—   107   —
Nesreča nikoli ne praznuje.
Nevarno je nevarno s smodnikam se pečati; mar-sikteriga je že smertno osmodil. Na binkuštni pondeljik je kmet A. B., per Divici Marii na Peski, Podčeter-teške fare , na z lesenim klinam basan možnar, kteri že pred ta dan per večernicah vstrelil ni, zopet smodnika natrosil. Ker smodnik zopet brez poka pocverči, kmet možnar po levi roki proti komolcu položi, de bi z viljcami v vnetilnico pobezal. Ali kakor bi trenil — pokne — in levi komolc čisto zdrobi, tako de ni bilo košice znati. Le neutrudljivimu prizadevanju bistroumnima in gorečiga rodoljuba Dra. K. ima življenje zahvaliti.
Čudno je, kako de se je možnar užgal; — pa še bolj je čudno, de kmeta že pred ta dan ostrašilo ni, ko se mu je nek možnar v lice pokadil (jned basanjem) , de je bil ves čern, in je njegovo obličje, zna biti, tudi življenje na niti obviselo. Ljudje pravijo, de mu je namenjeno bilo. Ja ! če je svoj ogla v na nerodnost in neumnost namenjena, tako je tudi temu namenjeno bilo!                             __________            Jože Virk.