstvu povsod preskrbim podporo, ki jim gre, kakor če bi bili neposredni državni uradniki. Stopil sem celo tako daleč, da ukažem učiteljstvu doplačati vse podpore, ki jih doslej niso dobili! Dobiti moraje vse! Nasprotno pa ne morem iti tako daleč, da občinam, ki so doslej učiteljstvu plačevale podpore, te podpore povrnem. Glavna stvar, da učitelj-stvo ne utrpi nobene škode, je s tem popolnoma dognana in spravljena v red! Uči-teljstvo dobi vse vojne draginjske doklade, ki smo jih od začetka dovolili državnim uradnikom, ne da bi v bodočnosti ob prepiru dveh kot oškodovano ostalo na sredi... Država pa ni v položaju, da bi penzioni-stom tekoče podpore dovolila ex officio. Nasproti temu bo država slejkoprej po najširšem načinu dajala podpore vsem, ki so v potrebi. Sredstva v ta namen popolnoma zadoščajo, in ako bi ne zadoščala, bo dala državna vlada pod vsemi okolščinami nadaljna sredstva na razpolago. Zaradi pomanjkanja na sredstvih ne smejo penzionisti trpeti nobene sile!...
III.
Statistika govori: Iz Dolenje Avstrije, Gorenje Avstrije, Štajerske,v Kranjske, Primorske, Koroške, Morave, Češke in Šlezije je doslej učiteljev padlo 1196, ranjenih ali bolnih 2257, ujetih 441, pogrešanih 89, odlikovanih 2185.
IV.
13,780.928.37 K! To je delo tistega slovenskega učiteljstva, ki ga ni v številu padlih, ranjenih in bolnih, ujetih, pogrešanih in odlikovanih! Za to slovensko uči-teljstvo je treba posebne statistike: toliko jih je podrla smrt doma; toliko jih je ranila krivična sodba, laž, kleveta, preganja-
joča roka; toliko jih je obolelo zaradi pomanjkanja, da, zaradi gladu; toliko jih je odlikovala zavest storjene dolžnosti, zavest neupogljive značajnosti, zavest neoskrunjene časti... A kje je kdo, stoječ na visokem mestu po slovenskih deželah, ki ume besede Otona Ernsta, ki jim pritrja in ki ni zlorabljal nesebičnosti našega stanu? . .. In kdaj dobimo finančnega ministra, ki bo po besedah in dejanjih enak svojemu pruskemu tovarišu in vojnemu zavezniku?... In kdaj iz naših grobov in ran in bolesti, iz zdihov in trpljenja, iz odlik vstane, zraste, odbleskne naša doba—nova doba plačila in novega dela — doba kulturnega maščevanja? ... Po vsem svetu, danes v krvi to-nečem, odmeva odgovor: Pride! Pride vse in pride več, nego je obljubil in dal pruski finančni minister! —
Volna.
ALZACIJA IN NEMŠKE KOLONIJE.
Berolin, 25. junija. „Deutsche Tagesztg." poroča iz Rotterdama : „Daily News" priob-čujejo razgovor svojega poročevalca z nedavno iz Berolina došlim nizozemskim poslanikom, ki je izjavil, da je Nemčija pripravljena odstopiti Francoski dele Alzacije in Lotarinske proti nekaterim kolonijam. V Nemčiji so naveličani vojne in nemški program se glasi: „Mir brez aneksij in vojnih odškodnin". V ostalem pa smatra Nemčija status quo ante za najboljšo garancijo trajnega miru.
OPROSTITEV VSEH ZA OROŽJE NESPOSOBNIH VOJAKOV.
Listi poročajo, da pripravljajo naredbo, s katero bodo poslali na dopust ali pa odpustili iz vojske vse za orožje nesposobno moštvo. Da se omogoči izvršitev te naredbe, so morali poslati vsi naknadni bataljoni do 1. julija popolne sezname superarbitriranega moštva.
RUSKA OFENZIVA.
V začetku t. m. so začeli Rusi v vzhodni Galiciji z ofenzivo. Silne mase pošiljajo v boj, da bi prebili naše črte. Najhujši boji se vrše na fronti Brzežani - Zborov - Zločov, pri Stanislavu in v Karpatih. Pri prelazu Jablonici se vrše boji že na obeh straneh. Rusko armadno vodstvo si je izbralo tri cilje sedanje ofenzive: proti Lvovu, pri Jablonici na gornje Ogrsko in pri Kirlibabi na severno Sedmograško. Dosedaj se še ti
ruski cilji niti približno niso uresničili. *
GRŠKA NA STRANI NAŠIH SOVRAŽNIKOV.
Grški poslaniki v Berolinu, na Dunaju, v Carigradu in v Sofiji so odpoklicani. Di-plomatične zveze so pretrgane. — Novo grško ministrstvo je sestavil Venizelos. Sam je vprevzel predsedstvo in vojno. — Pričakuje se, da bo Grčija na podlagi pogodbe s Srbijo napovedala Bolgariji in Turčiji vojno. — Za vrhovnega poveljnika grške armade je imenovan Venizelosov pristaš general Daiglis, član bivše solunske vlade. — Lahko grško brodovje in vojne ladije, ki se nahajajo v Salamisu, se zopet vrnejo grški vladi.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA „RDEČI KRIŽ" IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE.
Prireditev mestnega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu, 147-56 K; učiteljstvo barkovljanske slovenske šole, 12 K; skupaj 159-56 K. Danes izkazanih . . . 159-56 K V zadnji štev. izkazanih 277.102-64 ,
Skupaj . . 277.26220 K VI. VOJNO POSOJILO.
Šola srbsko-pravoslavne občine, 1000 K; c. kr. pripravnica za srednje šole, 1000 K; mladina ljudske šole v Postojni, 200 K; sjtavbni zaklad krajnega šolskega sveta v Črnem vrhu, 1000 K; šolska knjižnica krajnega šolskega sveta v Črnem vrhu, 400 K; učiteljski zbor slovenske mestne ljudske šole v Skednju, 100 K; I. mestna deška
listek
1 Mil.
VEČNA LUČ.
Gori mi v duši ... In ugasne z njo ? Ni smrti luči, ognju hrepenenja! Iz duše v dušo žarki nam lijó — spočetja dediščina in hotenja!
Ko Nazarejec nagnil je glavó, zaprosil je iz keliha trpljenja ljubezni glas: Usmiljenje, nebó, njim, ki so me oplenili življenja !
Iz živih src se dvigajo feljé, rodé se sanje, ki jim ni imena — vsakomur v prsih svoj je svet prostrt,
K resnici naj vse duše hrepené, a žar poslednji dušnega plamena ugasne zadnjega človeka smrt!
—o— MLADA ŽENA.
Kako si krasna, srečna mlada žena! Milina tvojim je izraz očem, na licih nežnost diha razcvetena — lepoto zrem, naziva ji ne vem !
V ljubezni kal življenju je rojena, drhtiš in vdajaš tajnim se slastem, ko si od materinstva posvečena,
v plen dana sanjam, upam in skrbem
Iz tvojega telesa — novo bitje! Ko se privije ti okrog vratu — komu srečnejše tisti čas bo žitje ?
A meni trepeta srce strahu, da nerojenemu že pot odkrit je med nas, ki nam vihar je v srca dnu! —o— BOLNO DETE.
Kaj je tvoj greh, ubogo moje dete, da bolečin drgeče ti telo? Dej, kdo je iz krilatcev božjih čete tako nedolžen in pa čist tako!
Ti tudi žrtev si usode klete, ki vrže živo bitje na zemljo, da konec bede z rojstvom je začete šele, ko smrt ugasne mu oko ?
Trpiš, da v duši moji razboljeni še jačji dvigne se ljubezni žar? Srce izvor ljubezni je le eni,
ki je noben ne pogasi vihar: Trpeč vsakteri človek brat je meni, a ti od vseh si mi najdražja stvar!
ČREŠNJA.
Cuj 1. . . Vej zelenih krona ti šušti, v poljubih k njej hite plodeči dnovi, iz zemlje • matere ji v vrh sokovi rast čudotvorne ženejo moči.
Skrivnostna sila ti nakit rodi: čas materinstva javljajo cvetovi, in že rde se, vabijo sadovi — zemljd in solnce daš iz sebe ti!
O, ko bi jaz in ti in vsak in vedno iz zemlje srkal in iz solnca pil, kar je življenja in človeka vredno!
Lepoto bi, dobroto vso izlil
iz sebe bratom v dar v posodo čedno
ne človek - črv, ko bi vsaj črešnja bil!
KAMEN.
Stojiš ponosen, trd in kljubujoč, ustvarjaš gore, dolbeš se v propade, kdor se te loti, čuti tvojo moč, in zemlja čuti jo, ko kamen pade!
Da bi svoboden, v solnce samo zroč, duh na nebeške se popel livade, da bi zaglobil se v življenja noč, razglasil srcem vse slasti in jade!
Če pali me bridkosti strup in žal, če nosi me navdušenosti plamen — nedolžen jek je le besede val.
In v grozo je slabiču zadnji amen: boječ se oprijemlje zemskih tal, dokler ga ne razmelje sen nevzdramen
UČITELJI.
Brusači demantov, sinovi dela, otroci stisk, odpovedi, prevar!
V pustinji je pšenica dozorela — tako umetelnosti snuje čar!
Zavriskala je duša osamela, ko jo ljubezni je prešinil žar, ki duša blaga vaša jo spočela in naklonila je človeštvu v dar 1
Življenje vaše — kakor sveta knjiga! Odpira drugim vrata v paradiž, spoznanja moč srce do srca dviga ...
In ko izčrpan, glej, pokojno spiš, v rod pozni še iz tebe plamen šviga — poplačan si! . . . Na grob trpljenja križ!
E. Ga n gl.
ljudska šola v Ljubljani po posredovanju šolskega vodstva in učiteljskega zbora 77.500 K ; vodstvo III. mestne deške ljudske šole v Ljubljani, 100 K; skupaj 81.300 K.
Danes izkazanih .... 81.300 K V zadnji štev. izkazanih . 31.400 „
Skupaj . 112.700 K
SREDNJE ŠOLE.
Ivan Hutter, c. kr. profesor v Celovcu, 10.000 K; učno osobje c. kr. učiteljišča v Ljubljani, 1414 K; konzistorialni svetnik profesor dr. Fr. Perne v Ljubljani, 10 K ; skupaj 10.024 14 K.
Doslej izkazanih Danes izkazanih
56.348 34 K 10.024 14 „
Skupaj . 66.37248 K
DENARNI USPEH SLOVENSKEGA UČI-TELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES.
Glasom izkazov v „Učit. Tovarišu:"
Za „Rdeči križ" itd.
III.	vojno posojilo .
IV.	vojno posojilo .
V.	vojno posojilo .
VI.	vojno posojilo . Srednje šole . . .
. K	277.262-20
. „	278 848-69
. „	2,761.038-—
.	„	10,284.707-—
.	„	112.700-—
.	66 372-48
Končna vsota . . K	13,780.928 37
tu In še Haj.
Trst, 29. junija 1917.
V četrtek, dne 28. junija 1.1., me je sprejel gospod namestnik, ekscelenca baron Fries-Škene, da se mu predstavim kot učitelj, ki so me post tot discrimina rerum v službovanje pridelili c. kr. pripravnici srednjih šol v Trstu.
Ne obešal bi tega akta vljudnosti in formalnosti na veliki zvon, ako bi se ne bil med nama razpredel razgovor, ki utegne zanimati tudi širšo slovensko javnost. Poudarjam takoj, da prijavljam jedro tega razgovora z izrečnim dovoljenjem gospoda namestnika, ki mi ga je dal na moje iz-rečno vprašanje, ker mu je mnogo do tega, da javnost zve, kake namene ima z našo kulturo vobče in z našim šolstvom posebe ter kake nazore goji o našem ljudstvu, bi-vajočem po ozemlju njegovega delokroga.
Stvari, ki so osebnega značaja ali pa ki ne sodijo pod zaglavje kulturnih vprašanj, ne omenjam. Ni mi bilo težko spoznati, da je gospod tržaški namestnik o vsem tem, o čemer sva govorila, dobro informiran in da presoja stvari in položaj popolnoma objektivno. Zunanji vplivi so napravili nanj le toliko vtiska, kolikor ga je treba tako visokemu in odličnemu poli-tiškemu uradniku, da je njegovo uradno poslovanje tem pravičnejše — ob luči resnice in pravice!
Meni, kranjskemu izgnancu, je dobro delo, da mi je gospod namestnik zaklical ob sprejemu iskreno dobrodošlico ter me pozdravil kot delavca in sotrudnika na kulturnem polju. Komur sta doslej rezala v lice mraz in odvratnost sličnih kranjskih (tudi idrijskih!) sprejemov, ta posebno občuti blagodejnost take temeljite izpremembei
— Vse prizadevanje gospoda tržaškega namestnika stremi sedaj za tem, da dobi Trst slovensko gimnazijo. Posrečilo se mu je dunajske kroge — prejšnji dan se je vrnil z Dunaja — prepričati o nje potrebi in upravičenosti, in danes lahko reče, da je Trstu slovenska gimnazija zagotovljena! Enostavno se to zgodi na
ta način da goriške zaposlovalne tečaje, ki sedai delujejo v Trstu, izpremene v tržaški samostojni srednješolski zavod, goriška slovenska gimnazija pa začne s svojim delom zopet takrat, ko razmere v Gorici to dovolijo. Tako imamo zagotovljena dva slovenska srednješolska zavoda: eno srednjo šolo v Trstu, drugo v Gorici. Poklicanim faktorjem doma in na Dunaju je sedaj dana ugodna prilika, da se pridružijo namestni-kovemu delu — pa lahko že jeseni otvo-rimo v Trstu slovensko gimnazijo!
—	Očitanje, kakor da bi tržaški namestnik delal na ponemčevanje našega šolstva (zlasti v Istri), po njegovem zatrdilu ne odgovarja resnici. Če se uči šolska mladina nemščine, ni s tem rečeno, da se mora odtujiti svojemu narodu. Tega namena ni imel namestnik nikoli. Poročilo nad-zornikovo o inšpekciji nemškega pouka v Istri se glasi najugodnejše, kar samo dokazuje, kako visoko inteligentna in nadarjena je naša jugoslovanska mladina, ki se priuči z lahkoto tudi tujemu jeziku, ne da bi ob tem kaj trpel pouk v materinščini in da bi se zaradi tega odtrgala od svojega naroda. Ako namestnika kdo prepriča, da zaradi pouka v nemščini koiičkaj trpi narodna zavednost, je takoj pripravljen odrediti, da prekinejo s tem poukom. Sicer je pa v Istri še diuga oblast, ki forsira pouk v nemščini.
Namestnik ima večkrat priliko občevati s pripadniki našega jugoslovanskega naroda. In skoro nikoli ne pride v dotiko z našim možem, ki bi ne bil vešč več jezikom. To je dokaz izrednih duševnih zmožnosti našega naroda, kar ga dviga nad sodeželane druge narodnosti in kar ga napravlja posebno simpatičnega.
—	Namestnikova skrb se obrača v prvi vrsti za smotrom, da dvigne Istro iz sedanjega bednega položaja. Znane so mu razmere med Hanaki na Mo-ravi — tam je doma njegova soproga. Lahko in plodonosno je tam kmetovanje, ker je ljudstvo splošno in strokovno temeljito izobraženo. Ni skoro panoge zemlje-delstva, da bi je kmetovalec ne gojil z uporabo stroja. Drugače je v Istri. Njej je treba vse naše pažnje in skrbi, da ustvarimo pogoje napredku, razvoju, bodočnosti! Treba je predvsem blagodejnega delovanja šole, da se razmahnejo duševne sile, ki jih naj narod izrablja v svojo in svoje domovine korist. Pri tem prizadevanja računa na krepko in uspešno podporo učiteljstva. Gospod namestnik mi je pokazal obsežni načit o ustanovitvi novih slovenskih, oziroma hrvatskih šol v Istri, ki čaka izvedbe v bližnji bodočnosti.
—	Namestnik visoko in po zaslugi cenidelo našega simpatičnega učiteljstva v Primorju, ki v šoli in zunaj nje tako požrtvovalno deluje za blaginjo naroda. Da namestništvo pospeši in podpre to delovanje, zato izda posebna slovenska ljudskošolska berila za Primorsko. Iz njih se odražaj značaj prirode in ljudstva teh krajev, v njih bodi ognjišče ljubezni do domovine! Čimbolj jo spoznava posameznik, tembolj deloljubna in tvoreča bo njegova ljubezen do nje! — Pazno je gospod namestnik poslušal moje poročilo, da so do datki k sedaj uvedenim berilom gotovi in zreli za tisk ter že v rokah gospoda dež. šolskega nadzornika Mateičiča. Hvala delu tržaškega slovenskega učiteljstva, ki je to nalogo tako naglo in dobro rešilo! Odsek, ki mu je sestava novih beril poverjena, je že sestavil zanje načrte, si razdelil referate in se loti dela takoj že v počitnicah. Dodatki pridejo v rabo že s prihodnjim šolskim letom, tekom šolskega leta 1917— 1918 pa izide vsaj ena knjiga, če ne dve. Gradili bomo po vsestransko preudarjenih
načrtih do dosegljive popolnosti. Gospod namestnik še jev zanimal tudi za posameznosti teh načrtov. Mogel sem mu dati točna pojasnila, kar je zasluga tovarišev, ki so tako precizno začrtali osnove. (Z enakim interesom spremlja to delo tudi gospod dvorni svetnik baron Glanz.)
—	Na vprašanje, kako se počutim na novem svojem službenem mestu, sem se mogel le pohvalno izraziti. Videl sem že mnogo šol križem sveta, a malo tako vzorno urejenih, kakor je ta, ki sedaj na njej po učujem. Duh skupnosti in trudoljubne delavnosti veje na njej, kar je pač tudi pripisovati delo učiteljskega zbora pospešujoči naklonjenosti šolske oblasti. Danes po šolskem sklepu so prinesli lanski učenci ravnatelju pokazat svoja izpričevala. Bilo jih je pet, ki obiskujejo nemško realko. Vseh teh pet dijakov je z odliko dovršilo prvi razred nemškega zavoda. Prekosili so naši Slovenci svoje nemške tovariše, kakor sploh dajejo Slovenci najboljši material tržaškim srednjim šolam. Z zadovoljstvom je vzel gospod namestnik to mojo opombo v vednost, rekoč, da je to dejstvo nov dokaz, koliko krepke duševne sile leži v slovenski mladini.
—	Vsako pošteno prepričanje moramo spoštovati, vrednost vsakega značaja ceniti. Ne smemo zbujati strasti sovraštva in zatiranja, temveč se moramo zavedati resnice, da nam je odkazano živeti drug poleg drugega — narodu poleg naroda. Čim manjši in slabši smo, tem bolj moramo služiti svojemu narodu. Slovenski učitelji hočemo dati svojemu ljudstvu temelje življenja. A naše oblasti naj nam dajo pogoje, da se narod krepi v moralnem in materialnem oziru, kakor mu to dopuščajo njegove zmožnosti, potem bo že sam razvijal uspešno tekmovanje na kulturnem polju z ostalimi kulturnimi narodi, kar ne bo nikomur na škodo, ampak kar bo skupnosti v korist. Koraka j mo drug poleg drugega naprej in navzgor! Temu osnovnemu načelu našega delovanja je gospod namestnik radostno pritrdil.
—	Namestnik pozdravlja z veselo odkritosrčnostjo vsako pomoč in vsakega delavca na polju šolstva in prosvete. Vsak bodi prepričan, da ima v njem vnetega podpornika in pospeševalca. „Kadarkoli česa potrebujete, pridite k meni; moja vrata so vam vedno odprta! Povejte to tudi svojim tovarišem!"
—	Poslovil sem se z besedami: „Do velite ekscelenca, da dam izraza svojemu veselju nad tako odkritim občevanjem, ki ga doslej nisem bil vajen! Slovensko učiteljstvo bo tudi poslej zvesto izpolnjevalo svojo nalogo, to pa tem rajše in uspešnejše, ker ima v Vaši ekscelenci tako krepko in naše kulturno prizadovanje razumevajočo oporo! Priporo čam se Vaši naklonjenosti!"
Nisem li rekel in obljubil nepooblaščen preveč? V svoji učiteljski rodovini se dobro poznamo, zato sem prepričan, da ni šla niti beseda niti obljuba preko mej dopustnosti in možnosti. Delali smo v neprimerno težjih in odurnejših razmerah, delamo sedaj, ko so viharni in mirnemu ter nemotenemu delu tako neprijazni časi, pa hočemo toliko vztrajnejše delati poslej, ko se razmere in časi izpremene v naše dobro! Zato sem bil spotoma domov grede dobre volje, in kar sami ob sebi so se mi ogla-s.li Stritarjevi verzi:
Beseda dana sveta naj ti bo! Ne oprosti ga več nobena moč, Kedor se je enkrat zavezal sam!
E. Gangl.
Zagreb, 10. julija 1917.
Nova ogrska vlada je že sedaj očitno dokazala, da ne bo proti nemadžarskim narodom nič pravičnejša, nego so bile vse dosedanje vlade. Vse izjave članov novega ministrstva izpričujejo, da hočejo le ohraniti in ojačiti madžarsko nadvlado. To dokazujejo tudi in zlasti načrti za volilno reformo, ki ne kažejo nič drugega, nego da bo volilna reforma zgrajena na temelju kri-vičnost nasproti nemadžarskim narodom. Ob volilni reformi gre pač predvsem za volilno pravico v kmetiških občinah. In sicer naj dobe po načrtu volilno pravico na kmetih le tisti, ki so dovršili šest razredov ljudske šole. Ta temeljna določba vsebuje vso krivico proti nemadžarskim narodom. Ljudskih šol s šestimi razredi je sploh prav malo in še te so samo v madžarskih krajih. V slovaških, romunskih in sploh nemadžarskih krajih so kvečjemu štirirazredne ljudske šole, največ pa so le dvorazrednice. Iz tega je razvidno, da ima tudi ob tej volilni reformi šola na Ogrskem služiti le — ma-džarstvu I
*
Za sekcijskega načelnika oddelka za nauk in bogočastje je v riovi hrvatski vladi imenovan Milan Roje, član hrvatsko-srbske koalicije. Nanovo je ustanovljen oddelek za javno dobrodelnost in socialno pomoč, ki mu načeluje dvorni svetnik dr. Šilovič. Milan Roje je v hrvatskem šolskem svetu dobro znana in čislana osebnost. Dr. Šiloviču pa se odpira široko polje dobrotvornega in nujno potrebnega delovanja. Naj opravljata oba nova moža svoje važne posie na blagor lepe naše domovine!
jo
ti.
Nič ni bilo napačno, da je spregovoril v 12. št. „Učiteljskega Tovariša" tovariš Pavel Flere besedo o naših društvih in razmerah, ki vladajo v njih v tej žalostni dobi, brezdruštveni dobi, Kakor jo imenuje pisatelj dotičnega članka.
Nahajajo se pa v Fieretovih izvajanjih nekatere trditve, ki ne odgovarjajo dejstvom in jih moram zavrniti. Na drugi strani je pa tovariš Flere o nekaterih zadevah napak poučen, ali pa ni dovolj pazljivo sledil društvenim dogodkom v vojnih letih.
Da pa ne bo kdo mislil, da hočem v sledečih vrsticah iz samoljubja zagovarjati društvene odbore in one, ki stoje na čelu naše centralne organizacije, ali opravičevati njih delavnost ali nedelavnost, moram takoj izjaviti, da sem sicer velik prijatelj in po svojih skromnih močeh pospeševalec učiteljske organizacije, posebno mi je pri srcu naša centralna organizacija, ki sem ji član skoraj cd nje početka, odkar sem učitelj, in sem se udeležil razen dveh vseh njenih glavnih skupščin, vendar nisem član nobenega društvenega odbora in v nikakoršni zvezi z upravnim odborom ali vodstvom Zaveze. Pač pa marljivo zasledujem delovanje naše Zaveze in okrajnih učiteljskih društev. To se mi je zdelo potrebno omeniti, da ne bo kdo napak sodil mojih besed.
Ko je zavladal pred tremi leti vojni vihar, je v resnici prenehalo delovanje v naših društvih. Važna stanovska in pedagoška vprašanja, s katerimi so se pečala posamezna društva, a še ne dospela do sklepa in smotra, so se odložila na poznejši čas, na čas po vojski. Več društev je odložilo pero, potisnilo društvene knjige v
omaro, niti članov ni imelo več v evidenc.
i
To in ono izza preteklih dni.
XV.
Štiri okrajne šolske nadzornike sem imel doslej za svojega službovanja. Marsikaj sem doživel in prebil pod tem „nadzor-ništvom" ter vtegnem o tem še kdaj katero reči. — Danes hočem fiksirati le nekaj, kar se mi je prigodilo ob prvi okrajni učiteljski konferenci v deželi, kjer službujem zdaj.
Bilo je po letu 1886. Dan uradne konference. Nabito polna soba. Vzduh v tem zborovališču — konferenca se je vršila ob „pasjih dneh" — je bil naravnost neznosen. Povrh pa ta suhoparnost in šablonska ma-nira ob obravnavi, odnosno prednašanju raznih uradnih ukazov in odredb ! Kar strese me še danes, če se spomnim na ta uradni sestanek.
Predsednik, okrajni šolski nadzornik, pravi tip zasirknenega birokrata, po kratkem pozdravu, ki je bil baje tudi druga leta tak, jame čitati imena učiteljic in učiteljev, ki so postavno zavezani, prisostvovati uradni konferenci. Vse povprek pravi „hier", le par jih je bilo, — prave bele vrane — ki so se
oglasili s „tukaj". To dejstvo mi je še bolj ogrenilo bivanje v tej soparni sobi. Po pre-čitanju raznih, že itak znanih ukazov, — prav pravcat križev pot! — pričelo se je razpravljanje o stavljenih tematih. Referenti so vsi razpravljali — nemški. Moje razočaranje je naraščalo.--Med drugim se
je govorilo tudi o tem, kaj ukreniti, da se zboljša in pospeši kmetijski pouk v ljudski šoli. Ko se je o tej točki pričela debata, se oglasim k besedi tudi jaz. Seve govoril sem — slovenski. To pa je bilo tačas tu še greh! G. vodja konference se je jel zelo čmrno držati ter me je skozi svoja očala prav pikro motril A mene to ni najmanje motilo, Na tihem sem imel celo veselje nad muzanjem in ironičnim smehljanjem nad-zornikovim.
V svojem govoru sem omenil, da ima kmetijska družba tudi nalog, vsaj posredno kolikor toliko storiti v povzdigo kmetijskega pouka v šolah. Ona prejema vendar od države subvencijo in je tako vezana, da propagira kmetijski pouk. Pošilja pa med naš narod potovalne učitelje, ki niti slovenski ne umejo, ter pita naše ljudstvo s tiskovinami kmetijske vsebine v nemščini... Zdajci me predsednik — ves bled — prekine, veleč: „Ich muss den Redner unterbrechen. Er
spricht nicht zur Sache, sondern übt nur Kritik an unserer so wolverdienten Landwirtschaftsgesellschaft". Na to jaz glasno: „G. predsednik, prosim to, kar sem govoril in še mislim dalje govoriti, spada absolutno k stvari. Pustite me govoriti, sicer vendar ne morete presoditi..." „Nein! Ich entziehe Ihnen das Wort. Ich lasse an B e-hörden nicht nörgeln..." „Gosp. nadzornik, kmetijska družba vendar ni urad!" „Sie haben nicht das Wort! Ich bin der Vorsitzende und Sie haben sich meiner Anordnung zu fügen!" „Dobro, storim to; a obžalujem, da sem tu pod takim vodstvom". Tableaux! Vse je bilo perpleksno. Takih prizorov kolegi niso bili vajeni.
Tak je bil moj „debut" v novi krono-vini ob uradnem zboru! Škodil mi dalje ni. Narobe! Gosp. nadzornik so se celo navadili, govoriti z mano — slovenski.
Da ste mi vrlo zdravi, g. urednik!
SI a m oš te v.
ii siotrens
Tovariš Josip Conč v Jarenini v Slovenskih goricah je poslal poveljniku soške
armade pesem „Boroevič", ki je bila objavljena tudi v „Učit. Tovarišu" in v vojaškem listu. „Pozdrav iz domovine". Pridjal ji je „Učit. Tovariša" s pesmico „Jeklen slovenski roj" in pa „Pozdrav iz domovine", ki vsebuje vojno-patriotične pesmice: „Gorica je parila", „Rumunski strel" in „Ura, na dednega sovraga". Prejel je zahvalno pismo, v
katerem stoji med drugim: ......iz kojih
povzamem z veseljem znano patriotično čuvstvovanje učitelja slovenske mladine" itd.
Tako slavni branitelj domovine, ki že tretje leto prebiva med našim narodom in je temeljit poznavatelj njega in nas. In vendar se je ob izbruhu vojne več tovarišev ognilo krutemu preganjanju le s tem, da so bili poklicani v vojno službo, kjer je bilo njih junaštvo in vztrajno zvesto delovanje priznano po mnogoterih odlikovanjih. Nas pa, ki smo še ostali doma, so zasledovali z vohunskim očesom kot domovinsko nezanesljive ter zahrbtno namigavali na nas, pa rias tudi zasliševali na sodiščih. To je bilo posebno na jezikovni meji, kjer že odnekdaj cvete denunciantstvo.
Več o tem spregovorimo v „vojnih spominih", ko bo beseda prosta spon.
in se ravnalo po neresnični latinski prislo-vici „inter arma silent musae". Vzbuditi jih ni mogla ne sila, ne potreba, ne drugi vnanji vplivi. Še toliko se niso zganila, da bi bila zavzela stališče v nujnih stanovskih in šolskih vprašanjih. Zaman jih je klicala Zaveza v razposlani okrožnici k novemu društvenemu življenju, k zopetnemu delu za stanovsko korist, v prospeh šolstva in za blaginjo celokupnega naroda terjirn kiicala... „ ne smemo se zazibati v brezdeije. Glede na vojno samo, ne glede na šolstvo in ne glede na naše stanovske interese, bi se morali večkrat shajati na zborovanja. Tu naj se posvetuje in ukrepa Zavezino učiteljstvo, kako naj z ljubeznijo in dejanjem služi vsemu in vsakemu, kdorkoli in karkoli deluje v prospeh zmagovite vojne, v tolažbo in podporo žalostnim in obupajočim, ostav-Ijenim in trpečim. Na takih zborovanjih bi se izprožil marsikateri dober nasvet, kako pomagati in podpirati one, ki se bore za dom, cesarja, ki se bore za nas vse.
Vnemar tudi ne smemo puščati svoje organizacije. Sveta dolžnost društvenih odborov je, db drže člane skupaj, da ne odpadajo in ne začno tavati kot izgubljene ovce vsak po svoji poti. Mladim učiteljem, posebno začetnikom, ki pridejo v okraj, naj gredo društveni odbori na roko, vabijo naj jih v svojo sredo, pomagajo z besedo in dejaniem v njih težavnem poklicu.
Društveni odborniki naj tudi sedaj v teh hudih časih resno in vestno izvršujejo svoje funkcije tako v svojem delokrogu, kakor nasproti Zavez'.
Tovariše predsednike Zavezinih društev nujno prosimo, da nam pošljejo v 14. dneh popolen imenik svojih članov; tovariši blagajniki pa članarino za leto 1915, pa tudi za leto 1914, kateri so še na dolgu.
Zavezino vodstvo prosi dalje, da blagovolijo tovariši tajniki sestaviti kratko po ročilo o delovanju svojih društev od začetka vojne, t. j. cd 26. julija 1914 do sedaj, ter ga odposlali z imenikom društvenih članov predsedništvu.
Tovariši predsedniki naj imajo v popolni evidenci vse učitelje vojake, ne le onih, ki so v naši organizaciji, sploh vse učitelje vojake v okraju, da sestavi Zaveza ob koncu vojne natančno statistiko. Pred-sedništvo Zaveze bo poslalo ob svojem času Zavezinim društvom v tem smislu sestavljen obrazec v izpolnitev.
Nobeno društvo ne sme zaspati in razpasti med vojno vihro. Veliko odgovornost imajo v tem pogledu društveni odbori. One, ki ne store svoje dolžnosti, bo klicalo na odgovor slovensko učiteljstvo. Zato glejte, da ne trpi škode učiteljska stvar!"
Tako Zaveza svojim članom, kar je tovariš Flere menda ne namenoma prezrl. Ali so imeli ti lepi nasveti in navodila kaj uspeha? Večina Zavezinih društev spi in počiva dalje; o teh ima prav tovariš Flere, ker se boji, da bi ne zaspala za vedno.
Zakaj so opustile naše učiteljske organizacije med vojno vsako društveno delo ? Vzroki so različni. Mnogi društveni odbori so bili mnenja, da ob vojnem času, ko so odšli pod orožje naši najboljši in najzvestejši člani, ni mogoče nikako uspešno društveno delo. To so poudarjale posebno kranjske organizacije. V vojnem času do sklicanja avstrijskega parlamenta je bilo prav zelo omejeno svobodno zborovanje. Mnogo jih je bilo, ki so po pravici trdili, da je v se danjih razmerah nemogoče spregovoriti na zborovanju svobodno besedo, zato je tudi izključena vsaka temeljita razprava in bi „ledina, ki smo jo v organizaciji že pred vojno povprečno plitvo orali in časih slabo pleli, postala celina", kakor trdi tovariš Fiere To je bil drugi vzrok, da so se zaprle zborovaine sobe. Najslabejši izgovor za brezdruštveno dobo so pa navajali oni, ki hočejo vse delo odložiti za mirne čase po vojni. Ravno sedaj trka na šolska vrata važno šolsko vprašanje, o katerem ne razpravlja samo učiteljstvo, ampak tudi široka javnost, namreč preosnova ljudskega in meščanskega šolstva. Ali naj rešitev tega silno važnega vprašanja prepustimo drugim faktorjem? Ali ni v prvi vrsti poklicano učiteljstvo, da sodeluje in sorešuje šolsko vprašanje, vprašanje o vzgoji in pouku? Če pa odložimo delo v tej smeri za čas po vojni, smo mnogo ali pa vse zamudili in šolsko vprašanje bodo rešili brez nas in preko nas. Na delo torej že iz tega vzroka, ki je za nas in naše šolstvo življenskega pomena!
Zanemarjali smo svoja društva tudi zaradi tega, ker smo bili preobloženi z drugim delom zunaj šole. To je res. Nečem navajati, kaj so vse nalagali na rame ljudskega učitelja, trdim le, da je komaj dihal pod pezo dnevnih izven šolskih opravkov in izmučen do onemoglosti res ni bil sposoben za uspešno duševno delo. Poleg tega pa še velike skrbi v lastni hiši, skrb za vsakdanji kruh, žalost in tuga v rodovini. In kolike sitnosti provzroča v sedanjih dneh potovanje, vedo le tisti, ki imajo svoje bivališče v bojnem ozemlju. Velik del našega učiteljstva je moral zapustiti svoj dom in iti v tuji svet; drugi stoje pred bojno črto;
dan in noč jim hrušči na ušesa bojni vihar in ti trpini naj se poglobe v kako duševno delo ?
Zakaj pa Zaveza rešuje samo najvažnejše in najnujnejše zadeve in skrbi v prvi vrsti, da vzdrži vsaj svoje liste ? Nad njo so obesili takoj ob izbruhu vojne Darnoklejev meč, zato se ni smela ganiti; nje glasilo je stalo na proskribcijski listini. Več sedaj ne smemo govoriti.
To so vzroki, ki opravičujejo nekatera učiteljska društva, da niso ničesar storila med vojno za splošno šolsko korist in za učiteljski interes. Seve da so tehtni, ali samo za nekatera društva, nedelavnosti drugih pa ne opravičujejo.
O tem sva s tovarišem Fieretom edina, da je treba napeti vse sile in premagati vse ovire, da se začne v nas zopet društveno delovanje.
Nikakor se pa ne strinjam z nekaterimi drugimi trditvami v Fieretovem članku, Oglejmo in presodimo jih nekoliko bolj natanko.
Tovariš Flere omalovažuje vse dosedanje delo v učiteljski organizaciji. Vzame naj v roke prejšnje letnike naših glasil, bere razprave o aktualnih stanovskih in pe dagoških vprašanjih in prepričal se bo, če bo nepristranska njegova sodba, da smo na marsikaterem proprišču ledino globoko pre-rahljali in lepo zrahljali. Prišli smo v mnogih raznih vprašanjih do zaključkov, ki se jih nam ni treba sramovati. V prvi vrsti mislim tu na zahtevo po podržavljenju ljudskega in meščanskega šolstva. Trdno stoji, da se je slovensko učiteljstvo, ki je združeno v Zavezi, soglasno izreklo za podržav-ljenje, če ne štejemo enega in edinega društva, ki ni hotelo mej vojno zavzeti 'svojega'stališča o tem vprašanju. Zato je imelo Zavezino glasilo popolnoma prav, ko je trdilo, da avstrijsko učiteljstvo hrepeni po podržavljenju ljudskega in meščanskega šolstva in da je Zavezino učiteljstvo edino v tem vprašanju. „T o v a r i š" torej ni spregovoril dotičnih besed „nekontrolirano" tja v en dan, temveč v trdni zavesti, da govori o dokončnih sklepih Zavezinega učiteljstva. (Resnici na ljubo pa moram povedati, da ne najdem onega „nekontroliranega" stavka v 7. štev. „Učit. Tov.") Mimo grede pripomnimo, da bi pričakovali od tovariša Fiereta, da bi bolj natanko navedel stavke, ki jih rabi v dokaz svoje trditve. Kje ste brali v „Učit. Tov", da smo ravnodušno čakali in celo pozdravljali oktroiranje podržav-Ijenja šolstva v zvezi z znanimi „be-langi ?" Bral sem pač v 7. štev. „Učit. Tov." v članku „Naši razlogi in razlogi nemškega nacionalnega učiteljstva za podržavljenje ljudskega in meščanskega šolstva" te-le
besede: ...... vse to upajo doseči na ta
način, da se upelje državni jezik, podržavi šola in v državni šoli uvede nemščino obvezni predmet. To so razlogi, ki jih slovensko napredno učiteljstvo ne more odobravati ter jih ne sprejme in z vso odločnostjo odklanja in zavrača, ker je prepričano, da bi se s takimi naredbami ne poglobila državna misel. Doseglo bi se ravno nasprotno, kar se namerava. Mi smo zato, da se podržavi ljudska šoia, toda tudi v državni šoli naj se poučuje mladina vseh avstrijskih naro d o v v materinem jeziku' itd. To se vendar drugače bere nego Fieretova trditev, da smo ravnodušno pričakovali podr-žavljenja šolstva z zvezi z znanimi „belangi".
Iz vsega tega bi posneli, da je tovariš Flere velik nasprotnik državne šole; pa ni, sam se je že v istem smislu izrekel zanjo. V 17. št' „Učit. Tov. 1916, ko on govori o podržavljenju ljudskega šolstva, pravi do-slovno: „Zahtevajmo podržavljenje ljudskega šolstva, ki se mu mora priznati odločno narodni značaj v vsem njegovem ustroju !" Ali je ta stavek bolj kontroliran ? Ali ne zahtevate enake preosnove in na isti podlagi ? Tovariš Flere pravi, da ni bilo o tem vprašanju posebne orientacije, nobenega razgovora, da je bila centralna organizacija pasivna in prepuščala deželnim in okrajnim učiteljskim društvom, da se poprimejo vpra šanja sama, če hočejo, ker iniciative v to ni bilo nobene. Zopet napačno. Iniciativo za gibanje za podržavljenje šolstvo med slovenskim učiteljstvom je dala naša centralna organizacija na svoji glavni skupščini v Opatiji leta 1896 in zavzela že takrat svoje stališče. Odslej se je večkrat razpravljalo o tem predmetu v Zavezi sami, in pritrdilno so se izjavila Zavezina društva. Smelo trdim, da bi bil sklep takšen, kakoršen je, če bi se bilo posvetovanje vršilo tudi po Fieretovem brezkončnem receptu, in naj bi bili medsebojni „stiki" in medsebojno duševno „oplojevanje" še tako tesni. Naj vendar ne misli tovariš Flere, da je v splošnem slovensko učiteljstvo tako zelo brezbrižno, da se nič ne briga za važna stanovska in pedagoška vprašanja, da se nihče ne poglobi v njih. Prepričan sem, da so vsakemu Zavezinemu učitelju znani vsi razlogi, ki govore za in proti podržavljenju šolstva, da vzamem zopet za zgled isto vprašanje.
Nikakor ne morem pritrditi trditvi tovariša Fiereta, da je hodila in hodi naša centralna organizac ja po iniciative k osrednji avstrijski ali kaki drugi osrednji zvezi, Ne nikdar! Osrednja avstrijska učiteljska orga nizacija je dete naše Zaveze, k nemški avstrijski učiteljski organizaciji pa Zaveza ni hodila na posodo, saj so ondi razmere čisto drugačne. Naj nam podpre tovariš Flere z enim samim zgledom svojo trditev. Iniciative naše Zaveze so izšle iz njenega ustroja in njenih članov. To lahko trdim z mirno vestjo; drugačnega mnenja tudi ne more biti tovariš Flere, če sodi pravično.
Kar se tiče navodil, po katerih naj se vrše posvetovanja in razprave na društvenih zborovanjih pa samo eno. Tovariši v Savinjski dolini naj poverijo tovarišu Fleretu vodilno vlogo v svojem društvuv kjer naj praktično udejstvi svojo teorijo. Ce se mu obnese in posreči, da dvigne društvo na višek popolnosti, mu bomo rade volje sledili vsi.
Pa še eno je, kar mi je že dolgu na -srcu, da bi se rad pogovoril s tovarišem Fieretom. Ob vsaki priliki trdi, da je že enkrat potreba, da ločimo šolska od političnih vprašanj, in da naj ne posegamo pri popolnoma šolskem vprašanju brez potrebe na politiško polje bodimo to, kar smo.
Velja I Ein politiseh Lied, ein garstig Lied. Ali pove naj nam tovariš Flere, kako naj se ogne slovensko učiteljstvo pri svojem delovanju zunaj šole politiki ? Da, še več! Kako naj se ne dotika učiteljsko društvo, ki ni politično društvo, šolsko - političnih vprašanj ? Slovensko ljudstvo je postalo politično zrelo; v najbolj zakotno gorsko vas se je zaneslo politično strankarstvo. V vseh večjih krajih imajo bralna, izobraževalna, •prosvetna, pevska, gospodarska, telovadna društva, čitalnice, hranilnice in posojilnice in druge organizacije Večinoma so jih ustanovile politične stranke. Ali naj učitelj stoji zunaj vseh teh prosvetnih organizacij, kjer lahko mnogo stori v prospeh ljudske izobrazbe ? Pridejo volitve v občinski zastop, iz katerega izide krajni šolski svet, volitve za deželni in državni zbor. Nasproti si stojita šoli prijazna in šoli nasprotna stranka. Ali naj stoji učitelj malomarno ob strani, ko gre za mirni razvoj ljudske šole in do brobit učiteljskega stanu ? Kdo ima več interesa na tem, da vlada v deželi šoli in učiteljstvu naklonjena stranka nego učitelji ? Tako bi lahko našteli še mnogo slučajev, da se učitelj pri svojem delovanju zunaj šole ne more ogniti politiki, če neče škodovati šoli in sebi. Tako posamezniki. Kako pa naj ločijo učiteljska društva, ki po svojih pravilih sicer res ne smejo posegati v politiko, šolska vprašanja od političnih ? Če razpravljamo o preosnovi, o podržavljenju šolstva, o pri uredbi učiteljišč, o višji učiteljski izobrazbi in o mnogih drugih sličnih vprašanjih, se moramo obračati na politične stranke. Kako naj izločimo tu politiko? Celo pri sestavljanju učnih načrtov hočejo politične stranke uveljaviti svoje nazore in načela. Kako se ceio v čisto pedagoško delovanje vtika politika, se lahko prepriča tovariš Flere, ako povpraša, kako nam je hotela politična stranka ugonobiti list, pri katerem sam marljivo deluje, ker ji niv všeč razpravljal pedagoška vprašanja. Šola je po izreku velik cesarice Marije Terezije „politi cum" in s tem mora računiti učiteljstvo pri svojem delovanju.	X.
„Edinost" piše: Čisto neopaženo se je državno nemško šolstvo v Trstu pred par tedni znatno izpopolnilo. Šola v ulici Fontana, ki je obsegala prej deške in dekliške ■ razrede ljudske šole ter v svojih dveh poslopjih — v ulici Fontana in nasproti v ulici S. Francesco — dala prostora tudi deškim in dekliškim vzporednicam meščanskih šol na P. Lipsia, je zdaj urejena kot samo dekliška ljudska in meščanska šola, ljudski in meščanski deški razredi v hiši S. Francesco 25 so pa združeni v novo. ljudsko in meščansko deško šolo v ulici S. Francesco. Dekliško ljudsko in meščansko šolo vodi c. kr. ravnatelj, cesarski svetnik A. Brunnlechner, ravnateljem na novi deški ljudski in meščanski šoli v ulici S. Francesco je pa imenovan c. kr. strokovni učitelj dekliške ljudske in meščanske šole P. Lipsia, Karel Niklas.
S to novo uredbo — novo je namreč le mesto ravnatelja, razredi so bili že prej otvorjeni kot vzporednice šole v ulici Fontana in deške in dekliške na P. Lipsia — je doseglo nemško državno šolstvo v Trstu samostojno četrto ljudsko in meščansko šolo. Te šole so: 1. dekliška ljudska in meščanska šola P. Lipsia — ravnatelj K. Stolz; 2. deška ljudska in meščanska šola P. Lipsia — ravnatelj A. Endler; 3. dekliška ljudska in meščanska šola ulica Fon-
tana — ravnatelj A. Brunnlechner; 4. deška ljudska in meščanska šola ulica S. Francesco — ravnatelj K. Niklas. Vseh razredov je okolo 75, ki so za prve tri šole nastanjeni v državnih šolskih poslopjih P. Lipsia in ulica Fontana, za četrto pa v zasebni hiši ulica S. Francesco 25, najeti na državne stroške. Koliko nemških, laških in slovenskih otrok je v teh popolnoma v nemškem smislu urejenih ljudskih in meščanskih šolah, tega danes ne vemo, upamo pa, da izvemo to koncem leta iz tiskanih letnih poročil. Za primerjanje onim, ki bi hoteli razmišljati o stvari, pa bodi povedano, koliko imamo v Trstu slovenskih ljudskih in meščanskih šol. Slovenci, ki nas je okoli 70 tisoč v Trstu, imamo te-le — zasebne ljudske in meščanske šole: 1. Osemrazredna deška ljudska in meščanska šola v ulici Giuliani (pri Sv. Jakobu) z vzporednico na Acquedottu (12 -j- 5 = 17 razredov) — ravnatelj I. Vrščaj; 2. osemrazredna dekliška ljudska šola v ulici Montecchi (pri Sv. Jakobu) (12 razredov) — šolska voditeljica M. Engelmanova; 3. osemrazredna dekliška ljudska šola v ulici Acquedotto 20 (8 razredov) — šolska voditeljica R. Golijeva. Prvi dve šoli — izvzemši deške vzporednice na Acquedottu — sta nastanjeni v šolskem poslopju družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu, tretja pa in deške vzporednice ljudske in meščanske šole pri Sv. Jakobu so nastanjene v hiši „Trgovske obrtne zadruge", ki jo je najela družba sv. Cirila in Metoda! Da bo primerjanje popolno, bodi povedano še, da so vsi štirje ravnatelji, vsi učitelji in vse učiteljice in vsi šolski sluge gori omenjenih štirih nemških državnih šol plačani kot državni uslužbenci iz državnega zaklada. Ravnatelj slovenske zasebne deške ljudske in meščanske šole in voditeljici obeh osemrazrednih slovenskih zasebnih ljudskih šol ter 16 učiteljev, oziroma učiteljic in en katehet so plačani kot učitelji oziroma učiteljice — kakor ravnatelj oziroma voditeljici pa ne — kot državni uslužbenci iz državnega zaklada; gori navedeni ravnatelj in obe voditeljici v lastnosti šolskih voditeljev, potem 18 učiteljev, oziroma učiteljic, 4 pomožni katehetje in 3 šolski sluge so plačani kot zasebni uslužbenci iz zaklada družbe sv. Cirila in Metoda, ki plačuje iz svojega tudi vse druge stroške za vse tri šole. Koncem — da se lahko tudi to primerja — bodi še povedano, da do vhodov v šolsko poslopje pri Sv. Jakobu, last družbe sv. Cirila in Metoda, ne vodi nikaka regulirana ter seveda tudi ne tla-kana, a še manj normalno snažena in negovana javna cesta, ampak dva popolnoma zanemarjena kosa zasebne lasti — čigave: to bi morda mogel ugotoviti oni umetnik, ki se more orientirati v tržaški zemljiški knjigi — cest Guliani in Montecchi, dočim so imenovane državne šole, kakor je znano vsakemu poznavalcu Trsta, situirane ob skrbno negovanih javnih cestah. Vidi se torej, da se tudi mestna uprava zaveda svojih dolžnosti napram slovenski šoli; najbrž se v tem ravna po državni šolski oblasti.
Dostavljamo še, da se v zadnjem času mnogo govori o ustanovitvi državne nemške ljudske šole v Rojanu, ter da je pri Sv. Vidu že 2 leti dozidano poslopje za nemško šolo; poslopje je postavila uprava državnih že-ieznic. Da je bil poleg nemškega mestnega otroškega vrtca pri Sv. Vidu otvorjen na državni deški ljudski in meščanski šoli P. Lipsia državen otroški vrtec, to posnamemo iz zadnjega „Verordnungsblatta", ki objavlja imenovanje c. kr. vrtnarice M. Kuličke.
Zakaj pa „Verordnungsblatt" ni doslej objavil imenovanja ravnatelja K. Nikiasa — tudi tržaški „Tagblatt" trdovratno molči o tem — tega ne umejemo. Ali je treba to skrivati ? Nima- več smisla to skrivanje zdaj, ko poznamo iz „Edinosti": „Osterpro-gramm 1916".
Srednješolske vesti.
V pokoj je stopil ravnatelj c. kr. višje realke v Ljubljani dr. R. Junowicz in je bil tem povodom odlikovan z oficirskim križem Franc Josipovega reda Bil je dolgo vrsto let član c. kr. deželnega šolskega sveta.
Razpisani ravnateljski mesti. Razpisani ste ravnateljski mesti na gimnaziji v Novem mestu in na drugi državni gimnaziji v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 15. julija 1917.
ICrasiiske vesti.

—r— Iz ljudskošolske službe. C. kr. okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je poveril šolsko vodstvo na ljudski šoli v Šmartnu pod Šmarno goro stalni učiteljici Mariji Eajdigovi, ker je nadučitelj Andrej Vilfan zaradi bolezni na dopustu. C. kr. okrajni šolski svet v Kranju je poveril šolsko vodstvo na ljudski šoli v Železnikih suplentu Miroslavu Kovaču, ker je nadučitelj Melhior Dolenec poklican k vojakom. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem je imen. Karmeno Hvalovo za suplentinjo na ljud-ki šoli v Št. Rupertu, da nad omešča obo selega ravnatelja Aleksandra Lunačka.
—r— Pri zrelostni preizkušnji, ki se je vršila na c. kr. moškem učiteljišču dne 28. junija pod predsedstvom gosp. c. kr. dež. šolskega nadzornika vladnega svetnika dr. Bezjaka, je bil aprobiran gojenec IV. letnika Vanič Ivan iz Krškega. Že med šolskim letom so bili iz istega letnika aprobirani sledeči gojenci, ki so bili odpoklicani v vojaško službo : Herbst Pavel iz Ljubljane, Kresal Alojzij iz Ljubljane, Lenarčič Ivan iz Ljubljane (z odliko), Menart Viljem iz Ljubljane, Okorn Jožef iz Škofje Loke, Skender Emil iz Ljubljane, Soklič Rudolf iz Ljubljane, Skorpik Alojzij iz Ljubljane (za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom z odliko). Letošnji abiturienti imajo deset sošolcev - vojakov, ki še niso mogli priti do zrelostne preizkušnje; dva, Černe in Galič Ivan, sta padla meseca junija lanskega leta na tirolskem bojišču.
—r— Na c. kr. ženskem učiteljišču
v Ljubljani so se vršile zrelostne preizkušnje od 28. junija do 4. julija pod predsedstvom gosp. deželnega šolskega nadzor- I nika vladnega svetnika dr. J. Bezjaka. Aprobirane so bile za ljudsko šolo s slovenskim in nemškim učnim jezikom sledeče kandidatinje: Bulovec Vera (za slov. učni jezik z odliko), Chwatal Frida (za slov. učni jezik z .odliko), Dolenec Matilda, Gei-ger Mercedes (z odliko), Heferle Vida (za slov. učni jezik z odliko), Janežič Marija, Keše Kristina (z odliko), Kosem Dana, Kune Terezija, Kunčič Alojzija, Lachainer Marija, Lakner Marija, Lazar Ana iz Ljubljane, Lazar Ana iz Kamne Gorice, Leder-has Dana, Leveč Ana (z odliko), Lilleg Silva, Lunaček Ana, Moljk Josipina, Murgel Ana (za slov. učni jezik z odliko), Nagu Dana, Nitsch Marija (z odliko), Orehek Angela; Pehani Marija, Petrič Vera, Pintar Ana, Prosenc Ivana, Rapé Ludmila, Rekar Vera (za slov. učni jezik z odliko), Rozman Marija (z odliko), Rupnik Ivana (z odliko), Sekiila Marija, Stiene Serafina, Sturm Eliza, Ukmar Ivana (za slov. učni jezik z odliko), Zalar Viktorija, Zupanec Bogomila.
— r— Na seji ljubljanskega občinskega sveta dne 3. t. m. je stavil občinski svetnik gosp. Mlinar med drugimi tudi sledeča samostojna predloga: 1. obrtno-nadaljevalna šola naj se s prihodnjim šolskim letom zopet otvori; 2. na ljubljanskih ljudskih šolah naj se uvede v prihodnjem šolskem letu zopet reden pouk. Jako umestna predloga in obča želja je, da se uresničita. Župan jih je odkazal tozadevnim odsekom.
—r— Odlikovanje. Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil učiteljiščnik Ferdo Wigele, kadet-aspirant pri gor. strel. p. št. 2 na soškem bojišču. Čestitamo!
—r— V Kranju je zaradi nastalih tehničnih težkoč v tiskarni „Sava" r. z. z oz. prenehal izhajati list „Sava". Uredništvo in upravništvo izjavljata, da bo „Sava" zopet začela izhajati, ko se povrnejo normalne razmere.
—r— V Idriji je nagloma umrl Alojzij Novak c. kr. šolski ravnatelj v p. v 65. letu svoje starosti. Blag mu spomin !
Štajerske vesti.
—š— Ob zadnjih letošnjih Izpitih za učit. usposobljenost v Mariboru so bile aprobirane nastopne slovenske učiteljske osebe : CajnkarAna, suplentka pri sv. Mariji v Puščavi; Dol in ar Ivan, su-plent pri Mariji Reki, Klenovšek Hen-r i k, prov. učitelj v Novi cerkvi pri Ptuju;
Lešnik Elza, prov. učiteljica v Vitanju (z odliko); Permé Olga, suplentka v Framu (z odliko); Presker Marija, suplentka v Vojniku; Rebolj Franja, supl. v Žičah ; Schm idlehner Ana, supl. v Št. Juriju na Ščavnici; Soršak Olga, supl. v Račjem; Ušen Terezija, supl. v Makolah; Venigerholz Friderik, suplent pri sv. Križu blizu Ljutomera.
— š— Deška okoliška ljudska šola v Celju je ob začetku šolskega leta 1916/17 štela 354, a ob koncu 333 učencev, in sicer jih je imel 1. a) r. 45, 1. b) r. 49, 2. r. 57, 3. r. 68, 4. r. 62 in 5. r. 52. — Za višji razred je bilo sposobnih 206, nesposobnih 83, neizprašanih pa 44 zaradi nedostatnega dohajanja v šolo. Med šolskim letom je 6 dečkov umrlo, 15 pa jih je ostavilo zavod. — Restringirán pouk se je vršil deloma celodnevno, deloma poldnevno. Poučevali so vodja, 2 učitelja, 1 suplentka, 1 volonterka in veroučitelj. 5 učiteljev je mobiliziranih. — Za vstop v srednje šole se je priglasilo 16 učencev. — Prihodnje šolsko leto se prične v -2. polovici septembra t. 1.
—š— Popravek. Vodja obrtne-nadalje-valne šole^v Trbovljah na Vodi, šolski okraj Laško na Štajerskem, je stalni učitelj gosp. Emil Vole, ne pa, kakor stoji pomotoma v šematizmu štajerskih ljudskih šol za leto 1917, spodaj podpisani. — Trbovlje-Vode, dne 5. julija 1917. — Ivan Kern, nadučitelj.
—š— C. kr. samostojni nemško-slovenski gimnazijski razredi v Celju so šteli ob koncu šolskega leta 1916/17. — 131 rednih učencev ter 4 privatiste in sicer so imeli: 1. razred 49 učencev in 3 priv., 2. razred 24 učencev, 3. razred 30 učencev in 1 priv., 4. razred 28 učencev. — Vsi fre-kventantje so bili Slovenci. — Učni uspeh je bil vobče prav povoljen. — Profesorjev je poučevalo 6, pri vojaštvu sta bila zaposlena 2. — Posebno izvestje — predrag tisk in papir! — se letos ni izdalo.— Pri-četek prihodnjega šolskega leta se bo oznanil po časopisih.
—š— C. kr. velika gimnazija v Celju je imela ob koncu šolskem leta 1916/17. — 227 rednih učencev in 15 privatistov. — Med rednimi učenci je bilo 75 Slovencev, 1 Čeh, 1 Hrvat, 3 Lahi ter 146 Nemcev z vseh vetrov. — Učni uspeh : zdelalo jih je 180, med temi 27 z odliko; 21 jih ni uspelo, 8 jih ima ponavljalni izpit, 18 pa je neizprašanih. Poučevalo je mimo ravnatelja 14 profesorjev in pom. učiteljev, mobiliziranih je troje profesorjev. Med profesorji sta le dva Slovenca: učitelja slovenščine in ve rouka. — Prihodnje šolsko leto se prične, ako ne pride kaj vmes, dne 18. sept. t. 1.
Goriške vesti.
—g— Na zaposlovalnem tečaju c. kr. goriških učiteljišč v Ljubljani so se izvršili zrelostni izpiti v času od 30. junija pa do dne 6. julija 1917. Proglašene so bile za zrele nastopne kandidatinje: I. Redne gojenke: Bajčič Marica, Bras Marija, Černe Cirila (tudi z nemškim učnim jezikom); Dietz Mara (z odliko s slov. in nemškim uč. jezikom); Doljak Olga, Dominko Olga; Dominko Marta, Furlan Elizabeta (s slov. ter z odliko z nem. uč. jezikom); Komel Josipina, Križnic Vekoslava, Kumar Olga; Macarol Pavla, Mervič Marija (z odliko); Mlač Julija (tudi z nem. uč. jezikom); Novak Marija, Oblokar Ljudmila, Peršič Alojzija, Podboj Berta, Rümmler Gizela (tudi z nem. uč. jezikom); Schwarz Marija (tudi z nem. uč. jezikom); Sfiligoj Ljubo-slava, Šinigoj Rozalija, Tomšič Ana (z odliko); Vodopivec Marija, Žitko Ana. II. Privatistinje: Čermak Božena, Čuk Marija, Franko Vida, Iskra Stanislava, Istenič Josipina, Meško Iljka, Močnik Katarina, Pehani Jadviga, Podboj Marija; Sever Vera: Turek Erna, Veninšek Marija in Zemljič Marija. Razen navedenih- sta napravili kandidatinji Sellak Ida in Ta-borsky Doroteja, ki imata že zrelostni izpit za italijanski učni jezik, dopolnilni izpit za nemški jezik, a absolvirana licejka Rismondo Marija dopolnilni zrelostni izpit za ljudske šole z nemškim učnim jezikom. Moških abiturijentov ni bilo, ker so trije četrtoletniki tekom šolskega leta prebili pred odhodom v vojaško službovanje predčasni zrelostni izpit, namreč: Klebel Emerih, Pagon Josip in Klavora Fran; istotako Švara Ivan, nekdanji gojenec goriškega učiteljišča, a sedaj v vojaškem službovanju.
Triaške vesti.
—t— C. kr. pripravnica za srednje šole v Trstu je zaključilo šolsko leto 1916/17. v četrtek, dne 28. junija. Pripravnica ima 2 letnika, vsak letnik po 3 vzporednice. V prvem letniku je bilo 108 učencev in 9 hospitantinj; v drugem letniku pa 109 učencev in 8 hospitantinj, skupaj 217 učencev in 17 hospitantinj. Učni uspeh
ob koncu šolskega leta je bil sledeči: v ( prvem letniku v vseh treh vzporednicah je bilo 17 odlično sposobnih, 81 sposobnih, 9 vobče sposobnih, 7 nesposobnih, 4 neiz-prašani. V drugem letniku v vseh treh vzporednicah: 31 odlično sposobnih, 76 sposobnih, 3 nesposobni in 8 jih je dobilo ponavljalni izpit. Sprejemni izpit za srednje šole so naredili vsi učenci drugega razreda.
—t— Slovenska trgovska šola v Trstu je zaključila sedmo šolsko leto z jako ugodnim uspehom. Prvi letnik deške trgovske šole je imel 29 učencev, drugi 22. V pripravljalnem letniku jih je bilo 28. Na dekliški trgovski šoli, katere prvi letnik se je bil otvoril z baš končanim šolskim letom, je bilo 27 učenk. Šolo vzdržujejo skoro izključno slovenski denarni zavodi v Trstu. Letos je po sedmih letih obstanka te šole naučno ministrstvo nakazalo podpore 5000 K. Prava malenkost je to. Država bi morala imenovati razne učitelje za ta zavod in ga podržaviti.
—t— Dne 4. julija t. 1. sta se otvo-rili šolski jedilnici za ljudsko šolo C. M. D. v ulici Acquedotto in za ljudsko in meščansko šolo C. M. D. pri Sv. Jakobu in sicer za šolo v ulici Acquedotto v paviljonu „Ljudskega vrta", za šolo pri Sv. Jakobu v njenem lastnem poslopju.
—t— Šolska refekcija. Po neumornem prizadevanju komiteja za šolsko refekcijo, ki mu daje aprovizacijska komisija finan-cielna sredstva, ga zalaga z živili ter mu tudi občina prispeva znaten znesek, se je mogla šolska refekcija toliko izpopolniti, da šteje danes Trst 14 šolskih jedilnic, v katerih dobiva zelo dobro hrano kakih 9000 šolskih učencev, ki jih nadzorujejo učitelji, oziroma učiteljice. Včeraj dopoldne je nekaj teh jedilnic obiskal namestnik baron Fries-Skene v spremstvu dvornega svetnika barona Glanza in predsednika aprovizacijske komisije, in sicer šolske jedilnice v ulici Rosario, v ulici Paolo Veronose, v ulici Giuliani in v Ljudskem vrtu. Ob tej priliki se je gosp. namestnik mogel prepričati, kako izvrstno posluje ta ustanova, ter je predsedniku komiteja, gosp. dr. Puecherju, izrekel svojo polno zadovoljstvo.
—t— Razpisane učiteljske službe v Trstu. Mestni magistrat razpisuje naslednja mesta: 1. voditeljski mesti na slovenski ljudski šoli v Rojanu in na Opčinah oziroma voditeljski mesti na slovenskih ljudskih šolah v Skednju in na Katinari; 2. mesto stalnega učitelja za slovenske ljudske šole v okolici, oziroma tri nadaljna mesta; 3. eventualno 5 mest provizoričnih pod-učiteljev za slovenske ljudske šole v okolici; 4. dve mesti stalnih podučiteljic za ljudske šole v okolici; 5. eno mesto pro-vizorične učiteljice za slovenske ljudske šole v okolici. Vse te službe so razpisane do 2. avgusta t. 1. Pojasnila daje rade volje uredništvo „Edinosti".
Splošni vestnik.
Iz državnega zbora. Šolske razmere na Kranjskem. Drž. posl. dr. Lovro Pogačnik je stavil na naučnega in domobranskega ministra sledeče vprašanje glede uporabe šolskih poslopij na Kranjskem v vojaške namene: Nad dve leti že drži vojna uprava zasedena šolska poslopja skoro po vsem Kranjskem. Zlzsti v Ljubljani, ljubljanski okolici in industrijskih krajih trpita pouk in vzgoja šolske mladine. Pouk je skrčen na tedenskih 9—12 ur. Vrši se po barakah in drugih docela neprimernih lokalih. Samo v Ljubljani je prizadeto 6000 otrok. Še več trpi vzgoja. Iz šole je vrgla vojska otroke na cesto. Očetje so v vojski, matere morajo za vsakdanjim kruhom, otroci pa so prepuščeni moralični, umski in fizični propasti. Res, da je nekaj revčkov dobilo varstvo po dnevnih zavetiščih. A vse to je premalen-kostno, v primeri z ogromno škodo brezpomembno, ker podivjanost in kaznjiva dejanja mladine rasejo nezaslišno. Zadnji čas je, da se državna oblast zave, da ne gre nikakor več grešiti tako brezobzirno nad našo bodočnostjo, nad našo mladino. Težke so žrtve mož in fantov, ki jih zahteva vojska A umljive soMladinske žrtve pa so neum-ljive, nepotrebne in kruto se bodo maščevale nad državo in narodom I Naravno je tudi, da je vojna uprava zasedla šolska poslopja in ukinila šolski pouk ob izbruhu vojske za nekaj časa. Umljivo je tudi, da se prostori uporabljalo za bolnice. A vojska z Italijo traja že tretje leto in nikakor ne gre, da bi se šole uporabljale še nadalje za streho formacijam in uradom, za katere je mogoče zgraditi v najkrajšem času primerne barake. Še je čas, da se za bodoče šolsko leto odpomore hudi sili s primernimi preuredbami in poskrbi za redni pouk in redno vzgojo mladine. Zato vprašamo njiju ekscelenci naučnega in domobranskega ministra, ako se jima te nevzdržne šolske raz mere na Kranjskem znane in ali imata moč in voljo poskrbeti za redni pouk že v jeseni.
Splošno pomiloščenje političnih obsojencev. Dne 2. t. m. je slavil prestolonaslednik
Franc Jožef Oton svoj god. V proslavo tega dne je izdal naš ljubljeni vladar Karel lastnoročno pimo, s katerim razglaša splošno pomiloščenje političnih obsojencev in odpušča po civilnih ali vojaških sodiščih pri-sojene kazni osebam, ki so bile obsojene zaradi veleizdaje, razžaljenja Veličanstva, raz-žaljenja članov cesarske hiše, motenja javnega miru, ustaje, upora, nasilnega postopanja proti zborovanjem, ki jih je sklicala vlada za razpravljanje javnih zadev, proti sodiščem ali drugim javnim oblastim, dalje kaznjivih dejanj po členih I, II. in IX. zakona z dne 17. decembra 1862. drž. zak. št. 8 iz leta 1863; podpiranja pri enem navedenih zločinov. Pomiloščenje je odpravilo tudi nasledke obsodb. Tudi vse preiskave zaradi političnih deliktov so ustavljene. S tem je vladar izvršil akt največje modrosti in visoke pravičnosti. Cesar sam pravi, da mora prenehati politika sovraštva in represalij in da je napočil čas, da zavlada v državi duh pomirljivosti in da se ustreže željam narodov .Nadl8000 ljudi bo deležni ces. milosti.
Podobno našim razmeram. V tiskarskem gremiju na Dunaju je poročal nedavno načelnik šolskega odseka Friderik Jasper o gremialni strokovni šoli. V svojem poročilu se je pritoževal o naraščaju tiskarskih vajencev. Poudarjal je, da se je izkazalo, da so uspehi na dunajskih meščanskih šolah dokaj slabši, nego uspehi na meščanskih šolah na deželi. To nerazmer-nost so spoznali sedaj v vojnem času tudi merodajni vojaški krogi. Na dunajskih ljudskih in meščanskih šolah je v veljavi neki jako nesrečen odlok, ki nalaga uči-teljstvu v dolžnost, da mora, kar mogoče največ učencev, tudi slabo nadarjene, spuščati v višje razrede. Razume se, da je taka odredba v ne malo kvar dobrim učnim uspehom. Gremij bo napravil vlogo na naučno ministrstvo ter ga opozoril na to kvarljivo odredbo Na ljubljanskih šolah ni sicer takega predpisa, vendar so pred nekaterimi leti naši „pikolovci" „glihali" z razredniki za prav majhne odstotke nesposobnih učencev v razredih in tisti učitelj je veljal za najboljšega, ki je naredil najmanjše % nesposobnih učencev.
Dragi njska doklada državnim na-stavljencem. Med vlado in odsekom za državne nastavljence je prišlo do kompromisa, da se bo že te dni razglasila na-redba, ki dovoljuje državnim nastavljencem že s 1. julijem zvišano draginjsko doklado, tako da bodo nastavljenci s 1. avgustom dobili izplačane draginjske doklade za julij in avgust. Državni zbor o teh dokladah ne bo sklepal, marveč vzel samo naznanilo o tem kompromisu na znanje. Draginjska doklada pa bo znašala po številnosti rodbine od VI. činovnega razreda navzgor 17 do 60° 0 od, VII. do XI. činovnega razreda 28 do 110° „ in za državne sluge in poduradnike 32 do 128% temeljne plače. Vlada se tudi poživlja, da stori potrebno, da dobe enake doklade tudi učitelji in deželni uradniki ter privatni uradniki podjetij, ki so dobavitelji za državo.
Važno za srednješolce, ki niso izdelali razreda. Kakor lani in predlanskim, je dovolilo naučno ministrstvo tudi letos, da smejo delati ponavljalne izpite tudi oni dijaki, ki so padli v več predmetih.
Nov list. Demokratična stranka v Ljubljani začne izdajati nov list „Naprej". Prva številka izide dne 15. t. m. zjutraj. List se tiska v Učiteljski tiskarni.
Razgled.
Slovenska Matica — oživljena. Vlada je leta 1915 ustavila delovanje slovenskega književnega zavoda „Slovenska Matica" menda zaradi knjige „Gospodine Franjo", kjer se opisujejo razmere v Bosni za časa okupacije. Upravo je bila izročila nemškemu notarju Galletu. Ministrstvo je sedaj svojo odredbo preklicalo in odredilo, da se Matici vrne vse njeno premoženje. Dosedanjemu odboru je menda dala vlada ukor.
Kratka slava varšavske visoke šole. Preko Berlina poročajo, da je že par tednov opažati med dijaki varšavske visoke šole odpor proti odredbam vseučiliških oblasti. Zlasti niso plačali kolegnine. Meseca maja je nemška policija zaradi izgredov in odpora proti državni oblasti aretirala več dijakov. Samo neki socialistični politehnik je bil kaznovan z več meseci ječe. Dijaki so nato uprizorili stavko, so se ji pridružili tudi dijaki drugih zavodov. Zaradi tega je nemški generalni gubernator v. Beseler zaprl za nedoločen čas obe vseučilišči.
Cesar je imenoval bivšega višjega stoliškega predstojnika poslanca Antona Mlhaloviča za bana Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Novi ban je bil rojen leta 1868. Študiral je v Osijeku, na dunajskem Tere-zianišču, pravosodje na Dunaju in v Gradcu. Pripada hrvatsko - srbski koaliciji.
— Vojaški duh v šoli. V državnem zboru se je dalmatinski - hrvatski poslanec Biankini dotaknil tudi šolskega vprašanja v Istri in Dalmaciji. Najprej je
govoril o vplivu vojne na šolstvo Istre in Dalmacije in protestiral proti germanizaciji istrskih šol in prvim poizkusom germaniza-cije dalmatinskih šol, pa če gre tudi le za uvedbo vojaške telovadbe z nemškim poveljevanjem, in proti pričetku pouka nemškega jezika v prvem razredu srednjih šol. Govornik je načelno proti privlačevanju vojaškega duha v šole. To privlačevanje ne odgovarja vzvišenim smotrom vzgoje. Nežne duSe mladine treba razvneti za vse, kar je lepo, plemenito, vzvišeno, ne pa za vojne grozote, za mrzko ubijanje in zversko prelivanje krvi.
Štiri mesece zimskih počitnic na moravskih šolah? „Venkov" poroča, da se je deželni šolski svet moravski bavil z vprašanjem, kako bo s šolo prihodnjo zimo ob vedno večjem pomanjkanju premoga, in se je izreklo mnenje, da bi bilo treba določiti štiri mesece zimskih počitnic od 1. novembra dalje.
Visoko plemstvo. Padec grofa Clam -Martinica je dal nekaterim listom povod za razmišljanja o vlogi, ki jo igra visoko plemstvo v javnem življenju v Avstriji. Skupna sodba teh razmišljevanj je, da je visoko plemstvo v političnem življenju sploh dokazalo popolno nezmožnost. Nima ne strokovnega znanja, ne politične spretnosti, gospodje so vedno in edino samo grofje. Dočim igra plemstvo v drugih državah, tudi v demokratičnih, jako velike in vplivne vloge, živi v Avstriji le od svojega veleposestniškega privilegija in od svojih naslovov. Samozavest je velika, umstvene zmožnosti pa so se povsod pokazale kot inferióme. Stürgkh je oil tip takozvanega ustavovernega plemstva; človek najskromnejše inteligence, nasilen in oblasten in nesposoben; grof Clam-Martinic je bil tip konservativnega veleposestnika — oblasten, visok in tudi popolnoma nesposoben. Resnica je vsekako, da v celi Avstriji ni nikjer videti pri delu ne ene velike inteligence visokega plemstva.
Kina zopet cesarstvo. Dne vl. julija ob 3. uri zjutraj je obiskal general Cangsun, vodja vojaške stranke, predsednika kitajske ljudovlade ter zahteval cd njega, da odstopi. Obenem mu je sporočil, da je cesar Hsun Tung iz dinastije Mandžu zasedel prestol.
Letno poročilo I. mestne šestrazredne deške ljudske šole v Ljubljani o vojnem šolskem letu 1916—17. — V spomin na svetovno vojno sestavil in na svetlo dal šolski vodja Jakob Dimnik. — V Ljubljani, meseca julija 1917. Založila I. mestna deška ljudska šola. — Natisnila .-Učiteljska tiskarna, Ljubljana. — To letno poročilo ima nastopno vsebino: I. f Cesar Franc Jožef I. — II. Cesar Karel. — 111. Cesarica Žita. — IV. Santa Žita. — V. Cesarjevič Franc Jožef Oton. — VI. Svetovna vojna in šola. — VII. Imenik učencev. — VII). Učiteljski zbor. — IX. Šolska oblastva. — X. Šolski dnevnik. — XI. Vladarski nastop Njiju Veličanstev cesarja Karla in cesarice Zite. — XII. Cesar Karel in cesarica Žita v Ljubljani. — Med tekstom so razvrščene te slike: 1. Cesar Karel. — 2. Cesar Franc Jožef I. — 3 Cesarica Žita. — 4. Cesarjevič Franc Jožef Oton. — 5. Toskansko v Italiji (zemljevidni obris). — 6 Veliki admiral Anton Haus. —- 7. Posnetek pisma velikega admirala Antona Hausa. — 8. Dvorni svetnik Fran Leveč. — 9. Dvorni svetnik Fran Hubad. — Iz navedene raznolike in vseskozi zanimive vsebine je razvidno, da se tudi letošnje Letno poročilo I. mestne šestrazrednice v Ljubljani častno pridružuje letnima poročiloma minulih dveh vojnih let. Saj pa je sedanja vojna neizčrpni vir žalostnih in razveseljivih dogodkov, ki jih je znala spretna roka tovariša Jakoba Dimnika tudi letos vešče izbrati in razpoiediti v nazorno sliko, kažočo nam, kako je njegov zavod v preteklem šolskem letu živel in
deloval v šumnem vrtincu silovite bojne vihre. Neumornemu prizadevanju šolskega voditelja ter učiteljskega zbora imenovanega zavoda se moramo zahvaliti, da je tista stian svetovne vojne valovila mimo učeče se mladine, ki ji je pustila trajne vtiske vzgojnega in blažilnega značaja. To je uspeh dela izkušenih in zalužnih šolnikov, ki so si pridobili s svojim delom priznanje in zahvalo staršev, hvaležnost mladine in dvigajočo zavest v polni meri izvršenih stanovskih in patriotičnih dolžnosti! Lep dokaz, kako je delo in kaki so uspehi tam, koder veje duh skupnosti in resnične stanovske zavednosti. — Naša tiskarna je dala poročilu lepo obliko, ki okiepa lepo vsebino.
G.
K oceni Suherjeve met. knjige o risanju, oddane v „Učit. Tov." dne 15. junija 1917. Polno skrbi! Vojna je. — Ne odgovarjam rad. V interesu stvari pa mi je vendar dati pojasnila —1 — jevim dodatkom Sičevi kritiki moje knjige „Das Zeichnen in der Volksschule". — „Ober's Ziel geschossen!" Knjiga se ne piše po željah poedinega kakor ureže krojač suknjo na hrbet, ampak po prepričanju avtorja! — Kje je pa šola," ki predela celo računico, kakor je pisana, ali ki obravnava vsa berila, ki so v čitanki?
—	Kje je zavod, ki prebavi snov učnih knjig popolnoma, ki so uvedene? — Knjiga poda in mora podati več; učitelj izbira — in mora imeti priliko izbirati. Cilji pa so naznačeni po učnih načrtih. — V instrukciji k učnim načrtom za risanje (ukaz min. za uk in bogočastje z dne 15. septembra 1911, št. 27.348, izdaja c. kr. zaloge učnih knjig, str. 3, 5. odstavek) je izrecno naglašano,
.........da se mora vsakokratna izbira
prepuščati mislečemu učitelju, ki se mora pri njej ozirati tako na časovne in krajevne razmere kakor na nadarjenost svojih učencev".
—	In dalje na str. 4, 2. odst. stoji: „Tu se izrecno pripominja, da je smatrati normalne učne načrte za maksimalne učne načrte in da se sme zatorej navedena učna snov tudi skrčiti po obstoječih razmerah". — Knjiga se je morala postaviti na isto stališče, kajti naloga ji je, tolmačiti na zgledih uradne učne načrte in uradne instrukcije k učnim načrtom za risanje. — Namenjena je v prvi vrsti mojim učencem in čestitim udeležencem mojih risarskih kurzov — in o teh upam, da jo bodo razumeli. — Ni se mogla ozirati na samo kranjske razmere. To bi bilo preoskosrčno, bi ne ustrezalo uradnim učnim načrtom in instrukcijam in delo bi sploh v tej obliki ne moglo iziti, ker bi tedaj moralo biti slovensko. — Pomisliti je pa, da je že v tem delu 217 samih originalnih slik in 10 samih originalnih tabel, še daleko več pa bode tega v II. delu, ki je zdavno v tisku. — Tedaj so žalibog pri ogromnih stroških za k 1 i š e j e razmere te, da takemu delu za konzum na Slovenskem ni založnika. — Očitanje »streljanja čez cilj" je neosnovano. Zelo lahkomiseln bi bil avtor, če bi mu to očitanje sedelo. — Poznam iz lastne prakse šole vseh kategorij, poučujem sedaj že 16 let v Ljubljani tudi peto šolsko leto, občeval sem z učitelji in šolami na Kranjskem (pa tudi drugod) in videl brez števila razstav, domačih in inozemskih, razstav iz vseh delov sveta — in torej vem, kaj se lahko doseže. — Da izvršujejo res še težje risbe učenci petega šoiskega leta (11 let stari), kakor so v tej knjigi, o tem se lahko prepriča kritik na gimnaziji v prvem tečaju za risanje, kjer leži precejšen kup takih risb iz raznih let. — Izdelane so lično ; bile so tu že razstavljene in videl jih je morda tudi gospod — 1 —. Na razpolago pa mi je tudi dosti sličnih risb kranjskih šol, ki bi po sodbi kritika tudi streljale preko cilja, ker so dosegle označene uspehe. (Kako je učenčeve risbe ceniti, o tem se govori v II. delu). Upoštevati je dalje, da je knjiga pisana po večini za dobro organizirano osemrazrednico in da se drži pred-
pisov. — Kedar se bo poučevalo od prvega do 5. šolskega leta v tem smislu, potem bo šele sodba opravičena, ali je cilj dosežen, ali gredo zahteve preko cilja!
—	Pa tudi sodba enega najbolj uglednih nemških ris. didaktikov in kritikov, ki na našem polju igra eno prvih ulog pri nas in v Nemčiji in še dalje, se ne strinja s trditvijo gospoda — 1 — ja. — Piše mi namreč
dobesedno o knjigi: ........ dass die
Nutzbarmachung neuzeitlicher Anschauungen über den Zeichenunterricht für einfache Schulveihältnisse gelungen ist". — Temu menda premalo, gospoda — 1 — ju preveč ! Več gospodom se ne more dobro služiti. — Drugi slovit metodik, pisatelj etc., učitelj risanja in profesor na enem prvih nemških seminarjev, pa mi poroča glede te knjige: „Ihre Ausführungen lassen den erfahrenen Methodiker erkennen, der seinen Seminaristen ein sicherer Führer ist und damit der Volksschule wertvolle Dienste erweist. — Sie sind aber auch so gehalten, dass die nach veralteten Methoden ausgebildeten Lehrer für sich Rat und Belehrung finden können". Prašam: Ali je to „siguren vodnik" v metodi, ki strelja preko cilja ? — Modern biti, pa tudi nemodernim vstrezati, to ni lahko. — Še druge sodbe so gospodu kritiku že sedaj na razpolago 1 — „Risbe so premajhne!" — Risbe so majhne — to je res, niso pa premajhne — to ni res! — Iz izvajanj g. kritika o tej točki se vidi, da stoji še vedno na usodepolnem stališču prerisovanja predlog — vsaj preriso-vanja s table. — Seveda, — v tem pogledu se naši nazori popolnoma križajo ! Kritikovi nazori se pa tudi križajo z nazori vseh novodobnih risarjev, z nazori uradnih instrukcij, ki strogo zabičujejo na strani 6 in na strani 7 (izdaja c. kr. zal. šolskih knjig), da ne smejo učenci prerisovati učiteljevih risb s table. — Torej učenec ne sme prerisovati, učitelj pa naj prerisuje! — Lepo izpričevalo si daje, kdor tako misli! — Na tej stopnji vsaj ne sme biti navezan učitelj na prerisovanje in na tehnične migljaje, ki bi mu jih baje dajale večje risbe. — Kjer bo tega treba na višji stopnji, se bo zgodilo ; za to je preskrbljeno v II. delu knjige.
—	Glej vendar opazko na strani 4 v uvodu knjige, kjer se izrecno zavarujem proti takemu početju! — Sicer bo tudi v tem obziru II. del še obširneje in točneje tolmačil moje nazore. Pa čitati ga bo seveda treba; vpiti tudi ta ne bo znal! — Vedel sem, da je še učiteljev teh nazorov, zato so slike prav nalašč tako majhne, da bi jih ne mogel nihče smatrati za predloge. Kam pa pridemo?
—	V antidiluvij s takimi nazori! — Kakor že rečeno: na razpolago mi je dosti risarskih izdelkov kranjskih učencev vsake stopnje.
—	Te bi bil dal lahko ponatisniti v svoji velikosti. — Pa to bi ne vstrezalo mojim načelom; knjiga bi bila obširna in draga, in kaj bi dosegel ? — Če bi risbe ugajale, prerisovali bi jih učitelji in učiteljice — in potem smo pri isti šabloni, kjer smo bili pred 30. leti. — V ta namen eksistira dosti del, — še druga nego jih je imenoval gospod kritik in še lepša. (Zadnjič je izšlo še eno; na razpolago je za polovično kupno ceno).
—	Ne bodi pa rečeno, da bi ne bilo dobro, če bi bile nektere ali vse risbe večje. Za boga! pa kaj bi morala stati taka knjiga v sedanjih časih, svoj namen pa bi zgrešila.
—	Sicer sem se posvetoval tudi tu. Tovariš izmed tukajšnjih učiteljev in znamenit profesor risanja iz najnaprednejše avstrijske dežele, izdajatelj izbornega ris. dela, sta mi zatrdila, da risbe tudi po velikosti popolnoma ustrezajo. — Seveda nimata nazadnjaških nazorov' prerisovalne metode. — Glede geom. snovi stoji tudi pojasnilo v uvodu knjige na str. 4 zadnjega odstavka.
—	Ponavljam: snov je predpisana po učnih načrtih! — Pedagogika zahteva metodično obravnavo — Da bi se v treh letih ne našlo časa za podano snov po navedeni metodi, to mora trditi le, kdor se sploh ni vkvarjal s tem. Sicer pa sem ta
del (geom. snov) izročil še v rokopisu na Kranjskem priznanemu prvaku v metodiki in strokovnjaku v matematiki. Ko mi ga je vrnil in sem ga vprašal po mnenju, ; mi je odgovoril, da je rokopis dvakrat prečital in ni našel ničesar, na čemur bi se izpod-tikal. Tako mislim je lahko tudi g. kritik v tem obziru brez skrbi. — Odklanjam ne-osnovana očitanja, hvaležen sem za vsako priznanje; odklanjam pa tudi vsako priznanje, ki mi ne gre. Da je izdelalo učiteljstvo v Ljubljani podrobni učni načrt, mi je znano. — Žalibog, ravnati pa se nisem mogel po njem! — Zakaj ne, to nihče ne ve bolj nego gospod — 1 —. — Kar se tiče orna-mentov s kladvi, škarjami in sorodnimi ne-dekorativnimi rečmi, upam, da jih bodo vedeli moji učenci po zaslugi ceniti. — Ne bojim se, da bodo našli v knjigi bolj tehto-vite prednosti kakor so te, ki le tistemu padejo v oči, ki jo površno ogleda. — Ni izdati kmalu katere knjige tako težko, nego novodobno risarsko knjigo. Zato ima tudi kakor vsaka stvar svojo dobro in slabo stran. Nedostatnosti sem si, sedaj šele vidim, sam najbolj v svesti. — Če bo prilika, se bodo odstranile. — Pripominjam še, da bo konečna sodba o knjigi šele mogoča, ko izide II. del, ker oba dela podpirata drug drugega, oba sta ne lahko razdružljiva celota, drug brez drugega ne popolnoma um-Ijiva. — Učiteljstvu pa zaupam, da bo moje delo cenilo samostojno. Naj bo zaupljivo, naj jo čita in vstvari naj si o njej po principih, ki so obrazloženi v uvodu, svoje nazore, potem naj si zasnuje svojo metodo. — Kaj se dobi danes za to ceno? Ce učitelj knjige ne kupi, naj pa si jo tudi izposodi. — Neobhodno potrebna je bila gospod — 1 — jeva kritika. Nisem hvaležen samo „Učit. Tovarišu", ki sprejme ta — naj bo prvi in zadnji — odgovor, ampak tudi njemu, ki ga je pouzročil, da se pojasnijo pojmi.	Suher.
Listnica uredništva. Zaradi tehničnih težkoč v tiskarni, stoje namreč vsi stavni stroji, ker ni plina, ročnih stavcev pa tudi primanjkuje, bomo morali skrčiti obseg lista, dokler se ne spremene razmere
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
-.i--"--.i-J
Popotnikovim in Zvončkovim naročnikom!
Zaradi tehničnih težkoč v tiskarni — ker ni plina, ne morejo delati stavni stroji — izide 3. štev. Popotnika in skupna številka 7. in 8. Zvončka v začetku meseca avgusta.— Cenjeni naročniki naj oproste neljubo zamudo.
Upravništvo Popotnika in Zvončka.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. junija 1917 K 135.738*53
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/it», do '/26. ure popoldne.
Učitelis
W • 1 1 •	•
Ljubljani
reg. zadr. z .omejeno zavezo i:"::::::™:::::::™::"::::::::::: Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol. uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, pgr V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".
BAEBasaasaaKaB»» . d BBBaHnMMaHMnnnaHUHMHKBMnn
Naj¥e£ia slovenska hranilnica!
IIMP i
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,
K 55,000.000--„ 30,600,000 —
je imela vlog koncem leta 1916 ....
hipotečnih in občinskih posojil .....
rezervnega zaklada....... . . „ 1,500.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
4
0
0
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 7«, izven Kranjske pa proti 5v«0/« obrestim in proti najmanj l0« oziroma V0/» odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
S1HIIIBIIIIIIIIR|
1 bukovo oglje in drva od | ^^ enega vagona naprej.
Prosim za ponudbe. — Plačilo naprej.
—~--- trgovec z ogljem in drvaml	,
TRST. Centrala: Via Zaccaria 3. TRST.
-vv-
Hranilno in posojilnica „litega toniti, v Ljubljani
r. z. z o. J.
Cekcvni rač-oja. šte-v. 12.366.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 4'/2°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer; 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebn' kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu, /adruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača =e po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu:
mesečnih rokih		rokov					rok	
A v 12 in	sicer	11	a	9 K	—.	h,	12.	4 K 73 h
B „ 18	»	17	.	6 ,	—	9	18.	3 . 56 „
C „ 24		23	9	4 „	50		24.	4 , - .
D „ 38	R	37	9	3 „	—	■9	38.	— » 66 „
E „ 46	*	45	9	t 9	50	9	46.	1 , 81 „
F „ 60		59	9	2 „	—	9	60.	- . 70 „
G „ 70	9	69	9	1 „	75	9	70.	1 . 42 „
H „ 85	9	84	9	1 .	50	9	85.	1 , 26 „
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrlek in vsako soboto od "25. do '/s 6, ure popoldne.
Najpripravnejša in najlepša darila za otroke
so
MLADINSKI SPISI,
ki jih je izdalo in založilo
„Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani".
Cena vsaki knjigi, ki je lepo vezana in bogato ilustrirana, je s poštnino vred le 1 K 30 vin.
ZVONČEK".
99
List s podobami za slovensko mladino.
:-: :-: Letniki od III. do XVII. :-: :-: V navadni vezbi 6 K, elegantno vezan 7 K.
-«-♦-s-*-«-
Vsi ti spisi se naročajo v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in v vsaki knjigotržnici.
■ ■

Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč ?
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine.
Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni lond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.
Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHMEIDEK, učitelj v Krtini, p. Dob.


Pristopajte kot člani k „Rdečemu križu"!
r
BE3BE

ovenska
v
Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", !., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne' cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu".	- ,
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k /. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letrona za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
1BE3BE