Ure, nakit, poročne prstane, posebno ’ birmanske ure, dobra popravljalnica, vse samo pri strokovnjaku kulturno -politično glasilo GOTTFRlED ANRATHER IZPRAŠANI URARSKI MOJSTER KLAGENFURT Paulitschgasse 9 sveto v ni h in d om ačih dogodkov 7. leto - številka 14 V Celovcu, dne 7. apillti 1955 Cena 1 šiling DCfiituj /e ostal! ■ ^ tm: : trk. i/Braije! ^Postrgajte stari Umih, da boste nooo testo, it er ste opre sni ;iLaUal riale- oeliUonočno /V/-(jnje, DCrisfjiS-, je daroaana. Tatare j obhaja j ena praznik ne s starim kaosom, tudi ne £ kimsom kad l%ije in malopridnosti, ||jj{§ ampak z o premini ki cisloSti in re si- nice. m > mm ,TO JE DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD, RADUJMO IN VESELIMO SE . . PRI VELIKONOČNEM „ŽECNU": BOG BLAGOSLOVI! PIRHI VELIKA NOČ Pred par leti je sveti oče dovolil, da sc olvredi, velike sobote prenesejo od jutra velike sobote na večer in na noč med veliko soboto in veliko nedeljo. V tej obliki in ob tem času so obhajali spomin Kristusovega vstajenja v prvih časih krščanstva, šele v teku časa so začeli te obrede pomikati na sobotno jutro. V molitvah in obredih velike sobote pa so ostali še jasni sledovi, da so bili ti obredi prenešeni od noči na jutranje ure. Pri bla-goslovljanju velikonočne sveče poje diakon in proslavlja noč, v kateri se je zgodilo toliko pomembnega in važnega. Seve je najvažnejše, da je Kristus vstal od mrtvih. Prav zato diakon navdušeno prepeva: »V resnici blažena noč, kateri edino je bilo dano vedeti čas in uro, v kateri je Kristus od mrtvih vstal”. Za praznik Kristusovega vstajenja rabimo v slovenščini besedo: VELIKA NOC. V zvezi s prvotnim in novim načinom praznovanja tega velikega dogodka šele vidimo, kako posrečeno in kako pomembno je to slovensko ime za.ta praznik: VELIKA NOC. Velika noč z vso svojo vsebino je steber naše vere. Sv. Pavel naravnost pravi: „Ce pa Kristus ni od mrtvih vstal, potem je prazna naša vera.” Kristusovo vstajenje je za res čudež vseh čudežev, katerega je zmogel le Bog sam. Smrt pomeni žalost, ločitev, pozabljenje. Smrti se človek i?e boji toliko zaradi tip Ijenja v zvezi s smrtjo samo, ampak ker ga v zvezi s smrtjo mori občutek konca, občutek uničenja. Vsa človekova narava in vsa njegova notranjost pa se bori in upira uničenju. Kristusovo vstajenje pa nam je porok, da s smrtjo nj konec vsega, Kristusovo vstajenje nam je porok, da smrt niti za naše telo ni zadnja beseda. Telo se sicer zares pričenja s smrtjo spreminjati v prah, i/ zaterega je vzeto, toda to telo lx> vstalo iz prahu poveličano in bo zopet pridruženo duši. Tako gledano nam je praznik Velike noči praznik veselja, ki je zasidrano v misli na poveličanega Kristusa. V bogoslužju Velike noči se tudi vedno zopet ponavlja poziv k veselju. To je dan, ki ga je naredil Gospod, radvtjmo in veselimo se ga. „Vstal sem in sem še pri tebi” — so Uvodne besede k sv. maši velike nedelje. Umrl je Kristus smrti na križu, bil v grob položen, otl mrtvih je vstal in ostal še štirideset dni na zemlji. Ostal pa je med nami tudi po svojem vnebohodu v Cerkvi, v članih Cerkve, v udjh skrivnostnega telesa Kristusovega. Kristus je tudi danes še z na uti, ko se j »o njegovem zasluženju pretaka milost v naše duše ob prejemanju sv. zakramentov. Kristus je z nami, ko nam v raznih življenjskih prilikah deli tolažbo, ki jo zajemamo iz njegovih naukov in cerkvenih obredov. V veri v vstalega Kristusa je naša moč, naša tolažba in naše veselje. Dokler imamo v sebi še toliko globoke ▼ere, da se ob Kristusovem vstajenju veselimo, dokler praznik Velike noči doživljamo v svoji duši, tako dolgo smo zdravi udje Cerkve. Ta radost velikega praznika pa v teh dneh ne navdaja samo nas in našo notranjost, marveč preveva vso naravo, ki se v poveličanje praznika samega prebuja k no ▼emu življenju. Tudi naravi je dal Bog tisto življenjsko silo, da se ob sončni toploti in pomladanski vlagi prebudi k novemu življenju, ravno tako kakor se človek prenavlja ob besedi božji in milosti velikonočnega praznika. Kakor je naravi potreben čas oddiha, čas notranje Obnove, da potem postane zmožna življenja, tako je tudi človeku potrebna notranja obnova, ki je bila v postnem ča-*n najgloblja priprava za veliki praznik. Ali si morete misliti slovensko veliko noč brez velikonočnih jajc, brez pirhov? Saj bi to skoraj ne bila prava velika noč. Tudi mnogi drugi jih poznajo, vendar zanje nimajo tako globokega pomena, kot jih imajo za nas. Čemu pirhi o veliki noči? Včasih, 'ko so ljudje tako živeli, kakor so verovali, so radi jemali iz narave in vsakdanjega življenja stvari, ki so jim ob raznih prilikah pomenjale in razlagale verske resnice. Tako so vzeli tudi jajca — pirhe, da so jim pomenjali in pojasnjevali Gospodovo vstajenje, 'katero obhajamo ob teh pra znikih. Da bi nam praznik velike noči dal moč duševne rasti, da bi nam dal moč telesnega zdravja in blagoslova pri vsem našem delu, to je prošnja, katero pošiljamo z vstalim Kristusom Bogu samemu. Jezus spi smrtno spanje v skalnatem grobu Arimatejca. Ali bo res vstal, kakor je napovedal? Ali pa bo ta mrzli grob ohranil svojega s križa snetega mrliča ?... Pa je-tretji dan s svojo božjo močjo združil Jezus dušo s telesom, odvalil mogočno skalo, ki je zapirala izsekan vhod, ter poveličan vstal v tistem prvem velikonočnem jutru ... ---------Tako spi tudi v jajcu bodoči ptiček, ki pa sam razbije trdo lupino in pride iz nje v življenje. Jajce je torej znanilec življenja. Zato so pirhi velikonočna jed. Saj nam oznanjajo skrivnost Kristusovega vstajenja iz groba in bude v nas velikonočno vero v naše vstajenje, kakor molimo: „ ... Verujem v vstajenje mesa in večno življenje!” Pirhi so ponazorjen velikonočni pozdrav, s katerim so se nekoč na ta dan pozdravljali naši očetje: ..KRISTUS JE VSTAL! ALELUJA!” rtvi velikonočni naj hvalnice pojo kristjani. Jagnje je rešilo ovce: Kristus nedolžni je z Očetom spravil grešnike. Smrt in življenje sta se borila v prečudnem dvoboju: Gospod življenja je umrl, kraljuje živ. Povej nam, Marija, kaj si videla na |>oti? Grob Kristusa živega in slavo sem videla vstalega, angelske priče, prtič in povoje. Vstal je Kristus, upanje moje, pred vami pojde v Galilejo. Vemo: Kristus je res od mrtvih vstal! Ti, o Kralj zmagoslavni, se nas usmili. Amen. Aleluja. * Vzraduj se, truma angelov v nebesih, vzradujte se, božje skrivnosti, in ob zmagi tolikšnega Kralja zadoni, tromba rešenja! Raduj se tudi, zemlja, ožarjena s tolikim sijajem, ter v bleščeči se svetlobi večnega Kralja začuti, da je po vsem svetu prešla tema! Veseli se tudi, mati tolike luči, in to svetišče naj odmeva v mogočnih glasovih ljudstva. Zatorej tudi vi, predragi bratje, ki ste priče tako čudovitemu sijaju te svete luči, z menoj vred kličite, prosim, usmiljenje vsemogočnega Boga. Naj me on, ki me je, ne po mojih zaslugah, milostno pridru žil številu levitov, obda s sijajem svoje luči in mi nakloni, da odpojem hvalnico tej sveči. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Tvojem Sinu, ki z njim živi in kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog na vse veke vekov. Amen. iŽKOfem fiutdcai/a{a Odela se je praznično vsa zemeljska ravan, zvonovi pritrkarvajo, napočil je vstajenja dan. Doni iz stolpa slavospev pred križ čez božji vrt, zastava zmage plapola, premagana je kruta smrt. Utihnil je trpljenja krik, posvetni šum in vrišč. Po cesti vije se sprevod med petjem iz svetišč. Rešitelj, Kralj in naš Gospod z banderom v vrsti gre, odprta Mu je srčna stran, kot sonce rane Mu žare. Gospod živi, ker res je vstal, čeprav Ga zlobni svet taji; resnice luč nam je prižgal, ki v vernih srcih plameni. Limbarski Politični teden Po svetu ... Utrjevanje prijateljstva Med Zapadno Nemčijo in Dansko je bil te dni podpisan dogovor glede obeh manjšin, Dancev v Nemčiji in Nemcev na Danskem. Ta sporazum sta podpisala predsednika obeh vlad in sicer za Nemčijo kancler Adenauer in za Dansko pa ministrski predsednik Hansen. Pri tej priliki sta oba vladna šefa naglasila, da pomenijo pravice za manjšino utrditev državne meje in poglobitev medsebojnega prijateljstva in zaupanja med prizadetima državama. Torej vendar ni tako vroče... Se pred kratkim smo imeli vtis, da že švigajo atomske in vodikove bombe iz Za-pada na Vzhod in narobe. Kar grmelo je. Grožnje z ene in druge strani. Kar naenkrat pa so se glave nekoliko ohladile. Odkar sta francoski senat in nemški zvezni svet odobrila pogodbe zapadnih držav o zopetni oborožitvi Nemčije, se kaže v obeh svetovnih političnih taborih več pripravljenosti za pogajanja in razgovore o vseh vprašanjih, ki so odprta med obema svetovoma. Takoj po sklepu francoskega senata je francoski ministrski predsednik Faure naglasil, da so sedaj vrata za razgovore odprta, da po njegovem mnenju ni ničesar, kar bi motilo staro francosko-sovjetsko prijateljstvo. Podobne izjave je podal tudi nemški kancler Adenauer. V angleškem parlamentu so bili govori iste vsebine, v Ameriki sta predsednik Eisenhower in zunanji minister Dulles udarjala na isto struno. Pa tudi iz Moskve so prihajali v zadnjem času podobni glasovi. Po vsem tem je verjetno, da bo prišlo v doglednem času do skupnih političnih posvetovanj med Zapadom in Vzhodom. Neke vrste merilo za vse politično vzdušje pa je potovanje avstrijskih zastopnikov v Moskvo na velikonočni ponedeljek. Ta uradni obisk bo trajal do bele nedelje. Seve se pojavlja v tem avstrijskem vprašanju nova velika težava, ki obstaja v tem, da zahteva Sovjetska zveza nevtralizacijo Avstrije, da pa zapadne države take nevtralizacije Avstrije ne želijo, ker bi nevtralna Avstrija pomenila veliko oviro v prometu med Italijo in Zapadno Nemčijo, ki sta sedaj obe članici Atlantske obrambne zveze. Sicer pa bomo že prav v kratkem videli, kako bo avstrijsko vprašanje vplivalo na celotni svetovnopolitični položaj. V Belgiji... Že zadnjič smo poročali, da je prišlo v Belgiji do hudih ostrin in političnih demonstracij zaradi katoliških in državnih šol. Zdi se, da bo v veliki meri vendar zmagalo mnenje katoliške strani. To pa po vseh znakih ne zaradi parlamentarne moči krščanskih socialistov, marveč bolj iz spoznanja vsega naroda, da predstavlja Cerkev v tem razgibanem času močnejšo in stabilnejšo silo in moralno moč kakor država in režim. Vojni dogodki zadnje svetovne vojne so predvsem tudi v Belgiji pokazali, da je padla država, da je padel politični režim, da pa je vzdržala Cerkev. Padel je nato nemški zasedbeni režim, padel je kralj Leopold, Cerkev je ostala. Po vsej verjetnosti ta moment tudi na Bavarskem odbija vse ostrine na šolskem polju. Na Bavarskem je isto šolsko vprašanje in je stranka krščanskih demokratov v opoziciji, socialisti in druge liberalne stranke pa tvorijo vlado. Te vladne stranke pa so pokazale po belgijski in tudi domači izkušnji veliko umerjenost, da ni prišlo do večjih političnih napetosti v deželi. V Vzhodni Nemčiji... V Vzhodni Nemčiji so se v zadnjem času pojavile težave v preskrbi prebivalstva s prehrano in vsakodnevnimi potrebščinami. Ta pojav razlagajo eni z lanskoletno slabo letino in naraščanjem potrošnje, ki je povezana z naraščanjem delavskih plač, na drugi strani pa zatrjujejo, da Sovjetska zveza ne more nuditi potrebne pomoči. O podobnih pojavih pomanjkanja poročajo tudi iz Sovjetske zveze same. Poznavalci prilik pa temu pojavu ne pripisujejo slabljenja režima, marveč vidijo v tem ravno jakost režima, ki je na ta ali drug način zmožen od državljanov zahtevati skrajne žrtve, kakor jih je terjal vojni čas. Tega pojava bi zapadne demokratične države ne zmogle. ... in pri nas v Avstriji Dunaj je zadnji teden še temeljito pripravljal potovanje avstrijskih državnikov v Moskvo. Po precej optimističnih izjavah raznih komentatorjev glede izgledov za državno pogodbo, so se zadnji teden očitno pojavile zapreke, ki tokrat prihajajo predvsem iz Zapada. Jasno je, da bo državna pogodba sklenjena lahko samo .sporazumno z vsemi štirimi velesilami. Zato je javnost presenetilo, da hočejo zapadne sile še pred konferenco objaviti svoje stališče, ki bo menda predvsem nasprotno vsaki nevtralizaciji Avstrije, češ da se to ne sklada s suverenostjo države. V resnici pa je javna tajnost, da Zapad nevtralizacije ne želi, ker bi s tem bile prekinjene vojaške zveze preko Alp na jug. Avstrijska vlada je uradno zavrnila poziv zavezniškega sveta na Dunaju, ki je izrecno izjavil, kot smo pisali že zadnjič, da določila zakona o odškodnini za stanovanja in poslopja, ki jih je svoj čas zasegla zasedbena oblast, ne veljajo za štiri velike osvoboditelje. Prvič po letu 1945 se je torej zgodilo, da se je avstrijska vlada drznila zavrniti predpise svojih „štirih šol-inaštrov”. Avstrijska nota trka pri tem na mednarodno in človečansko pravo, vendar ni sile, ki bi mogla prisiliti zasedbene oblasti, da bi se pokorile našim nalogam. Zato trdijo poznavalci, da je protest le „papir-nat” in bi tudi n. pr. pred mednarodnim sodiščem v Haagu ne imel izgledov na boljši uspeh. Kmetijski krogi so po svojih poslancih v parlamentu predložili zveznemu kanclerju ing. J. Raabu ob- širno spomenico. Tam zahtevajo ureditev cen kmetijskim pridelkom in njih regulacijo s primerno kontrolo izvoza in uvoza. Obenem zahtevajo ureditev vprašanja cene za mleko, nadalje pravilno uravnavo cen za krmila, umetna gnojila in druge, predvsem industrijske predmete, ki jih kmet potrebuje za svoje delo. Te zahteve praktično pomenijo, da bo treba veljavo zakonov, ki urejujejo v tem pogledu gospodarstvo („Wirtschaftsgesetze”), podaljšati, ker sicer potečejo 30. junija t. 1. Za tako podaljšanje veljavnosti so se izjavili tudi zastopniki Obrtne in Trgovske zbornice, ki pa skupno s kmeti zahtevajo, da morajo imeti v odborih glavno besedo gospodarski krogi in ne zastopniki potrošnikov, ki jih delegira Delavska zbornica. Proti tem prizadevanjem so se izrekli socialistični poslanci. Rekli so, da, če že pride do podaljšanja veljavnosti omenjenih zakonov, nikakor ne bodo privolili, da bi Delavska zbornica zgubila svojo tehtno besedo. V Nižji Avstriji so bile volitve v Obrtno in Trgovsko zbornico. OeVP-jevski „Wirtschaftsbund” je dosegel 1123 mandatov, socialistični „Freier Wirtschaftsverband” pa samo 95 mandatov. Socialisti so zgubili 20 mandatov. Iz tega je razvidno, kar je tudi naravno, da se socialisti ne morejo uveljaviti v gospodarstvu. O-bratno pa seveda velja za OeVP pri industrijskih delavcih. Na Dunaju je mestni magistrat prepovedal predvajanje kulturnega filma „Der Schatz des Abendlandes” pred mladino. To je uteme- Nedelja volitev Na cvetno nedeljo so bile občinske volitve na štajerskem in Vorarlbergu, volitve v poljedelsko zbornico v Spodnji Avstriji in v zbornico za poljedelske delavce na Salzburškem. Značilen za te volitve je nadaljnji razpad VdU-ja in tudi nazadovanje komunistov. Glasove VdU-ja sta dobili obe veliki stranki. Na štajerskem so volili v 874 občinah. Ker so nekatere manjše občine združili, ni mogoče povsem primerjati razdelitev mandatov prejšnjih volitev s sedanjimi izidi. Kot najmočnejša stranka se je pokazala OeVP, ki je dobila 232.037 glasov, sledijo socialisti z 226.889 glasovi, VdU s 13.630 glasovi in KPOe s 1614 oddanimi glasovi. Razne manjše stranke so dobile 33.546 glasov. Mandate so si porazdelili takole: OeVP je dobila 5716, SPOe 3079, VdU 28, KP 45 in drugi 776 sedežev. V odstotkih izraženo je dosegla OeVP 45,7 odstotkov, SPOe 44,7, VdU 0,32, KP 2,7, drugi pa 6,6 odstotkov. Z ozirom na volitve leta 1950 je dobila OeVP 52.544 glasov več, SPOe 55.777 in druge stranke 3129. Izgubili so pa VdU 34.337 in KP 4900 glasov. Prepričljiva pa je zmaga OeVP v Vorarlbergu. Ta je dosegla vil občinah absolutno večino. Značilno je to za Bregenz, Bludenz in Lustenau. Oddane glasove so si porazdelili takole: OeVP je dobila 56.371 glasov s 694 mandati, SPOe 25.049 glasov s 220 mandati, VdU 16.370 glasov s 172 mandati in KP 2050 glasov s 5 mandati. Volitve v poljedelsko zbornico v Spodnji Avstriji so pa prinesle popolno zmago OeVP. Kot je znano, je to domena OeVP in zadnje volitve niso prinesle v tem oziru nobenih sprememb. OeVP je dobila 28 mandatov, SPOe pa 4. Isto sliko nudijo tudi volitve v zbornico poljedelskih delavcev na Salzburškem, le da tu razlike v porazdelitvi mandatov niso tako velike. OeVP je dobila skupno 18, SPOe pa 6 mandatov. Kancler inž. Raab po radiu Kancler Raab je še enkrat zavzel stališče k potovanju v Moskvo po avstrijskem radiu. Naglasil je, da svetovnega miru ni mogoče graditi in utrjevati z besedami, marveč le z dejanji. Raab sodi, da je tudi potovanje avstrijskih zastopnikov v Moskvo do gotove mere merilo, v koliko je resnična pripravljenost za taka dejanja, ki bi dejansko {»menila utrditev miru. V zvezi z avstrijskim vprašanjem je kancler Raab poudaril, da bodo stale štiri to- čke v ospredju vseh političnih razgovorov: 1. Konec zasedbe. Rok za izpraznitev Avstrije mora biti čim krajši. 2. Vprašanje vojaških zvez in vojaških oporišč v Avstriji. Kancler Raab je mnenja, da bodo tudi v tem vprašanju prav kmalu dognali enotne poglede. 3. Garancije politične svobode Avstrije. 4. Gospodarska prostost, ki mora dati državi možnosti sodelovanja na vse strani. Zapadne velesile proti nevtralizaciji še pred potovanjem avstrijske delegacije v Moskvo bodo zapadne velesile izdale skupno izjavo, da so proti nevtralizaciji Avstrije. To pa je bila ena izmed bistvenih zahtev Sovjetske zveze. Zapadne velesile zahtevajo, da naj Avstrija sama odloči, kakšno naj bo njeno politično in vojaško stališče in to potem, ko bo imela popolno svobodo političnega odločevanja. Če bi tako nevtralizacijo odredile velesile same, bi bila Avstrija bistveno omejena v svoji svobodi. Po vsej verjetnosti bo ravno to vprašanje najtežje rešljivo. CHURCHILL VENDAR ODSTOPI Zadnje tedne je bilo dosti ugibanja, bo li Churchill odstopil alf ostal in sam vodil v Angliji še naslednje volitve. Churchill se je zelo trudil, da bi prišlo še pred njegovim odstopom do sestanka ,,Velikih treh” in da bi tak sestanek bil zaključek njegovega javnega dela. Le on je še med živimi od tistih treh, ki so kovali novo Evropo in deloma tudi novo Azijo. Roosevelt in Stalin sta pod zemljo. še tekom tega tedna bo sprejela angleška kraljica Churchilla, kjer bo ta podal ostav- ko in mu bo na mestu ministrskega predsednika sledil Antony Eden, dosedanji britanski zunanji minister. BLANK V LONDONU Opolnomočeni izvedenec za novo nemško armado Teodor Blank se je s posebno komisijo mudil v Londonu, da tam študira ustroj britanske vojske in njeno oborožitev. Po vsej verjetnosti bodo novo nemško armado vzporedili z angleško in ameriško vojsko, ker bo tudi oborožitev vseh podobna. ŠTUDENTJE-SREDNJlS-ŠOLCI IZ GORICE vabijo na kulturno prireditev v soboto, dne 23. aprila ob 8. uri zvečer v KOI.PINGOVI DVORANI V CELOVCU Spored: 1. Uvodna beseda 2. Od morja smo doma (zborna recitacija, izvajajo licejci) 3. Narodni: C. Pregelj — Skrjančkova budnica, H. Volarič — Na plan! (izvajajo učiteljiščni-ki) 4. Venček planinskih z odrskim prizorom (priredil prof. M. Filcj. Poje mešani zbor učiteljišča pod vodstvom prof. M. Fileja): Zvonen jc. — Bom šel na planine. — Izidor ovčice pasel. — Kaj pa ti vriskaš? — Rožic ne bom trgala. — Pastirica krav’cc pase. — Glejte, že sonce zahaja. 5. šaloigra. Ijil s tem, da se mladimi ne sme tako rekoč priporočati monarhija, ker živimo v republiki. Najbolj je prepoved filma utemeljeval zaradi sledečih besed v zaključku filma: ... ..Cesarska krona naj bi ravno v današ- j njem času opominjala, klicala, pričevala o tem, kako se more najti in ohraniti edin-stvo in sloga.” Res malo čudne besede, čeravno bi ne bilo treba zaradi tega omenjenega filma prepovedati. Saj je zgodovinsko dejstvo, da je „krona” odslužila ravno zaradi tega, ker ni bila zmožjna več ohraniti „edinstva in sloge”. Tisti časi, ko je pre- | blestela „gloria krone” vse, so pač minuli. Na jugoslovanski meji so minuli teden prijeli 17 tihotapcev. Ti | so se bavili s tem, da so kot ..turisti k lepi Adriji” vozili v svojih avtomobilih razn/® predmete, ki se doli dajo drago prodani 1 Ob tej priliki so cariniki zasačili menda več 1 tisoč ur, nylon-nogavice, lišp in podobno. Vso robo so zaplenili, tihotapce pa so vrnili nazaj v Avstrijo, kjer jih seveda zdaj čaka kazen. Zadnje čase je bilo veliko govora o tem, da se površina vzh od n o-a 1 psk i h ledenikov zmanjšuje. Posebno Pasterca na Velikem Kleku (Grossglockner) naglo nazaduje. Menijo, da se 1» verjetno v par desetletjih skrčila na obseg, kot ga je imela v srednjem veku, to je okoli Va manj, kot meri sedaj. V tej zvezi so se pojavila vprašanja, kaj ; bo n. pr. z elektrarnami, ki dobivajo od tam vodo. V tej zadevi se je oglasil sedaj k besedi strokovnjak dr. Hans Tollner, ki je dokazal, da ni nevarnosti za elektrarne. Menda to nazadovanje ne bo trajalo več tako dolgo. Sicer pa odtoki od ledenika za-.j visijo od padavin. Te pa se v zadnjih letill niso zmanjšale. Vode bi odtekalo manj le tedaj, če bi se ledenik večal. Sicer pa so vse elektrarne — tudi Kaprun — preračunane tako, da obratujejo tudi pri možnih nizkih padavinah, to se pravi, da niso preračunane na maksimalen, marveč na minimalen dotok vode. V tej zvezi je treba omeniti neki projekt, ki je posebno Koroško javnost razburil. Italija namerava graditi velikansko elektrarno pod Alpami in bi zato potrebovala tudi del vode naše reke Zilje. Skozi Karnijske Alpe bi hoteli speljati dolg predor, ki bi odtegnil naši Zilji nekje pri Kirchbachu del vode in jo odvedel v Ita lijo, kjer bi služila velikanski elektrarni. Ker je te dni zasedal koroškj deželni zbor, je to vprašanje zaradi njegove važnosti tudi on obravnaval. Ugotovili so, da bi tak projekt spremenil vso zemljo ob Zilji. Predvsem se je bati, da bi Ziljska dolina postala še bolj močvirnata. Sicer pa bi utrpele škodo tudi dravske elektrarne tako v Avstriji kot v Jugoslaviji. Razen tega je rečni statut Drave in njenih dotokov mednarodno zaščiten in je Avstrija po St. Germainski pogodbi obvezana, da ne spreminja nič na tem. Že zaradi napeljave razmeroma nepomembnega odtoka Pasterce v Kaprun se je morala Avstrija {»goditi z Jugoslavijo in je prevzela v dogovoru, ki urejuje režim Drave, obveznost, da ji kot odškodnino dobavi nekaj toka. Ziljska dolina je še v nekem drugem vprašanju zaposlo vala deželni zbor. Ta je namreč sklenil ponovno nujno apelirati na pristojna mesta na Dunaju zaradi zemlje, ki jo je ziljskim kmetom nepostavno vzela Italija že po prvi vojni. V tej zvezi so govorili celo o tem, da se bo treba pritožiti na mednarodno sodišče v Haagu, če Italija ne 1» voljna ugo diti upravičenim zahtevam. Simboli VELIKONOČNEGA VESELJA spomladi), mogoče se je iz tega slučaja razvil običaj naših pirhov. In kakor so že stari Babilonci, pozneje Japonci in muslimani, ta jajca lepo okraševali in barvali, tako so začeli tudi katoličani in na ta način smo dobili prave „pirhe”. V srednjem veku so jajca največ krasili z zlatom in jih darovali drug drugemu. V Franciji so v XIII. stol. ministranti in dijaki zbirali po mestu jajca, potem so jih pa v povorki nesli v katedralo, kjer jih je škof blagoslovil. Tedaj so začeli delati pirhe iz mojstrsko izrezanega lesa, pa tudi iz čistega VESELO VELIKO NOČ! Vam, dečle vseh naših dolin, vam s hribov in jasnih planin, vam tostran in vam preko Drave: oj vsem: ..Velikonočne po/xh-ave!” Pomlad se prebuja iz omrlih tal. Vstanimo, vstanimo v sončnate dnove, prebelimo z radostjo naše domove, preženimo ’z duš si nemir in mrakove, tla bodo po zimi in mrazu — spet nove, kot Bog jih na „krstnico” našo je dal —1 Hej, vriskajmo v srcih s pozdravi in spevi: »Gospod je res vstali” Naj naši odmevi hite po dolinah, po sončnih planinah naj bratstvo in srečo, ljubezen gorečo delijo povsod Verska pripadnost na Koroškem zlata in srebra in so jih okrasili z dragulji. To se je godilo zlasti za kralja Ludovika XV., ko je Pariz poklonil Ludovikovi hčerki Viktoriji dva krasna pirha, delo tedanjih največjih rokokoških slikarjev Watteau-a in Luereta. Danes je običaj slikanja in obdarovanja s pirhi gotovo razširjen po vsem svetu. Mnogi narodi delajo krasne pirhe, a nam Slovanom se gotovo mora priznati prvenstvo. Zelo lepe delajo Rusi in Slovaki in tudi naši Belokranjci nikakor niso med zadnjimi. Mnogo je še drugih velikonočnih običajev: oljkova vejica, bela golobica, zajec, velikonočna sveča itd., a vsi nas pravzaprav spominjajo istega: kakor se zdaj spomladi narava zbuja k novemu življenju, tako moramo z vstalim Zveličarjem tudi mi začeti novo dušno življenje. Vsd simboli nosijo isto željo: Veselo Veliko noči in z njimi naj stopa naš vstali Gospodi Naj z ranami svojimi duše ozdravlja 1-azd’jane družine zgradi in prenavlja, k zavesti prikliče vse žive grobove in z „žegnom” napolni vse naše domove, oj z žegnom, ki zdravje, veselje deli nam in moč, in milosti polno »Veliko noč!” Milka Hartmanova Gotovo se vam je že zgodilo, da ste takole proti koncu zime šli po ulici, pa ste pred kako izložbo kakor elektrizirani obstali, pred očmi ste imeli čarobno sliko, katero vam je domišljija predla naprej in naprej: livade in polja odeta v novo zelenje, okrašena s pisanim cvetjem, otroci in mali jagenjčki se igrajo v poslednjih žarkih zahajajočega sonca, a nad vsem tem pomladanskim razkošjem se razlivajo zanosni in svečani glasovi zvonov, ki zvone na ves glas iz vseh zvonikov po mestih in vaseh ... Vse to vam je zlebdelo pred očmi, če ste morda zagledali v izložbi še eno samo razglednico, kjer so bili naslikani pirhi ali piščanci ali belo jagnje ali vrbove mačice. Toda, kdo bf si mogel misliti Veliko noč brez teh malenkosti, ki so prav sestavni del velikonočnega veselja, ki so simboli vstajenja in radosti, ki jo te dni čuti vsako krščansko srcel Ko se je v stari zavezi Gospod odločil, da kaznuje Faraona, ki ni pustil Izraelcev iz Egipta, je Bog po Mojzesu naročil Judom, da vsak zakolje jagnje in z njegovo krvjo pomaže gornji prag svoje hiše, da se božji angel, ki je strahovito kaznoval Egipt, ni dotaknil teh domov. Od takrat so imeli Judje praznik „Pasah” — tako so ga imenovali —, a gotovo niso slutili, da bodo mnogi narodi prav z isto besedo imenovali praznik Kristusovega vstajenja, ki za vse pomeni izhod iz sužnosti teme v kraljestvo svetlobe. Tako je od Pašah prišel današnji italijanski naziv Kasqua in francoski Paques za hrvatski Uškrs ali našo Veliko noč. Kri jagnjetova je rešila Izraelce, kri Njega, o katerem pravi Janez Krstnik: »Glejte, jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta,” pa je rešila in odkupila naše duše na Golgoti. Ni potem nič čudnega, če so že stari kristjani vzeli jagnje kot simbol rešenja in od-kupljenja. Ta običaj se je ohranil do današnjega dne, a ni dosti mlajši od njega drugi običaj: jajca — »pirhi”. Kakor pišče pride iz lupine, pravi sv. Tomaž, tako bo izšla naša duša iz telesa v večno življenje. Prav iz tega se je razvil običaj obdarovanja prijateljev s pirhi za Veliko noč. Drugi tolmačijo to zopet na ta način, da se je v postu nabralo veliko jajc, pa so jih prvi kristjani na veliko soboto razdeljevali starcem, otrokom in siromakom. Naj bo to že kakorkoli, ta običaj je zelo star v krščanski Cerkvi na vzhodu, kjer so jajce vedno smatrali kot nek simbol, saj na primer v neki koptski cerkvi v Kairu še danes nad glavnim oltarjem visi šest svetilnic in nad njimi nojeva jajca. Pa tudi v muslimanskih mošejah in grobnicah dobimo jajca kot simbol vstajenja. Na vzhodu so že v pradavnem času poklanjali jedila za Novo leto (ki se je začelo Večina Korošcev se priznava k rimskokatoliški veroizpovedi. Vendar odstotek ni vedno enak in je zanimivo primerjati številke zadnjih dvajsetih let, ki jasno kažejo nihanje, kar je verjetno tudi posledica pretekle vojne in z razsulom povezanega bega številnih ljudi. Leta 1934 je bilo na Koroškem 405.129 prebivalcev: od teh je bilo 368.839 rimskokatoliške veroizpovedi, 65 grškokatoliške, 32.657 protestantov, 460 starokatolikov, 269 izraelitov, nekaj drugih in 2.064 brez vere. Leta 1951 je bilo 474.764 prebivalcev, ki so se priznavali k naslednjim verstvom: 411.174 rimskokatoliških, 505 grškokato-liških, 46.399 protestantov, 643 starokatolikov, 16 izraelitov; 13.361 je bilo brez veroizpovedi, 281 pa ni dalo nobene izjave glede vere. Iz tega je razvidno, da so pripadniki rimskokatoliške veroizpovedi za malenkost nazadovali in pride na sto Korošcev 86,6 katoličanov, dočim jih je bilo leta 1934 še 91 odstotkov. Glede na celo Avstrijo je ta odstotek za leto 1934 90.4, za leto 1951 pa 89. Precej se je povečalo število protestantov. Leta 1934 jih je bilo dobrih 8 odst., zdaj pa skoraj 10 odst., ta številka pa je na Koroškem precej višja kot v celi Avstriji, kjer znaša zdaj 6.2 odst. Zelo se je pa povečalo število brezvercev, katerih odstotek se je od 0,5 dvignil na 2.8, v celokupni Avstriji pa celo na 3.8. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je pri katoličanih, protestantih in starokatolikih več žensk, dočim je pri drugih verstvih več možkih, zlasti pa pri brezvercih. V primeri z drugimi avstrijskimi dežela- QLa ulici Nedavno sem srečal na celovški ulici dobro mi poznanega gospoda in po par stavkih sva že bila pri dvojezični šoli. Sicer pa to za dva »šomaštra” ni nič posebnega. Gospod kolega mi začne jadikovati, da višja šolska oblast na razna vprašanja, kako je treba dejansko postopati tam, kjer se otroci upirajo slovenskemu pouku, ne daje nobenih navodil. Odgovoril sem mu, da je v odredbi iz leta 1945 kar zadosti navodil. Če se bodo on in njemu podrejeni učitelji držali teh navodil, ne bodo nikdar prišli v nasprotje z zakonom. Nato mi začne gospod kolega, ki po svojem poklicu izredno dobro pozna šolske prilike na deželi, pripovedovati, da so učitelji v veliki večini za dvojezično šolo, ker se je ta obnesla, ker je praktično pri naših dejanskih razmerah samo taka šola možna in končno tudi zaradi posebnih doklad, katere dobivajo učitelji na dvojezičnih šolah. Te ddklade so seve v polni meri upravičene, ker zahteva pouk na dvojezični šoli dosti več priprav in več dela in tudi več znanja. Na mojo pripombo, da bi odstranitev dvojezične šole za učitelje pomenila sicer izgubo doklade, da pa bi dejansko na delu ne spremenila dosti, ker se mora pač učitelj v danih razmerah sprijazniti z dejstvom, da ima v svojem razredu otroke dveh narodnosti, je dejal, da se učitelji tega dejstva tudi zavedajo. Končno pa sva oba »šomaštra” ugotovila, da bi bilo najbolj pametno držatj se tega, kar imamo, saj menda tudi novi OeVP-jev-ski predlog deželni vladi ni našel zlatega zrna, marveč je s kopeljo izlil tudi otroka. Gospod kolega pa je menda sam bil v kuhinji, ko so predlog kuhali, in bo verjetno že vedel, zakaj o novem predlogu tako misli. mi je največ katoličanov na Spodnjem Avstrijskem in na Predarlskem (Vorarlberg), kjer jih je 95,4 odst., sledi Koroška s 86.6 odst. pred Dunajem z 82.2 odst. in Gradiščansko s 85.5 odst. Protestantje so najbolj močno zastopani na Gradiščanskem, kjer imajo 14.1 odst., in na Koroškem z 9.8 odst. Brezvercev je največ na Dunaju (7.7 odst.), slede pa Štajerska (4.4 odst.), Salzburška (3.6 odst.) in Koroška (2.8 odst.); najmanj jih je na Gradiščanskem (0.2 odst.). V 11 okrožjih v Avstriji je več kot 10 odstotkov protestantov, od teh so na Koroškem Šmohor (18.2 odst.), Beljak — dežela (14 odst.) in Spittal (13.9 odst.). V 69 občinah imajo protestanti večino — na Koroškem jih je 13: Guggenberg, Rattendorf, kVeLssbiriach, Puchreit, Techendorf, Tre-besing, Afritz, Arriach, Einode, Feld am See, Fresach, Mooswald in Stockenboi. V Celovcu, Beljaku in Št. Vidu jih je nad 5 odst., kot poroča »Koroški deželni časopis”. PRAN ERJAVEC. PARIZ: koroški Slovenci (33. nadaljevanje) XIX. PRVI KOROŠKI KMEČKI UPOR IN POLOŽAJ SLOVENSKIH KMETOV OB KONCU SREDNJEGA VEKA Zelo viden razvoj so v teku visokega in poznega srednjega veka doživele tudi podložniške dajatve. Pri prostozakupnih nevoljnikih so temeljile izprva na bolj ali manj samovoljnih ukazih zemljiškega gospoda in jih je lahko tudi vedno spreminjal. Toda že od XII. stol. dalje je prišlo počasi v navado, da so se tudi pri prostozakupnih kmetijah dajatve nekako ustalile ter se vsaj *a življenja istega prostozakupnika niso spreminjale. Vedno redkejši so postajali tudi primeri, da bi bil zem-Ijiški gospod prostozakupnika kratko malo pognal s kmetije. Pri zakupnih kmetijah so bile dajatve izprva razmetoma jako majhne, ker je moral biti zemljiški gospod spričo redke naseljenosti vesel, če je sploh mogel dobiti zakupnika, da mu zemlja ni ležala neobdelana in s tem tudi brez dobička. Če se je glasil dogovor na dedni zakup, so ostale potem tudi dajatve enake od roda do roda; če f>a je bil dogovor le doživljenjski, potem je stavljal zemljiški gospod naslednjemu zakupniku, bodisi sinu umrlega, bodisi novemu, seveda lahko tudi nove pogoje. Vred-nost zemljišč in kmetij se je ocenjevala tedaj po višini dajatev, ki so bile z njimi zvezane. Že v najstarejših časih so prišle za prostozakupne in za zakupne kmetije v navado tri vrste dajatev, namreč v de-narju, v pridelkih in v tlaki. Kakor je razvidno že iz gor-nj*l» izvajanj, so bile te lahko jako različne celo pri enako velikih podložnih kmetijah istega zemljiškega gospoda. Njih določeno višino so začeli cerkveni zemljiški gospod-je že izza XII. stol. zapisovati v posebne zapiske — »ur- barje” in te so potem do XV. stol. uvedli tudi še vsi svetni zemljiški gospodje. Večje ali manjše denarne dajatve so morali plačevati že od početka skoro vse podložne kmetije. Ker je bila prva stoletja trgovina še neznatna in denar jako redek, so pomenjale denarne dajatve za podložnika tudi najhujšo obremenitev. Toda čim bolj se je z razvojem trgovine množil tudi denar, tem manj občutna je postajala ta dajatev tudi za podložnika ter postala slednjič le malenkostna. Glede na to se zaradi te dajatve proti koncu srednjega veka podložniki tudi niso pritoževali, le časih — kakor smo videli že spredaj — je prišlo do navzkrižij, v kakšnem denarju naj se plačajo. Splošno so bile uvedene denarne dajatve za posebne pravice, kakor n. pr. za uporabo vode za mline, za pravico ribolova in za slično. Ko se je namnožilo število kupcev in prodajalcev, so začeli mnogi zemljiški gospodje pobirati tudi posebne odstotke od kupnine oziroma omejevati svobodo trgovine v svojo korist če se je spremenila oseba zemljiškega gospoda, tedaj na Koroškem pri svetnih podložniki navadno niso plačevali še kakih posebnih pristojbin, pač pa pogosto pri izvolitvi novega cerkvenega zemljiškega gospoda (umeščevalnina). Pretežni del dajatev so tvorili v vseh časih pridelki. Vrsta teh se je ravnala po zemlji, za katero je bila ta najprimernejša v dotičnem okolišu, a množino so določali v mernikih. Glavni del so tvorile razne vrste žit. Ta dajatev za podložnike v začetku ni bila preobčutna, toda ko so se začele cene pridelkom jako dvigati, so začeli godrnjati proti njim tudi podložniki, a do nasprotij je začelo prihajati najprej zaradi mere, pozneje pa zlasti še zaradi novih vrst sadežev, ki so jih uvajali in jih zato stari urbarji še niso mogli predvidevati. Prav važno vlogo so zavzeli počasi tudi mali darovi ali »pokloni”. Ti so bili izprva res le pokloni in so obstajali iz glavnih potrebščin za kuhinjo zemljiškega gospoda (meso, povrtnina, sir, plečeta in podobno), a iz navade se ni razvila le redna davščina, temveč so zahtevali zemljiški gospodje tudi_ vedno nove vrste (jajca, mast. surovo maslo, perutnino, razne vrste sočivja, ribe itd.) ter slednjič sploh vse, kar so rabili (divjačino, celo krzno, stenje za svetilke, razne ročne izdelke itd.). To je seveda prav tako vzbujalo pri podložnikih hudo kri. Pri raznih cerkvenih posestvih so bili podložniki dolžni pogosti'! tudi duhovnika v dnevih, ko je prišel v dotični kraj opra-vit službo božjo, a to obveznost so polagoma spremenili v denarno dajatev. Najbolj zoprno breme za podložnika pa je bila v vseh časih tlaka, čeprav je bila ta na Koroškem vedno jako zmerna in mnogo manjša nego n. pr. v čeških ali ogrskih deželah. Čeprav so oddajali zemljiški gospodje večino svojih zemljišč v zakup ali v prosti zakup podložnikom, so vendarle večja ali manjša ozemlja obdelovali tudi v lastni upravi in sicer izpiva zgolj s svojimi nevoljniki, pozneje pa s posli in tlačani. Tlaka se je računala po dnevih dolžnega dela in to samo osebnega ali pa z vprego. Na Koroškem je bila urejena navadno tako, da je bilo n. pr. točno določeno, ko liko drv za kurjavo mora pripraviti kak podložnik, katere travnike mora pokositi in spraviti seno, katere njive preorati itd. Seveda so bile tudi te služnosti točno zabeležene v urbarjih obenem z določbami, kdaj ima podložnik na tlaki pravico do prehrane in kdaj ne. « Ako bi hoteli vse povedano povzeti, bi lahko dejali nekako naslednje: podložniško razmerje se je pri slovenskih koroških kmetih začelo ustvarjati s prihodom Nemcev v VIII. in IX. stoletju. Franki so dežele, ki so jih spravljali pod svojo politično nadoblast, upravno pač izenačevali, toda običajev in ljudskih pravic se navadno niso dotikali, zato je vladalo na Koroškem tudi cela stoletja posebno germansko (starobavarsko) in posebno slovansko običajno pravo. Na tej osnovi se je razvijalo potem do konca srednjega veka tudi podložniško razmerje kmetov do zemljiških gospodov, ne da bi se država vmešavala vanj. (Nadaljevanje sledi) iZetonsko železo, jeklo za vrata, jeklo za gradnjo mrež, cevi za vodovode in vse kar spada zraven, kakor tudi vse železne stvari in ves gradbeni material Dostavi z lastnim tov. avtomobilom na dom FRANZ NAPOTNIK Veletrgovina za železo, barve, varovalo za rastline in gradbeni material KLAGENFURT, Priesterhausgasse 24 Telefon 34-47 INTERCONTINENTALE A. G. ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET podružnica: PODROŽČICA - R O S E'N B A C H Telefon 248 - Teleg. 034-190 prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni Glasim iti^renlafn Ut prijateljem želi OfSele Ul bluej&ilaaljeue oelikanožne praznike OGLASNI ODDELEK Ghiserea Jnserenlen and Cfrreunden mUuteht ein fr o kes and (je^e^nrtes Os ter fr st DIE WERBEABTEILUNG Zveza slovenskih katoliških visokošolcev vošči vsem Slovencem na Koroškem blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja. Naj vstali Zveličar s svojo veličastno zmago nad smrtjo vlije slovenskemu narodu na Koroškem — zibelki slovenstva — novih moči v boju za svoj narodni obstoj! Umrl je eden najveqih dobrotnikov človeštva, odkritelj penicilina Aleksander Fleming Elektro-zagonske baterije za vozila Stacionarne baterije s ploščami z Veliko površino^ Telefonske baterije Akkumulatoren-Fabrik Dr. Leopold lungfer Baterije za motorna kolesa Startne baterije Radio-batterije Bistrica v Rožu - Feistritz im Rosentai (VtSjelt Oflik&ti&ens praznike, želi o$ent odftmaleem TEKSTILNA TRGOVINA F E RT A L A ŠMOHOR - HERMAGOR Vesele velikonočne praznike želi vsem j/ Vesele velikonočne praznike želi vsem cenjenim cenjenim odjemalcem in poslovnim poslovnim prijateljem prijateljem TRGOVSKA HIŠA fc Qottfned in Ignaz Qlawar HERZELE R žaga in preša za olje, tesarstvo, tvornica parketov, mlin P 1.1 B E R K UBUCE - LOIBACH PRI PLIBERKU K.UMESCHGASSE Nakup bukovih hlodov ^Velika izbim v vseh verskih knjigah — posvetnih knjigah in romanih — devocionalijah kakor vse vrste kipi in krili — stenske umetne in nabožne slike — rožni venci — para-menti in cerkvena posoda — molitveniki — nudi knjigarna in papirna trgovina „CARINTHIA“ DRUŽBA SV. JOŽEFA K 1, A G E N F U R T , Volkermarkter Ring 25. Podružnice: KLAGENFURT, Sternallee (HI. Geistplatz) 5. JV o l f s b c rg v Labudski dolini Ziegel- und Klinkerwerk Dipl.-lng. Unger-Ullmann ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE Albert Fleischmann K r o v s k i mojster CELOVEC - KLAGENFURT Wulfengasse 2a — Telefon 55-23 Vogal Viklringer Ringa nasproti d e žel-n e vlade. - Se priporoča za vsa krovska dela. Zidarska opeka votla opeka V OPEKARNI &traufylio( Dipl.-ing. HUGO RUESS CELOVEC - KLAGENFURT Strausshof, telefon 55-69 Deželna zveza kmet. zadrug na Koroškem CELOVEC - KLAGENFURT, KARDINALPLATZ 5 in vse kmetijske zadruge imajo na razpolago točasne zadružne izdelke mešane krme ter jamčijo za dobre uspehe pri uporabi za DORAST PRAŠIČKOV PITANJE PRAŠIČEV IZDEI,AVO BABV-BEEF-A Zato nudimo: VVOV — „Eiweisskonzentrat tur Schweine” VVČV — „Grundstandard lur Getreidemast” WoV — Fertigfutter tur Hacklruchtrnast” W(W — „Ferkel-Starter” (Saugferkelbeifutter) VVoV — „]ungrindermastfutter” (Baby-beef). Dobava je mogoča preko vaših pristojnih kmetijskih zadrug in prosimo, da sc obrnete tozadevno na imenovane. Karl Pfitscher KONJSKI MESAR CELOVEC, Pischeldorfer Strasse 12, tel. 55-22 Prevzamemo tudi zavarovane konje. Cc sila, koljemo podnevi in ponoči. ADOLF CAMPIDELL SLIKAR - ZLATAR - KIPAR Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA in vzidavo OKLOPNIH TABERNAKLJEV FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248 ,ySi)6ji U w&jim!“ Parna pekarna ŠTEFAN KATZ nudi najbolje vedno sveže pecivo vseh vrst. VVaidmannsdorf, Siebenhttgclstrasse 75 KLAGENFURT, Landwirtschaftliche Genossenschaft VILLACH - Filialen in Mallestig und Wernberg Kmetijska zadruga V BELJAKU — Podružnice v Maloščah in v Vernberku Landvvirtschaftliche Genossenschaft Vdlkermarkt Kmetijska zadruga r. z. z o. j. Velikovec Skladišče — mlekarna — žganjarna že & Kuge NMdsberger Celovec-Klagenfurt, Alois-Schader-Strassc 7 76(uu DCveulz RADIO - VLEK TRO pralne stroje, aparate, Urstrc KLAGENFURT, ST. RUPRECHTERSTRASSE BOROVLJE (Nadaljevanje s 6. strani g. France Grafenauer. Ker je bil tukaj slovenski volilni okraj, so tudi socialisti postavili slovenskega socialista za kandidata in sicer Etbina Kristana iz Ljubljane. Povabili so ga, naj pride in se predstavi in naj razvije svoj program. Res je prišel, povedal svoj program, ali govoriti je moral nem-ško v nabito polni Justovi dvorani. Govoril je zelo stvarno in je tudi povedal, da on ne bo izvoljen, pa tudi ne njegov nemški protikandidat Seifritz, izvoljen bo ... V dveh dneh navrh je bil izvoljen Grafenauer. V Podljubelju pa je začel delovati g. Arnuš. Ustanovil je Delavsko pevsko društvo in posojilnico, katera je imela dober promet. Ustanovil je tudi „Delavski dom”, kjer so veliko peli in igrali in tudi ženitnine so bile tam. Ko je bila stavba gotova, jo je g. Arnuš nameraval slovesno odpreti in blagosloviti. Ali nemška ošabnost j'e to preprečila s tem, da so ravno na ta dan tik za domom napravili velik lov, na katerega so povabili čez 200 lovcev. Po drugih gostilnah pa so hoteli napraviti protestne shode. Tako je moralo okrajno glavarstvo vse skupaj prepovedati. Le nekaj sivolasih rentnikov nas je še tukaj, ki smo vse to preživeli, vse druge pa je razkropila vojna in plebiscit, veliko pa jih že počiva v hladni zemlji. FOTO A FILM £//a (J)etnikiemiez BELJAK - VILLACH, 1’OSTGASSE 3 Poročne slike in slike za legitimacije, prvo obhajilo in birmo A IZDELAVA A LESNA TRGOVINA r0m(l6 DCerže Import — Export lesa Kupuje les za posek na deblu. Plača po najvišji dnevni ceni. — Lastni avtopromet. CELOVEC - KLAGENFURT Rampcnstrasse 15, tel. 29-08 P.Jle „PAGO“ brez konserviranja in barve tekoče sadje samo pri Jakob Pagitz KLAGENFURT, VVaagplatz 7 Telefon 59-73 &t. ^IvoUiUeh Sl VELETRGOVINA S PREMOGOM CELOVEC - KLAGENFURT Karfreitstrasse 14, Telefon 28-23 in 28-24 ALI ŽE VESTE T da dobite za vsako moško srajco, katero kupite pri nas BON za nov vratnik pri srajci, katero vam napravimo brezplačno? Velika izbira srajc za moške in otroke v vseh izvedbah, gotove in po meri (Hautet IZDELAVA PERILA Klagenfurt, lO.-Oktobcr-Strassc Nr. 20 O O o° O Vesele in prijetne velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem veletrgovina z vinom Sima 76uheri BELJAK - VILLACH Ringmauergasse 11 Donauleum - Stragiria - Linoleum različnih kakovosti po brezkonkurenčnih cenah Kolesa, motorji, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani ce lovSki mehanični delavnici. Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke. Johann Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschall-Konrad-Platz 1 Vesele velikonočne praznike želi vsem interesentom in znancem tvrdka Josef Kirciibaumer reparatura avtomobilov, prodaja Service — potrebščin, zaloga Semperit-obročev. OPEL prodaja in Service CELOVEC - KLAGENFURT Rosentaler Strasse 48 — Telefon 23-38 ŽENINI IN NEVESTE, POZOR! Tapecirano pohištvo, žimice (modroci), divani, foteli, prvovrstni izdelki samo pri strokovnjaku Josip Mairilsch Irž. izprašani mojster ta tapetništvo in dekoracije KLAGENFURT Priesterhausgasse I Cene zmerne. Prepričajte sel Sedaj kupite ugodno: Kosilne stroje na motorni pogon, obra-čilnike za seno, grablje za seno. kakor tudi stroje za mašinanje pri Hans Wernig TRGOVINA S STROJI CELOVEC - KLAGENFURT Paulitschgasse 13 BCorolci zanaruite pri Koroška deželna zavarovalnica za škodo po ognju CELOVEC-KLAGENFURT, Alier Pbfz 30 llGanz'<-ElekJrowerkstatten in tehnična pisarna ING. F. DULLNIG Celovec-Klagenfurt, Pischeldorfcr Str. 4, tel. 58-22 Gradba elektrarn, daljnovodov, krajevnih mrež in transforma-terjev — inštalacije vseh vrst POPRAVI LA Prodaja in zamenjava električnih strojev DOBAVA električnega orodja, motorjev, žic, raznovrstnega materiala, oglenih ščeti itd. POJASNILA in načrti KINO CELOVEC-KLAGENFURT STADTTHEATER 8.—14. 4.; „Emil und dic De-dektive” PRECHTL 9,—14. 4.: „Echo der Bcrge” 9.—14. 4.: „Ihrc grosse Priifung” DOBRLA VES 9. 4. ob 20. uri in 10. 4. ob IG. uri „Dcr frohlichc \Veinberg” 13. 4. ob 20. uri „Robin Hoods grosse Licbe” PLIBERK 9,—10. 4.: »Strassenserenadc” 11.—12. 4.: „Ich kiimnpfc um Dich” (ni za mladino) 13. — 14. 4.: „FremdenIegion” (ni za mladino)___ „Hornyphon - Rex”, radioaparat z največjo prodajalno štev. tudi na obroke pri OHO GACGL. Villach R A T H A U S So/m/ Lm/č/sčz/j (ahi/j MOBEL H^kltbfJDahft Klagenfurt, St.-Veiier-$traQe 15 Telefon 22-58 Poceni prodaja se nadaljuje STOFFSCHWEMME, CELOVEC VI a r k t p I a t z. Velikonočna ponudba — krasne pomladanske obleke z tričetrtinskim rokavom, lepi vzorci 97.— šilingov MODEN — HERTA, tigovina za gospo. Beljak, VVeissbriachgassc (Unterer Kirchenplatz). Nemški linolej — Stragula dobra talna obloga, CERNV, Celovec, Neuer Platz 8 Ortopedična delavnica Franz Trauner bandagist Klagenfurt, Lidnianskyg. 22 Telefon 47-88 dobavlja tudi na bolniško blagajno. Da sc more še bolje spati in zadovoljen biti, je samo mogoče na Okornovih modrocih, ker so strokovno osnaženi ter skrbno predelani. Zjutraj naročeni, zvečer dobavljeni. OKORN, Klagenfurt, Vdlkermarkter Strasse 1. Sanitarne naprave, centralne kurjave, vodovodne napeljave ANDLINGER, Celovec Adlei-gasse, tel. 20-52. Strokovni nasvet in brezplačni proračuni. Dobavr po tovarniških cenah. Električne črpalke. Vse na zalogi. Osi za priklopnike, železna plati-šča (Felgen), vzmeti, enoosni priklopniki, rabljeno, poceni pri: Nakup rabljenih avtomobilov. Scluottvcrtrich Runnvolf, Klagenfurt, Flatschachcr Strasse 18, telefon 37-78. Črke za portal pri Jenocl«, Klagenfurt, Herengasse 14. Papirnati možnarji vse velikosti za velikonočno streljanje pri KROTSCHMER, Cclovec-KIagcnr furt, Bahnhofstrasc. Plašči iz balonske svile, dežni in za motoriste najceneje v strokovni trgovini V. TARMAN, Celovec-Klagenfurt. Vdlkermarkter Strasse Nr. 16. Pri MODEN - HERTA, trgovini za gospo, Beljak, Weissbriachgas.se, kupite vedno dobro lepo in poceni. Vsak teden nove pošiljke raznih avto-vozov samo K&. Autozentrale POTUZNIK. Celovec - Klagenfurt. St.-Ruprechtcr Strasse. Za Veliki teden Velika izbira: KABELJAUFILET, SEELACHSFILET, SPEZIAL-NORWEGER-FILET und KABELJAU o. K. gefroren, KABELJAU, frisch, KARPFEN und SCHLEIEN, lebend ZANDER (Fogosch) gefroren, FEINFISCHE: Scczungcn, Schollen, Steinbuttcn, Angler. MARINADEN, RAUCHER-WAREN, stets frisch. SARDINEN und KONSER-VEN allcr Art. Dctailverkauf: GMEINER - FISCHF. Pcrnhartg. 4, Tel. 35-20 A L OIS GMEINER Priesterhausgasse (Fischhallc) WIEDERVERKaUFER, bitte um rcchtzcitigc Bcstcllung! Alois Gmeiner FischgroBhandlung Klagenfurt, Domgassc 22, Telefon 53-84 Telegramme: Fischgmeiner. Trgovska hiša BRUNNER Celovec- Klagenfurt Vseh vrst in pasem enodnevnih piščancev izdaja vsako sredo in četrtek, dnevno pošiljanje po pošti in železnici. Kokošja farma JELBLHOT Lastnik: Franz in Josefa ZUBER KLAGENFURT, Auer-von-Welsbachstrasse 17 Vesele velikonočne praznike! RICHARD SCHERZER MODERNE ŽELEZNE KONSTRUKCIJE, PORTALI CELOVEC-KLAGENFURT, Priesterhausgasse 3 Telefon 52-71 I. FACHWERKSTATTE EUR AUTOKCHLER Hod (fui KLAGENFURT, Kumpfgasse 20 Ncue Anfcrtigungcn und Repara-turen — Raschc Bcdienung, ange-nehme Preise! Oblasti, uradi, službena in 9 strankarska mesta, pozor « Nor i Zahodno-ncmški razmnoževalni stroj „1 D E A L”. Dva cilindra, avtomatično dovajanje papirja, z vihtečo mizico za papir, premesten linčal za pa pir in avtomatični štcvc. Ta stroj lahko dobite za 2995.— šil. in si ga ogledate pri „Papierkdnig” ANTON NOVAK Klagenfurt, Fcldm.-Conrad-Platz 2, Tel. 58-12 kakor tudi vsa druga velikonočna darila poceni. d Hiša dobrega pohištva 4 PREDNOSTI: 1. Ogromna izbira — nad 100 kompletnih pohištev 2. Najboljše in najcenejše pohištvo v Avstriji. — Spalnice iz trdega lesa samo 3.900 šil. 3. Plačila na obroke brez obresti 4. Dostava na dom z lastnim posebnim avtomobilom. STAOLER-NOBEL KLAGENFURT VELIKI TEDEN V SLOVENSKI CERKVI V slovenski cerkvi v Celovcu je na veliki petek in veliko soboto Najsvetejše izpostavljeno v božjem grobu od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Zvečer ob % na7 rožni venec in blagoslov. Na veliko soboto ob 7. uri zvečer slovesno vstajenje. Na veliko noč ob pol devetih slovesna božja služba. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja 10. 4.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo. — Ponedeljek 11. 4.: 7.20 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — Torek 12. 4.: 13.55 Poročila in objave. Zdravniški vedež. Predstavljamo vam: Rožanski trio. (Ponov.) — Sreda 13. 4.: 13.55 Poročila in objave. Iz domačih logov. Poje moški zbor iz Šmihela pri Pliberku. Vodi: Zdravko Hartman. 18,45 Slovenske popevke. — Četrtek 14. 4.: 13.55 Poročila in objave. Razvojne črte slovenske proze. (XIV). — Petek 15. 4.: 13.55 Poročila in objave. Trdi orehi. Oddaja ugank za staro in mlado. 18.45 Polke in valčki za vesele ljudi. — Sobota IG. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. športni obzornik. 18.30 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi. (Voščila). — Nedelja 17. 4.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo po zdravljamo in voščimo. DAMSKE PLAŠČE MOŠKE OBLEKE najboljše kvalitete in kljub temu poceni pri rpl(ikner okg. BELJAK, HAUPTPLATZ NR. 28 o ČJCftitok FRANC . /liertti kupim iglasti les, tudi stoječ specialiteta: Trami uso Trieste Brnca pri Beljaku Fiirnitz bei Villach Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem L. MAURER CELOVEC - KLAGENFURT, ALTER PLATZ 35 PERILO - BLAGO -VOLNA Brez SCHLEPPE-piva bi žeja biva RADIJSKI APARATI, ELEKTR. POTREBŠČINE. DVOKOLESA, ŠIVALNI v STROJI. - Na obroke! (Hadifr KERN KLAGENFURT, BURGGASSE, TEL. 24-01 Naša darila za Veliko noč: Tisoči metrov novo jmspelega blaga za obleke, kostume in plašče za pomlad poceni in kakovostno. Hubertu* plašči z dvojnim sedlom, zeleni in sivi, vseh velikosti .... 296.— Škotsko volneno blago, v vseh barvah, za obleke in krila, 145 cm široko .... 25.90 Everglace različnih barv, 90 cm .... 7.90 Kayč za srajce in bluze razi. barv, 90 cm 7.50 Volneno blago za damske obleke, razi. vzorčastih barv, 140 cm.....................19.75 Gradi za modroce, 130 cm širok .... 19.— Posteljnina, čisti bombaž la, 150 cm Sit. . 16.90 Domače obleke..............................29.— Damske kratke nogavičke, različnih barv 1.90 Damske jutranje halje......................49,— Moške obleke iz modnega ševijola, s svileno podlogo ........ 198.— Otroške obleke od.........................140.— TRGOVSKA HIŠA KOROŠCA (llML&ekad&ifi CELOVEC - KLAGENFURT, Bahnhofstrassc 7 NA ŽELJO PO POŠTI IN NA OBROKE! List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik-Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 tlela rje letno. Odpoved za en mesec naprej - Lastnik m izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri Št Jakobu. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec. Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.