List št. 35.
Priporočilo laške  detelje (Inkar-
natklee *).
Laska detelja, po lepim rude čim cvetji po nemško „Inkarnatklee" imenovana, se seje prav pogostama po ravninah Primorskiga. Koj po žetvi pšenice perve dni maliga serpana zorjejo sterniše, in o 14 dneh, če je namreč kaj dežja, ga preor-jejo, ajdo sejejo in setev z brano prevlečejo in beržv potem sejejo laško deteljo.
Ce pa namesto detelje turšico le za slamo sejejo, se dežja ne čakajo, ampak turšico z laško deteljo vred berž po pšenični žetvi podorjejo.
Celo jesen, zlasti po žetvi ajde ali turšice, ki ste detelji dobro senco delale, se vedno bolj detelja ukorenini, tako da drugo pomlad že dostikrat v začetku majnika deteljše v nar lepšim cvetji stoji. Sedaj se pokosi, sterniše preorje in na novic gnojeno njivo se seje turšica.
Da se te detelje, ki le eno leto terpi, vedno več po Goriškim seje, si je ondašnja kmetijska družba nar več prizadjala, zlasti pa neutrudljivi oberstar g. Katinelli, ki je dveletnemupoljskimu kolobarenji, ki je na Goriškim navadno, laško deteljo takole vverstil: o pervimletu turšica, gno-
*) Iz tednika Stajarske kmetijske družbe »Wochenblatt der steierm. Landwirthsehaft-GeselIschafU, To priporočilo po-terdijo tudi skušnje na Krajnskim.
jeno; potem  repa;  —  drugo  leto   pšenico  kot pervi sad, kot drugi sad ajda z laško deteljo.
Laško deteljo sejejo že zdavnej našpanjskim, v Toskani, na Rimskim in v južnim Francoskim; od tod se je razširila tudi v bolj severne kraje Francoskiga, tako da jo bojo imeli kmalo po vsim Francoskim. IzLaškiga se je razširila v naše Primorske dežele, na Horvaško (in tudi že naKrajnsko).
Vse tiste dežele, vkterihimajo ajdo ko drugi letni pridelk, ker turšica in vinska terta raste, so pripravne za to koristno deteljo.
Laška detelja se pa posebno zavoljo tega zamore priporočiti, ker se da med dve žitni posetvi vverstiti, brez dabiza-volj tega pridelk žita manjši bil, ampak ga še le pomnoži, zato ker s svojimi gostimi korenincami tudi debelo zemljo do dobriga zrahlja. To je pervi veliki dobiček.
Ni se tedaj bati, da bi laška detelja moč zemlji vzela, če se le pokosi preden v seme gre.
Drugi veliki dobiček pa je ta: da kmalo spomladi ima kmetovavec že veliko klaje za živino, preden jo še drugod kaj pridelati zamore — in ravno zavoljo tega je laška detelja vsim tistim kmetam in vsim tistim krajem na vso moč priporočiti, ki imajo malo se-nožet in malo klaje in le večidel žito sejejo.
Reklo se je, da ta detelja, ki je iz gorkih krajev k nam prišla, ni za naše kraje in se zverže v naših krajih.
To je prazna govorica; laška detelja rase divja okoli Tersta in na Primorskim ne le v ravninah in poleg morja, ampak tudi višji pod gorami. In kar še bolje poterdi, da se tudi pri nas povsod laška detelja popolnama dobro obnašati zamore, kjer ajda kot drugi sad dozori, kjer turšica in vinska terta raste, je pa to, da se je ona že celo po severnim Francoskim zaplodila.
Reklo se je dalje tudi, da živina laške detelje zavolj kosmatih steblic in perjic rada ne je, — pa tudi to ni res; živina jo rada je. Da laška detelja ni tako tečna kakor naša navadna, in da krave po nji toliko mleka ne dajo, kakor po navadni, je res, — ali kolikor je v tem laška detelja memo navadne manj vredna, je pa v tem več vredna, da je sme živina presne (frišne) veliko povžiti, brez vse nevarnosti, da bi živino po nji napenjalo.
Laška detelja se na vsaki zemlji, kjer pšenico ali rež sejemo, dobro obnaša, — v tacih krajih pa, kjer je podnebni zrak (ijufQ bolj mokroten^ se zamore tudi v slabeji zemljo sejati.
—    138   —
Za setev se raj ta 130 funtov semena z luskinami (plevami) vred na 1 oral. Le enkrat se kosi. Pridela se je 60 do 75, tudi 90 centov in še več na oralu.
Pri jesenski setvi se ravna bolji ali slabji pri-delk po vremenu spomladanskim; ne manjka spomladi dežja, je pridelk gotovo dober, — je pa spomlad suha, je pridelk veliko slabji.
Kdor si hoče semena laške detelje pridelati, jo zamore tudi zgodej spomladi že mescasušca vsejati; se ve da takrat vsejana detelja ne dorase popolnama svoje visokosti, vunder vsako zerno da 10 do 20 zern za seme konec maliga serpana.
Kakor hitro začne detelja rujavkasta prihajati, naj se pokosi, ker se scer veliko semena otrese.