Še čudoviteje se nam božji Zveličar razodeva v masnih skrivnostih. Res so Marija in Jožef in presrečni pastirji vidno, na lastne telesne čute doživeli božično skrivnost, a tudi mi jo doživlja- mo resnično, čeprav zakramentalno. Kakor Marija in Jožef z betlehemskim dogodkom sto- pita v neposredno božjo bližino, tako tudi du- hovnik in z njim verno ljudstvo pri presv. evha- ristični daritvi more jemati v naročje, v svoje roke svetega Boga, tam v Betlehemu skritega pod podobo človečnosti, pri mašni daritvi pa pod podobo zakramentalnih tvari kruha in vina. Kar so srečni pastirji smeli videti, to srečnejši kristjani smejo tudi okusiti pri evharističnem obedu sv. obhajila. Kako globoko je krščan- stvo, kako sveti, nedoumni so božični prazniki! GORENJSKE NAVADE O BOŽIČU M. Koman Božič. Dan pred Božičem imajo gospodinje mnogo opravila s pečenjem potic in "poprtnja- ka". Poprtnjak je hleb belega kruha, ki mora ostati cel prav do Sv. Treh kraljev in mora biti na mizi vse tri božične večere, to je: na Sveti večer, na predvečer Novega leta in Sv. treh kraljev, ko se poprtnjak razreže. To delo na- vadno prevzame gospodar. Vsi člani družine ga navadno dobe po en kos, ostalega pa razre- že na toliko delov, kolikor glav živali ima pri hiši ter ga vsega mednje razdeli. Tudi pujski in kuretina so deležni poprtnjaka. Otroci in tudi odrasli — ker takrat itak ni nujnega dela — pa tisti dan pred Božičem pridno pripravljajo in sestavljajo jaslice, ki so po nekaterih hišah posebno lepe. Božičnega drevesca (smrečice) Gorenjec ne ceni, češ, to je novotarija. In če ravno skoro vsaka hiša pose- duje toliko smrekovega gozda, da ima malih smrečic v izobilju, vendar ne boš nikjer videl božičnega drevesca, pač pa le jaslice, ki so na- šim ljudem tako pri srcu, da si brez njih Bo- žiča skoro misliti ne morejo. Ko se zmrači, dene gospodinja v lonec lo- patico žerjavice, napolni skodelico z blagoslov- ljeno vodo in vtakne vanjo pušpanovo vejico. Gospodar potrese žerjavico z dišečim kadilom, se prekriža in začne glasno moliti. Nato gre z loncem v roki pokadit vse shrambe, živino in vsa gospodarska poslopja. Takoj za gospodarjem stopa eden izmed družine, noseč v roki skode- lico z blagoslovljeno vodo in pridno škropi na desno in levo. Za njim pa hodi s sklenjenimi ro- kami ostala družina in pobožno odgovarja go- spodarjevi molitvi. To kajenje in škropljenje se potem ponovi oba božična večera, t. j. na predvečer Novega leta in Sv. Treh kraljev. Na sveti večer pride na mizo samo mrzla večerja, bodisi solata, shlajeno kuhano sadje ali kaj podobnega. To pa v pobožen spomin na Kristusove starše, Marijo in Jožefa, ki na ta ve- čer nista imela nič gorkega v ustih. Božični večer je pri nas skoro tako poln vraž kakor 11. pr. Kresni večer. Najbolj razšir- jeno in običajno je "vlivanje svinca", kar se vr- ši takole: Kos svinca denejo v železno posodo in po- stavijo na ogenj, da se raztopi. To raztopino vlijejo potem v večjo posodo, napolnjeno z mr- zlo vodo. Raztopljeni svinec se v mrzli vodi seveda takoj strdi in dobiva pri tem raznovrst- ne oblike, ki dostikrat več ali manj sličijo kake- mu predmetu. Pripeti se, da dobi svinec v mrzli vodi podobo sveče. Potem je gotovo, da bo v tem letu pri hiši krst. Ako pa oblika spominja na mrtvaško glavo ali krsto, tedaj bo med letom kdo izmed družine umrl. Podoba harmonike ali venca pomeni poroko itd. če je božična noč jasna in mesečna, zaha- jajo dekleta kaj rada h stoječi vodi, v kateri vidijo svojo bodočnost, predvsem pa svojega bodočega moža. Ko se namreč dekle skloni proti vodi, vidi v njej poleg svoje podobe tudi podobo onega, ki ji je "namenjen". Ampak ta poskus menda ni prav varen, kajti Tomažinova babica iz Dupelj je vedela povedati, da je šla neko sveto noč njena sorodnica gledat k bližnje- mu ribnjaku, če ji je kdo "namenjen". Toda — o groza — v ribniku je poleg svoje podobe ugle- dala podobo moža, ki je imel mrtvaško glavo. Tega se je tako prestrašila, da je kmalu potem umrla. Na sveti večer, med 11. in 12. uro se med seboj razgovarja živina, čuje in ume jo le oni, ki je v popolni milosti božji. V kovorju je pa- stirček, ki je imel svojo borno posteljo v hlevu, čul na sveti večer, kakor je krava Sivka potožila svoji tovarišici Dimki: "Nekaj ti povem, Dimka. Letos bodo mene zaklali. Danes čez leto me ne bo več." To je pastirček dobro čul in je drugi dan povedal družini, a nihče mu ni hotel verjeti. Vsi so bili mnenja, da se mu je sanjalo. Gospodar, ki je prvotno res mislil zaklati Sivko, je potem nalašč zaklal drugo kravo, pa čujte, kaj se je zgodilo. Kmalu potem je gospodar gnal Sivko v bližnjo vas, hoteč jo oplemeniti. Kravi pa se je na ledeni poti izpodrsnilo in padla je tako nesrečno, da so jo vsled zadobljenih poškodb morali zaklati. Na sveti večer se družina mudi večinoma okrog jaslic. Tam se nedolžno zabava in pre- peva narodno-nabožne pesmi, še celo stari de- dek dene tedaj vivček iz ust in "pritisne" z dru- gimi vred. Narodnih pesmi, ki se nanašajo na božično .noč, imamo pri nas skoro brez števila. Le žal, da nam primanjkuje prostora, sicer bi objavila tu vsaj najbolj originalne. Naj zapišem eno, ki mi je bila že od nekdaj najbolj všeč. Pela jo je teta Špela, ko me je še ujčkala na kolenih: "Perjatu moj, le pojd' z menoj, greva v Betlehem nocoj. Tam v štalici na slamici eni mali Bogec spi. Ni srajčice, ni rjuhice ni nobene odejice. Osu in vov je Ješčka grov, k' je od mraza drgetov. Sta pihala, sta dihala, sta s sapo grela ga." Do polnoči ne misli nikdo na počitek, ker se je treba pripraviti na polnočnico. K polnoč- nici gre razen malih otrok ali kakega prav sta- rega deda ali babice vsa družina. Ko pa pri- dejo iz cerkve domov, poležejo po klopeh, po tleh ali kjer si že bodi. Na svojo posteljo se Go- renjec v sveti noči nikakor noče vleči, to pa za- to, da s tem počasti spomin na Sveto družino, ki tisto noč, ko se je rodil Kristus, tudi ni mogla počivati na svojih ležiščih. Sveti dan držimo pri nas za največji praz- nik v letu in ta dan se vsakdo udeleži treh sv. maš. Ves ostali dan praznujejo s tem, da osta- ja vsa družina lepo doma. Priti mora le kaj izredno nujnega, da gre kdo od doma. Tudi gostilne so na božični dan prazne. Vsa količkaj odložljiva opravila prihranijo za drugi dan, to je Štefanovo, ki je že bolj navaden praznik. Štefanovo (26. decembra). Gotovo je, da otroci v celem letu nikoli ne hite tako radi v cerkev kakor na Štefanovo k veliki maši. Hej, to je veselje, ko enkrat izjemno celo v cerkvi sme- jo gostoleti in tekati sem in tja. Ta srečni čas traja od devete ure pa dotlej, da se prične sv. opravilo. V cerkvi, takoj pri vratih ima cerkveni ključar napravljeno stojnico in v njej stoje kar cele vrste lesenih konjičkov, kravic, ovčic in pujskov. Okrog stojnice se kar tare otrok, ki kupujejo to leseno robo in jo nosijo okrog altar- ja. Pri altarju pa že čaka par ministrantov s košarami, v katere morajo otroci polagati kup- ljeno blago. Ko je košara polna, jo nese mini- strant nazaj k stojnici, kjer blago zopet izpo- stavi, in kupčija se začne iznova. To romanje okrog altarja je deci zelo po godu. če dobi n. pr. otrok od staršev pet kronic, ne bo dal vsega denarja naenkrat ključarju, pač pa za vsako živalico le po eno krono, da bo tako mogel iti petkrat okrog altarja. Pri tem opravilu ne ho- dijo počasi, nego kar tekajo drug pred drugim. Ker imajo od grde poti navadno mokre ali celo snežene čevlje, jim po kamenitem tlaku rado polzi in vsled tega dostikrat cepajo po tleh ka- kor snopi in pri teh prizorih celo odrasle posili smeh. Na Štefanovo se blagoslovi tudi sol, katero pa prineso v cerkev le odrasli ljudje. Ta "Šte- fanova sol" je baje zelo dobra za uspešno rast polja in travnikov in se mora raztrositi takoj na Štefanovo. Ker je tedaj navadno sneg in vsled tega slaba pota, je navada, da kdo izmed mo- ških zajaše konja in raznosi štefanjo sol po travnikih in polju. Šentjanžev dan (27. decembra). Ta dan je navaden delavnik, a vendar je nekak praznik, in sicer samo za posle. Oni posli namreč, ki menjajo svoje službe, se na šentjanževo selijo k novim gospodarjem. (Na kmetih se pogodi po- sel z gospodarjem za celo leto in posel, ki med letom zapusti službo, nima veliko ugleda.) Pre- den gredo posli v novo službo, se zbero v go- stilni, da pijejo na dobro srečo. Tam jih že čaka kak "škripač" in začne se vesel ples, ki traja do večera. Te zabave se smejo udeležiti tudi oni posli, ki ostanejo še nadalje v svoji sta- ri službi. Gospodar, ki dobi novega posla, pride zve- TA NOČ JE SVETA NOČ K. Š. Ta noč je polna čuda, ta noč je sveta noč, hudoba izgubila je danes svojo moč. Na nebu nova zvezda, poglejte, plameni, prelepo dete v jaslih na slamnici leži. Zatone svetla zvezda, še danes pojde v kraj, a luč, prižgana v hlevcu, ostane vekomaj. "Pametva, pametva, dan's je naš dan. Daj nam kaj, daj nam kaj, če si kristjan! Košček potice, krajcar al' dva. Oče v nebesih naj žegen ti da !" In da se jih čimpreje iznebiš, ti ne kaže drugega, kakor da jim daš kronico ali košček božične potice, nakar jo odkurijo drugam. Te otročje pravice se dostikrat poslužijo tu- di odrasli, seveda le za šalo. če boš kdaj stopil na Pametvo v kako gorenjsko hišo, se ti zna pri- petiti, da boš preden se dobro zaveš, med glas- nim smehom navzočih, z metlo prav krepko obunkan. Silvestrovo. Po mestih se je zlasti zadnja leta razpasla navada, da obhajajo zadnji dan leta več ali manj hrupno. So ljudje, ki si Silve- strove noči drugače skoro misliti ne morejo ne- go v gostilni, kavarni ali na kakem drugem za- bavišču. Popolnoma nasprotno ravna v tem oziru naš Gorenjec, kajti na dan, ko zatone v večnost tekoče leto, vse bolj kot drugekrati raz- mišlja o minljivosti vsega, kar živi pod božjim solncem. Zlasti prevladuje tiha, a tem bolj glo- boka otožnost v oni hiši, kjer je med letom ne- izprosna smrt pobrala kakega družinskega čla- na. "Bog ve," se vprašujejo med seboj, "kate- rega izmed nas bo na novo zmanjkalo v prihod- njem letu." Zvečer molijo pri skupni molitvi nekaj več očenašev, in sicer v zahvalo Bogu za sprejete dobrote minulega leta, obenem pa prosijo, da bi se jim srečno pričelo in končalo nastopno leto. čer z vozom po njegovo "škrinjo", v kateri ima shranjeno obleko in druge malenkosti. S skrinjo vred naloži tudi novega posla, ki je od prejšnje- ga rajanja navadno zelo dobre volje (hlapci ce- lo vriskajo) in ga odpelje na svoj novi dom. Pametva (28. decembra). Tega dne boš gotovo tepen, čim se pokažeš izpod strehe. Si- cer pa niti treba ni, da bi hodil iz hiše, kajti mla- di bojeviti svet — dečki in deklice od 6 do 12 let — prilomastijo oboroženi s palicami v hišo ter začno švrkati in kriče: POUČLJIVE ZGODBICE Uredil Fr. Martin Kadar je sv. Frančišek Asiški premišljeval dogodke pri rojstvu Gospodovem, je bil vselej globoko ganjen. Največji vtis je vanj napra- vilo to, da je moral Sin božji iskati svoje ležišče v trdih jaslih. Da bi se še bolj vglobil v skriv-