MARIBORSKIH ŠTUDENTOV »KATEDRO« mariborskih Študentov izdaja Zveza Študentov Jugoslavije Odbor mariborskih visokošolskih zavodov * Urejuje uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik je Vlado Golob • Katedra Izhaja vsako drugo sredo, e Naslov uredništva je: Maribor. Gregorčičeva 30. telefon 35-96 e Tekoči račun: 604-13-3-501 (za Katedro), e Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« e Rokopisov ne vračamo. • Cena: 30 din. MARIBOR 7. NOVEMBRA 1 f42 III. LETNIK ŠTEVILKA 3 li* III ’ џМ1 w И i "ади... Prišel je iz Sole. iz tovarne ali s polja. Mlad človek je, ukaželjen in vesel. Visoka šo-,• la je zanj vir znanja simbol resnosti — zadnja preizkušnja pred vstopom v življenje * Postal je Študent in od študentskega življenja pričakuje mnogo — ne samo intelektualnega napora, ampak tudi intelektualne razgledanosti Predstavlja a,- da bo svoje kolege, s katerimi deli prostor v predavalnicah, srečaval tudi v gledališču, na koncertu na športnem igr.šču. na sestanku v društvu tehnike in na plesu V njem gori želja, da bi spoznal vse. kar oa obdaja in kar mu je bilo doslej prikrito. Hoče se uveljav.ti v družbe- nem in političnem življenju, si nabrati vsestranskih izkušenj in pomagati pri izgradnji sveta, v katerem živi. Zasleduje družbena dogajanja in ve, da ga lahko le kombinacija strokovnosti in splošne razgledanosti usposobi za izvrševanje nalog, ki jih družba postavlja predenj Takšne so predstave o študentskem življenju, s katerimi vstopi mlad človek v visoko šolo. A kmalu spozna, da so to le s a nje. Prvi dnevi študentskega življenja ufn k - soba - hrana - denar. To je kruta realnost, s katero se spoprime in ki zrušj njegove sanje. Kaj je krutega na tem, se boste vprašali; študent mora obiskovati po osem in še več ur predavanj in vaj dnevno, študijski program obsega v dveh letih dvajset in običajno še več izpitov poleg diplomskega dela, že prvi dan mu povedo, de skoraj ni realnih možnosti za kontinuirano nadaljevanje študija na drugi stopnji, za učne pripomočke mora takoj odštet, čedno vsoto, za borno opremljeno, mrzlo sobo plačuje več tisočakov, hraniti se mora v edini menzi, kjer znaša mesečna oskrba od 10.000 do 12.000 dinarjev. štipendija, ki jo prejemajo le srečniki, redko presega 12.000 dinarjev. Preprosta računi ca nam ras* gali krutost takšnega položajih Razčistimo najprej materlalfMi plat, ki Je enostavnejša In naj-« bolj neposredne: x dinarje* za soboto d- 10.000 do UM za hrano = okoli 16.000 di« narjev na mesec. Povprečni dohodki: 12.000; razliko lxra-< čunajte sami. Živeti je treba — zatorej honorarne eapo-> slitve Časovna računica Je bolj za_ motana in nevarnejša: povprečno osem ur dnevno v šoli (razen v soboto ki nedeljo) — vsak mesec pripraviti najmanj O • NADALJEVANJE stran 2 ^Ц1Н111Ц)1и1М1Ш'1№Р'иЦЦЈЈШ111Ш)Ц!1Ц!'1и)Ј|ЗДЦ||,|:>......... Obveščanje občanov-spodbudo za sodelovante nadaljevanje Načelu javnosti lahko prisodimo dve funkciji — obve-ščanje o obravnavah možn h alternativah zavzetih sklepih in njihovih utemeljitvah — in drugo nenehno zasledovanje Izvrševanja sprejet h sklepov Tu moram omeniti predvsem pomembnost obveščanja zaradi kontrole trošenja družbenih sredstev, ki so namenjena za izvrševanje posameznih sklepov Men.m namreč, da bi občani brez dvoma večkrat grajali neracionalno izkoriščanje testnih sredstev posebej v delu komunalnih organizacij, naložb družbenega standarda in podobna. Omenil sem že potencialno nevarnost uveljavljanja subjektivističnih tendenc in tolmačenj, kjer ne moremo žal izvzeti niti organov družbene-nega upravljanja Ta ugotovitev izhaja iz vsakdanjih do- Namesto uvodnika Se malo (asa je ostalo do letnih skupščin Združenj študentov na šestih mariborskih visokošolskih zavodih Le-te naj bi bile do 20. novembra, tako da bo lahko osrednja skupščina do sredine meseca decembra. Pregledati uspehe in neuspehe študentske organ, po posameznih šolah ne bo lahko delo. Toliko faktorjev vpliva na aktivnost študentov, da se za skoraj vsakim »da« krije tudi »ne«. Prevelike aktivnosti ni mogoče pričakovati pri tolikšni preobremenjenosti in takšni raznolikosti študentov. Premalo je bilo sistematičnega dela, premalo tiste zavzetosti, ki je študentski organizaciji dajala vedno svoj čar Skupščine bodo morale ob analizah dosedanje aktivnosti v toliko konkretizirati program dela Zveze študentov, da bodo vsi študentje kolektivno reševali svoje probleme, nikoli na izpolnje-", vanje nalog naložili na palčico aktivistov. C Odgovor na vprašanje, kaj . pomeni Združenje študentov na vsaki šoli, pa bodo dali udeleženci skupščin sami v ' svojih razpravah. Dotakniti se bodo verjetno vseh vprašanj, ki zanimajo študente: uspešnosti družbenega upravljanja, preobremenjenosti, idejnosti pouka, socialnoekonomskih vprašanj, zdravstva, učnih programov, iz-venštudijskega delovanja in še in še. godkov, ki jih zasledujemo preko sredstev za javne obveščanje. Problema vez in poznanstev še vedno nismo rešili, predvsem po krivdi nezadostne obveščenosti občanov in volilcev na sploh. Za avtoriteto se tlidj še mnogokrat skriva osnovna negacija družbenega upravljanja — individualno, subjektivno pogojeno odločanje. Ne moremo zanikati dejstva, da so individualne odločitve včasih za uspešno poslovanje potrebne, vendar naj ne bodo nikoli ekskluzivne. Le dosledno upoštevanje načela kolektivne odločitve lahko zagotovi enakopravno reševanje nasprotij, ki sem jih analiziral v pričetku razprave. V zvezi s tem vprašanjem se seveda pojavlja tudi problem obsega kompetenc izvršnih (upravnih) organov družbenega upravljanja Njihove funkcije morajo biti omejene semo na izvrševanje kolektivno sprejetih sklepov, ne pa da si v mnogih primerih lastijo pravico odločanja. Delovati pa bi morali seveda kot strokovni svetovalci pri delu kolektivnih organov. Le tesna koordinacije strokovnosti in kolektivnega odločanja lahko prispeva k vzgoji socialistične družbene zavesti. Podrobnejša določila o delu vseh skupščinskih organov pa bodo seveda našle svoje temelje in načela v občinskih statutih. KONSTRUKTIVNA KRITIKA -ODPRAVLJANJE NASPROTIJ Gotovo je, da se bodo pri delu pojavljale slabosti in na-n pake, zato menim, da bi lahko konstruktivna kritika služila kot važen činitelj odpravljanja nasprotij. Seveda je pogoj za takšno kritiko javnost dela organov in dobra obveščenost občanov. Če naj bo kritika objektivne in konstruktivna, je nujno, da upošteva načela splošnega družbeno gospodarskega razvoja in da se odločno vzdržuje vsakršnega oportunizma Pravtako je pomembno, da je zajamčena svoboda dobronamerne kritike, čeprav včasih ne bo popolnoma objektivna saj od vseh ne moremo pričakovati najvišje stopnje družbene zavesti. Prepričan sem, da so prav konsekvence, ki so v posameznih primerih neupravičeno prizadele občane, ki so kritizirali, objektivnost in živahnost kritike precej okrnile. Predvsem je važno zagotoviti dosledno uveljavljanje ustavnih načel tam, kjer je materialna neodvisnost nosilca kritika bistveno ogrožena. V zvezi s tem je potrebno zagotoviti dopolnitev ustavnih načel z ustreznimi zakonskimi določili. Javne diskusije in-polemike — v nekaterih bistvenih vprašanjih družbenega standarda celo referendumi — bi tudi lahko mnogo pripomogli k razjasnjevanju pojmov .n boljši družbeni aktivnosti. Sredstva in metode javnega obveščanja vsem nalogam še tudi niso dorasla, predvsem kar zadeva zahtevo po vsebinski jasnosti in bistvenosti obveščanja. Največkrat so obvestila le*izvlečki in številni po-datk brez preve vsebine -n morebitnega nakazovanja razprave. IN MI . . . 0 Mladi izobraženci bodo 0 morali odigrati pomembno 0 vlogo pri nadaljnjem uve-0 ljavljanju ustavnih načel 0 našega družbenega razvo-0 ja. Čeprav je torišče naše-0 ga dela razdeljeno na raz-0 lična področja, najdemo v 0 vseh enak element — druž-0 beno upravljanje. Prizade-0 vati si moramo, da bomo 0 tam z znanjem, ki ga pri-0 dobivamo, prodrli z znan-0 stvenim tolmačenjem druž-0 benih pojavov in nakazo-0 vali tudi primerne rešitve 0 družbene problematike. Franjo Vizjak HUOVADK' STUDIO? (Nadaljevanje s 1. strani) en izpit (vsak dan povprečno po štiri ure) — urica na dan za zaslužek — to znese 13 ur dnevno. Pnštejmo še uro ali dve za dnevne obroke, zadrugo in odmor — pa vidimo, da komaj ostane časa za prepotrebni počitek. Tako izrabi študent svoj delovni dan in zadosti pri tem le eni svoji potrebi — preživljanju, m eni dolžnosti — študiju. Ali je s tem zadoščeno vsem zahtevam, ki jih postavljamo pred študenta, da bi postal popoln človek. Vedno znova poudarjamo, da ne potrebujejo le strokovnjakov, mar- Priznati moram, da razgovor ni bil točno ob dveh, ker sem se zamudil pri kosilu (v samopostrežbi je ob tem času gneča), vendar mi je uspelo kljub temu pogovoriti se s tovarišico Leo Do-majnko, knjižničarko v študijski knjižnici. V katerem letnem času je največ dela? Pri nas je skoraj vedno polno. Največ pa seveda od oktobra pa do konca maja. S katero vrsto obiskoval- cev imate največ sitnosti? Najbolj nestrpni so maturanti s svojimi maturitetnimi nalogami. Najprej iščejo najrazličnejše knjige, potem nekaterih sploh ne rabijo, tisti pa, ki jemljejo posamezne letnike časopisov, povzročajo z listanjem takšen hrup, da ostale motijo pri delu. Vendar pa tudi študentje niso pri vsej stvari nedolžni. Ti se zelo radi pogovarjajo In hodijo sem ter tja (čik-pavze). Zakaj ste iz foyerja od- stranili stole in mizo? Ali ne menite, da bi bilo lepše in udobnejše, če bi bili tam? Tudi jaz mislim tako, vendar pa je ta oprema doživljala žalostno usodo. Stoli so bili preobremenjeni (saj sta na njih sedela po dva ali celo trije), tako da smo jih morali odstraniti — potem, ko so bili že uničeni!? Koliko knjig in revij vam izgine vsako ieto? O izginjanju oziroma kraji ne morem govoriti. Dogaja pa se, da novinci-bruci pozabijo vrniti izposojene knjige, tako da jih dobimo šele po nekaj dnevih. V našem sedemletnem delovnem stežu pri tej ustanovi ste gotovo doživeli mnogo zanimivega. Ali bi mi lahko povedali kakšen značilen dogodek? Tega je mnogo. Kjer se zadržuje mladina, je vedno živahno. Po svoje duhovite stvari pa nam po navadi pripravijo novinci. Kot najbrž veste, je na vratih čitalnice lepo z velikimi črkami napisano »ČITALNICA«, pod tem pa »TIŠINA« in »Ne trkaj«. Neko popoldne je bila čitalnica nabito polna in v njej — seveda slučajno — popolna tišina. Nenadoma zaslišimo glasno trkanje Vrata se odpro in med njimi se pojavi mladenič in me glasno (ne vem, kje je zmogel toliko glasu!) vprašal: »Oprostite, prosim, ali je tu morda čitalnica ?«(!) (Komentar ni potreben.) V. D. več ljudi, ki bodo živeli in ustvarjali. Živeti pa nočemo kot roboti, ki ne čutijo in ne mislijo. Življenje naj nam nudi tudi možnost za plemenitenje duha in krepitev telesa. Živeti nočemo samo de. set let, dvajset let v nevzdržnem tempu in nato... V šoli se učimo, a učimo se skoraj le ponavljati to, kar so povedali in napisali drugi. Ma. lokdo nas uči misliti, razvijati naše misli — malokdo nas izpodbuja k ustvarjalnemu delu. Velike študijske zahteve, ki so pred nami, nas ženejo k površnosti, občasnemu delu in zadoščevanju formalnosti. Ostri študijski pogoji često ustvarjajo malodušje, ker se opirajo na formalizem in zapostavljajo človeka, mladega človeka. Malokdo ve, kaj se skriva za obrazi študentov, ki sede v klopeh in z zanimanjem poslušajo. Tuje so nam ambicije in želje posameznikov. Kje so podatki o udejstvovanju študentov v kulturnem, družbeno-političnem in športnem življenju komune ? Ne objavljamo jih, ker so tako neznatni, da nas je sram. Koliko mladih študentov ali pro- izvajalcev se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem? O tem molčimo, ker nimamo česa povedati. Zakaj morajo nekateri študentje prekiniti ali vsaj začasno opustiti študij? Ne zmorejo telesneg* in duševnega napora, ki ga intenzivni študij zahteva. Etične in estetske vrednote življenja so pri vzgoji mladih skoraj popolnoma zanemarjene. — Kam vodi to? Res je, da naša družba nujno potrebuje strokovni kader, vendar se vprašajmo, ali ni to kratkovidna politika, da sedaj ustvarjamo pogoje za posleda--; ce, ki jih bomo morali pozneje odpravljati? Tudi ekonomika takšne računi ce ni preveč prepričljiva. Cilji našega družbenega razvoja so obsežni in zahtevni. Terjajo temeljito znanje, razgledanost in plemenitost ter seveda primerno fizično kondicijo. Naš cilj prav gotovo ni izčrpati in omejiti v kratkem obdobju aktivnosti, vitalnost ustvarjalnosti mlad h, zato se moramo nad navedenimi dejstvi resno zamisliti in pričeti o njih razpravljati. Sedaj je še čas, zato pohitimo, da ne bo prepozno! Marija Vizjak Imaš potovalno torbo, v njej povsem neoguljen index, mešane občutke zmagoslavja, strahu, upanja in obupa, skrito nostalgijo za domom in veliko željo. Če te kdo vpraša, kaj študiraš, modro odvrneš, da tehniko ali agronomijo ali kaj tretjega in skušaš samozavestno prikriti, da si še bruc. Potem te navadno spravijo v zadrego z vprašanjem: »Kje stanujete?« »Zaenkrat še nikjer — morda vi veste...« In v tvojih očeh se vžge plaha iskrica. Z iskrenim obžalovanjem naglo odkimajo in se odpustljivo nasmehnejo. Izdal si svojo brucovsko nebogljenost. Obredeš vse študentske in dijaške domove ter internate — seveda brezuspešno. Nisi vložil prošnje s priporočili. Potem si kupiš časnik, sedeš s potovalno torbo na klop, žvečiš sendvič in hlastaš za malimi oglasi:... Sobo išče študent... Absolvent išče sobo, plača vnaprej ... Za opremljeno sobo inštruiram srednješolca ... Sobo oddam študentu, ponudbe pod »5.000« ... Sobo iščem ... Sobo iščem ... Sto študentov išče sobe, deset jih najde. Ti si sto prvi. Računaš. Deset od sto imaš možnosti. Herojsko se vržeš na lov. Dva dragocena naslova. Ulic ne poznaš. Nekdo te pošlje na levo, drugi ne desno, tretji zmigne z rameni. Miličnik se te strokovnjaško usmili in te pošlje na avtobus. Ni preveč blizu. Z avtobusom samo dobrih dvajset minut. Zbereš vso splahnelo samozavest in pritisneš ne zvonec. Roka se ti trese. Obraz razpotegneš s trudom v najbolj prijazen, zadržano spoštljiv in ponižen smehljaj: »Oprostite, prosim, tukaj oddajate sobo?« S hladnim zanimanjem in gospodovalno držo pustijo, da izgovoriš jec-1 ja je prav vse do konca. Kako bi bil pripravljen, če bi bili oni morda pripravljeni, z ozirom na okoliščine idt. Po premoru, ki ima melodramatičen učinek, ti brez obžalovanja servirajo: »Zal, že oddano. Ste že četrti, ki je prišel zastonj.« Tisočkrat se oprostiš, ker si motil in pošlješ pred zaprtimi vrati vse skupaj k vragu, medtem ko z olajšanjem vzdihneš. Prva preizkušnja je prestana. Prva preizkušnja P°~ nižnosti in spoštljivosti, ki je nisi vajen. Utrujen si in naveličan. Kaj šele bo? Odpelješ se v povsem nasprotno smer. Ponudba pod »5.000«. Računaš. Vsega skupaj dvanajst tisoč. Dvanajst minus pet je sedem. Knjige, papir, pribor za risanje, kurjava, elektrika, cigarete, hrana. Hrano lahko zmanjšaš na minimum, če discipliniraš prebavo. Cigarete? Črtati nemogoče. Kurjava? — Oblečeš pulover, hlače, trenirko, se zavališ v posteljo in pokriješ do brade. Deloma črtati. Spet stojiš pred vrati. Roka, ki pritiska na zvonec, je mirnejša, »Prosim, tukaj oddajate sobo?« Zmeden človeček se prime za glavo in strmi sovražno vate: »Jaz ničesar ne vem! Pridite takrat, ko bo žena doma. Kar pojdite, jaz vas ne potrebujem. Dva študenta sta dovolj, se vam ne zdi?« Preden utegneš vprašati, kdaj se vrne žena, stojiš pred zaprtimi vrati. Od razočaranja ti preblisne ideja skozi možgane. Brez pomisleka pozvoniš pri sosednjih vratih. »Povedali so mi, da tukaj oddajate sobo za študente.« Napeto pričakovanje se sprevrže v osorno nedostopnost: »Kdo vam je to natvezil? Za študenta? Nikoli!« Nekaj mora biti v tvoji pojavi neskončno klavrnega in žalostnega, kajti kazalec skrivnostno pokaže navzdol in prišepne s skritim posmehom. »Poskusite spodaj. Gospa živi sama.« Upanje ti sije k obraza v pritličju. Gospa je zelo prijazna. Dobro negovana, s prstani in ogrlicami. Povabi te v salon. Po mehkih preprogah hodiš in se topiš od vljudnosti. Soba je čudovita. Soba s centralno kurjavo in sijajno staromodno opremo. Soba s težkimi zavesami in knjižno omaro. Galantno ji ponudiš cigareto. To je življenje! Droben črviček gloje v no-: tranjosti. Lepa soba. Prelepa za tvojih’ dvanajst tisoč. »Koliko, gospa?« »Osem,« zagrnili prijazno gospa Z najslajšim glasom in se ti zapeljivo nasmehne. Nestrpno se presedaš. Dva^ nejst minus osem je štiri. Črtati vse. »Gospa, študent sem. Ne bi zmogel toliko.« »Toliko! Oprostite, to Je soba, ne zaboj!« Najslajše gospa ne pozna sentimentalnosti in te milostno postavi pred vrata. V želodcu ti zakruli poldne. Naveličano, obupano, divje. Žalostno otepaš kosilo v menzi, ki ti ne gre v slast in ničesar ne razmišljaš. »Glej ga, bruca! Kaj študiraš?« »Kako bi prišel do sobe in kljub temu ostal še nekaj časa živ,« odvrneš brez vsakega zanimanja in sovražno ošineš veseli obraz. »Potem pojdi lepo z menoj.« Ponoviti mora, ker ne verjameš. »Ti veš za prazno sobo?« »Prazna sicer ni. Pet nas že stanuje v .kasarni’. Polagoma smo odfrčali vsak iz svojega gnezda Dve noči sem spal na postaji, tretjo noč sem se dal zapreti kot razgrajač, četrtega dne pa sem odkril dobrotljivega samca, ki ni vedel kaj početi s prostorno sobo. Zbral sem svoje brezdomce in tako smo se nastanili v naši »kasarni«. Res da je pod njo hladilnica nekdanje mesarije, a soba je soba in stara postelja se že kako najde. Plačamo vsak po dva tisoč in delamo, kar se nam zljubi.« Če si bruc — tabula rasa — se ti zdi vse to grozljivo imenitno in končno: našel si streho nad glavo. Dvanajst minus dva je deset. Več kot imenitno! In če je pod sobo hladilnica, kaj zato. Spomniti se moraš le, da je dvanajst minus osem štiri in ti postane takoj zelo vroče. Samopostrežna restavracija je velika pridobitev, toda ... (o tem več v naslednji številki). Na VTŠ se je letos vpisala že četrta generacija, torej sodi šola med najstarejše visokošolske zavode v Mariboru. Žal pa je po številu izdanih učbenikov oziroma zapiskov pre-davanj med zadnjimi v Mariboru. Predmetnik na vseh petih oddelkih VTŠ je dokaj obsežen. Obsega približno 25 predmetov. Tako odpade na vsak predmet, če hoče študent (in to mora) v predpisanem roku končati, tri tedne do mesec dni študija. Pri tem smo vračunali šestmesečni absolutorij, nismo pa upoštevali, da je potrebno v tem času tudi diplomirati. Poleg tega je brez dvoma vsaj deset predavateljev prepričanih, da sta za nji->v predmet potrebna najmanj dva meseca študija, še nihče izmed predavateljev pa ni dejal, da je njegov predmet možno naštudirati v enem tednu. Ob takšnih pogojih stari način študija, ko so študentje zbirali znanje .z različne domače in tuje literature n več mogoč. Za vsak predmet mora biti na razpolago le en učbenik. ki pa naj zajema vso snov, ki jo mora študent obvladati. Zal so se uprava šole, pa tu. di posamezni predavatelji, za to doslej še premalo potrudili. Kot opravičilo bi morda lahko veljalo, da na šoli predava mnogo honorarnih predavateljev, ki nimajo časa za pisanje in Izdajanje zapiskov tehniških predavanj Materialna plat izdajanja zapiskov s predavanj ne bi smela zavirati, saj so študentje pripravljeni (čeprav težko) plačat precejšnje zneske zanje Razen tega se takšno varčevanje maščuje tako. da Imamo v tretjem semestru, zelo majhen odstotek vpisanih, pozneje pa še manjši odstotek študentov z diplomo v rednem roku Tudi bojazen pred kritiko zaradi morda slabše kvalitete zapiskov, do česar lahko pride zaradi prenaglega pisanja, ne sme ovirati izdajanja zapiskov predavanj Neobjektivni kritik; se bomo izognili s podnaslovom: Zapiski predavanj — za mtemo uporabo. Praksa je pokazala, da je doslej večina študentov zaradi naglega tempa študiranja študirale izključno le po lastnih zapiskih predavanj. Zapiske bj bilo treba izdajati v manjši nakladi — tako bi lahko bila vsaka naslednja Izdaja kvalitetnejša, izpopolnjena s starimi in novimi dosežki, do katerih bi medtem prišlo. Tudi pri postopku izdajanja zapiskov bi bili lahko hitrejši in bolj elastični. Mnogo zapiskov predavanj je bilo namreč že napovedanifi, izdanih pa je Бн lo razmeroma malo. Študentje si želimo, da bi pri pisanju in izdajanju zapiskov na Višji tehniški šoli prišlo v kratkem do sprememb. Le tako bomo lahko tudi mi vračali družbi to, kar nam vsak dan sproti daje in kar Od nas zahteva. -m Vsestransko pomoč študentom Iz nerazvitih držav Skupščina ljubljanskih študentov Ljubljanski študentje so Imeli 23. okt. 17. redno letno skupščino. Referat »Idejnost pouka na univerzi« je dokaj konkretno obravnaval raven idejnosti pouka na posameznih fakultetah, zlasti je poudarjal potrebo po stalnem vskJejevanju programov z aktualnimi problem' v vsakdanji praksi. Referat je kritično ocenil znanstveno raziskovalno delo. zlasti na področju družbenih znanosti. Študentje Tišjih letnikov predstavljajo neizkoriščen potencial, zato bi jih bilo treba usmerjati v znanstveno delo. Na tehničnih fakultetah je vprašanje idejnosti specifično. Tu imajo v programih Uvod v družbenoekonomsko vzgojo, toda ta predmet često pade na srednješolsko raven in gledajo nanj kot na nekaj nepomembnega. Poudaril je tudi vlogo ZŠJ na področju idejno-vzgoj-nega dela, ter pri večjem angažiranju študentov v organih samoupravljanja no fakultetah. V razpravi so udeleženci skupščine obravnaval razne oblike svobodnih aktivnosti, kjer se bo morala organizacija še bolj angažirati v pribli- ževanju športa in kulture čim širšemu krogu študentov. Obravnavali so tudi vlogo študentskega tiske, vpliv socialnih razmer itd. Kritično so ocenili tudi politiko štipendiranja; pri tem bi morali angažirati predvsem pokrajinske klube, ki morajo predstavljati zvezo med študenti in njihovimi domačimi kraji. F. H Brucovsbe prireditve 0 čem boš razpravljal na skupščini združenja študentov? Na mednarodnem študentskem seminarju v Avstriji so vzbudile zanimanje nekatere misli v predavanjih univ prof. Kindermana in Hirschberga. Prof K nderman Je med izvajanjem o vzgoji mladih — ko je govoril o študiju afriških in azijskih študentov na evropskih univerzah — poudaril, kako zgrešeno je, da si nekatere države prizadevajo za vsako ceno na te študente politično vplivati, in to ne samo po Izvenštudijskih dejavnostih in propagando temveč tudi s samim programom študija S tem pa jih odvajajo od čim globljega spoznavanja objektivnih resnic in zakonitosti družbenega razvoja To rodi seveda slabe posledice pri njihovem delu po vrnitvi v lastne dežele, kjer vladajo povsem drugačni objektivni pogoji, ki diktirajo tak ali drugačen politični razvoj; slabo pa Je tudi zato. ker vpliva na zaostrovanje starih političnih nasprotij. Zato naj bi v glavnem univerze težile za tem, da bi te študente vzgojile v znanstvene družbene kritike In analitike, ki bi znali prou- čevati In razumeti pogoje v lastnih deželah ter potem usmerjati njihov razvoj Dunajski prot. Hirschberg pa je govoril, kako pomembno je za distribucijo pomoči nerazvitim državam poznati njihovo zgodovino, kulturno etnologijo, mentaliteto ljudi in druga zgodovinsko-družbena obeležja, kajti često prav to ob modernih ekonomskih in komercialnih metodah zapostavljajo in tako tudi najbolj dobronamerna pomoč dost krat ne doseže svojega pravega namena, ker Je,- njena konkretna realizacija odvisna prav od vsega, kar označuje življenje ljudi v teh deželah Eden afriških študentov (iz Kenije) je ob tem predlagal, naj bi razvite države dajale tudi svojim študentom posebne štipendije, ki bi jim omogočale študirati razmere v posameznih nerazvitih državah tako da bi potem lahko koristno delovali ali kot strokovnjaki v teh državah ali pa v institucijah svojih držav, ki organizirajo realizacijo pomoči nerazvitim državam. F. IL so za nami Letošnja organizacija Bru-covskih prireditev ni bila si-čer brez prigovorov, vendar pa dobra, zlasti če upoštevamo, da so bile le-te prvikrat. Skrb za študente novince, ki bi •1 že radi kar v prvih dneh bivanja v Mariboru ustvarili podobo mesta In življenja, se Je |>okazala v programu Brucov-ekih prireditev. Kulturne prireditve so dosegle polovičen uspeh, ker kljub dobremu obisku na večini predstav ne more nič odtehtati praznine v Unionski dvorani na koncertu Akademskega pev-•kega zbora Vinko Vodopivec. V »Kazini« je predaval profesor Bogo Teply o Mariboru. čez nekaj dni pa je bil prav tam v nabito polni dvorani »Večer jazza in poezije« (jam session), ki je resnično vzbudil pozornost in zanimanje Študentje so imeli Izven-abonmajsko predstavo »Pohujšanja v dolini Šentflorjanski«. Pohvalno Je, da je bilo gledališče napolnjeno, »novi« študentje pa so toplo sprejeli predstavo. V tem času je bila še vrsta prireditev v okviru VI. mariborske kulturne revije tako da se včasih ni-, bilo mogoče odločiti, kjer bi prebili čim smotrneje naše večere. Na žalost mimo 1 Revija i Brucovske prireditve ln je sreča da so predavanja navrgla nekaj snovi, s katero se bomo ob dolgih Jesenskih ln zimskih večerih »zabavali« kar doma. V prilogi prve številke Katedre Je na risbi Maribora tudi takoimenovani Huterjev blok. Kako se imenuje sedaj, ne vem, toda mislim, da drugače! S. P^ L gimnazija 0 Blok je znan pod imenom »Hutterjev blok«, toda pravilno je: Gradišče. Slišal sem, da bo na Višji ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru ustanovljen oddelek za managerje. Zanima me, kdaj bo to? B. H„ Ptuj M P. 0 Vprašali smo na VEKS: letos ne bo ustanovljen, za drugo leto pa se še ne ve. KUKU! ZAVIHAJTE ROKAVE, POD-ŠPRAJCAJTE SI GLAVE, PA TO UGANITE: SEM OPRAVIL POGOJE ALI NE? M F., VTS. Maribor 0 Zelo težko uganit ni, da ti najbrž Izredni si! (pa KUKU — za slovo!) Ko grem čez Glavni trg, se mi pogled večkrat ustavi na kužnem znamenju, ki vedno bolj propada. Ali si ne zasluži malo več pozornost: in nege? V Z. Rače 0 Seveda sl. Mnogo več. Ko se pa tisti, ki bi lahko pomagali, ne strinjajo z nami. V ent lanskoletnih številk »Katedre« sem prebral, da bodo v letošnjem šolskem letu ocene od I do 5 in ne več kot dosedaj od 1 do 10. Na naši šoli še teh novosti ni. Ali novih ocen ne-bo? E. H.. VEKS. Maribor 0 Kot smo Izvedeli na združenju, statut še ni sprejet (v statutu so predložene ocene od 1 do 5). Ker bo statut kmalu sprejet, ... sicer pa učiti se ne bo potrebno nič manj nikakor ne hrupno, teklosti. Obiskali smo Wawel, kraljevski dvorec iz 15. oz. 16. stoletja. V njem je zbrano lepo bogastvo, med ostalimi je tam ena izmed najlepših zbirk gobelinov na svetu (pred dvema letoma jo je Kanada, kamor so jo bili odnesli med vojno, vrnila Poljski). Freske, portreti, dragoceno pohištvo, orodje in orožje iz raznih obdobij poljske zgodovine dopolnjujejo zbirke. Sam dvorec pa je name napravil vtis, da bi se dalo z malo več prizadevnosti lepše urediti (Zameril sem na primer kustosu muzeja, ki je dopustil, da pribijejo dragocene gobeline z velikim železnim žebljem v enako dragoceno fresko na zidu, ki so jo pri tem tako vidno poškodovali. Tudi opremi sob manjka pravega smisla in koncepta, kar bi lahko dejal tudi za dvorišče sicer študent slavistike na kra-kowski univerzi (najstarejša univerza na Poljskem): Nekoč sta bila dva brata kraljeviča, zaljubljena v isto dekle, ki se tudi ni moglo odločiti za enega izmed njiju in je zato odredilo, da jo bo tisti, ki bo prej zazidal stolp na katedrali tudi dobil. Hitrejši je bil mlajši brat, toda starejši ga je zabodel z nožem, ki je še sedaj zazidan v zidu muzeja na starem Ryneku (v središču mesta). Tisti dan je bila nedelja, in bilo nam je nemogoče zriniti se do cerkvenih vrat, saj je bilo tam toliko ljudi — starejših in mladine — da smo si le z veliko težavo ogledali vsaj tisto, kar je mogoče videti od zunaj. Se eno presenečenje smo doživeli na starem Ryneku. Opoldne smo si ogledali spo- naši sodelavci potujejo: in okolico dvorca.) Te pojave sem si razlagal kot posledico še nezadostno razvitega turizma in pomanjkanja izkušenj. Ogledali smo si galerijo slik, ki jo je zbrala neka plemiška rodbina. Opazil sem nekaj slik znanih mojstrov: Leonarda da Vincija, Van Dycka, Rubensa in drugih. Krakowska stolnica, ena med 70. krakowskimi cerkvami, se odlikuje po zanimivi gradnji in prekrasnem oltarju, na katerem je za kak cent zlata. O obeh cerkvenih stolpih, ki se razlikujeta po slogu in velikosti, kroži legenda, ki mi jo je povedal vodič, menik Majakowskemu, ko smo začuli glas trobente. Zvok je bil oddaljen, kot^bi prihajal od nekod visoko. In res je prihajal z visokega — na najvišji lini stolnice se je pokazal trobentač, odigral nekaj akordov in se izgubil. To je ponovil na vse štiri strani neba. Ta tradicionalni obred se ponovi vsak dan ob dvanajstih. (Nadaljevanje sledi) Še enkrat ШШ U НШ!Г 'V mislih imam razglabljanje o filmih »Noč« in »Do zadnjega diha«, ki me je vzpodbudilo k rahlemu polemiziranju Nimam namena vsiljevati svojega mnenja, vendar se mi zdi, da so nekatere misli v tem vsebinsko informativnem članku nepravilne in neutemeljene. Takoj v uvodu se mi zdi nerazumljiva možnost primerjave obeh filmov kot problemsko ali celo kakovostno sorodna. Faktor, ki bi naj združeval bistvo obeh filmov je »samota«. Abstrakten pojem. ki ga avtor članka samovoljno izvleče iz obeh filmov in postavlja za moto, kot glavno značilno pbtezo zahodnjaške filmske proizvodnje. Pa poglejmo kako? Za »Noč« izvemo, da je to film »doslej nevidene izrazne in stilne čistosti, da scenarij fatoule v glavnem ne vsebuje, da pa imajo posamezne slike (prizori) izredno vsebinsko moč (verjetno vrednost?).« Ne vem, v čem bi naj bila podana v interpretaciji filma ta »izredna vsebinska moč,« kajti prav ta je osiromašila dejansko vsebinsko vrednost filma do minimuma Pred nami je nanizana zgolj zunanja vsebinska osnova filma psihološko obarvana z raznimi cinizmi, erotičnimi degeneracijami, moralnimi predsodki, emocionalno indiferentnostjo itd. Zakoncema, ki se ne ljubita več (kar spoznata na zabavi) tipičnega italijanskega »dol-ce vita«, v razkošni vili nekega milijonarja), se nudi možnost ljubezenskih avantur, ki pa jih ne doživita, ker mlado milijonarko preganja občutek erotične degeneracije, emocionalno indiferentno ženo pa moralni predsodki. Vse skupaj se konča s seksualno združitvijo obeh zakoncev, v kateri iščeta rešitve, a sta kljub temu brezhibno obsojena na samoto. (Spolni akt bi naj bil »strahotno potrdilo« njune indiferentnosti.) Imaš občutek, da je vse namenoma postavljeno na glavo. Odpade namreč dejanski problem. Problem pisatelja-umetnika in njegove žene, dveh ljudi, ki ljubita brez ljubezni in obupno iščeta izgubljeno. Njuna emocionalna indiferentnost je le igra, umetno vzpostavljen zid, ki ga človek z neizpolnjeno ali izgubljeno ljubeznijo postavi predse, v varstvo ponosu pred ponižanjem, v varstvo samosvojemu svetu, v katerega se zapira, ker ne zna, ne more ali pozabi živeti za druge. Pisatelj ljubi človeka skozi be- sede, skozi besede ga spreminja v osebo, ki zaživi v njegovih delih. Pozabi resnično živeti in ljubiti. Nekdo, ki stoji ob njem, je lahko najbolj ljubljen, a je sam, ker potrebuje človeka, ne besed. Ne sam v množici, sam pred njim in v sebi. Zena, ki ljubi, naredi poslednji poskus. Z besedami iz njegove knjige, ki so najčistejša ljubezenska izpoved, izgr*be resnico spomina in zid indiferentnosti se podre v glavnem kriku ponovne ljubezenske združitve. Med njimi se vzpostavi most medsebojnega razumevanja, ,človeška vez, močnejša od telesne združitve in seksualnosti. Kje je tu obsodba na samoto? In »Do zadnjega diha«? Ljubezen med kriminalcem in študentko. Po interpretacija je podoba mladega fanta, ki skuša lagodno živeti na račun kraje in predprodaje avtomobilov, idealizirana. On resnično ljubi, a dekle »hlasta za seksualnim izživljanjem« in ga izda policiji, ker ga več ne potrebuje. Zelo enostavno in spet lepo postavljeno na glavo. Kdo koga ljubi in kdo hlasta za seksualnim izživljanjem? Iz ljubezni ne bi delali tragedije, ne na tej ne na oni strani Več ali manj je vse skupaj nepremišljeno in prazno telesno igračkanje. Junak živi brezciljno od danes na jutri, od enega avtomobila do drugega, igra se objestno s svojo usodo, dokler ga ta ne privede v nujnost nenačrtnega umora in končno v smrt, s katero se prav tako predrzno poigra kot z vsem ostalim in ji podleže brez sentimentalnosti. Uspe mu za nekaj časa potegniti dekle, ki ima življenjske cilje in ambicije (zdi se, kot da je to negativna značajna poteza) in je duševno izobraženo, v svoj mikavni življenjski vrtinec, vendar med njima ni druge vezi razen telesnega izživljanja. In tako se dekle odloči, da ga prijavi policiji in s tem morda spreobrne. On pa raje izbere njemu lasten nepremišljen beg pred kroglami v smrt. tyforda ga ljubi zdaj, ko umira s šega vi m nasmehom na deškem obrazu, morda si očita, a storila je, kar je morala. Pred njo stoji življenje. V njem ni obupa ne samote. Nič več kakor prej, nič več kot za vse ljudi. In skupna poanta obeh filmov? — Zame je ni. Marija Vizjak (Nadaljevanje) V Krakovvu smo bili tri dni. Stanovali smo v internacionalnem študentskem hotelu, ki ga je v Krakovvu prav lahko najti, saj smo našli v mestu več kažipotov do njega Okusno je opremljena recepcija in hodniki hotela. Znano je — in Poljaki sr tudi zelo ponosni na to — da so poljski plakati med najlepšimi na svetu Poljski kolegi so mi povedali, da se pri njih znani umetniki ukvarjajo s slikanjem osnutkov za plakate, s katerimi potem neprisiljeno dekorirajo zidove v javnih ustanovah, čakalnicah, hodnikih recepcijah in pisarnah turističnih agencij, ki pa jih na Poljskem ni mnogo Z mnogo okusa in smisla izdelujejo Poljaki tudi razglednice (v tem smo daleč, daleč za njimi) razen tega pa še razne druge potrebščine od hotelskih kart. do programov za prireditve dekoracije zidov, porcelana, stekla in podobno Druga stvar ki me je v Krakovu »ogrela«, so bili študentski klubi. Obiskali smo dva Povedali so nam pa da ;ih imajo v Krakovvu še več. Odlikujejo se z lepo opremo, izredno dobrimi orkestri (igrali so tudi tvvist. ki so ga sicer zelo umirjeni in hladni gostitelji kar temperamentno Plesali) Značilno je bilo razpoloženje. prijateljsko sicer. ИШН ____________________ kot smo tega vajeni. Poljaki so vseskozi Slovani, opaziš pa pri njih lahko takoj nekaj severnjaške zadržanosti Nikdar jih nisem slišal v družbi prepevati, zelo malo pijejo — verjetno so temu krive tudi astronomske cene vodke in vina. Na Poljskem je namreč prehladno podnebje za grozdje in vino uvažajo iz Madžarske, Bolgarije in Jugoslavije. Krakovv je poln zgodovinskih znamenitosti in v dobršnem delu živi od svoje slavne pre- za vas dekleta * za vas dekleta • za vas dekleta • za vas dekleta Da bi dobili o moški modi večji vpogled, bo najbolje, če bomo vsak kos moškega oblačila posebej pregledali. Letos prevladuje um.rjenost v podaljšani silhueti. Obleka je narejena tako, da imaš občutek, kot da je nekoliko preozka Garderobo sestavljajo štirje osnovni deli; hlače, telovnik, sako in va obleka, kj se zapira s tremi gumbi in je iz materiala (mešanica volne in svile), ki se nekoliko sveti. Zelo so iskane tkanine z ne preveč vpadljivimi KATEDRA KATEDRA jopič. Sako se prilega k telesu, ramena so ožja, telovnik pa je podaljšane oblike Hlače se formirajo po obliki nog, so brez zavihkov in se proti dnu rahlo širijo. Površnik je ožji, spominja na redingote in ne presega dolžine kolen N kjer ni izumetničenosti, vatiranja аЏ grobega platna, obleka ima videz elastičnosti in je udobna za nošnjo. Letos je moderer, klobuk (oblika je prišla iz Amerike) »Atlantic« st la. Karakteristike- visoko dno, majhen, nekoliko privzdignjen obod, širši trak. Izdelani so predvsem v kostanje-vorjavi, zeleni in temnosivi barvi. Se naprej se nosijo klobuki iz tvveeda, mehki m z vedrim vzorcem. Za vsak dan je najbolj priporočljiva temnosiva obleka iz ščetkane flanele z ozk.mi re-verji (z dvema gumboma), z ravno krojen m sakejem zaprtim z enim ali dvema gumboma. Razporka ob straneh sta dolga najmanj 2 dem. Za sveča-nejše priložnosti je priporočlji- ltalijan) so izkoristili vel.ke objekte Cine-c.tla, kjer so ameriški producenti snemali svoj vee-film KLEOPATRA V malo drugačnem in bolj siromašnem okolju pr ka-zuje režiser Turžanski še eno obdobje iz življenja Kleopatre, ki ga je Liz Tay!or fako podražila s svojimi škandali Film mj naslov KRALJICA ZA CEZARJA Kleopatra je mlado dekle, ki doživi prvo ljubezen z rimskim vojskovodjo Pompejem, ki se nesrečno konča FilA ni dramatičen, ampak je duhovita komedija 15-letno K'eopatro igra Pascale Petit, njen partner je Gordon Scott Film bo hitro posnet in bo verjetno prej prišel v Italijanske k nodvorane kot ameri-riška Kleopatra Zveza študentskih športnih društev Maribor je v soboto, 20. oktobra, na igrišču »Partizana« organizirila pokalno tekmovanje v košarki. Tekmovanja so se udeležile ekipe VTŠ, VEKŠ, VPŠ, VSŠ in »Katedre«, mimo njih pa še TSŠ, ki pa je prišla prepozno in ni več nastopala v konkurenci. Kljub temu, da je organizator tekmovanja povabil tudi vse srednje šole, se nobuna izmed njih ni pojavila na igrišču. Vsekakor čudno, posebej še, ker je prav košarka med našimi srednješolci ena izmed najprl-Ijubljenejših športnih iger! 2e v prvi tekmi je prišlo do majhnega presenečenja. Lanskoletni zmagovalec VTŠ je po ogorčen, borbi izgubila srečanje proti VEKš. Igra je bila izredno zanimiva in ostra 0 čemer najbolje priča tesen izid — 39:35. Ekipo VTŠ je tako izpadla z nadaljnjega tekmovanja. V drugi tekmi je VPŠ razmeroma lahko odpravila ekipo študentskega časnika »Katedra«, v kateri je sicer nastopilo nekaj znanih starejših igmvcev, katerim pa je prehitro pošla sapa. V finale so se tako uvrstile VEKŠ, VPŠ in VSŠ, katerim je bil naklonjen žreb, saj so se v zaključne igre uvrstili direktno brez borbe. 0 Vsa finalna srečan ja so bi-0 la izredno kvalitetna in ostra. 0 Kljub temu, da so pravniki 0 in stomatologi prikazali lepo 0 igro, n iso bili kos tehnično 0 boljšim komercialistom. Ta 0 ekipa si je z zmagama nad 0 VSŠ >n VPŠ priborila pokal 0 Študentskih športnih društev 0 in tako postala prvak marl-0 borskih višjih šol za I. 1962 REZULTATI: Predtekmovanja: VEKŠ — VTŠ 39:35, »Katedra — VPŠ 24:46, »Katedra« — VTŠ 26:38. FINALE: VEKŠ — VSŠ 52:33, VSŠ - VPŠ 37:28 ln VEKŠ — VPŠ 48:37. Izven konkurence: VEKŠ - TSŠ 63:45. KONČNI VRSTNI RED: 1. VEKŠ, 2. VSŠ, 3. VPŠ, 4. VTŠ in 5. »Katedra«. Najuspešnejši posamezniki: Peter Košar (VEKŠ) — 38 košev, Vlado Kotarac (VEKŠ) 61, Laufer (VPŠ) 39, Kline (VTŠ) 36 itd. Miro Jug škotskimi vzorci Sportn, jopiči so iz mohairja in kašmirja, zelo praktične so športne »golf« hlače, narejene iz velurja, he-ris-tweeda. Slednj je grobo tkan. teko da 'Zgleda bolj »vaški« Tudi obhke kravat so drugačne. Le-te so ozke, spominjajo na cev. na konceh so črtaste ali pa le nekoliko zaobljene. Novost: kravate, polovica žepnega robca (ki gleda izven žepa) n — lahko tudi — nogavice z istim vzorcetn! Nogavice so le-Tos temne (predvsem sive) bar-|ve In črne. K Športn.m oblekam se nosijo le šal, v ustrezaj' či barvi (kot nekakšni plestroni), iki se zapenjajo od zadaj Boča 4 i ; Slovenska kino podjetja pripravljajo za vas: 4 * \ »Viba film« pripravlja po sce. je Janez Kališnik, igrajo, Mče- t ' nariju in režiji Boštjana Hlad- na Dragič, Ali Raner, Ljub ša J | nika »Peščeni grad« Za kamero Samardžič ter Špela Rozin in 4 ! Janez Albreht. 4 ! Ш BK To je zgodba o lepi ljubezni, < ' : " ЈиШмМШ/f19- ki se pa konča žalostno. Ne- J , ‘ uresničene sanje se zrušijo kol 4i i - grad iz peska Počitnice ob mor. <> Нг.^'ЈУ ju, kjer troje mladih ljudi do- 4! P življa najlepši čas Smnki, štu- 4i 4 ift dem kem je, in Ali študent J | strojne fakultete, vzljubita de- 41 |НКјј|№Уг ШВ kle, ki prihaja iz bolnice Tu si <' [РИШмЖј dekle zgradi svoj peščeni grad. J’ ki se prehitro zruši. Ostanejo 4> *-ШНН * H, žalostni spomini in boleča pre- • > гЖшш!Јњ,'шШ< - Ш teklost. Evropsko znana umetnica, katero smo videli v »LJUBIMCIH« in »NOČEH«, bo pod vodstvom rež. Jacquesa Denisa igrala vlogo žene, ki ima veliko strast do kockanja Režiser veruje, da bo Jeane najbolje odigrala to težko vlogo. Film »V zalivu angelov nudi Jeane, da se pokaže v drugi luči. Kot strastna kockarica presedi vse večere ob kockanju. Ta strastuniči tudi mladega Klauda, ki jo ljubi. Njej pa je potreben samo zato, ker misli, da ji prinaša srečo pri igri. Partner Jeane Moreau ni znan i igralec, ampak začetnik na pariških odrskih deskah, Klaud Mann, nad katerim je Jean ne navdušena. Film snemajo v kockarnicah Nicce, Monte Carla. Cannesu in no plaži Ažurne obale.. 0 Težko je na filmu pokazati svoje srce. Gledavci vam morajo to oprostiti tako ali drugače, pa četudi tako, da se boste pred njim, os lešili. — Charlie Chaplin Naj pas seznanim z letoSnjimi najznačilnejšimi stili pričesk. V Franciji, kjer se že vsa leta najbolj trudijo, da bi »polepšali« nežni spol in njegovo zunanjost, so se uveljavili stili »Ligne de coeur« (srčasta pričeska) »La ligne chou« in »Ger-bčre«. Italija je izbrala pričesko »Atena«, Anglija pa modele »London — Look« in »Gondola«. Najbolj enostavne pričeske »Lady Turist«, »Stejanie« (Avstralija), »Fair Lady) Nemčija, »Gerbčre«, »Lotos Style« in »Cleopatra Look« pa se bodo morda, uveljavile tudi pri nas. Upam, da vam bo katera izmed treh objavljenih pričesk všeč (J — Ladg Turist, 2 — Lotos Style, 3 — Gerbčre), saj so mladostne in enostavne. Pa še nekaj: letošnje pričeske so sred-njedolge in ne več tako zelo tupirane kot so bile doslej. Boča 0 Vsak prizor ne more biti v velikem planu Večkrat se zaradi režiserjeve napake nežnost spremeni v brutalnost, duševni (luid v prizor grobosti — Alfred Hitchcock ALI RANER — eden izmed štu dentov v »Peščenem gradu« »Virtuozi malega nogometa« Od leve proti desni; Blbianko, Kovše, Gobec, Mlakar, Rems, Lešnik, Klenovšek, Fošnarič in Vezjak Trije členi za kulturo Poleg zvezne in republiških ustav sprejemamo. oziroma Sele razpravljamo, tudi o občinskih statutih. Tako tudi statuti zajemajo kulturne dejavnosti, katere rast ne more biti drugo, kot dolgotrajen proces v naših socialističnih prizadevanjih k napredku. Znana je že ugotovitev, da so kulturna in znanstvena prizadevanja v komuni, ali po novi terminologiji občini, deležna izredno majhne materialne podpore, to se pravi, da to področje zaostaja. »Razmerje med neznatnim deležem, ki ga za kulturne dejavnosti v vsej Sloveniji prispevajo komune, in precej večjim deležem republike, Se zmeraj pospešuje razlike med središčem in tako imenovano provinco, poraja administra-tivno-proračunske težnje po Vzdrževanju kulturnih in znanstvenih dejavnosti ,od zgoraj' in daje potuho primitivnemu načelnemu in praktičnemu podcenjevanju teh dejavnosti v komunah samih.* (Iz razprave Bena Zupančiča na enem izmed plenumov Glasnega odbora SZDL Slovenije.) Videti je, da so napori in prizadevanja za pravilnejše uveljavljanje kulture v občinah bili zaman. Prav sedaj, ko (razpravljamo o občinskih statutih, bomo morali temu vprašanju posvetiti mnogo, mnogo pozornosti. Oglejmo sl to pozornost na primerih: v prednačrtu statuta občine Maribor-Tezno je o ftulturi v ožjem smislu te be-‘sede pri Ul. straneh in 335. členih prednačrta govora .Je v treh člen ih, citiramo: ,»65 člen: Kulturna dejav- nost na območju občine se zajamči s kinofikacijo, omrežjem ljudskih knjižnic in čitalnic in ustanavljanjem muzejev, gledališč in drugih kulturnih ustanov. Občinska skupščina usmerja delo prosvetnih organizacij, dejavnost pa pospešuje s tem, da materialno podpira organizacije in društva in tudi sama s svojimi sred- stvi ustanavlja in gradi potrebne prostore, objekte in ureditve za te službe. 66. člen: Ljudske knjižnice in čitalnice se ustanovijo na vseh sedežih krajevnih skupnosti.* V predosnutku statuta občine Radlje ob Dravi, ki obsega 108 strani in 379 členov, najdemo: »315. člen — Kulturna dejavnost na območju občine se zajamči s kinofikacijo, omrežjem ljudskih knjižnic in čitalnic in ustanavljanjem muzejev, gledališč in kulturnih ustanov. 317. člen: Na območju vsake krajevne skupnosti se zajamčijo V sezoni filmske predstave, vsaj vsak teden enkrat. 318. člen: Ljudske knjižnice in čitalnice se ustanovijo na vseh sedežih krajevnih skupnosti.« Se iz osnutka statuta občine zrcalo: statuti in kultura Slovenj Gradec, ki je znana po svojih prizadevanjih v kulturni dejavnosti. Osnutek ima 78 strani in 349 členov.-O kulturi govorijo: »61. člen — Kulturna dejavnost na območju občine se zajamči s kinofikacijo, omrežjem ljudskih knjižnic in čitalnic, z delovanjem kulturnih ustanov kot na pr.: umetnostnega paviljona, muzeja, gledališča, glasbene šole in drugih oblik, primernih za širjenje kulture med občani občine. Občinska skupščina usmerja delo prosvetnih organizacij, dejavnost pa pospešuje s tem, da materialno podpira organizacije in društva in tudi sama s svojimi sredstvi ustanavlja in gfadi potrebne prostore, objekte in ureditve za te službe. 62. člen: Centralna knjižnica in čitalnica je organizirana v mestu Slovenj Gradec in mora poslovati na način, ki je pristopen tudi občanom območja drugih krajevnih bkupnosti 63. člen: Kulturno dejavnost na območju občine organizirajo odgovarjajoče ustanove in organizacije, ki so dolžne, da se pri svoji dejavnosti držijo smernic občinske samouprave in drugih političnih organizacij, kakor tudi, da vodijo skrb za zadovoljitev potreb kulturnega življenja posameznega območja občine » Citiram dalje. Osnutek statuta občine Ravne na Koroškem (56 strani, 184 členov): •80 člen — Na področju posameznih javnih služb opravlja občina zlasti naslednje zadeve: a) Prosveta in šolstvo — ustanavlja in pospešuje razvoj tistih kulturnih ustanov, ki zagotavljajo dvig kulturne ravni občanov; — pomaga društvom in organizacijam pri proizvajanju njihovih nalog na kul-turno-prosvetnem področju; — skrbi za načrtno izgradnjo objektov, ki služijo kultumo-prosvetnim namenom « Slika je nenavadna Ko govorimo o napredku naše družbe, ko govorimo o kulturi in nje-nem mestu v social, družbi — seveda načeloma — nikoli ne obravnavamo kulturo (v ožjem smislu besede) kot »pasio-no posledico«, kot nekaj kar je stvar, le tistih, ki se s tem aktivno in profesionalno ukvarjajo Kako pa te teoretične misli uveljavljamo v praksi ... kino TAKSI ZA TOBUK, francoski kinemaskopski film o vojni, ki pravzaprav (film) ni n etnografov zaustaviti revolucije stare-Ijudskega nagnjenja do glasbe v smer ike glasbe, zasnovane na sodobnem ču-[ju in čustvovanju preprostega in manj lanega človeka. Ta glasba je najbrž, ub že pohvaljenemu trudu glasbenih Jografov in nase glasbene vzgoje, kar za-nit dedič ljudskega petja in muzicira-»• Kdor hoče, lahko imenuje to razkroj razobličenjc estetsko vrednega v ljudski *sbi. — Razkroj, ki so ga, denimo v so-Snji Avstriji, v Italiji, Franciji (to smo, iko nazorno videli npr. ob spomladan-?m nastopu francoske folklorne železarske skupine v Unionski dvorani v • riboni) Nemčiji in Angliji in po vseh ugih razvitih državah v glavnem že do-eli (in odživeli), je morda dialektična • razvoja preproste ljudske kulture, ki preprostejših stopnjah materialne pro- /odnje in odnosov lahko še skupaj z vse-drugimi elementi arhaičnosti v življe-I neguje nekatere stare estetsko čistejše like najširšega ljudskega duhovnega »vanja v novih družbenjli odnosih ob tvitejši proizvodnji dobrin, ob novih ‘ničnih, zlasti komunikacijskih sredstvih se ta arhaičnost hitro razkraja in izbija, namesto nje pa se ustvarjam v ladu z novim načinom življenja, oblike nožične kulture oziroma kulturne podnje. Tako avtentično kakor prej ljud-0 petje in muziciranje je v Mariboru a i%2 dejstvo, da ljudje, ki so prišli z iškimi vasovavskimi pesmimi v spominu 'lat in živet v mesto, pozabljajo stare sini, pregovore in pripovedke, ker se jih 'najo časa spominjati. Imajo pa čas podati radio in popevke in iz radia se ihovi otroci Znova nauče kako staro sionsko narodno, ki »smo se je tudi v šoli ili«. Taka je torej usoda glasbenega iz-čilo, ki ga je mariborski prebivavec prišel iz svojega kmečkega porekla. Podob-usodo kot glasbene ostaline — in še jšo — so doživeli tudi besedno (pripo-dke, pesmi, pregovori, kolednice in sploh sedne tvorbe ob ljudskih običajih) in ovno izročilo (preprosto znanje slikanja domačo rabo) in vsa druga folklorna očila (domača obrt in podobno). Pri tem smemo zametovati tudi dejstvn, da je a pomembna duhovna kompenzacija za religija, ki iz njegove z,.-iti, v glavnem prav tako neboleče kot ala ljudska duhovna izročila. Gornje razmišljanje o sicer zelo znanih eh nam je bilo potrebno zato, da pove-.'. da je izginotje vseh prej naštetih ele- šega podeželskega človeka izgublja v novih pogojih iz Spreminjanje duhovnih potreb v zabavne potrebe Vakuum, ki je nastal v zavesti s podeželja v mesto došlega prebivavstva potem, ko so se vaška kulturna Izročila izgubila, je tako močan, da na eni strani povzroči naravnost lačno iskanje kompenzacije za staro in izgubljeno, na drugi strani pa lahko prej omenjeno permanentno težnjo po neki obliki duhovnega udejstvovanja otopi. Znamenje za prvo možnost so številke o milijonih obisko-vavcev kino predstav (v glavnem polne dvorane pri najslabših filmih) v mariborskih kinematografih. večno poslušane in večno že-ljene radijske želje, četrtkovi radijski večeri in množično obiskovanje prireditev, ki jih prirejajo najrazličnejši konjukturni »fantje« v instrumentalnih sestavih, ki so križanje stare kmečke muzike in modnih instrumentov. Znamenje za otopevanje želje po duhovnem udejstvovanju so številke o širjenju hohbv- E pse: Franc Forstneri jev (ribištvo, lovstvo, kartanje itd.). Včasih nastaje bolestna zagrizena težnja po nabavljanju sodobnih tehničnih predmetov za vsakdanje življenje ne toliko iz praktične potrebe, temveč celo zaradi nekake notranje utehe ob posedovanju teh predmetov. V obeh primerih smo priča spreminjanju želje po duhovnem Izživljanju z željo po zabavi lahke vrste. Spreminjanje duhovnih potreb v zabavne potrebe je sicer značilno za široke plasti prebivavstva v sodobnem svetu sploh, toda pogoji v našem družbenem razvoju vendarle stimulirajo težnjo po kulturnem izživljanju, pa naj je ta težnja še tako skromna (dostopnost cen v kulturnih institucijah, razmeroma Izenačene možnosti potrošnje, množicam približan prosvetno-izobraževalni sistem). Se najbolj svetla točka v teh problemih je branje. Številke o Izposojenih knjigah v mariborskih knjižnicah govore, da si poleg dijakov prav delavci največ izposojajo knjige Ne bomo pri plasti prebivavstva. o kateri sedaj govorimo, skušali sklepati, da je želia po branju prinesena z dežele. Prej kaže na pozitivno vlogo obveznega osemletnega šolanja in najbrž tudi na razširjenost tiska, ki vsekakor budi željo tudi po drugem branju. Kultumo-osveščevavsko delo pa je treba začeti z vsemi silami tu, kjer kažejo ljudje zanimanje. Tu bi se gmotne Investicije za kulturo tudi hitro amortizirale. Seveda pa samo bogatenje knjižnega fonda še ne zagotavlja absolutnega uspeha kulturnega delovanja knjižnic. Čakanje na bravca ni še nobena kulturna akcija Ce zanimanje za knjigo obstoja, imamo možnost to zanimanje osveščati, graditi in razvijati Pri tem se nam ponuja cela vrsta možnosti od bralnih klubov do neštetih prilik naravnost »agresivnega« populariziranja knjig ln branja. Toda prihranimo temo o možnostih kulturnega delovanja s pomočjo knjige za poseben sestavek Sicer pa je knjiga naidostopnejša in umsko najmanl zahtevna oblika kulturne potrošnje saj zadostuje obvezno ali pa celo nepopolno obvezno šolanje, da sl človek lahko nridobi sposobnost uporabiti knjigo kot sredstvo duhovnega izživljanja. Tam pa kjer Je treba nosivca kulture šele ustvarjati: vzgajati, učiti ga in mu odpirati oči za to da zna pomanjkanje kulture razumeti kol nerazvitost lastne človečnosti na smo v Mariboru dosti bolj nemočni. S to trditvijo smo se približali osrednjemu problemu v Tazmišljanju o vlogi kulture v Mariboru. (Nadaljevanje sledil i+ S tem pojmom označujemo neteh nfčnn oziroma (humanistično« liohrnženstvo Izraza In eilscnc« na menoma ne uporabljamo, ker nam pomeni nehal IruRcga kot Se človeka ki opravila um iko delo. STROKOVNOST IN „KOLTURA“ Prosimo, da preberete naslednje vrstice trikrat: enkrat za zabavo, dvakrat za razmišljanje! Povedati moramo, da je to službeno pismo (ali kako bi ga človek imenoval) vzklilo med nami študenti; še več: naslovljencem je bilo poslano v imenu Katedre mariborskih študentov. Seveda je vedela o tem »Katedra« prav malo, več pa Študentska zadruga, ki opravlja za naš list nekatere usluge in katere uslužbenec je pismo .tudi sestavil. Berimo: UPRAVNEMO ODBORO TRG. POD. XY ZE TRETKJOO LETO IZDAJAMO MARIBORSKI ŠTUDENTJE LIST »KATEDRO.« V LETOŠNJEM LETU SMO ZACELI IZDAJATI ŠTIRINAJST DNEVNIK. KER ČASOPIS PREDSTAVLJA VES MED REDNIMI IN izrednimi Študenti, Solo PRAKSO KOD OSTALE ZANIMIVOSTI S PODROČJA KOLTURE, POLITIČNEGA ŽIVLJENJA, MLADINSKIMI VPRAŠANJI ŠPORTA I.T.D. UKVARJA SE Z ORGANIZACIJO PRIREDITEV »(KATEDRA 62 JAZZ-POEZIJA.) OD PIRA ŠIROKO MOŽNOST, DA V NEM IZNAŠATE VSE PROBLEME S KATERIMI SE SREČUJETE PRI DNEVNEM DELO IN SEZNANJA JAVNOST O DOSEŽENIH USPEHI. PROSIMO VAS, DA SE ZARADI PODPORE NAM NAROČITE NA LIST »KATEDRO. DANES SMO VAM POSLALI 30 IZVODOV. TOVARIŠKO VAS POZDRAVLJAMO • GLAVNI UREDNIK za (prizadeti) Ce gremo mimo vsega tega, kakšen »sloves« je to pismo gornjega teksta in se poglobimo v tragično bistvo. Omenjena oseba je na svojem delovnem mestu lahko zelo dobra in mimo dobrega gospodarjenja obvlada še obilico drugih koristnih stvari. Mnogi smo pisali in govorili o tem, kako je takšnim ljudem potrebno omogočiti študij, ker današnji čas zahteva strokovnjake. Pokazala se je potreba, da se na visoke šole vpisujejo tudi kandidati, ki niso obiskovali ali dokončali srednjih šol. Prav. Kujemo strokovnjaka, učimo ga spretnosti, da bo iz danih pogojev ustvaril v čim krajšem času blaginjo sebi in drugim. Odpiramo šole, da bi čim več ljudem razširili du- hovno obzorje. Pa poglejmo rezultate našega prizadevanjaI Ce bi ne bilo višjih zahtev kot je strokovnost ( in nekateri si to tako predstavljajo),-potem bi mogli biti zadovoljni. Toda vprašajmo se, kakšno obzorje se obeta človeku prihodnosti, ki ne bo znal govoriti svojega jezika! Kakor Babilonci bodo r.aši zanamci nesrečno razprostirali roke, da bi se nad njimi zgodil čudež in jim povrnil sposobnost jezikovnega občevanja. Kdo se bo še tedaj ’ spomnil, da smo krivi temu mi danes, ko dopuščamo, da se tepta naš jezik. Kajti če nekomu damo diplomo višje šole, ne da bi upoštevali njegovo splošno razgledanost, potem še več kot teptamo ne samo jezik, marveč lastna prizadevanja in besede. Primer žal ni osamljen. Mnogo tega je med nami Mar ne bi mogli prizanesti nacionalni kulturi vsaj s strožjimi pogoji ob sprejemanju kandidatov na visokošolske zavode? Sola je ogledalo razvitosti nekega naroda, družbe, in protestiramo proti temu, da bi to ogledalo (zgoraj) ostalo tudi slovensko. Razmišljajmo dokler je čas! Jutri bodo raz- prineslo Katedri v podjetjih, mišljali tisti, ki jim bomo da-« kamor je bilo poslano, nam nes enostransko vzgojili. ostane vendar še velika in neopravičljiva resnica: človek, ki je pismo napisal, je študent — bodoči izobraženec. Pustimo ob strani komičnost, ki jo na nas izvaja prebiranie M. P. F ' '■■■''■"■ ■"'х MEMENTO SOLO F časih so mi rekli PODUHOVLJENOST in še danes me kak starček spozna pod tem imenom. Prebivala sem skoraj vsepovsod, pravi moj dom pa je bil pri ljudeh Spoštovali so me, in ne le spoštovali: blagrovali ter častili so mojo prisotnost. Videli so me radi lepo, prijetno, veselo — pa tudi čemerno so me sprejemali, kajti zgodi se namreč, da smo včasih žalostni in tedaj drug drugega podpiramo. Tekla so leta, dobe. Bilo je lepo, prijetno. Sčasoma pa so se vsule name hude preizkušnje, ko je zgrinjajoča se množica nezadovoljnežev (vsakdo ima sovražnike) ugotovila, da sem v napoto razmahu njihovega življenja. Prišli so hrumni veseljaki; iz ust jim je zaudarjalo po alkoholu, v rokah pa so držali mastne gosje pečenke. Bili so se vrnili iz trgovanja (ali od kod že?) in pirovali za vse uspehe in neuspehe. Bila sem med njimi kot vselej, toda tretji dan me je nekdo silovito opsoval ter mi odpovedal gostoljubje pri mizi: »Zate ni več prostora. Tečna postajaš, na krožnik mi gledaš. Jaz hočem uživati sam, ker potrebujem telesnih moči. Proč!* Romala , sem od mize do mize proseč prijaznosti in zavetja. Toda povsod so se zarekli zoper mene, mi kazali pesti in morala sem pri nekih skritih vratih pobegniti v noč. Potem sem slišala za sabo zmagovit krohot, kakor smeh bebcev, ki so osvobojeni uklenjenosti vdrli v jedilnice in kleti. Čedalje manj sem bila zaželjena. Dali so mi novo ime PROSVETA in takšno so me sprejemali samo še »privilegiranci*. Tu pa tam me je vzela še kakšna šola za svojo, kjer sem mladičem brenkala najlepše melodije o lepem in plemenitem — pa so iznašli ime UMETNOST. Potem so me začeli žaliti z ZABAVO in sem zaradi tega tudi tu izgubila pravice. Kako težka je pot, ki se vije med bodičevjem in spušča v neznane globine temi. Malo ljudi, ki so mi zvesti, se zgublja na teh serpentinah, zakaj moč jih zapušča, izčrpanost premaguje. Nekateri med ljudmi so ljudje. Na skrivaj me vabijo v domovanje, da bi mi ponudili izgubljeno gostoljubje ter se zamaknili v mojo prisotnost. Toda gorje, če zvedo to tisti veliki, debeli, mastni ljudje, ki zapovedujejo in gospodarijo — in ki delijo ukore. Mene mečejo skozi vrata kot nesramnico in prisklednico, redke gostitelje pa razglašajo za ČUDAKE Čudaki, ker mi nastavljajo rame, da bi nanj oprla svoje oslabelo telo in da ne bi odšla za vedno iz teh krajev! ZBOR ritisni na plin! Naj požremo ta košček poti s salamensko hitrostjo. Ne oziraj se okoli, vozi brez prestanka, bodi brezobziren na kri-žiščih, zakaj čas je zlato (denar), ki nam ga je malo odmerjeno na tem svetu. Vozimo se v pločevini, ki smo jo oblikovali skozi stoletja, vozimo se po cestah, ki smo jih gradili po pragozdovih, ko smo podirali in sekali, da bi človeku olajšali potovanje in bodočnost. Naša naglica je brezkončna in brezobzirna. Mi smo CIVILIZACIJA, ki se ne ustavlja ob joku slaborojenčkov, v nas zmaguje moč, taktika in zvijače. Hrumimo, da bi slišal čim manj, hitimo, da bi videl čim več, da bi brž obrali sadove, ki jih hoče naša ustvarjalna volja. VOLJA, kaj bi nam drugo! Daj gas, pritisni na plin! > Imate radi hitrost? / Do you like tvolst? / It 's now or never . .. Elwis, Modugno, Milva in von Braun bodo preoblikovali svet. Rakete, hitrost, to je življenje, to je zmaga. Živeti z velikim zamahom in umreti nenadoma. Mi usi osupljamo svet, vsak dan, tudi s smrtjo. Mi smo dovolj hitro spoznali modrost velikega življenja, mi smo zato preskočili ničvredne sentimentalnosti. Mi zanikamo vse, kar je za nami, priznavamo ZDAJ — na nož. Juriš! Uživati pravo zabavno življenje, to že. Toda dovoliti obstoj teatralnih ustanov, ki po nekaj ur mučijo prisotno občinstvo — nesmisel. Ali recimo pesniki in slikarji! Ce bi slikali življenje (B. B., M. M., P. P.), ne pa podrte planke in »konje na paši«. Kdo bo pa preživljal te neproduktivne ljudi? Mar mi, ki imamo lastne družine? To so staromodne zadeve. Nedonosne. Danes velja dobro nogometno moštvo z igriščem za tri komplete kulture (saj gre to na komplete?). Skratka: ni čas za te bedarije. Skoda je besed okoli preteklosti, umrlih ljudi, pesnikov in knjig ter celo nekakšnih zgodovinskih izkopavanj. Kot da ne bi imeli kopati kanalov in tunelov! Danes je čas formul, računov, ekonomske matematike. Pa še to bo vse opravila MASlNERIJA. Mašinerija, ki ji bomo dali naše sposobnosti, ki ji bomo vdahnili naš duh — MASlNERIJO BOMO PODUHOVILI. Potem bomo sedli v naslanjače, da se odpočijemo od tega naporno sladkega življenja. V 35.422 p| PRISOTEN: M. PRAŠNICKI ODMEV im — bam, poje veliki zvon, da odmeva iz hriba v hrib. Stari iznemogli cerkovnici so zapovedali, da naj zaveže ta veliki jezik in sedaj se napenja, da bi s svojim lahkim telesom ustavila to mhajočo in bobnečo strahoto. Bim — bam, bim — bam. Profesor humanist je skočil iz sedmega nadstropja, ker so ukinili edini predmet, ki ga je poučeval. Zena in otroci tulijo, ljudje pa se radovedni ustavljajo ob razbitem truplu. — Nekje so zaprli šolo, ker se je izkazalo, da je nedonosna. Učnih sredstev si ni znala izbojevati, dijaki pa so se uprli, da bi jih sami kupili. Prav jim je, še njih naj zaprejo. Bim — bam in bim — bam ... Kupujte najnovejši detergent, ki sproti spira vsakodnevno umazanijo. Najnovejše in neverjetno: poceni damo, samo da prodamo. V gozdu so ujeli dva mladoletnika, ki sta po neki tatvini avtomobilov izkoreninjeno blodila naokoli. Po prijetju sta dala Izjavo za tisk: »To je še edino, kar ostane mladini. Mi smo iznašli svojo enačbo življenja.* Izjava je nerazumljiva in ni bila natisnjena. In bim in bam in ... Star gramofon je po šesturnem igranju na domači mladinski zabavi zažgal stanovanje, ko je neki pubertetnik nanj vrgel cigaretni ogorek. Hiša se je zadimila in zadušila tri pare uživajočih mladoletnikov. Niso našli kontakta, da bi se rešili. Brrrrr, halo! Izdelali smo tristotisoč osebnih avtomobilov. Povpraševanje narašča, dvignite cene! Ljudje so zopet pristradali denar, vzeti jim ga bo treba. Halo! Elektronsko možgansko medicinsko tehnično ekonomsko politični robot je izračunal, da se je osebna potrošnja na duhovno materialni podlagi dvignila za enajst odstotkov, kar je za tri odstotke več kot v istem obdobju lani. V tem času se je dvignilo tudi število nekaterih storitev v cestnoprometnih predpisih ... fiu ... okvara, stop. V pokoju neke zameglene noči pa je izdihnila blaga prijateljica PODUHOVLJENOST. Na zadnjo pot ji bo pomagala vsa CIVILIZACIJA. BIM — BAM, BIM — BAM, BIM ... Sola športnikov p. p. dopisniki Odmevi z Metalurške industrijske šole v Ravnah na Koroškem. Obiskali smo gojence Miš. Dobili smo jih pri delu v delavnici. Poleg teoretičnega Imajo tudi »praktičen« pouk. V prostem času so zelo aktivni športniki. Igrajo nogomet, rokomet, košarko, namizni tenis; pozimi pa skoraj vsi smu-čajo, L. T. MKUD »Ivan Cankar«, IL gimnazija V MKUD »Ivan Cankar« na II. gimnaziji v Mariboru je včlanjenih okrog 200 dijakov. MKUD združuje osem sekcij: pevski zbor, recitacijsko, dramsko in literarno sekcijo, filmski klub, folklorno, plesno in glasbeno sekcijo. Recitatorji pripravljajo ob osemdesetletnici pesnika Alojza Gradnika večer njegove po_ ezije pod naslovom »Eros-Thanatos«, zatem pa bodo naštudirali Maeterlinckovo Pele_ as in Melisanda. Delo filmskega kluba obsega pogovore o filmski problematiki in pa študij zgodovine filma. Sporede šolskih proslav bodo poleg recitacijske sekcije izpolnjevale še folklorna, plesna in glasbena sekcija. V program so sprejeli tudi gostovanje na ravenski gimnaziji, s katero naš MKUD že nekaj let uspešno sodeluje. Pomanjkanje prostorov za vadbo zelo ovira naše delo. Dramska sekcija nima svojega odra, tako da redno gostuje po tujih dvoranah. Kot vsa kulturno prosvetna društva pa se tudi naš MKUD že ves &3s svojega obstoja bori s finančnimi težavami. P. B. MKUD »Ali Kardoš« na gimnaziji v Murski Soboti Upravni odbor MKUD »Ali Kardoš«, ki je bil izvoljen ob začetku lanskega šolskega leta, ni deloval dovolj aktivno in so ga zaradi tega ob koncu marce tega leta razrešili. Izvoljen je bil nov upravni odbor, ki je kljub kratkemu času, ki Qa je imel do konca šolskega leta, naredil mnogo za dvig kulturnega življenja v M. Soboti. MKUD »Ali Kardoš« je pod novim upravnim odborom povabil pesnika Kajetana Koviča, ki je dijakom bral svoje pesmi, recitatorja Marjana Do. Iinarja, ki je dijakom recitiral dela francoskega pisatelja Daudeta »Pisma iz mojega mlina«, organiziral gostovanje SNG iz Maribora, ki se je soboškemu dijaštvu in občinstvu predstavilo z Mrožkovo dramo j »Policija«. Na rojstni dan maršala Tita* je MKUD priredil proslavo, prav tako prvega maja in konec šolskega leta. Ob smrti F. S. Finžgarja pa je MKUD sklical žalno sejo. Pred nedavnim je bil na soboški gimnaziji občni zbor MKUD. Novo izvoljeni upravni odbor je na svojem prvem sestanku že sprejel dokončno sestavljeni program. MKUD naj bi v letošnjem šolskem letu organiziral v M. Soboti 4 do 6 prireditev SNG iz Maribora in Celja, MKUD naj bi nadalje povabil na razgovor z dijaki naše najuglednejše kulturne in javne delavce (Miška Kranjca, Bratka in Ivana Krefta, Janeza Menarta in druge), v kratkem naj bi začel izdajati KAJ ж BOMO ŠTUDIRALI? teto, smo Izbrali za to našo »tal. j , nekoliko drugačen način podajanja. Predstojniki oddelkov "tarlborsklh viijlh Sol vas bodo po. flzobneje seznanjali s Študijem na •vojih oddelkih. ' DB. DANILO POŽAR, vodja od-delka za transport in za- •Iorii°takole; * "a VEKS’ |e Ta panoga Je bila pri nas zelo Mernarjena. Imamo mnogo pre- “aHse z°"TIS,OV' kl bl b'“ п„л\ , lr*n4K,rt In zavarova-nje. Absolventi naSega oddelka sa letMb ,?rl ‘elczn|cl. pri pod. dldUh avtomobilski promet. Spe-oicijah, zavarovalnicah (teh Je v letNh ,Urlna),“» ,n vetjih pod-•j»1k * .samo5,°Jnlnij transportnimi Hh ™ n J?* tran»P°Tlnlh podjet-JJh ™ 4uBdJe * visokošolsko Izobrazbo zelo redki. P* tudi večla “USka ^JotJa In trgovska P«dJeiJa na veliko bi pravzaprav »očala imeti take strokovnjake. , zar*di tega, ker morajo biti po zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij vsa osnovna in obratna sredstva in sredž-tva skupne poraba zavarovana. Naš oddelek ima dve smeri študija: Zeleznlško-kamionsko smer zai tiste kJ se nameravajo specializirati za ielezntiki ln cestni transport, in pa špedlcijsko. Ta jo ta tiste Študente, kl se nameravajo wposlli| v kakem ipedicijskem podjetju oziroma v posebnih transportnih oddelkih večjih podjetij. V prvem letu Je učni načrt na vseh oddelkih približno enak. Na našem oddelku imamo še poseben predmet: oenove zavarovanja, kjer se študenti seznanijo z raznimi panogami zavarovanja. V drugem letu se mora Študenl odločiti za eno od obeh smeri. Za ieleznlško-kamionsko smer so posebni predmeti: Osnove in tehnika transporta, transportno zavarovanje ln pa organizacija ln tehnika železniških ln cestno-prometnlh pod-Jetlj. Za špedlcijeko smer pa poleg prvih dveh še: organizacija Ul tehnika špedicije. Poleg teh študirajo naši študentje seveda tudi ostale splošne predmete, kot n. pr.: v prvem letniku: politično ekonomijo, splošno gospodarsko pTavo, gospodarsko matematiko, gospodarsko geografijo, blagoznanstvo s tehnologijo, ekonomiko podjetij, knjigovodstvo, gospodarsko statistiko, mednarodno gospodarsko pravo ln tuj Jezik I. V drugem letniku pa: Ekonomsko politiko FLRJ, mednarodni plačilni promet, gospodarske finance ln tuj jezik II. 2e iz tega predmetnika vidimo, da «o naši absolventi uporabni V vseh gospodarskih službah, posebej na še v službah s poudarkom na transportu, zavarovanju in Špediciji. Po prvem In tretjem semestrg gredo študentje na sedemnajstdnevno prakso v podjetja, prirejamo pa tudi ekskurzije, da se študentje lahko seznanijo s praktičnim Izvajanjem transporta, zavaroa vanja ln špedicije. svoje literarno glasilo in upri.* zoril igro (v začetku decertH bra) itd. Upajmo, da bo MKUD »Ali Kardoš« res uresničil svoj program. In tako izdatno prispeval k napredku kulturnega življenja v M. Soboti, ki je na! tem področju najbolj potrebH no. Peter Potočni^ Dijakj treh četrtih razredom, I. gimnazije so bili s profesor-* jem Koropcem na dvodnevnem izletu na Pohorju. Ogledali so sj zadnje bojišče Pohorskega bataljona. katedra srednješolci OBISK NA SREDNJI ŠOLI ZA TELESNO VZGOJO # Potrebe po učiteljih te-0 lesne vzgoje so velike. Zla-• sti na podeželju. Ker daje-0 jo visoke šole za telesno 0 vzgojo zelo malo kadra, je 0 bila leta 1960 ustanovljena 0 naša šola. Tako imamo zdaj 0 že tri letnike (šolanje tra-ф ja štiri leta). To je šest 0 razredov s približno sto 0 sedemdesetimi dijaki Polo-0 vico je deklet. Zaradi spe-0 cifičnosti pouka so oddelki 0 razdeljeni po spolu. »Težave imamo s prostori. Šolo šele razvijamo. To pa je težko, če dobivamo sredstva tako kot druge šole — po številu dijakov. Drugo leto bomo potrebovali strokovno knjižnico, ker bodo dijaki pisali maturitetne naloge. Spočetka smo imeli večinoma honorarne predavatelje, zdaj pa je že 60°/o stalnih. Za šolo našega tipa še nimamo nikakih učbenikov, in tako pišejo za strokovne predmete skripta profesorji. Ne moremo se namreč posluževati skript višjih šol.« Tako je začel pripovedovati ravnatelj šole prof. Milan Kabaj. »Pouk je precej težak, posebno, ker je tudi fizično naporen. Druge predmete pa poučujemo kot drugod. Posebnost naše šole je v tem. da se od tujih jezikov dijaki učijo ruščine. Mnogi so sprva mislili, da na naši šoli samo skačemo. Predvsem zaradi takega gledanja je od triinsedemdeset dijakov prvega letnika ostalo do zdaj na naši šoli le petdeset. Med našimi dijaki je seveda mnogo športnikov. Nekateri pa niso prinesli s seboj ničesar razen veselja do telesne vzgoje — kar je seveda težko. Športniki pa po svoje lahko včasih tudi negativno vplivajo, če se preveč usmerjajo le v svojo panogo, premalo pa jih zanima pedagoška dejavnost. Zato moramo poskrbeti, da se oboje tekom študija uredi.« Alojz Fošnarič, predsednik šolske skupnosti, pa pravi: »Sproti smo analizirali uspehe po razredih. Tako smo najlažje pomagali dijakom, da bi čimveč dosegli. Težave pri študiju predstavljajo slabi prostori, mnogokrat tudi socialno stanje dijakov, in seveda tudi pričakovanje nekaterih, Profesor Aleš vežba vaje na nizki gredi. da bodo na šoli samo telovadili. S temi ovirami smo se spoprijeli in šolska skupnost bo letos nadaljevala z istim načinom dela. Z mladinskimi urami bomo začeli novembra. Zdaj razpravljamo o programu. šport je na naši šoli zelo priljubljen. Sodelovali smo na vseh srednješolskih tekmova- njih. Večina smučarskih, atletskih in rokometnih srednješolskih tekmovanj je bila pod našim pokroviteljstvom. Nekateri menijo, da se na naši šoli le malo ukvarjamo s kulturo. To seveda ni točno. Imamo namreč dramski krožek, k| pripravlja proslave, folklorno skupino in pevski zbor.« i 1 pili Шш1 ® Če kupile Kaletfro, bereic' Itumoi. Brez besed (2ibrant, Študentski list) »Prosim, poslužl se!« lamo © če teupjte: ХиЛеАе.. Ш 1. Ali veste, kaj je iznašel v 15. stoL mož, ki se Je imenoval Johanne* Gutenberg? 2. Kdo je odkril galvanski tok? 5. Kje leži otočje Galapagos? ■ 4. Kaj označujemo v biologiji z izrazom: kromosomi? 5. Kaj je »Pančatantra« ? 6. Kdo je letošnji Nobelov nagrajenec za književnost? 7. Kaj pomeni tujka »insinuacija«? 8. Kako se imenuje prosti stU rokoborbe, v katerem so z redkimi izjemami dovoljeni skoraj vsi prijemi (»Primi, kakor prijeti moreš!«) »Marjetka, tvoj prvi vošči-lec za rojstni dan je tu!« MINIATURNI QUIZ. ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. Mesto Hobart leži no Tasmaniji. 2. Predsednik LMJ je Tomo Badovinac, 3. Slepota za rdečo barvo se strokovno imenuje protanopsija. 4. H.poiogijo je veda o konjih 5. Noetika je nauk o spoznavanju. 6. Avtor socialne povesti »Roke Andreja Podlipnika« je Tone Seliškar. 7. »Turandot«, »Falstaff« in »Norma« so opere Puccinija, Verdija in Bellinija. 8. Katedra pomeni stolico na visoki šoli. KRIŽANKA KRAUS BRANT 2e tri mesece Je bil Adalbert srečno poroten. Stanoval Je pri starših svoje lene. Toda tega dne, ko Je krenil iz pisarne, ga Je pričakal tast. — Oho! — se Je začudit Adalbert. ■Odkod takšna tast in ob tem času? Moral bi biti le zdavnaj doma. — Sem le bil tam! pravi tast, vendar .. veš ... — Zdaj postaja mv resnici radoveden! se Je nasmehnil Adalbert. katedra humor Tast ga prime pod roko. — Poslušaj torej, pravi. Midva sva se vedno dobro razumela: Nikoli se ti ni bilo treba pritoževati zaradi tasta, ali ne? — Res ne potrdi Adalbert. — O tvoji tašči tokrat ne bova govorila. — Strinjam se. — Dobro. Torej preteklo Je več kakor tri mesece, odkar stanuješ pri nas. je ugotovil tast. — Točno, reče Adalbert. — Ali sem v tem času zahteval sploh kakšno paro najemnine od tebe? — Nisi, niti pare! priznava Adalbert. — In ko si vred nedavnim imel z Evo tisti mali prepir, ali tedaj nisem bil na tvoji strani? — Da. bil si, to je iočno! potrdi Adalbert V resnici si! idealen tast — Trenutek, sinko moj, to še ni vse. Priznati moraš tudi to, da te vselej Ščitim, kadar prihaja med teboj in tvojo taščo do nesporazumov. Opjosti, prosim te. ker pogrevam take stvari, toda to se mora enkrat ugotoviti. — Res, bil si vedno hraber, pristavi Adalbert. — Tudi pri poravnavi raznih računov sem ti prav tako večkrat ■ pomagal, nadaljuje tast » — Točno! potrdi Adalbert, zmeraj si bit velikodušen in jaz sem ti -za vse iskrenp hvaležen, — To je lepo! reče tast z olajšanjem ... Torej ml ne boš z ozirom na vse kar sva ugotovila odklonil; če te zaprosim, neke male prošnje!?1 — Jasno, da ne, takoj obljubi Adal-berl Potemt prosim te, ko boš zdajle prišel domov, reci tašči, da ie tista sliko s posvetilom »MOJEMU LJUBLJENEMU 7.AJČKT!«. ki jo je zjutraj našla nn tleh iv.nndtn ir IliftOfln 4»T>a. Vodoravno; l v-Oiu> žuvulo, i .neinolna гм-or»tfd. 7 polj.sk., (loto. S. oznaka (ugoslovan-»kega aorotransioua, * 4olg»vratna alriSka kapi.tar.lca, It grobo orientalsko sukno. 12. H''.tok K .i-ni o 13. žensko in hi 15. telesna poškodba, ^lavpitno. I Štajerska moto,pol«, 2. kemijski žnnk za americij, 3. sestanek, 4. prodajalna Siibaka, & k-mi-ir, (j napasi, 10. zapeza, 14. veznik REŠITEV KRIŽANKE IZ PRBISNJB ŠTEVILKE Vodoravno: I tabela 7. ananas, D. barabe, 9. Uri, t, h, 19 ia;, 12 tirada, 14. Njogo*. 15 Tarnava Sporočamo cenjenim strankam, da sta izvodili Integracijo podjetji PRVA KONKURENCA in DRUGA KONKURENCA v enoitno organizacijo, ki bo nastopala na tržišču pod novim imenoma MONOPOL. Kor posili iemo po naijnovejših principih tržnega gibanja, se cenjenim strankam najvišje priroo-ročaimo. ... tokrat »pobožal« tiste, ki urejujejo ulico v središču mesta. Saj je njihova zasluga, da bomo kmalu dobili množico odličnih atletov — tekačev čez ovire, skakalcev in morda še kaj ... Se IW, Ф ... bi švignil proti internatu višje agronomske šole in pobrskal po vzrok h, ki narekujejo upravi, da mora leto za 'etom v začetku novembra (ali še kasneje) začeti s pregledom centralne kurjave Stanovalci m študentje VAŠ pa naj zmrzujejo! ... hi stopil v Ulico 4 oktobra in švigajoč izbrisal s hiše napis »DOM PLATZ«, ki ga časa po zadnji svetovni vojni še ni uspelo izbrisati (ljudi pa tako in tako ne moti). I t ... pikro komentiral vest v »Tovarišu« (št 11, rubrika Domači obzornik) z naslovom Samopostrežnica v Mariboru: »Precej let po vojni so skoraj po vseh naših mestih tarnali glede starih, neprimernih in nehigienskih trgovskih lokalov. Temu negodovanju pa bo kmalu konec, saj je zdaj že skoraj po vseh naših mest h vrsta sodobno urejenih trgovin V zadovoljstvo trgovcev in potrošnikov so pred kratkim tudi v Mariboru odprli veliko samopostrežno trgovino, kar pomeni prijetno pridobitev mariborske trgovske mreže.« Ob tekstu je ^lika nove mariborske samopostrežne restavracije, a napis »Restavracija Center« na njej je še posebno dobro viden ... ... ošvigni! upravo mariborskega drugoligaša, da bi normalizirala vstopnino. Vsaj za študirajočo mladino! It- V J Brez besed (Index) »Nehaj že enkrat s temi bedarijami!« ... oplazil izvajalce del pri gradnji nove stavbe na Partizanski (pri Unionu), ker njihov žerjav nad glavami mimoidočih grozi kakor Damoklejev meč ,,. < ■ Praktičen nasvet za gledališče: nameščevalec za zamudnike.