Pofitnlim platana v gotovini.
Izhaja 15. vsakega meseca.
Ček. korilo 11.«»1
POŠTAH^

^^llUnTnaroćiilna .	. i)in 24-—
Polletna naročnina. Posamezna številka
2-—
Strokovni list poštnih nameščencev
Štev. 3.
V Ljubljani, dne 15. marca 1933.
V. leto.
Poštna statistika za leto 1931
Te dni, je razposlalo ministrsto za prflmet šesti zvezek poštne statistike, ki prinaša podatke za leto 1931. 2e lansko leto je naš list objavil prav laskavo oceno o slični publikaciji za leto 1930. Letos izdana brošura pa zavzema skoraj trojni obseg lanske in se od svojih predhodnic razlikuje zlasti v tem, da tvori njen glavni in najvažnejši del okoli 30 strani obsegajoče poročilo o stanju poštnih ustanov, njihovem prometu, telegrafov in telefonov ter o končnem finančnem efektu v letu, za katero se objavljajo statistični podatki. Za boljše razumevanje tega poročila so med besedilom objavljeni številni grafikoni, dalje je kot drugi del brošuri priključen splošni pregled glavnih statističnih podatkov, končno pa še obširne in pregledne tabele. Med temi so zlasti važne one, ki kažejo, kako se je gibal promet posameznih vrst poštne, telegrafske in telefonske službe v posameznih mesecih, oziroma razmerja do prejšnjih let. Statistika za leto 1931 je izvedena v vsakovrstne smeri tako podrobno, da se vsi tabelarični pregledi s pomočjo uvodnega pojasnil-nega poročila razumljivi tudi lajiku.
Kot strokovni list je naš list dolžan, da na tem mestu pravično oceni delo statističnega odseka ministrstva, ki je umel pri sestavljajočih te statistike vzbuditi toliko iniciative, strokovnega znanja, pa tudi ljubezni do stvari same. Pravkar izdana brošura ni samo velikega pomena in eminentne koristi za stroko samo, temveč povečuje tudi njen ugled. Poleg tega nudi pregledno in jasno sliko o našem delu in uspehih poslovnemu svetu in gospodarskim krogom, napravlja pa tudi ugodno mnenje o nas pri sorodnih inozemskih upravah, ki nas morejo soditi samo po rezultatih našega dela.
Da pri tej obširnosti brošure ne moremo na tem mestu obravnavati vseh podrobnosti je jasno. Vendar pa hočemo navesti najbolj zanimive podatke, obenem pa pokazati na tiste pomanjkljivosti, ki so se kljub prizadevanju, da bi bili statistični podatki popolni in točni, vanje vrinile.
Pod naslovom »Organizacija« je objavljena tabela, ki navaja površino teritorija posameznih poštnih direkcij, prebivalstvo, število pošt, in kjer je tudi navedeno število knr in prebivalstva, ki odpade na teritoriju posameznih direkcij na eno pošto. Vseh pošt navaja ta tabela 3915, dočim jih je v pregledu na strani 35 navedenih 4050. Razlika izvira od tod, da so tu upoštevane tudi ambulantne pošte. Po zgoraj omenjeni tabeli odpade n«1 pr. 2109 prebivalcev na eno pošto naše direkcije, a na eno pošto skopske direkcije pa 2251 prebivalcev. Če pa primerjamo podatke tabele 3 na strani 50 pa vidimo, da je imela ljubljanska direkcija leta 1931. državnih pošt 113, pogodbenih pa 234, a skopska državnih 79, pogodbenih pa 142. Iz tega je razvidno, da so podatki tabele na strani 5. napačni, še prav posebno oni, ki se tičejo pošt skopske direkcije, kajti naša direkcija ima po tej tabeli 531 pošt, a skopska 1381, to pa zato, ker so pri tem upoštevane tudi pomožne in občinske pošte. Zdi se nam, da si pri nas še nismo na jasnem glede naziva »Po-
šta«. Izven diskusije je, da predstavljajo pri sedanji organizaciji naših poštnih ustanov pravi tip pošte le državne in pogodbene pošte, pa naj so stalne ali sezijske. Poviršina posameznih direkcij je razdeljena samo na te pošte, ki so jim pomožne in občinske pošte ne samo administrativno, temveč tudi teritorialno podrejene, ker tvori njihov okoliš samo del teritorija nadzorne pošte. Pa tudi sicer se te pošte vsaj kar se tiče pomožnih pošt, ne smatrajo za samostojne ,ker so samo v pomoč — od tod njihov naziv — stalnim poštam, in sicer na ta način, da opravljajo deloma službo selskega pismonoše ter tako spopolnjujejo sprejem in izročanje poštnih pošiljk v širšem dostavnem okolišu svoje pristojne pošte. Takih pomožnih organov, za katere izvrši končne in definitivne poštne posle vselej in samo pristojna pošta, državna ali pogodbena, bi statistika vsekakor pri teritorialni razdelitvi ne smela upoštevati v isti meri, kakor prave pošte. V tem pogledu kažejo ti podatki mnogo bolj ugodno sliko, kakor je v resnici. Prav tako so napačni podatki tabele »Dostava pošte«, kjer se trdi (stolpec 12), da pismonoše paketov ne dostavljajo na dom v ožjem dostavnem okolišu, dočim se na področju naše direkcije taka dostava za pakete do teže 3 kg vrši skoro pri vseh poštah.
Če motrimo statistične podatke poštnega prometa bolj natančno, vidimo, da se opaža v letu 1931. splošna gospodarska kriza. Poštni promet je sicer v tem letu še splošno naraščal, toda statistika je za posamezne vrste poštnih pošiljk, kakor za navadna pisma, blagovne vzorce, priporočene pošiljke, pakete in vrednostna pisma zabeležila že precejšen pa-
Vabilo!
V nedeljo dne 19. marca t. 1. ob 16. uri pop.
se bo vršil
izredni občni zbor
za ustanovitev Dravske banovinske sekcije Društva poštnih, telegrafskih in telefonskih zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, in sicer v zeleni dvorani hotela Union, s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in čitanje pravil.
2.	Volitev devetih (9) članov upravnega odbora in štirih (4) članov nadzorstva.
3.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo isti vršil pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih članov.
Pravico glasovanja na izrednem občnem zboru banovinske sekcije imajo člani dosedanjega osrednjega društva, ki so osebno navzoči ali pa zastopani po drugih članih s pravilnim pooblastilom.
Vabimo tovariše člane, da se zborovanja točno in polnoštevilno udeleže. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo.
Za odbor: Predsednik: Penko Jožko s. r.
Tajnik: Bizovičar Jožko s. r.
dec, kar se je od prevrata zgodilo edinole leta 1927. Povečal se je le promet dopisnic in tiskovin. Mednarodni promet tvori le majhen del celokupnega prometa, vendar pa se je v letu 1931. precej dvignil. Najštevilnejše so — kakor vedno — pisemske pošiljke, med njimi pa v prvi vrsti tiskovine, nato pisma, dopisnice itd. Pisemske pošiljke, ki so bjle poštnine proste, so dosegle leta 1931 že
11.25% prometa, a prejšnje leto le 9%. Vsaka osma pisemska pošiljka je poštnine prosta. To je edina vrsta pošiljk, katere promet od leta do leta precej raste. Te številke bo v bodoče občutno znižala nova uredba o oprostitvi poštnine.
Kar se tiče vrednostnih pisem, je zanimiva ugotovitev, da je bilo privatnih kar polovico manj kakor službenih. Na teritoriju naše direkcije pa je ta razlika še mnogo večja, kajti v tem pogledu je nastalo tole Sorazmerje: 11.311:84.765. Med službena vrednostna pisma se štejejo kajpada tudi vsi odvodi in zalogi, na drugi strani pa se seveda pri nas pozna intenziven čekovni promet. Promet s poštnimi nalogi se kar ne more razviti. Še največ tega prometa imajo pošte dravske direkcije, dočim jih izkazujejo pošte beograjske direkcije le 198, pošte skopske direkcije pa samo 76. Časopisni promet se je po statističnih podatkih v letu 1931. izredno dvignil, vendar pa baš ti podatki kar razločno dokazujejo, da je bilo štetje za ta promet v letu 1930. zelo pomanjkljivo. V nakazničnem prometu je naša direkcija na predzadnjem mestu, vendar pa so izplačila večja kot vplačila. Tudi tu se pozna čekovni promet.
Na strani 68. brošure je objavljen pregled, ki navaja koliko pisemskih in vrednostnih pošiljk, paketov in nakaznic odpade na 1000 prebivalcev posameznih direkcij. Ta ugotovitev je važna za poštno stroko, še bolj pa poučna za javnost. Kaže namreč prav nazorno, kje sc poslužuje prebivalstvo poštnih naprav v najvišji meri, oziroma katere pokrajine so od pošte najbolj odvisne, pa najsi bo to zaradi razvite trgovine in industrije ali pa zaradi splošne izobrazbe. Seveda je po številkah beograjska direkcija na prvem mestu. Vendar pa tu podatki niso v polni mori merodajni, kakor so sicer resnični, kajti treba je upoštevati, da izkazuje Beograd kot državna centrala in največje naše mesto z močno razvito trgovino in industrijo gotovo največje število pošiljk. Poleg tega pa na teritoriju beograjske direkcije skoro ni podeželskega prebivalstva. Če torej beograjsko direkcijo izvzamemo, je dravska direkcija z 80.194 pisemskimi pošiljkami in 710 paketi na prvem mestu, dočim je z ozirom na vrednostna pisma in nakaznice na drugem. Kot druga izkazuje zagrebška direkcija na 1000 prebivalcev le še 47.722 pisemskih pošiljk. Če upoštevamo, da v naši banovini razen Ljubljane ni večjih mest, vidimo, da se v državi poslužujejo poštnih naprav največ prebivalci dravske banovine.
Telegrafska statistika je za leto 1931. zelo razširjena, kajti brošura objavlja mnogo popolnoma novih tabel. V splošnem telegrafski promet stalno pada, in sicer tuzemski kakor
tudi mednarodni. V tuzemskem prometu je naša direkcija na zadnjem mestu, če upoštevamo samo gole številke. Vsekakor pa odpade na 100 prebivalcev dravske banovine 22 brzojavk. V tem prekašata našo direkcijo savska in drinska, dunavska ji je enaka, dočim zaostajata za njo vardarska in primorska. Državne in službene brzojavke zavzemajo slabo četrtino vseh brzojavk tuzemskega prometa. V mednarodnem prometu, ki je pa neprimerno manjši od tuzemskega, je naša direkcija bolj aktivna.
Telefonski promet izkazuje porast krajevnih razgovorov, kar gre vsekakor na rovaš avtomatskih central, ki jih je bilo tega leta v 5, od teh dve v naši banovini. Medkrajevni telefonski promet pa je precej padel, prav tako tudi mednarodni, ki je bil najbolj intenziven z Avstrijo, Italijo in Madžarsko.
Tudi za radio-službo so objavljene številne in prav zanimive tabele. Tako na pr. objavlja tabela 7, da je bilo tega leta 47.880 radio-naročnikov. Od teh je imelo 12.772 detektorje, vsi ostali pa večje aparate. V naši direkciji je imelo od 7366 radio-naročnikov 3904 detektorje, v novosadski direkciji pa od 18.105 naročnikov samo 628 detektorje. Vsekakor vpliva na nahavo različnih aparatov kakovost prenosa, ki je pri nas dober že zaradi ugodne geografske lege naročniških postaj glede na emisijske postaje.
2e zgoraj smo omenili, da je pri nas čekovni promet zelo živahen. V letu 1931. so izvršilb naše pošte in tukajšnja podružnica poštne hranilnice skoraj, 5,000.000 čekovnih vplačil in izplačil in so s tem postavile našo direkcijo v čekovnem prometu na prvo mesto. Za našo sledi zagrebška direkcija s poltretjim milijonom vplačil in izplačil. Kar se tiče števila lastnikov čekovnih računov nas prekaša z nekaj stotinami samo zagrebška podružnica. Baš obratno je v hranilnem prometu, kajti tu smo zadnji, kar kaže, da nismo kdovekaj varčni.
Kar se tiče dohodkov poštne uprave, je bil višek dosežen v letu 1930., kajti v letu 1931. so se dohodki nekako za 6,000.000 znižali. Pri tem pa so dohodki iz poštnega prometa porasli, saj znašajo nad 337,000.000, telegrafski s 44,000.000 in telefonski s 122 milijonov pa so se nekaj znižali. Poštnim dohodkom' je največ prispevala prodaja znamk, namreč 276.000.000. Nova pristojbina za čekovna vplačila, ki je stopila v veljavo s 1. decembrom 1931. je že za ta mesec znašala nad pol milijona dinarjev. Glavni izdatki so osebni, ki so se to leto precej povečali. Čisti dobiček za leto 1931. je znašal 97,806.517 Din 62 par, je torej še vedno lepa vsota. Vsi dohodki poštni, telegrafski in telefonski, so v statistiki tudi lepo razvrščeni po vrstah in po direkcijah. Glede poštnih dohodkov je naša direkcija na drugem mestu, pri telegrafskih na zadnjem, pri telefonskih pa na petem. Ne uvidimo pa razloga, zakaj niso objavljeni v sličnih tabelah tudi izdatki po posameznih direkcijah, ker bi šele to napravilo jasno sliko tudi glede na aktivnost ali pasivnost posameznih direkcij.
Splošno nalikuje ta statistika zrcalu, v katerem naj se jasno odraža celoten organizem poštne uprave v svojem delovanju z vsehu odlikami in napakami. Opozoriti hočemo tudi na nedostatke in nepravilnosti pri razvrstitvi poštnega osebja. Na strani 38. v tabeli Št. 2. je citiran pri razvrstitvi zvanj § 43. u. z. namesto § 45. Napaka vodi do nesmisla v zvezi z besedilom citiranega paragrafa. Slična manjša napaka se je pripetila tudi v tabeli št. 5, ki navaja smrtne slučaje in njih vzrok. Kot tak vzrok je navedena bolezen »rok«, ki pa je neznana, ter je trčba sklepati, da bi bila pravilna označba »rak«. Poleg teh manjših hib, ki so vsekako tiskovne napake, je tabela št. 2 »Podela osoblja po zva-
njima« v bistvu zgrešena. Podatki v tabeli so sicer pravilni, toda sestavljeni po takih vidikih, da zabrišejo nevšečno stran dejanskega stanja, kar seveda docela nasprotuje namenu statistike.. Osebje je razvrščeno, po zvanjih, zvanja pa temelje na šolski izobrazbi. Ta razdelitev tedaj ni dobra zaradi tega, ker je splošno znano, da je baš v naši stroki ogromna večina uradništva dobila po zaslugi zagona iz leta 1923. glede na zaposlitev zvanja, ne da bi imela tem zvanjem ustrezajočo šolsko izobrazbo. Bistvena napaka je torej tukaj, da je statistik, ki je opredelil uradništvo po zvanjih, s svojo razvrstitvijo — implicite — navidezno opredelil uradništvo istočasno tudi po šolski izobrazbi, kar pa nudi močno zgrešeno sliko faktičnega stanja. Ker domnevamo, da je imel drug namen, sledi, da bi bil moral uradništvo po šolski izobrazbi posebej izkazati. Absurdno je namreč izvajanje, da se doseže šolska kvalifikacija z njej ustrezajočim zvanjem, kajti ta ni nikak z dekretom prenosljiv nivo, ampak po kompetentni prosvetni oblasti po-svedočeno svojstvo, ki je popolnoma neodvisno od zunanjih okolščin.
Poleg tega pa je skrit v dotični tabeli vprav zaradi te razdelitvi še nek drug nezdrav pojav v naši stroki. Zvaničniki in slu-žitelji so navedeni v rubriki »Ostali službenici«, torej med onimi, ki nimajo nepopolne srednje šole in ki ne opravljajo uradniške službe. V resnici pa je vsaj v dravski direkciji ca. 100 zvaničnikov in služiteljev, ki imajo nepopolno srednjo šolo in ki tudi dejansko opravljajo uradniške posle, a iz neznanih razlogov ne morejo doseči onega zvanja, ki jim po zakonu po vsej pravici pripada. S tem pa je podana tudi neprava slika glede številčnega razmerja med služitelji in zvaničniki na eni ter uradniki na drugi strani.
Neposrečena je tudi uvrstitev šoferjev in mehanikov po zvanju. Besedi šofer in mehanik ne označujeta zvanja, ampak profesionalno zaposlitev. Po zvanju sta lahko zvanič-nika, služitelja, dnevničarja ali nadničarja in sta v tem zvanju tudi faktično povsod' izkazana. Baš iz tega pa nujno sledi, da sta po gornji razvrstitvi ali v skupnem številu dvakrat šteta, ali pa da se je statistik hotel temu izogniti, ker ni mogel izkazati pravega števila bodisi zvaničnikov, služiteljev, dnevni-čarjev in nadničarjev, bodisi šoferjev in mehanikov.
Dalje ni smotreno, da niso pogodbeni poštarji in njih osebje izkazani ločeno od državnih uslužbencev. Prvi se nahajajo v docela drugačnem odnosu do poštne uprave kot drugi, ki ne spadajo direktno v njeno lastno režijo.
Pomanjkljiva je tudi tabela štev. 5. Razvidno ni namreč, ali so všteti med skupnim številom upiokojenih tudi oni, ki so bili kazensko in pa po točki 16. § 104. u. z. upokojeni.
Nujno potrebno je, da sc napravita v prihodnji statistiki tudi ta dva razpredelka.
Končno naj še omenimo, da so grafikoni v uvodnem pvročilu strokovno sicer zelo vešče sestavljeni, grafično pa tako slabo izdelani, da samo kvarijo sicer tako dober vtis, ki ga naplavlja brošura. Pojasnilno besedilo se v njih ne da niti čitati.
Tvornica dežnikov
L. MIKUS
Ljubljana, Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Vabilo
na
IZREDNI OBČNI ZBOR
Krajevne skupine Osrednjega društva nižjih p. t. uslužbencev v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. t. m., ob 14. uri v zeleni dvorani hotela »Union« v Ljubljani, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika in ostalih funk-cijonarjev.
2.	Poročilo nadzorstvenega odbora.
3.	Razpust krajevne skupine.
Tovariši! Ta občni zbor je izredne važnosti zaradi prilagoditve društvenega delovanja novim pravilom, ki jih je naše novo društvo že prejelo potrjena od politične oblasti in od resortnega g. ministra. Zato vsi na občni zbor!
Po tem občnem zboru se bo vršil isto tam (ob 16. uri) ustanovni občni zbor banovinske sekcije Društva pošt. telegraf, in telefonskih zvaničnikov in služiteljev Kraljevine Jugoslavije.
Za odbor: Kobilca Jože 1. r. tajnik. Sojar Anton 1. r. predsednik.
Gospodine uredniče.
Pozivom na čl. 27. zakona o štampi molim, da otštampate u narednom broju glasila »Poštar« ispravku na članak, koji je izašao ul. broju »Poštara« od 15. I. o. g. pod naslovom »Ispravka sa kongresa p. t. t. službenika« pod potpisom g. Timotija Jovanoviča, višeg savetnika direkcije p. i t.
1.	Nije istina, da je ovo bio skup služitelja i zvaničnika sa nešto malo činovnika, već je ovo bio kongres udruženja p. t. t. službenika, na kome su bili prisutni oko 900 članova lično, koji su zastupali 3640 članova udruženja iz svih redova p. t. t. struke.
2.	Nije istina, da smo napadnuti sazvali ovaj kongres, več je istina, da je ovaj kongres sazvan odlukom kongresa od 12. i 13. jula 1932. g. radi donošenja novih pravila i ostalog potrebnog za reformu udruženja.
3.	Nije istina, da smo mi fotograf išali g. Tim. Jovanoviča pred vratima Doma, več ga je neko od njegovih fotografisao, jer je onu sliku priložio Maršalatu Dvora, a koju mi nemamo.
4.	Nije istina, da ja nisam dao, da neki članovi uprave, koji su podneli ostavke, da iste motivišu, več je istina, da je Kongres odredio koliko vremena može govornik da govori.
Mbtivacije ostavki nekih članova uprave i izabrane 12. i 13. jula 1932. g. priložene su uz žalbu, koju je g. Tim. Jovanovič izjavio na Min. Un. Poslova, pa stoga kongres na ove motivacije nije bio Ijubopitljiv.
5.	Nije istina, da g. Tim. Jovanovič sa bivšom upravom nije bio pripušten Kongresu 17. i 18. dec. 1932. god., več je istina, da g. Tim. Jovanovič po pozivu za vreme trajanja kongresa nije doneo ni blag. knjige ni spiskove Članova, pomoču kojih bi se moglo utvrditi, da su oni i ono 10—15 lica, koji su bili s njim, punopravni članovi, jer to Uprava udruženja nije mogla utvrditi, pošto bivša uprava pod g. Tim. Jovanovičem ni do danas nije položila račun ni knjige, i ako je rta to p>ozvana i po Rešenju g. Ministra Saobraćaja.
6.	Nije istina, da je g. Tim. Jovanovič spreman da preda dužnost i imovinu kongresu, jer je kod vlasti izjavio, da udruženje imovine nema, njemu je bilo poznato, da je kongres bio zakazan za 17., 18. i 19. dec. 1932. g., pa ipak nije upravi udruženja za kongres izjavio ovu svoju nameru, radi stavljanja na dnevni red.
7.	G. Timotije Jovanovič ni je pozvan ni
Svaka ptica svoje jato traži.
kvalifikovan, da preko javnosti daje ocene o mojim moralnim kvalifikacijama i nacionalnoj svesti, jer dok sam od 1919.—1924. g., kada za pomenutog g. nisam ni čuo, da je vršio neku funkciju u udruženju, bio i pret-sednik zagrebačke oblasne organizacije i član uprave bivšeg saveza 1 pomagao rad i politiku saveza, jer nisam mogao ni pomisliti, da će u Udruženju nastati neželjeno stanje, kakvo je bilo baš pod upravom do 12. i 13. jula 1932. g., onda su mi pisana pisma od g. Tim. Jovanoviča, a s kojima raspolažem, koja baš o protivnom govore, nego što g. Timotije Jovanovič iznosi sada o meni, te prema tome zadržajem si pravo, da si pribavim satisfakciju.
8.	Nije istina da je kongres od 12. i 13. jula rasturen, već je istina, da je 12. jula prekinut od strane izaslanika uprave grada u sporazumu s pretsednikom kongresa g. Savom Vujoševićcm i odložen za 13. jula, prema tome nije istina, da je kongres zato rasturen, da bivša uprava ne bi mogla pročitati pisma moja i nekih članova, pisana pre nekoliko godina g. Tomi Jovanoviču, jer ovo nije bilo stavljeno na dnevni red kongresa, pa prema tome niko od nas nije mogao niti znati, da bi moglo biti i takvih namera sazivača kongresa, i da bi se g. Tomo Jovanovič kao dugogodišnji predsednik Saveza mogao toliko zaboraviti i da zemaljskim Ustavom zagarantovanu tajnu pisama odaje javnosti bez odobrenja pisaoca i samo zato, što nisu isti mogli dalje da odobravaju prilike, koje su zavladale u udruženju!
9.	Nije istina, da postoje dva udruženja, jer privremena pravila doneta 21. juna 1931. god. sa važnošću unutar, roka od 6. meseci na kongresu od 12. i 13. jula 1932. g. izmerjena su radi mogućnosti daljeg dejstvovanja udruženja do donošenja stalnih pravila, jer uprava pod g. Tim. Jovanovičem nije htela, da sazove vanredni kongres za donošenje novih stalnih pravila. Na istom kongresu od 12. i 13. jyla 1932. g. smenjena je od strane kongresa uprava pod g. Tim. Jovanovičem, pa stoga potvrdjivanjem izmenjenih privremenih pravila od strane g. Ministra Saobraćaja 29. jula 1932. g. nije bilo potrebno naročito naglasiti, da su poništena privr. pravila od 14. jula 1931. g. što se dade videti sa rešenja g. Ministra Saobraćaja, kojim je na-redjeno, da bivša uprava na čelu s g. Tim. Jovanovičem preda dužnost i imovinu novo izabranoj upravi s g. Milutinom Iličem na čelu.
10.	Nije istina, da udruženje s g. Milutinom Iličem nema nikakve zajednice s Udruženjem na čelu s g. Tim. Jovanovičem, već je istina, da postoji samo jedno udruženje s upravom s. g. Milutinom Iličem na čelu, dok je bivšoj upravi s g. Timotijem Jovanovičem na čelu prestala svaka funkcija, jer je od Kongresa smenjena i od strane g. Min. Saobraćaja i Kongresa kao najvišeg i najme-rodavnijeg tela naredjeno joj, da preda dužnost i imovinu novo izabranoj upravi.
11.	Nije istina, da je nepokretna imovina bivšeg Saveza, a sada Udruženje »Zave-štajna imovina«, jer osoblje, koje ja davalo svoje doprinose, prikupljalo priloge i igralo na daskama nikada nikom nije ni usmenu ni pismenu izjavu davalo odnosno nekog zave-štanja, već je sve to dragovoljno činilo Udruženju, a ne za svoje lične koristi.
U Beogradu, 21. februara 1933. g.
S poštovanjem Milan Serbedžija,
administrativni činovnik direkcije p. t. Beograd, pomoćnik upravnika pošte Beograd 2.
STALNO OMIZJE! V četrtek, dne 6. aprila t. 1. NA SVIDENJE!
G. Aritonović, vršioc dužnosti šefa personalnog odseka u Upravi pošta i telegrafa u svojoj »ispravci« u broju 2. od 15. februara 195. god. vašeg cenjenog lista navodi, da nije učestvovao na kongresu p. t. t. službenika u decembru mesecu prošle godine, niti pak da je moj lični pristalica, i ako je u spisku medju onim 2600 članova uveden.
Njegovo pisanje ove prazne ispravke, kao i pisma ovog »fakutetlije« upućena pretsed-niku udruženja, pokazuju pravu njegovu fotografiju u njegovom društvenom i moralnom životu. Pisma glase od reči do reči:
Skoplje, 15. sept. 1929. g.
Dragi g. Tomo!
Juče je odavde otišao predlog za una-predjenje. Što u spisku nisam ušao, malo me je briga, ali u sprovodnom aktu izgleda da me je Upravnik (Direktor) ocrnio bez ikakvih razloga, sem što sam je Srbin a on Hrvat. Zar ja ne zaslužujem unapredjenje i na osnovu čega je on to mogao da utvrdi. Zar je on mogao da me oceni za 15 dana koliko je svega šamnom radio. Koliki je cinik, i koliki je on neumoljivi šovinist i naš neprijatelj vidi se iz ovoga. Trebalo mu je tražiti dokaze za moju leljost neispravnost ili nesposobnost, inače ovako ako se dozvoli, onda da idemo svi i da tražimo raselenje makar i u neko dušmansko carstvo jer od ovoga gore nema i gori se položaj ne može ni zamisliti.
Svi ovamo jedva čekamo da dođete da Vam ispričamo i pokažemo što se sa nama radi. Ako dozvolite da ovo ostane ovako i trpite da sc ovako radi, znajte da više nećete imati nikoga i da je sve upropašćeno.
Ovo se samnom radi zato što neću da savijeni grbaču i što motrim na sve pa sam im kao kost u grlu. Ja đrukši ne mogu da budem, i obraniću do iznemoglosti, jer je sve ovo ovama krvavo stečeno.
Poštuje Vas i pozdravlja Vaš
Mil. Aritonović.
Zatim drugo pismo bez datuma đoeni-jeg porekla glasi:
Dragi g. Tomo.
Ovamo nema više života. Svi smo mi ne-; poverljivi, neiskreni, hoćemo da podvalimo ! i nepošteni. Na svaki nam potez gleda se sa ' nepoverenjem. Dotle smo došli, da igleda i kako mi ništa dobro ne mislimo ovoj zemlji i i struci nego samo njoj dobro želje Hrvati. Ej, dokle smo došli i pitam se, da li sam ja zbilja onaj Srbin do šovinizma i jesam li ja dvadesetogodišnji bezprekorni činovnik, ili sam neka protu-a. Sad tek imaće posla disciplinski sud. Kao marva se sve goni tamo. Maksimovič je još cveće i to divno cveće prema ovome drugom. Gde ga nađoše i ko ga dovede. Taj je primio veliki) greh na dušu što ga je vraćao.
Potrebno je da pomažete otud inače nećete imati više nikoga od nas. Svi se Hrvati istom i Crnogorci dovode u Direkciju na rad, a mi se onemogućavamo. Kad dođete ovamo čućete jezive pojedinosti.
Poštuje Vas i pozdravlja Vaš
Mil. Aritonović.
Ovako pojimanje nacionalne i službeničke sužnosti jednog fakultetski obrazovanog činovnika, koji je sada na najosetljivijem mestu Glavne uprave, neka služi na čast pretpostavljenim.
G. Aritonović pre nekoliko meseci pod-neo je tužbu protivu mene za klevetu i uvredu koju sam mu veli naneo dok je bio pretsednik mesne organizacije u Skoplju. Kad su njegovi svedoci utvrdili, da društvena
imovina ne služi za privatne pozajmice, nego za druge svrhe, bio je prinuđen na ročištu odustati od tužbe. Ali zato on ne klone duhom. U svojoj ispravci od 5. februara veli: »Ja ću umeti kod nadležnih da pribavim sebi satisfakciju«, a 10. februara izlazi ukaz da sam penzionisan.
Ovom svojom ispravkom glorifikovao je svoju zlobu i pakost kojom njegova duša raspolaže.
Čovek, zbog jedne izostale grupice unapređenja gotov je da beži u »dušmansko carstvo« te da postane zakleti neprijatelj svoje zemlje, nije čudo, što i sa najvećeg položaja uzvikuje: nisam ja za tvoje društvo, ja tražim sebe ravne, Ilića, Serbeđiju ii ostale to je moje društvo.
Da je g. Arit&nović, kao i njegova brati ja Ilić i Serbcđija, ćutao možda bi pametniji izgledao u očima onih službenika koji ga nepoznaju. A ovako posle dvadeset godina lutanja jedva nađe jato da se u njemu stani.
Uredništvu blagodarim gostoprimstvu i pažnji, i molim da izvoli ovo oštampati radi istine.
S pozdravom
Beograd, 22. februara 1933. g.
Tim. Jovanovič,
v. savetnik u penziji.
Vabilo
na
OBČNI ZBOR
Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev krajevne skupine v Mariboru,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m., ob 14. uri v dvorani Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev, Maribor-Rotovški trg.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Razdružitev dosedanje krajevne skupine.
4.	Ustanovitev pododbora.
5.	Volitev 7 članov v upravni odbor pod-odbora.
6.	Volitev 2 pregledovalcev računov.
7.	Slučajnosti.
V primeru nesklepčnosti ob napovedani uri se bo vršil občni zbor pol ure kesneje z istim dnevnim redom.
Tovariši! Udeležite se polnoštevilno.
I	ODBOR.
Izjava.
Po nedeljskem občnem zboru Gospodarske zadruge poštnim nameščencev r. z. z o. j. v Ljubljani širijo gotovi precej fantastične vesti o neuspelosti akcije, ki sem jo vodil podpisani. Temu nasproti izjavljam, da se je v pogledu sprememb v načelstvu in v nadzorstvu te zadruge izpremenilo vse tako, kakor je bilo zamišljeno in nameravano. Od dosedanjih članov načelstva so bili vnovič izvoljeni v novo načelstvo le gg. Ferjančič, Ferluga in Penko, izpadli so pa gg. Slamič, Rakovec (na lastno željo), Martinšek in Ban. Nadzorstvo je bilo izmenjano v celoti.
V	dokaz temu naj še pripomninj, da sem listo, ki je bila na že omenjenem občnem zboru soglasno sprejeta, sestavil in predložil podpisani.
V	Ljubljani, dne 14. marca 1933.
Fajdiga Hinko.
Vabilo
na
XI. REDNI OBĆN1 ZBOR,
ki bo v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva cesta v Ljubljani v petek dne 31. marca 1933 ob 19. uri s sledečim
dnevnim redom:
1.	Konstituiranje občnega zbora.
2.	čitanje revizijskega poročila Saveza o reviziji zadruge.
3.	Poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora:
a)	odobritev letnega obračuna,
b)	razdelitev čistega prebitka iz 1. 1932,
c)	podelitev razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu odboru.
4.	Volitev dveh članov in štirih namestnikov upravnega odbora in dveh članov in treh namestnikov nadzorstvenega odbora.
5.	Predlogi in pritožbe zadružnikov in
6.	Odobritev pravilnikov v smislu čl. 50. pravil.
7.	Raznoterosti.
Opomba:
1.	Skupščina sklepa polnoveljavno, kadar je navzoč eden več. kot polovica zadružnikov (člen 35 pravil). Ako na določeni dan in uro ne pride toliko število zadružnikov, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje to je ob 19. uri in 30 min. na istem kraju in z istim dnevnim redom in bo sklepal polnoveljavno brez ozira na število navzočih zadružnikov.
2.	Letni račun za 1932 je zadružnikom na vpogled v zadružni pisarni, Vodnikov trg štev. 5, med delavnimi urami.
Za upravni odbor: Žigon s. r. t. č. predsednik.
ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem, ki so nama za časa bolezni najine blage matere stali ob strani, in vsem, ki so iskreno sočustvovali z nama ob bridkih trenutkih njene smrti, ji poklonili cvetje na grob in jo spremili k večnemu počitku, bodi izrečena prisrčna hvala.
Posebej se pa zahvaljujeva gg. poštnim uradnikom in ostalim dragim tovarišem, ki so se nama v lepem številsu pridružili na poti žalosti. Končno iskrena hvala »Pevskemu društvu nižjih poštnih uslužbencev«, ki je predragi pokojnici zapelo v slovo pretresljive žalostinke.
Bog plačaj vsem!
V Ljubljani, dne 5. marca 1933.
Alojzija in Josip Penko.
Vabilo
na
IZREDNI OBČNI ZBOR
krajevne skupine Osrednjega društva nižjih p. t. uslužbencev v Celju, ki sc bo vršil v nedeljo, dne 2. aprila t. 1., ob pol 4. uri pop. v klubovi sobi hotela »Celjski dom« z naslednjim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročila predsednika, tajnika, blagajnika in revizorjev.
3.	Razdružitev krajevne skupine.
4.	Ustanovitev pododbora društva p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije.
5.	Volitve 7 članov upravnega odbora pododbora in 2 pregledovalcev računov.
6.	Slučajnosti.
Za odbor krajevne skupine v Celju:
Šrot Martin 1. r. podpredsednik: Čepuš Blaž 1. r. tajnik.
€LIT€
■■HHI družba z o. z.
'TT~
Izdelava in prodaja damske, moške in deške konfekcije. — Prvovrstna izdelava po meri.
Poštarji nabavljajte potom Gospodarske Zadruge po konkurenčnih cenah.
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah.
V Služb, listu kr. ban. uprave v Ljubljani (št. 16/33) je priobčen pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah, ki je bil izdan po pooblastilu točke 5. § 51. finančnega zakona za leto 1932-33. in § 6 zakona o bolnicah.
Za državne uslužbenec je predvsem važno poglavje D točka 3. drugi odstavek tega pravilnika, ki se glasi:
Aktivni in upokojeni državni in banovinski uslužbenci, kakor tudi njih rodbine imajo pravico do brezplačnega zdravljenja in to:
a)	služitclji in zvaničniki v III. razredu.
b)	nižji državni uradniki od X. do VI. položajne skupine in uradniški pripravniki v II. razredu,
c)	višji državni uradniki od V. položajne skupine navzgor v I. razredu, — kolikor je v dotični bolnici takih praznih mest.
Uslužbenci in upokojenci pod točkama a) in b) plačajo, če se zdravijo v višjem (II., odnosno 1.) razredu, razliko oskrbnih stroškov.
Pristojbine za intervencije, zdravila, ob-vezila in ostali materijal ti ne plačajo, ne glede na razred v katerem se zdravijo.
IHH POHIŠTVO. VLOŽKI. TA- Ulil Ulil PETNIŠTVO. POSTELJINA. Ulil SOLIDNO IN NAJCENEJE V MARIBORU
F. NOVAK
Hill Vetrinjska 7 — Koroška 8 Hill
Občni zbor gospodarske zadruge.
V nedeljo dopoldne, dne 12. t. m. se je vršil v beli dvorani hotela »Union« redni letni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev r. z. z o. j. v Ljubljani, ki so se ga udeležili njeni člani v izredno velikem številu. Prisotni so bili pa tudi direktor g. dr. Tavzes, zastopnik direktorja poštne hranilnice g. Meiksner in 2 zastopnika Zveze slovenskih zadrug.
Zbor je otvoril in ga vodil dosedanji predsednik gospodarske zadruge g. Ferjančič. Iz poročil, ki so jili podali posamezni funkcijonarji, je bilo videti, da delo v zadrugi tekom pretečenega poslovnega leta ni bilo baš lahko, niti niso bili pokazani veliki uspehi. Pri poročilom sledečih debatah je bilo iznešenih mnogo in vsakovrstnih kritik, na katere je v imenu zadruge odgovarjal predsedujoči.
Na predlog bivšega predsednika nadzorstva te zadruge g. Jereba je bila načelstvu izglasovana razrešnica. Sledile so volitve, še prej pa desetminutni odmor v svrlio sestave nove kandidatne liste, ker je dosedanje načelstvo odstopilo.
Predloženi sta bili 2 listi. Ker je g. Rifelj svojo listo umaknil, je bila soglasno sprejeta ! lista, ki jo je predložil g. Fajdiga in sicer z
naslednjimi kandidati:	Ferjančič, Ferluga,
Gaberščik, Penko, Bizovičar, Sovdat in Parkelj. Izvoljeni so bili tudi 3 namestniki in 5 članov nadzorstva, ki pa ni bil nobeden član dosedanjega nadzorstva te zadruge.
Ob 12. uri je predsedujoči zaključil občni zbor s tern, da se bo izredni občni zbor vršil čimpreje z dnevnim redom: »sprememba pravil in slučajnosti.«
Lepo negovani čevlji samo s
SMOL
PA/TO
Drasinjske doklade pro-vizijonistom - nakazane.
Lani meseca aprila je izšla uredba o dra-ginjskih dokladah poštnim provizionistom. Z nakazovanjem doklad pa ni bilo mogoče pričeti, ker v proračunu ni bil v ta namen predviden potreben kredit. Z zakonom o naknadnih in izrednih kreditih za leto 1932 33 od 26. decembra 1932 pa je dobil g. prometni minister pooblastilo, da sme izplačati poštnim provizionistom na provizijah in draginj-skih dokladah do 380.000 Din.
Na podstavi navedenega pooblastila je dravska poštna direkcija tedni nakazala vsem upravičenim provizijonistom draginjske doklade za ves čas od 1. aprila 1932. dalje. Pri posameznikih dosegajo zaostali zneski 3001) dinarjev.
Ta ukrep, izdan sredi sedanje občutne | krize, moramo pozdraviti s posebnim zado-I voljstvom, če pomislimo, da ni bilo mogoče j pričakati ugodne rešitve niti v dobi konjunkture.
Kakor čujemo, je bila provizionistom v Italiji ukinjena celo provizija.
Lepa sesta.
Na občnem zboru dravske sekcije UPU, ki se je vršil v nedeljo, dne 5. t. m., se je novoizvoljeni odbor postavil na popolnoma pravilno stališče glede nižjih poštnih in telegrafskih uslužbencev, ter odklonil vsiljevanje nekaterih zvaničnikov in služiteljev pod vodstvom zvaničnika Boha iz Ljubljane, ki so zahtevali več odborniških mest za nižje poštne uslužbence. Odbor pod predsedstvom g. Kumra iz Ljubljane je zavzel stališče, da imajo p. t. zvaničniki in služitelji svoje društvo in naj se tudi tam udružujejo, ker tja spadajo. Vodstvo sekcije sicer ne namerava nižje poštne uslužbence, ki so že člani UPU, izključiti, dokler ne bo primorano tega storiti, vendar ne namerava sprejemati novih članov iz vrst zvaničnikov in služiteljev, ker hoče z društvom p. t. t. zvaničnikov in služiteljev živeti v prijateljskih odnošajih.
To stališče je popolnoma pravilno in ga pozdravlja tudi naš list.
ŠIRITE »POŠTARJA«!
Društvena poročila.
POROČILO
33. odborovc seje, ki se je vršila dne 32. februarja t. 1. v društvenih prostorih Pred Pru-lanii štev. I.
Predsednik Penko otvori sejo ob 19. uri, pozdravi navzoče in ugotovi sklepčnost ter preide k prvi točki dnevnega reda.
1.	Čitanje zapisnika zadnje seje. Po prečkanju se zapisnik v toliko izpremeni, da se določi občne zbore po naslednjem redu: Razdružitev ljubljanske krajevne skupine dne 19. 111. t. 1. Isti dan ob 16. uri se vrši ustanovitev dravske sekcije Društva p. t. t. zva-ničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije. Razpustitev mariborske krajevne skupine se bo izvršila dne 26. marca t. 1. in v Celju dne 2. aprila t. 1. Hkrati se bodo pa ustanovili v Celju in v Mariboru pododbori. Kongres društva se bo pa vršil dne 23. aprila t. 1. Nato je zapisnik sprejet.
2.	Dopisi: Tajnik prečita naslednje došle in poslane dopise: Rešitev banske uprave, da se preosnova Osrednjega društva nižjih p. t. j uslužbencev za Slovenijo v Društvo p. t. t. i zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugosla- | vije ne prepove. Na podlagi tega sklene od- | bor razdružitev dosedanjih krajevnih skupin in ustanovitev pododborov istotam, izvzem-
ši v Ljubljani. Ljubljanska k. s., ki se popolnoma ukine, preda svoje posle novoizvoljenemu odboru banovinske sekcije.
Nadalje je društvo sprejelo dopise od beograjske, savske in dunavske banovinske sekcije.
i loga razdeliti. Društvo bo vprašanje oblek | obdržalo v evidenci. Glede letnih oblek dru-| štvu zaenkrat še ni ničesar znanega, vendar j bo o stvari interveniralo pri resortnem mi-j nistrstvu.
4. Slučajnosti: Ker se nihče ne oglasi k besedi, zaključi predsednik sejo.
Bizovičar Jožko, tajnik.
Dober nakup oblačilnega blaga za ženske in moške, kakor tudi druge potrebščine se dobe pri
JANKO ČEŠNIK
Lingarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
Osebne vesti.
Postavljeni za dnevničarje: Koren Ivan in Rebec Ivan na Ljubljani 1, Knol Ciril v Škofji Loki in Jamnik Franc v Sv. Lenartu v Slov. gor.; za pogodb, poštarja Čebular Ana v Cirkovceh.
Premeščeni: pt. ur. VI. sk. Puppis Viljem z Ljubljane I na Maribor 1, pt. ur. VIL sk. Sparhakl Leopold z direkcije na Ljubljano t, Ažman Marija iz Tržiča v Kranj, Kolar Marija iz Kranja na Ljubljan 1, Naglič Bernard z Maribora 1 v Ptuj in Verlič Marija iz Mo-škanjcev v Slatino Radenci; pt. ur. VIII. sk. Jež Ivana iz Ljutomera v Žužemberk, Semen
Marija iz Žužemberka na Ljubljano 1, Zupan Društvo je že vložilo prošnjo na poštno | Angela iz Škofje Loke v Tržič in Lampič
direkcijo v Ljubljani za odtegovanje člana rine v iznosu 7 Din mesečno. Ker je direkcija to prošnjo ugodno rešila, je društvo razposlalo svojim članom izjave za pristanek. Vsak član jo naj nemudoma podpiše in vrne društvu v Ljubljani. Doslej je društvo prejelo že preko 250 podpisanih izjav, le mariborski tovariši se iz nerazumljivih razlogov nekaj opirajo; pozivamo pa tudi slednje, da takoj storijo svojo člansko dolžnost in ne kršijo društvene discipline. Upokojenci bodo pa tudi še naprej plačevali članarino po čekovnih položnicah
Leonija z Ljubljane 1 v Krško; pt. ur. IX. sk. Škrbec Ana z Maribora I v Gornjo Radgono in Pučel Ivan z Ljubljane 1 na Ljubljano 8; pt. man. X. sk. Pehani Alojzija iz Slatine Radenci v Dol. Lendavo in Pečar Hedvika iz Šmartna ob Paki v Celje; uradn. priprav. Mulič Josip iz Guštanja v Split 1, Tomazin Angela iz Pragerskega v Šmartno ob Paki, Mihelič Franja iz Kočevja v Novo mesto in Dekleva Ivan z Ljubljane 5 na Jesenice na Gor.; zvan. I. sk. Stojkovič Ivan z Ljubljane 1 na Ljubljano 6 in Rupnik Jakob od III. k mestni ter. t. t. sekciji; zvan. III. sk.
Nadalje prečita tajnik dopis Glasbenega ! Španjol Vera z Ljubljane 1 na Ljubljano 6
društva v Mariboru, ki je sklicalo svoz občni zbor za 11. marca t. 1. Odbor določi za svojega delegata tov. Smolnikarja.
Ostale dopise vzame odbor v vednost.
■ 3. Poročilo predsednika: Tov. predsednik pojasni glede službene obleke, posebno za mlajše tovariše, ki morajo opravljati službo na deželi, pa imajo sedaj prvič prejeti službeno obleko. Zadeva je težka. Direkcija ima v ekonomatu res še nekaj novih oblek v zalogi, toda jih ne sme brez ministrskega na-
in Kužnik Josip od TIL tor. t. t. sekcije na Ljubljano 2; služ. II. sk. Kocjančič Franc z Ljubljane I v Devico Marijo v Polju, Tram puš Ivan z Ljubljane 6 na Ljubljano 7, Auer nik Milena z Maribora I v Ruše, Pisanec Janez iz Sv. Lenarta v Slov. gor. na Maribor 1, Havliček Vladislav z Ljubljane 2 k
111.	ter. t. t. sekciji in Marinko Linda iz Ruš v Laško; pogodb, pošt. Florjančič Josip iz 'Prečne pri Novem mestu v Šent Peter pri Novem mestu in Florjančič Franc iz Šent Pe-

ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV
za nabavo potrebščin v Ljubljani
Vodnikov trg št. 5	Telefon št. 24-21
Preskrbuje svoje člane s špecerijskim blagom in kurivom. Predvideva tudi ureditev nakupa manufakture s pošestrimo železničarjev.
Dostava na dom.	Mesečni obroki.
Potrebno blago lahko naročite tudi telefonično.
Državni uslužbenci, aktivni in upokojeni! Kupujte v svoji zadrugi, širite smisel za njo med tovariši nečlani. Od velike in močne zadruge je odvisna naša skupna boljša eksistenca.
tra pri Novem mestu v Prečno pri Novem mestu.
Umrli: pt. ur. VI. sk. Pavšič Franc v Krškem in pog. pošt. Dogša Vlado v Cirkovceh.
Služba je prestala: služ. II. sk. Glinšku Ivanu na Ljubljani 1.
Poroke: pt. ur. IX. sk. Poharc Ivan na Ljubljani 1 se je poročil z Andolensky Jano, Sušnik Ivan pa s pt. man. X. sk. Kizler Marto; služ. II. sk. Marn Ivan v Kamniku z Lovrič Marijo in pogodb, pošt. Rezec Terezija v Juršincih z Repenšek Antonom.
V zadnji številki našega lista je bilo med osebnimi vestmi pomotoma objavljeno, da je bila za uradniškega pripravnika imenovana gdč. Burditn Ema. V resnici je bila postavljena za uradniškega pripravnika po § 45.-I. u. z. gdč. Stana Burdian; gdč. Ema Burdian je pa p. t. uradnica IX. skupine pri pošti Celje.
Pozdravni sestanek poštarjev iz Prekmurja.
I Direktor g. dr. Tavzes je dne 15. februarja 1933 obiskal na svojem službenem potovanju Prekmurje in pregledal poslovanje nekaterih prekmurskih pošt.
Poštni nameščenci v Prekmurju so priredili ob tej priliki novoimenovanemu gospodu direktorju v Murski Soboti pozdravni večer v hotelu »Pri slonu«, na katerega je prihitela vsa poštarska družina iz Prekmurja — 42 poštnih nameščencev.
Ko se je gospod direktor pokazal v dvorani, je zaorilo navdušeno klicanje in ploskanje. Ovacije so trajale dolgo in niso hotele ponehati. Medtem je izročila gospodična Kočevar Hedvika gospodu direktorju prekrasen šopek svežih cvetlic.
V	menu vseh navzočih poštnih nameščencev je pozdravil gospoda direktorja upravnik pošte v Murski Soboti g. Čuš Jakob, ki je orisal velik pomen tega sestanka, na katerega so prihiteli poštni nameščenci, da počastijo svojega g. direktorja. Izjavil je med drugim, da imajo poštni nameščenci v osebi priljubljenega gospoda direktorja ne le vzor-moža dela in vestnosti, ki se ni nikdar uplašil boja in truda, ampak tudi moža onega kova, ki ve čuvati koristi naroda, države, stroke in svojega osebja in, ki si je stavil za svoj najvišji cilj: Neumorno delo, edinstvo ter slogo v stroki. Vse to v vroči ljubezni do jugoslovanskega naroda in domovine. Omenil je, da navzoči ne bodo zaostajali in zamudili svojega poslanstva v smereh in po navodilih, ki jih je gospod direktor podal v svojem programu ob imenovanju in, da ga bodo pomagali uresničevati z vsemi svojimi močmi ter z vso ljubeznijo do stroke in domovine. Burno ploskanje navzočih, ki so z napetostjo poslušali pozdravni govor, je dokazalo, da so bili vsi zbrani istih misli, kakor jim je dal izraza gospod upravnik Čuš.
V	imenu uradništva pošte Murska Sobota je pozdravil g. dr. Tavzesa poštni) uradnik g. Gregorič Franjo, ki je g. direktorja naprosil, naj ostane svojemu osebju, ki ga sprejema in se ga oklepa s toliko ljubeznijo, naklonjen tudi zato, ker kot strokovnjak sam predobro pozna naporno službo svojega osebja.
V	imenu ostalih poštnih uradnikov v Prekmurju je pozdravil g. direktorja 'poštni uradnik Pintarič Josip iz Beltincev z naj-toplejŠimi besedami, iz katerih je izžarevala vroča ljubezen in iskrena udanost poštnega osebja do svojega vrhovnega voditelja v Dravski banovini.
V	imenu nižjih poštnih uslužbencev je iz-I pregovoril pozdravne besede g. Dragovič Šte-I fan, služitelj pošte v Morski Soboti.
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
L3UBLDANA, Stritarjeva ulica 5.
se priporoča pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge postnih nameščencev.
Cene zmerne! PoMtrcžba totna In solidna!
V	imenu pogodbenih poštarjev v Prekmurju je tolmačil izraze ljubezni do glavarja naše direkcije in do stroke pogodbeni poštar iz Martjancev, gospod Vezer.
Gospod direktor se je s prisrčnimi besedami zahvalil govornikom in vsemu navzočemu osobju za pozdravni večer, ki ga ni pričakoval, in ki ga je zato tembolj razveselil. Omenil je, da je z velikim veseljem pohitel v Mursko Soboto' in v Prekmurje, da ga je gnalo srce sem že vse mesece in mu narekovalo, da si mora predvsem in čimprej ogledati to našo pokrajino.
V	ljubeznjivih besedah, ki so segale vsem globoko v srce, je omenil nujno potrebo tudi izvenslužbenega nacionalnega udejstvovanja ravno poštnega nameščenca, ki ima zato največ prilike in, ki ima najboljše stike s pre-bivilstvom; pa še z dobrim prebivalstvom prekmurske pokrajine, ki je ohranilo navzlic 1000 letnim težkim borbam svoja narodna čustva na svoji lastni grudi. Povabil je vse navzoče k iskrenemu neumornemu in udane-nemu delu v tem pravcu, ki je edino jamstvo za uspeh in napredek poštne stroke, jugoslovanskega naroda in domovine.
Prekrasen govor gospoda direktorja so neprestano prekinjali navdušeni živijo-klici in dolgotrajno ploskanje.
Po oficielnem delu se je razvila prijetna zabava, ki se je potem nadaljevala v hotelu »Pri kroni«, kamor so povabili gospoda direktorja na prijateljski večer zastopniki občine, združbe trgovcev, obrtne zadruge in narodnih društev,
I OBČNI ZBOR »POŠTNEGA DOMA«. :
i
i
i
i
i

Dne 12. t. m. ob 14. uri se je vršil v kletni dvorani hotela »Metropol« redni občni zbor zadruge »Poštni dom«. Zbralo se je večje število članov, kakor ponavadi. Temu je bila vzrok gotovo znana okrožnica g. Jakšeta, izdana v zvezi s sprejemom pravil Udruženja p. t. t. uslužbencev, ki določajo, da preidejo vsi poštni domovi v last udruženja. Tov. Jakše, oziroma njegovi ožji prijatelji so zbrali za zbor menda okrog 700 pooblastil. Pričakovalo se je, da se bo na občnem zboru razpravljalo predvsem o tem, kakšno stališče naj zavzame občni zbor do gori navedenega določila pravil udruženja p. t. t. uslužbencev, vendar se je na občnem zboru takoj pokazalo, da so vsi zadružniki, ali vsaj prav velika večina, za to, da ostane poštni dom last zadružnikov.
V	letu 1932 načelstvo ni moglo pričeti zidati doma, kakor je bilo na zadnjem občnem zboru sklenjeno, in sicer predvsem radi tega, ker ni moglo dvigniti niti lastnega naloženega denarja, niti ni moglo najeti kakega posojila, pač pa je predložilo občnemu zboru podroben načrt in proračun za zidavo stavbe, ki bi veljala okrog Din 1,150.000.—. Načrt je na kratko raztolmačil navzoči projektant g. arhitekt Hus.
V	letu 1932 izvedena efektna loterija je uspela zadovoljivo.
Občnemu zboru so bili predloženi trije predlogi: 1. Predlog načelstva, da se dom čimprej gradi. 2. Predlog tov. Kunsta, da se gradnjo odloži za eno leto; med tem časom naj bi se zadružni denar posojal zadružnikom po nizki obrestni meri; nakup stare stavbe se odkloni; kupljena parcela se obdrži. 3. Predlog tov. Jakšeta, da obč. zbor pooblašča načelstvo, da lahko s pristankom nadzorstva, ukrene z zadružno imovino, kar se mu zdi najbolj primerno (t. j., da lahko zida ali kupi kako primerno stavbo, pri kateri bi bili adaptacijski stroški prav minimalni, ali pa da denar kako drugače naloži).

I
Po daljši debati je bil sprejet predlog tov. Jakšeta.
Predsednik Smerdu je podal ostavko. Zato je bil za predsednika izvoljen tov. Jakše Joško. Nato je bilo spopolnjeno 6 izpraznjenih mest članov načelstva in 3 mesta članov nadzorstva v smislu predloga tov. Jakšeta.
Tovarišu Smerduju je bila izrečena za njegovo delo v prid zadruge od občnega zbora iskrena zahvala.
Ustanovljeno 1852.
Teod Kom, Ljubljana Poljanska cesta št. 8
(preje Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Centralna kurjava.
po nizkih cenah pri
Jakob Vilhar, urar
Lju&ljana, Sv. Petra cesta 36
-:V '■
|v-' ‘
JOSIP OLUP
LJUBLJANA
priporoča svojo trgovino z manufakturnim blagom, moškimi oblekami domačega izdelka in perila iz lastne tovarne »Triglav« po najnižjih cenah. — Obleka in perilo po naročilu se najhitreje in najsolidnejc izvršuje. Moške obleke se dobijo že od Din ,200. dalje. — Moje geslo je: »Nizke cene — dobro blago!« — Dobavitelj Gospodarske zadruge poštnih nameščencev proti nakaznici.
ion Holuer
trgovina z usnjem, čevlj. potrebščinami in vsem v to stroko spadajočim orodjem
CELJE, Gosposka ulica št. 6.
Damske torbice, pasove, aktovke domačega izdelka dobite vedno v najnovejših in najboljših oblikah
le pri
Franc Erjavec
trgovina usnja
Ljubljana, Stari trs 18
D. Rakusch, Celje, veletrgovina z železnino in podružnica D. Rakusch, Maribor
Zaloga paličnega železa, traverz, cevi, vsakovrstne železnine, portland-cementa, heraklitnih plošč, Kberbardt-ovih plugov.
Jul. Weiner>ja nasl., Celje
trgovina s steklom in porcelanom.
Franc Strupi
CELJE
Kralja Petra cesta 16,
priporoča svojo bogato zalogo porcelana, steklenine, raznovrstnih Sip, zrcal, okvirjev za podobe itd. Prevzema vsa stavbena in umetna steklarska dela.
MEDIC-ZANKL
LJUBLJANA Lastni domači proizvodi:
laneno olje, firnež, vse vrste f lakov, emajino lakaste-oljnate hh J in suhe barve, cinkovo belilo, steklarski kit Itd.
Pol zastonj kupite platno, svilo, sukno itd.
MARIBOR Vetrinjska ulica 15.
Marko Rosner
Manufaktura na veliko
Maribor
telefon Interurban 22-32
S tem ni nobena umetnost!
II
Dr. Oetkerjev
vaniiinov-sladkor.
Za konzorcij „Poštarja“ v Ljubljani izdaja Penko Josip v Ljubljani. Ček. konto 11631. — Urejuje Hinko Fajdiga v Ljubljani. — Rokopise pošiljajte uredništvu, reklamacije, oglase itd. pa upravi lista »Poštar" v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2 — Tiskarna .Slovenija11 v Ljubljani Predstavnik zu
tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61