Ithaja vsako druge in cetrto sredo meseca; velja a poStnino vreu in v Gorfcis posilja-njem na dnm za DRl'?.TYENIKE tt Soce":
7a vse leto.......2 jj!.
za pol tela      ......    1   „
ia cetrt leU......-- ., SO kr.
ta NEDRUZTVES1KE:
za vse leto......- gl- SOkr.
ia pol leta.......t   „ 30 „
*a cent leta......— „ "0 „
Posamezni list! se  dobivajo pa \0 kr. pri kojfgarju C. Sochsr-jtt v OoricL
Oxnanila se prijemajo ia  plaSuje Se   za za-
vadno tristopno vrato:
8 kr. ce se tiska i krat \ » » » » 8 krat »    »    »   jj     »   3 krat
za veco pismenke po prostoru in  vstkrat za
kolek 30 kr.
Rokopisi se ne vracqjo, dopisi naj se M«-govoljno frankitjejo.
Vrednistvo in opravnistvo je vhiiii St. 233 Contra ia delta Crooe tik preture.
Narocnina in dopisi naj se blagovoljno po$i-Ijajopod naslovom: Viktor Doleoc t Gorici.
Organ slweiskega polPnega druftva goriskega za branibo narodnih pravie.
St 10
V   Gorici   30. A*igusta   1871.
I tefiaj.
Glasoviti § 19. pa Goriska grofija.
Vse nuse casn . ivo tlrja ze Set;; iu leta, naj se vpelje slovenski j«»> , v vradoije, in kot poducni jezik v vse Rule pu hi venskih pokrajiuah. Na pod-lugi §. 11». drzavno tuiovnih postav in enakoprav-nosti razjrfeucne ?.e leta IHA.H tirja to ves slovenski narod po taborib, dru.shik in po wvojih pos-lanciti. in to tirja giu*ii», nujim in uuloeno ; pa skoro brez \apeha tak", da bi elovek obnpal, ko ne bi po zgodovini icdel, da praviea veudar zmagtt, Le je narod itv pa zelezne volje. Zmagali nismo vefrdel zaradi tega, ker imamo strasue in ncvtrudljive *ovrainikc elu wed uarodom Nafta sreca je, da »t» \ govori nasih /upcrnikov pnhii in ncsramne lazi. Oni trobijo veduo v en rag. da je lumrec uas jezik premalo razvil /a ftolo in vradnije. Diugi pa, kterim se ze nekaj sanja n razvitku uasegs* jczika, trdijo, da mjmamo v tern ubziru spowbnili nraduikov iu ptotVsorjev.
Kar se titeprvegaugoujra, laznjiv je. Toliko ie se je na*»protno doka/.o\alo, da je ud\<;c oUmii kaj govoriti- Kdcr jt* v tern nevedtie/., in ae ne da podnt-ifi, ko bi iubko pregledoval tiuLc Oa.sni-kar.^tvo in knjigantvo, in tcudar nutu rianprotuic in Hkoihije; nevaren u^abucz \a in tredcu malo maoj^ga laniilevutij.t kak»<r tisti, kdor tuihiW in \i icburnib nnmeoov uam na»protuj«v Vfdoma fiko-ilovati tiarodu ttvojcinu.jc /urcs pektcnifko, a Um naaprutnikuui udgovarjati je zastuiij, U>vc] ncp»-treboo.
Kar se pa ttce drag^ga vg<^oi»tda nijmamo nlovennkega jczika /ijioiuiIi uradnikov in prtifo sorjev, pmzen je gfodt- zadnjih, in malovredun glfd^ prvib. Lansko leto so „Novirxju' nastele na<) H|> nlovenskih proA^urjov za gimnaziju iu realkc, ki so zmoztii hipoma s^iceii trfovunskn podut evati dijakc v vsib prtMJmctib. Kekat».:ri t**!i ;j«*spt«lov no donia, nekaleri na llrva^ki'in, \ Slav^uiji, v Ctraoici, a dru^j -- c!o na Kask«ui. Ka?:"at*i na ptnjctn so veliko avojo zinetfu'ist pokazaii ?> tem. da g<> znali hi v dntgem Istn prt;da\ati v brvai-nkeni alt v runkern jeziku, kar jim je bllo tnogoOc. k*»r so iz\rstDjaki hill v slovenskcm nariv'-ji.
^atustcn stan '/.ue*, da so nasi tu'etsjaki pri-moran^domovitio pr.ptmtitv i'-e liOi'vjo. t"*i:Kar gorccft /rbjo, »l<»\an»ko preda\aO Ttvaji/knva vlada, ki nam noprcnt'hi.-ina t:;;va i.i tsi-k-* |»r*-li.-»»*jri», kaUii ¦?» ^cadel nam S"\ra/.n\ iti v s*voj« '"»ibr.«j>stin.ig.ijai<» tj r,ds;nwn f'ik-., d.i ^e j.h jv, kak-«r or, Ci'icr-tin 1/ Yladimira [•¦Ma, pr.n *i'».s:i c^a*!:** ?.\ >\ui.\w na ICiHkcm. k;f: ?e ?»',m¦•»•;» d >ku/, <i i js_; prs nas ti«»ti puli!»-ga. Ji ^-"I'-'-il: s:*Tr*i;"iiia;-i jir.iV. p».pu-«»cati dumo^ino, katf-r.i i.njo'i p!.',r«huje v-di ihov-j. Zarad tiar^da Si vtn r-.-l- v»'ka; «-.fii *•<-• p-»trp*.1i kriiico tn grdu ii;jga.;;\--.t i.u^>*ikti;r<^.i |i!^mv, hnjlt to lie moje \tdtit t;,»ia*i.
JSvcta jeza mora t'Cf-j a;.r'uinijka p:«?MinitiT *c »ii*i, da Dijruunio znv-zuih tc!><',: iniunrj jilt o-bdnu. Vlada uaj j;b p'^khec :n porabi, a naj nv paba od sehc oajIvdjHtb da^vnib raoci. kcr jc to dclelj v netzuiertfi akt)d>\ In -se vet* bo kmalq protcsorjev xk.Ycn>kih, kct vcrina talcntiranib nasih mladcncev brepeni po prot'e^uri, missi pa tndt na 9luzl#e v drttgib dezelab slovaaskih! Z-i* U»raj je ras, iu aaSe tainister^tVft naj ie bodoce *ol»»o leto ••sanje v GonVi slovenski realgimnazi) po saaveto in lamkcm predloga nasega dfzctnega tolskep sveta.
Ce pa piemiBfimo etevilo eloveneke^a jezika imoinib aradnikov, siabeje jc na* stan, vendar pa tak, da bi se precej ia stvaNha dobro obrnila, ko bi vlada resno voljo pokazala, in ojstro postopafa.
Da to dokazemoj zadostuje kratek pregled lmgib vradnij in te gospodc.
Da na zgornem krajn zacnemo, naj sporocimo pred vsem o Tominskem giavarstvu. Kakor se je v poprejSni ^Soci" omemlo, resniea jc od vseh strani potrjena, da dopisava tatnosDJe glavaretvo vaem zupanijam in tadi posamnim oscbam v krueui slovenicini. Tndi Totniuska sodnijaje djanj-sko pokazala, da inia iztitjene Slorence, in iuj novejfii dokaz dobre volje je, da si je prva naro-ila natisnjenc obrazce za majbne tozbe, ekseku-
tivnc prosnje in dotic'nc odlnke pri tiskarju gosp. Zajcn v Gorici. Obzalovati moramo, da ni taka pri soduijab v Bovcuin v Cirkutm, uba gospoda sod-nika govorita Ie krajnsko Ipraho in noi:cta na-predovati. l'rebivavci cerklauskoga okraja so se za naroduo utvar vncli, tlrjajo od sodnije, naj pisari v narodncm jrziku, pa Vse je xastooj.
V Kanalu je sodnik Nemup, ki prav lepo in
. sinviiiiino po hlovensko govori, in In, kakor se sliAi, tudi rad zatvl pisati, ko bi Ijndjc, pesebno odvut-niki podiijali kIommisIu* vloge. Pritstuv ne zna ni6 slovenskega, pa je preitikavni sodnik v kazenskih opravihb! V Ajdovseini eo sodnik in nba pristava slovcnsi'ino prav dobro soiozni, in slovenskib koueeptov najdete tain najvee. Tudi imajo slo-venske ubrazeu za poravuave in tlrnge putrebn, za tozbe pa ne. V Konum je sodnik .slovenseine kos, priiitav pa, rojen ncmec, ne jc v raznib letih toliko naiicil, da hi znal   ktnalu tudi po slovcnsko
¦pi«:iti, pa «e inu uei'e. V Sefiaui He je nodnik pn-prcjsua leta slovenseine tt^il, zmi tudi pisati, in poeasi bi »lo, da bi 1c hotel; njegov  sedanji pri-
< «tav ie izvrstnjak v slovenSdiui. IVi glavar/itvii pa, je glavar rojen Sezanee, ki hi jo priKkrbul vse pripomoeke, tedaj inu ne more hiti prctczavuo vsaj oheinain Hloveusko dopiuafati; dobrn volja vsb prema^u, a dobte volje je jjfi gospod. Kaueelisti iu
| diurniisti pri  teh  uradnijah so  Bkoro  vsi   rojeni
; Slovene), ki inorajo tolmavevati, C-e kak ptujee, koneeptni uiaduik, slovensko uie ali malo /.na;'za toraj  uij v teru ohzini nubrncga zadrzka,  kcr se
: ptfjati in null dictaudo \nanJ ?suk izmed njih Intro navadi^ re he ne znaj veeina pa vie zna.
'Vo so razniero po dezeli na (Joriskeni; kako je pa v Gorici V J'ri naseiu glavarstvu je hilo po-prej iMjIi^i. gosp. Uaron t'ino, ki ni slnvensko be-sediee uiuel. ko je ured prcvzel, uoiti so je jezika nasega precej zaeel, in ukazal je, da so inia zn-panijain «e po slovcnsko dopisavati. Celo osranio-til je uektcre nasih zupauov, ki so muiz prcvebke lenobt' in po stari navadi uemsko dopisovaii; od-pMvarja! iim ie .slovenski. in jib prcprieal aji-liove sramote pa narodue dolzuosti. Zdaj ]ia imaum glavarja, rojeuega krajnea, ki tudi hervasko zna,—in nase imji.inije doi»ivajo prav po gostoma neiii'Jke a!i ital|anj<ke dopise!!
Slubo se nam godt p»i e. k. mestni odredjeni HtHluifj pNhuVj katera je tudi sodnija popolnoma sl'tici^k! goriski okfliei. i'n preturi zna le eden pri.stav 3/.\i-.stno .-.;ovi»i.ti iu  pisati v uasem jcziku.
'din:.'! gospt-dje !«»inijo krajri'sko spraho, da t<\ lu«ti Ni# d*.-ti let vcfluo med >>!<»vcnm. Xaecluik, «\eto-\;;mc (diio/ui*.sodnije, rojen isterski .Slovan razutue nase ^jfvenske \loge in hi kmalu tuui pisal, da bi *e re^ijn p'ltr-'iuil. Ixto tako oi nukateri drugi go!»p'idje iablio %(.;'• znali, pa resne \olje nij. '1'nivaj l»i vsaj polovi<"(i morala slovensemi po-p^trr in t  kos Mti.
}'ri okri'Ziii soduui, naseiu tribunaln, pa sm<i v do.-»ti; boljsem Ktann. Kdor pozua to g.-.-ipodo, ve. da st» tu KtirjeHvctovalei rojeni Slo-veuei. iztned katcrih bi se trije elovenske pisave ne braniii, razen kacega posebno vaznega primer* leja. Tajnik. rojeii Itahjan, se je neki izustil, da p'ltrcbuje k vecemn enega leta, pa bi se upal slo-venbki pisati: nluzil je poprej nekaj lei na llrva-skem. Posebno je pa driivui pravuik slovenseiuc zniozen v govoiih iu pisavi. Daresuico govorimo, dukaz so nam kazeuske koneene obravuave, koje se popolnoma v uasem jczikn zvrsujejo, ce jc zatozenee slovenskcga rodu, in ee je zagovornik eden dveb slovenskib odvetnikov. Sodniki ispra-sujejo le po  sfovensko,  drzavni  pravduik  govori
' baa tako pri zatozbi in kuiieenib predlogih, in lepo ga je sliSati. Uha pa zali, kedar prebirajo vmes zapisttike izo.stalih ali ne  poklicanih   pric,  kateri
| so vsi nemski ali italijanski   pisani,  kakor  da bi
j bivali po nasej dezeli le Nemei ali Lahi. Zakaj ne pisejo preiskavni sodniki po slovenskih ckr.jih teh zapisuikov po slovenski; kaj  ne   veleva postava,
¦ da se imajo povedbe svedo^ov in z:ito2e<ic^v prav
i tako zapisati, kakor so te osebe govorile^ ZJaj pa i
! vprasamo: je li tako  tezavno Vain gos|odom, ki !
i price   in  okrivljence  rasumetc,  tako  narekovati, |
kakor se je govorilo ? LoiSe in gotovo bolj natanj-ciio in resuieno bi bilo to, kakor da povedbe ponflmeite ali poitaljaneite! PiSite prosto, cisto Hlovcnaeiiio, in stranke bodo zadovoljne, zraven boste postavuo delali, in sami veste, da tudi se-dajni vuii protokoli nijso klasiSno ne nemSki ne italijauski pisani, kar v naglici taki sc mogoife nij. Besniea, ki povsod na svetu vep, je, da mora vsak sodnik posebno vsak preiskavni sodnik de-/elni jezik dobro znati. Zato se bridko prito^ujemo, da je prav preiskavni sodnik, neki pristav pri tri-buualu, lab, ki slovcnskega prav me ne zna, dasi je mnogo let tukaj, in ima vsak dan s6 Slo?enci opraviti. Cud no, da ga ne prestavijo, tega gospoda, vsaj bo sam sreenej§i; ali <5o mora tukaj biti, na} bode preiskavni sodnik le za Itulijaue. 'Kancelisti in diurnisti p'> goriskili uradnijah so veCjidel Slo-venei, ali do so Italijuui, nekaj slovenskega vsak zml; gotovo se po tern takent vsak v kratkcui brez velikega truda toliko nauci, da bi znal propi-sovati, ali sub dictaudo pisati.
Naj ie omenimo mladib juristov, ki so narod-njakt ali ne. Ca so. prav neradi in porodkoum ostunejo v diiavnt siu^bi, ker so poprejfiua mini-sterstva domoljube le zatitala; (ie pa. no eutijo zlahtnili cutov za svoj narod, obolo postopajo mls-Icci, da jim mora nas narod piueica biti do ma-stnili sliiHeb, ce le Spraho zoajo; toda gotovo so prevarite, mladi gospodjc, — dasi so se sicer po* nialeni olnacali, a zdaj se lebko naglo obrnejo.
To je nasc stanje^ in h vsega tega sledi, da je precej raogoee, za Slovence po uradnijah slovenicMno npeljati, ce se nektorl gospodje prestavijo in ce ministeratvo resuobno voljo poka2e in rok, deuimo enega leta, za to odloei, kakor se je zgodiio v Galiciji in Dalmaciji.
V  zacetku naj se natancno izvrsuje ministerial ni ukaz due 27. maica 1862; to nij tezavno, in po preteku leta naj bo vse gotovo. Co nij drugacc niogoee, naj se pri obeb gon^kih sodnijab napra-vita od&eka: slovenski in italijanski.
Ni skoro dvomiti, da bodo nasprotniki Se krieali in skusali ministerstvn resnico zakrivati, ker cei6 trdijo, da ni slovenskemu ljudstvu toli-kanj mar za iastni jezik. Da le pravdo dobi, da ¦ hitro opravi, za to je Ijudcm mar a za drugo ne. Dokaz, pravijo. jim je, ker po uradnijah ne zabte-vajo posamni Ijiidje in celo iupani ne, dabise slo-v enski pinnrilo. To se trdi vkljub vsemu, kar je n2e narod storil po poslancih^potaborib, dasnikib, diu-ztvih, i. t. d. ~ Naj toraj odpravimo fie ta vgovor, in naj vsak v .svojiIt opravilih, ki jib ima po urad-tii:; b, zabteva, da se mu slovenski pise. To storiti, je vsak taborcc javno obljubil, tako stopi sleberni setiajuemu ministerstvu na ponioe, in to bo naj-iskanejsi dokaz  na§ega poguma  in   domoljubja.
V  zadnji seji v So6e " «so ne kateri trdili, da nij te potrebno; vlada naj ostro uka'ie, pa bo prav.
To zahtevamo tudi mi, trdi mo pa zraven, da je sploh in glede nasih protivnikov §e boljse, ce postane vsak Siovenec in pri veaki priliki carodov straznik. Taki so Cehi, taka je tadi pri Anglefcih, iu mora biti pri vseh fcivih svobod-uih uarodih. Zgodovina nam dokazujedodistega in na vsaki strani, da so narodi samo takrat in le toliko cu8a narodnih in vseh drozih politicnib pra-vic u^ivali, kedar in dokljer je vsaj velika vecina ostro pazila, in je bii sleberni pogomen zastopoik in branitelj teh pravic. Sleberni narod ima gotovo le takovo vlado, kak rsno sam zasluzi, in zastonj bi bila vsa vladna sila, proti zavedajoeemu se, svoje pravice poznajocerou in braneCenm uarodn.
Slovenci! ojacite se toraj; Yi nradni gospedje pa, ki ste Slovani, spomnite seenkrat,da Vasnie davno klice in klice majka Slava; ce pa nijate nasinci, bodite nam vsaj pravidnit —
Iz Gorice, 22. avgusta 1871.*- N?se politic-no druztvo je iraelo 10. t. m. obeni zbor;glavna razprava se je vrtila okoio postopanja, kakorsnega si zelimo od nasih dez. poslancev. Izrekla se je
1779
obcna zelja, da se nasi' poslanci drze programa, razvitega po nasemu narodu na tolikili taborih. Posebno pa se je povdarjalo, da bi morali po-slanci vsih Siovenskih pokrajin solidarno in v po-polnem soglasji postopati in v ta namen osno-vati shod vsih omenjenih poslancev ter poslati nektcre iz njih srede na Dunaj, da predlagajo Hohenwartu vse pravicne zelje in zahteve nasega po svojih pravicah hrepenecega naroda.
Zdaj ko je ministerslvo na krmilu,   katero, kakor se vidi, hocc v Avstriji   odpravili   krieeee krivice, zdaj ko se je to ministerslvo s Cchi in Po-Ijaci pogodilo, zdaj je eas, da nasi voditelji  sto-pijo pred ministerstvo zodlocno tirjatvo zedinjene, Slovenije in da izrecejo: „to je naia deklaraeija,; od katero ne moremo in nesmemo odstopiti".—• i In vresnici, prvi pogoj nasega obstanka invsako-vrstnega napredka je nase zedinjenje in  ce  je vlada temu nasprotna, je to ;ivi dokaz, da ji ni; nic mar za nas in da nas hone zrtovati nemske-nm in italijanskemu molohu.
Kakor se &ta v raznih casopisih, so bili v eetertek, 24. t. m. poklicani tudi Slovenski zaupni rnozje na   Dunaj   h   konfercnoijam z ministerstvom, za Kranjsko gg.   Bleiwcis   in    Costa,   za   Gorisko' pa g. Gcrne.— Ne veino sicer,   kako  se   bodo t nasi rnozje nasproti ministroin obnasaliin tudiue,, ec se bodo strogo  drzali  programa,  kakorsnega je slovenski narod za svojega  sprejel   in   kakor- \ sncga vsc slovensko casopisje xagovarja; a ven-; dap jim moraino zaupati in gotovi biti, da  bodo j vse storili, da   opravieijo  zaupanje,   katero  imaj slovenski narod do njih.— Pa naj kdo rece, kar le hoce,— deputacija kakor je   bila  v   obencm zboru „ Soce " nasvetovana, bi bila gotovo najza-nesljivejsa in najpravicnejsa zastopnica slovenske-ga naroda pri konfercncijah z  ministerstvo in. — Dezelni zbori so pred durmi, mismu v/o v si. 8. nasega lista izrckli, kaj  da prieakuje   narod   od nasih poslancev, to je zahtevanje nasih narudnih pravic do picicc; dancs nasim poslancein se en-krat na srce polagamo, da branijo nas narod pred vsako krivico, ter da si zapoinnijo, da narod pred vscm zeli zedinjeno  Slovenijo,-- Iz vzega   toga je razvidljivo, da nam ni dosti na tern lezeoc, ce se nasi Itaiijani spokore ali nc; pa zapommjo naj. si, da so minili tisti easi ko je smel slavni   Ri-; smondo s strastno    surovostjo pitati Slovenes v: dezelnemu zboru.                                                      i
id dostikrat. se je tu in tain iz muhe konj j naredil in pod mesecom jib je dosli tako srecnih, da na tacega konja dolgo casa, pa tudi celosvo-; je zivljenje verjejo. Nu, nase mestice jih ima veliko stevilo tako srecnih, kateri, dasiravno brez prave vere, vendar uzivajo vse prednosti eminentno ver-; nih ljudi.—Vsak, kateri Goriske razmerc le neko- i liko pozna bo vedcJ, da. menimo tisto kliko, ka-tera je pravo prebizaliscc siovenskih renegatov in katera sicer proti papezevi nezmotljivosti pro-testuje, a svojo politicno zrelost svclu s tern oznan-ja, da vertije na nezrnotljivost svojega profeta — Favetti-ja.
V nasi zadnji stevilki smo nmenih, da je rekuriralo nase starcsinstvo proti namestnistve-nem dekretu, s katerim je vnieen sklep siarcsin-stva zarad Favettije-vc penzije in smo tudi rekli, da bo vse vpiranje staresinstva prav malo izda-lo.— Prepricani smo namree, da je bit omenjen dekret v Trstu le pisan, narekvanpa v ttec-u.— Taka se je tudi nam Sooanom godila, ko smo rekurirali proti prepovedi Renskega tabora. Naj se tedaj tolazijo nasi mestiii oeetje s tem.da imajo sotr-pince. Ministerstvo miru in sprave se boji vsake prili-ke, katera bi znala pripraviti „v nevamost javno var-' nost" in sledi povsod „ agitacijo proti postavnemu iii pravnoyeljavnemu pravnemu razmerju ", da se posluzimo izvirne terminologije nasega glavarstva. — Da pri reci ostanemo, omenimo v prvo enega sestavka iz Gorice v „Neue freie Pres«5eu. kateri konca z besedami: „Parizka komuna ima tudi v Gorici svoje eastitelje, kateri le na prihod svojega prekanjenega pa drznega voditelja cakajo, da se organizojejo. Pac vibar v kozarcu vode!
^ A kjer zaviruje polovicarstvo, da se ne more razviti prava mestjanFka hrabrost, kakor v nasem mestu, tam zadostuje predrznost najmalopridnejsega klativiteza, da iznemiri in poskoduje prebivalstvo." Ta sestavek dosti rece in se naslanja najbrze na skusnje tistega, kateri ga je pisal. V staresinstvu pa je nastal hrup, sklieala se je seja in  po zi*
vahni debati, pri kateri je gosp. dr. Pajer, kakor se slisi, oni sestavek skoro odobraval, je ob-veljal sklep, da se ima protestovati proti omenje-nemu sestavku, ker zsli gorisko mestjanstvo ter pozvati vrednistvo „Neue freie Presse" da ga preklice.— Kako je staresinstvo postopaio, daiz-vrai ta sklep, tega sne veino; slabo na vsak naero,
W: ......:¦¦-------- ,,'^^U^^^.,,..,-.'-  ....-,,......,11   ,       1
okusno pleten in pevci so ga izvrstno peli, Med itaujanskimi se je dopadel odlomek „l cacciatori"; med nemskimi pa „Das Wandern ist des Turners Lust". Ploskanja in bilo, nikoli konec; zadovo-Ijnost ob^na, ker so fantje v resnici pokazali, da so se kaj naucili.
G.   Hribarju  pa   castitamo  iz  srea   ter se
ker dozdaj se nismo citali nobenega prel lica v l yjemamo s pohvatnico, katero njiu je podelilo pred-ItPpesse". Xaj se dostavimo, da so imeli lahoni Uednistvo solskega sveta. slovensko stranko na sumu, da ona kova dopise j Telovadska produkcija nas je tudi zadovolji-za „Presse", da jib potem kot prestave prinasa|la. Odlikovali so se posebno gg. Kugelmaier, v „ Soci"; a zdaj so drugih misli. ker se jim je 1 dva Lasic-a in Stabile, vsi stirje realci, kateri tidek, kakor pravijo, na brgone vsel. Na vse j so se kakor se slisi vze pod vodstvom g. Klodica kar se je o njem pisalo in govonlo, je Favetti | in g. Kupec-a tako izurili. Letosnji, to je novi v ,. Cittadimi"   prav ponizno odgovoril.   Iz nje-[ ueenei, med katere stejemo pripravmke, namniso
govega dolzega pismi .>mo zvedli, da se je po-boljsal, da so ga britke skusnje prepricale, kako slabo je bilo njegovo prej^nje postopanje, da je postal bolj resen in dober oc> svoje rodbine, ka* tcri hoccza naprej vse svoje moci posvetiti. Zra-ven tega pa bode tudi svojo dotnovioo   zinemm
nic kaj posebnega pokazali, kajti „ Freiubungeu " pristevamo k primitivni tetovadbi. Naj se omenimo, da je vsa solska telovadna priprava nekoliko slaba in piskava, tedaj nevarna v policijskein zmislu.
Ker ste se sklenili pretccent teden naLi sre-
zvesto ljubil in ee mu njegovi sovrazniki >•• ta- '< dnji soli in imaino ravuo priliko pregbidavatt letna ko tezijo povrat v doinovino, ga to ne strasi;. sporocila, hocemo tudi nekoliko o njih danes ampak pospesuje izvrsitev njegovega dotivnega ski'?-; spregovoriti. V sporoeibi c. k. gimnazija je priob-pa. H koncu zuga srojima dvema glavi.ima na- <Vna g. prof. Culotovu razprava o solstvu 18. sprotnikoma, da jib bo natancno opisal in njego- ¦, stoletja utalijanskij in v sporoeilu c. k. reaike, vemu prejsnernu drugu v poiibkt krinko / obraza; katera je bila leton 7 ruza'dna, za strokovnjaka potegnil, naj le enkrat v doinovino pride Vse prav zanimivi naravoznaniki neimki^ sestavek g, Gta-dobro   in lepo:    a    nam   se duzdeva,    dn  do- vackyja.
pis,    kateri   je na   pr\i pogie<i   politicno  pisan,            Kakor nam dalje   naznanda kazejo,  imel je
vendar no zbuja poscbne simpatije na eni gimnazij 2(i6 uceot'ttv, toraj 87 menj ko Iota strani, ne pobitja na drugi. Gosp. P. scje gotovo;'186!) in realka f 95, toraj I o vet? od leta 186JI nasmehnil, ko ga je cital, ker nima toliko srea, I'citeljev je imol girnnazij it», realka 1*i; med da bi ga ponizn? „ confessionss " svojega nek-; njimi nahajamo 9 Stovenccv. Oalje zamoremo danjega prijatclja (?) ganile, marsikteremu pa jeprilsteti po narodnosti-akoravno je mm to zamol-citanju dopisa prisla na misel ¦ baseu <> volku \ \ cauo v *tati'jticui tabeii Hiega avoda —tta gim-janckovi ko/.i.                                                                na/iji loO siovenskih, 78 italij ^Jdh in %% nctu-
Naj se dostavimo du Favetti-ja njegovi privrzen- Skill; na realki 4-11 slovensku 112 italijanskih ci kaj fezko pricakujejo, ker bi radi izdajali svoj in 32 nemikih ucencev; toraj na obeh smlnjih casnik, kar pa brez njega noccjo, ali - ne tnorcjo.-. solah 205 Slovencev, 190 llalijanov (vcvidel iz Tudi bo marsiktercga zanimalo, zvedeti, da je oeo Fa-; mesta Goricei in oi Xemci'v. Kako baie da %a vettijev v Skriljah pri Adovscini rojen, kjer ima talzadnji, si labko misHmo. zdaj dosli ziahte. Po mestu se ju razglasila sledeea             ll^ni jezik obeh ml je bil   nemlki,   zraveu
epi:voda:Koseje v tnestnem staresinstvu razgovar-. njega francozki obligatni predmet na realki. Na jalj o novih imenih raznih ulie, je bit stavljen tudi \ giiiinaziji 'uste bili udmenjeni za slovenl^ino v predlog, da sc spremeni tako imenovana „ con-f vsahem razredu 2 uri na ledeu; na realki 5 um. trada lazuli" v „contrada Juretic". Na to se oglasi Pisali bi Le mnogo, tako posebno o knjuniri znani oponenf, g. M. in zavraca predlog blizo ta-; girnnazijski za ucence, o veselici, katero je ko-Ie: „ Vi stc sklenili v principu. da je treba j napravila ucecii sc mladina i I. februarja na Yo-strebiti iz Gorice vsa slovenska iintri i; travnika.! dnikov spomin v tukajhini citalnici; — ali »\ts vti studenca i.t d. nocete vec; pa hoct-te „ contrada ¦ prostor nam tega m pripusca. Juretic"! J'uretic vondar ni   ifalijansko unc! VM            Todt tolinaciU nocemo itevilk,  katere  nam
doslednost, uhi pamet?"                                             'jasno kazejo, da le takrat pri na^ cvesti zamort*
A temu bi se vendar dalu pomagati; rei;**pt  solstvo, kadar bode na naravni podtagi osnnvano.
una g. Simsi: zbrise so „c4t na koncu m ev»> vain italijansko ime ., Jupati"! ......
17. t. m. je bila ua cast rojstvu Nj. veli-canstva ja\ua produkcija pevskili in telovadskih. ucencev vsih c. k. ucilnir na dv» ni c k. Solskega poslopja.
Dvor je bil v  ta namen  okincan  /. nektc-
to je, da sc napravita dva rcalgimnazija, wten r iicnini jezikom slovenskim, drugi z italijauskini V satnostun^ki so!» ca^tilih sesttr l'r*ulinarit >e |e prejsna leta tudi Sloven&ina podu«3^vala, a leto* -e jt' vrgla v kot, ker se je nekterim go-skatu /.deb sraiuotni>, uc^ti sc slovenskega, mater-nega jtzik>. \h zamerimo bolj c. sestrarn m rimi starimi zastavami, katerih barve nismo mogii soisekeum  svctovalstvu, da ne atori, kar je prav
prav razlociti. Ce bi bill zapazili take zastave v vrstah kacega polka, bi to v na<* zbudilo cutje visocega spostovanja do hrabrih vojakwv; a tain, kjer se uci estelika. je vlis, ki na cioveku na-pravi tak kinc. ravno naspr«>ten in ^otovi snif*. da ce bi videb nasi kulturonosci take /as'.ave kje v Solkanu, bi oni gotovo t. ramami pekoe: „ sind hall uugebildete Slavcn, aushiingen, was sie beim Hause haben.
in potrebno, kakor mladun deklii:em, ki ntmajo se nrdien^ ."kuMiip. !e to naj bi *t zapomnile n:»v» dc'ktda, da Slovene* putrebujej'i a\ hoeejo (iobrjii siovenskih" go»|»odinj
Predelska *ele/nic:i ntina dobre prihodnosti;
sh>i se. da una   dr/ava   t».V*>   skrivno   dolznoat
pomigali  proti druztvu juzn^ zplezmee. d.i namr^r h celih
d:t» alles   7 let n»» >me duvo.Mt   drug*4   /elezaicne   nrte v
Trst,   kt   bt   /.ni.i   druztvu  konkurenctjj   ciniti.
Prvi   vtis   ni  bil   tedaj posebno u go don, a Zdaj nam je jasno, xaksj vl^da toliko casa inert produkcija je vse popravila, ker je prckosila nase   in f-ne projekte zameta, ter druge napravitt vka-
zujc  — vse earad tega,
nade. Pcvski program je bil sleder t
i.   II   carnevale   di   Venezia,   di   Rossini;
2.    Pobratimija,   bes.   Jenkove,   nap.   Mribarjev;
3.   Die Nacht, von Schubert; A. Venec slavjanskih jpesmi zl. Hribar; 5. Die   Thrime, von   Will: ti.
I cacciatori nelf opers la straniera, di Bellini j 7. Das Wandern ist des Turners Lust, von Zo!l-ner. Vines se je telovadiio. Prve tri tocke sc niso tako dobro vrsile kot zadnje,   kar  nekoliko
— vse earad tega, da cm tece in da se Fraucozje ma^tijo na naso *?kodo. Morala )e ta: Mi pokoro delamo za grebe ministrov.
V svojem zado^ein listu se nPriicoruev*> vred-nik jezi na vrednu^^Socet(, ces, da ga stejejo za sleparja. Mi pa g. „vrednikau zagotovljamo, da je to le njegova domiSljija, ali pa kvanta kacega „slravancarja r\ doiznosti vrednistva res nSarn1* in po   svoji moci  izpolnujoci Viktor  Dolenc   nima
temu pripisemo, da je ravno med petjem rosilo, navade, ljudi crniti, pa kako bi mogel vrednika pa tudi tocke so bile jako tezke, posebno Hri- nPrimorca" obrekovati, ker ga se ne pozna, ali barjeva Pobratimija, katera tirja dobro izurjene. samo toliko pozna, kolikor je mogoce cloveka pevce in velika plucs. G. Hribar je. sicer pokazal > poznati, ce se ga le enkrat vidi. Ce smo v na-s .jPobratimijo,' umetnost in temeljito znanost skia sem listu ..Primorca" kdaj pokarali, smo ga go-datelja a za nas goriske pevce je ^Pobratimija", i tovo le iz dobrega namena in ker smo bili pri-Zukunftsmusik; zakaj ? to ze oni vedo, ki | morani to storiti v obrambo svoje lastne easti. so jo kedaj peli.  „Venec  Siovenskih  pesmi" je'        Strastne pisavc nam  „Frimorecn  ne more
ocitati; tudi se nocemo Primorcu vrivati za men-torja; a vendar si ne moremo kaj, da nc bi iz-rekli svojega obzalovanja cez SlovenskiJ list, kateri direktno in indirektno, pa nepremisljcno in strastno napada moze, katere imamo mi Slo-venci v cislu zarad njihovih zaslug za narod nas in ceski in mrzi narod, katerega mi Slovenci Ijubimo zarad sorodstva iu zarad  casino stopnje,
vsem tern kaj dobrega in zanesljivega, kje 90 potern drugi veljavni, domoljubni mozje^ Dr. Bleiweiss, Razlag, Vosnjak, Dominkus, 35uza? Gotovo le-ti dalje vidijo kakor prejsni. Gospodine doktore! Vi poznate gotovo dr. Smolko, obcevali ste pogosto z njim v Becu, znato dobro, da je iskron domoljub; a kaj so mu rckli te dni v Lvovu njegovi privrzcnci: Na stran z mozmi, kateri
katero je Slovanom priboril z svojo pogumnostjo j sc potikajo pred sobanali ministerskih in moledo
in s svojim vsakovrstnim oapredovanjam.               ] vajo za zelezniske   koncesije, za banke, tor pro
&U smo v ,.§oei'' vze veckrat izrekli, da se j dajajo pravi blagor domovino za zeleznice.
nc bojimo, da bi nas Celii zapustili, ker je nji-1 hova mocalna dolznost in tudi lastna korist, da nas podpirajo, kajti kadar. bomo mi v ncvarnosti, '<¦ bodo tudi eeske akeije slabo stale. Cehi delajo Slovansko politiko in jo morajo, dokler hocejo Gebi, to je Slavjani ostali, to se ..Kirehtlmrinpo-litikarji" razvidijo. Mi bi radi videli, da bi I'ri-rnow z naini solidarno postopal; .1 na tak na-•:in di roogoce dobroga razmerja tned nanii; naj
Pri nas zamore napredovati in koristiti le-tak zavod, kateri je osnovan na podlagi vzajcm-nosti, vse drugo-je spekulacijn.
Vstvarjnjlo znjoznicc na kinctih po izgledu g. dr. Vosnjaka v Sinarji; tako se bo narod ucil gospodariti in denar bode ostil doma na korist dotnaei kiipeiji in obrtniji.
I'ogopcie ste vasi Yizmarje. in I'oljanc. nad Kjtibljano. Ysak lm vprasal, kje pa  je  bila pru-
to si obcinslvo aamo sodi, Sicer pa nam zadnji  sovska    drubaliea   „Feticr\vehrisitiv." 1   To   vam
,, Primorec" daja   kijuL k resrtvi *lede«V matoina-ticne naloge ,                                                               ;
/IJredniki *f* Figurant- X ».tetka tr/a^ka •-,f'rMMw"          kalin w p vsol na litnanrn.
It Gorice. {lit dop . Nagorfckej gimnaziji jo poduceval, Kakor -h- prrjfttiji dve leti, tudi letos g. for. I*avrie dck!atnatnrikii. iu cctrlck 2*1. uvgusta je bila javua presku»iij:t, kterc ae je tudi dvudui Vu»l»ki nadzornik g. (*.itn vdeleiil. l'i-ufcH.»rjcv mj bib videti, lem vcv dijakov, Uekhinuvalo m« j<» flbtviinako. latimiU in grako.
Stotennki sta dcklauiovaki 1'iiiiiuAu: .,u»ou b' krrtn pri Savici, * in Fiirlani „(<in«kov zv k 11 si leu predclau zn gmhke r.uuitcrti. Krag«!j je de-klamoval <»dl«>mck \i UK sptna Jliade: iu Lii-.oitiu xaociek II. Catilinar»kega govura. Mi amu bib nieet hi iv |«tci v >v<si*t da Lavriirevi ut*eui'i iw bud* 1 tnkedar UetaJs «r.intutu s\«jttnu uLitel;u, a kuj |aceg.t urjino iiikfdar prnnik<nab, li i.i)ri« dckbtnatoiji tebko «r* puioHajti: ^niaio nas jc, a who ljodiuJ Rctf ae mora, da je bllo vao|iruvd»«!iiv, a na|M>sled ac mura vcu<Jai pr»/ii:»ti, da je I.titmati t ua,nu tMideJku (^rerooovrgn gfivuru, kjcr nc bo-gove naguvar}*, Mm sebe prekotiil. Tako navda-ntnx in vendat- taVi* uaravna j« Utta tiulitev. C*c* ravno M) rim*ki b«ig<»fi ked.y ix v prt^uawttvu t C'li»vck bi ga bil od tcarlja na twii ptiiisnil!
Oadnu je t*\ da »e }v ttAlamaturik^ Into* tako malo tte*oeev \<khv.«jM. ker imajo i»:u_- tako lepo {lrilozntMl. Kje je aituk'f Morda ^trdijjkom dvzdevn, da «?j to potrcbno, kc:r nij idibg^tim ? Ali no dijaki prc.ei" tdrugfiu dtbiiu I'Wibiozuiii, ali kajV Na vaaki r»a«."in jc pa v.tbii, da bi se b letn vecinadijak.n* te pri!uLUo*tt pototasib, in iu'*rda nc bi bilo napa^u*). ko bi ludi profesorji k tcma kuj pripomogb.
I)r, Lavriea feodi pa ra nj',*g'*v brcrpla* oi |M)dnk in trad pre^rena hvata!
posluXujmo se vstfiviiih pravic; $e je bilo dwgo— ali nas to opravifiuje, da bi fcivljenja > od $ebe m dali? Kdov ne zaone ledine orati, nikdar ne bo imel Djiye, toliko manj ietevS
Ali je mari tako malo Slovencev v Gorici?
Kake narodnosti so vsi manjSi kupfievalci, veliko uradnikov, vefiina duhovnOF, <5e ne slovenske?
Skrajna labonska stranka se je se svojim poeetjem ze pristudila mnogim zmernim me§eanom — kako lahko bi bilo z njo povoljen modus Vivendi najti? Sedaj res skrajnijd gospodujejo, ako-ravno so v manjsini « mestn, aarad 2ive agita-eije, ucimo se pa od ajih. Posebno 3. volilpemu razredu obraimo svojo nozornost ; kar smo v tern oziru zamndili, popravimo. Sondirajno tla, odpi-rajmo.oci alenim, podudujmo uevedne, krepimo omabljivce. Tirjajmo od magiatrata, kteremu tudi iz stov. Lepov davki prihajajo, da nam ravaoprav-noat deliti zacne: da izjavlja svoja naznanila, odloke i.t.d. tudi v sloveoseini — in da nam vsaj euo slov. IjudskoSolonapvavi! Oas je, da VBtanemo!
V Tominu 7. avg. (hv. dop.) Za koliko 'slu-vsijo tiaSi prvaki — ne mislim zloga — ekstramom, scrn zadnjie povrsno zazuamoval v ujibovem geslu. j Xi dvonibe poreuote doslcduo, da se to geslo tudi ! spodtuje od ujiliove strani. Poglejmot
Toaiin ima lepo, zdravo lego mod dvema te-
: kouiina vodama, ki bi  se mogli  res porabitl  za
iabrike; viadnija daja mnogo dobicka trgu  in se
ninogo druzcga so dobi, iz 6esar bi ho dalo  kaj
1 izbiti: a ^alibug, pri nas ui ^ivljcuja, legi in pri*
: loznnsti prin ertiega.  liazun   kupfevanja z  Jesom,
: ki jc dczcli i\o zdaj vec skodoval,  ko vse   koze
desetkrat pomuo^enc, ui   roke, ki bi se ganila za
vee, ko za laatue potrcbe: naii krCraarji, — in tab
je legijun,   • .staciuun ji. kovuci eovljaiji krojaci in
drugi detajo vuiii del le za ilunmuoobemstvo,nokoliko
zatomiiiHke ^farmane' in pravmaloza oeli okraj.
Zdaj viditc, kako s pogojem na^ega blagostanja, ce
bkko pnjasninio. Na ulioi pnliara nek goapod Mana po/nrne slpaze, zakaj no gred6 gasiti. Otl-govori 11111: VidiU1, mi bi \y.e sli, a ne inuromo in ne Miiento, ker goii - sluwnska vas") Evo! Xa tak narin gotnvo tie bosti» nikjei1 kazali vaso „ bravnih ' kakor ti-t ndovzu in v kazini! Cuje <e, tla si; jc vlo/ila prninja pri ministerstvii, da se t«» pikelbavbarsko pobalinstvo razjmsli.
I-*. si'pleinbr.i napravi Sokol telovadno prod-Ma\o v gluilaliM't s pripomoejo „(lrainat. druzlva" 11:1 knrist Yi/iiianikiiii pogorobMMii. Ysled zadnjega i/lela „Siik<diivegu" v kiM.siio Morav^ko dolino, s»» (imb miuj« podru/nira suk«>!>kiit tor jo bil \ivr.»j wo obiiii /!i
rvr.stili koivnjaknv. Tudi v Skolji   Loki in v No- f trK« — katero Irjcnjo l)i bila luidu M vein m^tu w mww laka ilruztva. U i'rato in. t0,j^\HU,ri/,,m!i'.(!u. *T  nasledniki,  all vaaj „lllflinmft ,,„„„,: 1   *i.rt ..»   x',,...^,,!.,.,;;   i...i.„j... , eastitelji Cbronovi, ki jo lastno otroko Irl. Kako pogiinino napri'j.   Ako se   X«*in.>kiit:irji   haliajo :| w gn       |o H[m\/AJM[ tuN toliU(J Mm  |n
nn imamo iia>e ,. tuni.Tj.',   odg.ivarjamo jiiu: \ui\umi\ v petib krajib drago, pa no dobro plvo? pak iiiiaiiiti iiaM- ..nUbi'indleiji* *', katerib $v bojile j           „ Oajtu nam cost/in potoin dospemo tje, ka-
V: kfit samega b     , . . . a !                                  ; mor ste nam v zdaj ncdosegljiv kraj postavili avpj
l).i m mi zdravn,   lustra   in   vinlno   doreoa iidtiu!/ »^i J»»mo svojo Izdelke   »a  zvunajno _ trg-
im/mi'a   sokoUat   ler  jo   bd ; vC|jA pmvllot do blagostanja z delom in var3nostjo. nor; nglasilo  so  je   blizo «'»0 i Oo se tudi ne uiorojrotii, da so leni prebivaloi nafioga
fl'...i.      ..    lM,_.J*''        I      .L'                ..    \T ,          I tit 1*11    .____l/»fAt»4i    iHinttin     i\l     Iftilit     liit#tn     Iftri____inAhnniA
moramo
: nosili ali i;va/>ali, kakor Mironci svoja obuvala in : kranjski 'iV/,it'aui svoj obrtnijski karsibodi, tujoi ' bojo, pofiebno 0 kolcri, k nam lahko in voselo do-(biijali piisUisat na de^.eli bure2o mukajoco in bio-{ ketajoee zivine, pa fie mnogo druzega so zgodi ^ po-
nS(ttV , pnbodtijie kaj pikantn^ga.
\i gorenjega Gonskega. 7. a\g. (I.v. <U*p.) — Tedaj Cwriri lioiki*jn mestni ocetje ulieua jmeua pre
kratitif ^JaMijo se Diovcnsko - zato ho posvcf-ctia pogi- i rc,-.<T Ju|or |,<» citnl te vrstice. 0 prav da; a n«-mi. K« In iiuelt Kutona uuul Hoboj, bi tudi r-nli; kobko je bilo v prcjSnib caaih zaorano, in to bo ujfgov n*frai:i: tvterum i*enKC(», vse kar spouiinja ; ticba pupraviti: nas trg jo n. pr. zgubil — ali jo na »luveu*ko, naj ae pokom-a. Pac L'liku jc till- j gcvajoea scbienost, ali je skilava zavist tega krl-eam nova imcna dajati pu aainovoijuih vkazib, s Va?'- «e lastne, prej maogu obiskovaae trine dni; kaj pa peceti v. imcuom inesu? Kakor Mra*»u:i ¦ tc je spot ticba v zivljenjc spraviti, do jemogoce. iarja prcganja LiiIimiic t;i misel4 da so toliko za- ( Kar zadcva cest, imaiuo em» po bregu rfcke Xdrijo nieevani ntfcbiaviM .«(,rieoM /.idaii in nekdaj goto-; do Corsena tor smo po njej zvezani a Kranjskim, vo   ttnii vbulali. Ko bi   tiidgli   to   ime v duo po- '                    .     —        -   - •   -                   —   .
7.abljiv«!»ii potoiiiti in z drtigiui xpiemoiiiti! :,Mio K<>tiigreieb «m eiti IT*id" — «uo mcato bi izdali, ko bi ntogti. m 0:10 italijausko ime!
Ah je Hub tie zukvel lauutizeui, kjcr bi ini»r;da vl.uiali ln^u»«sty Ab j«*. tudi stai'c.'iiitstvo HcaialtMi o-ibor/ <lo»tjifidjc ^.ir«.iiuc! ne noiriijte !».¦ / lu^iifsi t-iiMii! Nc zabic itaH v n.-iKfj narod-nrj zi\fs!;! \':i^n it iUMfr. hKiioeiavua iiiifita ubrna \ <Jmjji-i /. i?.ilruii«k;ini spfftiiciiit), jimii1kmii>» »SIo vttifj k*,t dftiKitiHiiatntio -&uiiiro«an;e febivciistva, iu kot vdarcc v  nana nanidna prava!
Ziv«di ««!« do sedaj Stbaenci in Labi v miru, ali ho«*«*t* po Hill razdra/.bo di-lati? Dubove zbe-g.ai in ic/.ki». k«l»jib pa bo zb<»gane brzdal? Ali ne U'*tc, da /..inje \ihar, kdor Hcju veter? Tla«-ili «te tiM do M.-dai \ uaroduib zad(tvab; ker ate imcli m>.\- pra\iirutn«)Kii j»a tiit- ne snniwi'ati $v mi u> pv*tihi'i!
V Ljubljani 21 <n^m< IHTI .1/,- dp Y*ak i*^U*n r*d<»!pib n.»ra pi*zdra\i|fit» / \*-»«-:jc-m \^ik k'-rak ifi rnprvdok, kn!*sreir.i >l«in u;ih narod m nanidii" j:-^p:Ht»r-k»'iH p«»i;i. k»r j** t»» dt^kai, da ->; b».a*:»* ;«\iti pr^t'iiarodihiu Vam-pinim.
I*ogiediiir* ui pr.tu* ;¦ n-i r,.--k«», kakj-* ii-pr» iVttt* tarn idirtnija. m.»r;ia \ --vi dnih*i Av-U^ji uv. takn, iMo pa jr wAi u-i>.jA t*idi 1,1 *i!soKj "topmp oimk»* in |^>hli«'fi*> m\
Kak«» p.i s^toj** Teh pn na> ' Y mt-stiii m tr^ib g<t&podanjo ie nfin^kuhrski ab pa l.m*mki bogata^i 1:1 fabnkaiits, i,»*- uboLi narod pa jim 1c robujt. kiTjiajv1 v ^notnetii obziru od nj b od-v:$en, pm s\uh ^Uboze tudi na po'iticnem p.>lji aa podlago, kajti {^noCna odvi»nOst je mali \se korupcije. Ta zafa»(oa reutica ji- uajbr/v v»idda neklere slovenske nmie, da so skleniii usnovati narodno tavarovalno bankn nSloveaijoM z ustanovno zalogo 2.000,0(M» -Id. \ 10,000 delnicab po 200 gid. Gotovo pamelnn «iis*d; toda kdo bode pokupil toliko dclnic po 20f) gld. * Pomi-alitc jc, da v m*i srcdini hi mnogo ali nicllot-sildov, Je Hotsildcekov ne; narod sam pa je strasno ubog.
Ce sc se preniisii, da je samo v Ljubljani za-stopanih cez 30 takovib droztev; tako se nam vriva vprasanje, bo se li mogel uzdrzavati ta na-rodni zavod, boee li to druztvo vresniei osreeiti dezelo naso. ali ni morda kaj duuajskcga „Griin-dung8geista" vmes?Cudimo se ie,kocitamo med
ostanovniki  a   la   Konseg,   Ahcin, vTreuenstein, \ temu  vzrok  nernarnost,  ali  prepricanje,  "da  bi Gecelj in drugimi tudi Costovo ime. Geje res na i Slovenci propadii? Oe je prvo, prebudimo se in1
drugo pa eez Ham (zdaj Ae ue do Cerknega). Ali nam bojo te udihuile cut in znanje in voljo za trgovanje, (ue rnbiin besedc .,barantijau, ker je zarad bescde „barautavcc" bil, mirabile dicta, pri U*j sodniji prvpir 0 razzaljen: Casti) no v6m, vet*, j tz dvoiuiiii. To isto velja 0 zelezni cesti, katero s« posebno nckatcri kmctje boje (faktiCno liiiajo prav, ker vsaka dehra naredba je nevednim i»ol| Akodljiva ko koristna), ces, da spravlja ves kapital le nekaterim v zep in da je toraj nasle-dek tcga veliko bogaatvo pri pojedincib, velika revsf'ma pri uinoLici. Kar so pa tujeev ti6e, no inorcin hi kaj, ce onienini da sauii Svicarski bure2i hc nc pnvabijo gostov, atnpak tudi nekolika ko-moditeta gloilc Htaoovali.se, piilozuost kupovanja knbiiijc 11a trgu in pa dostojna eena in dobrota blaga, posebno pa zadnje, ker oni, ki grejo na dezelo, so vajeni dobro in lahko, kakor na rokab iioscni, ziveti. Glcde stanovanj zaCenja biti bolje, Ilandaua^   c:as   naglo   jn-j.   Kdor  jc   danas  morcbiti se tudi druge tczave odmakuojo.  Vendar
vladar, juJri prcgnauee.     Ali minlite, da bo Vasa  daues koneam, ker nucem biti siten, in ker se da
starL«tu&lca alava ic^naV Kako, Le bi potcm HIo—" |>r| prilozuosli sc govoriti.
venci       no na revanche mislili, ampak le z enako                                     ._________
trhovnn mcro Yam merili 3?
V iiacnn slovcimtva  povzdignem  iukaj nvoj
plas i«per Vaso sa Slovence   razsaljivo   in  zan-
cljivo naiLitro!
Te  nakane italijanhkib  sodezeUnov pa  naj
nam bodo Sloveneem  klie na  doacven boj!  Zac-
nuno se ^postovuti saint.   Kdor  zanicuje  sc sam,
V Sebreljih 28 julja. (I*v. dop.) LetoSnje „Stmo» bora«|e„ se je vkljub mrzli spomladi Se ob caau opra-vilo. Najveeoskrbnamjedelalo pomanjkanje delav-cv, ki so vsi ali koti zeleznofiarji ali kot drvarji na tujem. Vsted tega so km&je, ki morajo placeyati tako U vsakovrstno davke, v prav velikih zadre-
podiaga j?WtujVcvej pS-' Oe""nas'Te^biio 10 Slo-! gab: zdaj jim ni bilo lahko mod vsegabrez, fikode
vencev skupaj, in le en farlan vmes, amo ao brb:; apraviti, po nm^se P*Jfg^ ^tezmearji kot
Ijali   furlanscino - zarad   cuega.   ^            '           « ^ »i«x™-«».....,,¦•.»««!
kaj, raislili smo, da bi   zgrozili k
slovensko  govorili  -   zato  smo se  spakovali   *   «.»».«« v»,------,.—-— —-,.- .                    .  -^
tnj3cini                                                                          ¦ kmefiki poaeatniki,   stroSke plafievati. Air bi se tej
Tega ne sine biti vec! Kaj moras brate slo-   ocpriuki ne moglo v okom priti od ,strant deiel-
venaki za svoj krvavo saalnieni denar se samega | nega ah pa vsaj ?]zavtteSa f 07a? M*«e^ P°»f«;
sebe aramoiiti? Kako J                                            "                   "*......
spoitoval, ce se ga t
Do sedaj so Slovenci
dar ni bilo cnti, da bi bili Slovenci svoje  kandi- |
'arlaa vmes, smo zc orb- spraviti, po kidi se pa pfiwpno *e,.w"«fg* J"* cuega. Ce smo kupovali: viacugarji raztrgam nazaj 10 give pri m^zi kmetp-grozili prodajalca, ko bi vi 4 ali kradejo ah pa se potepejo Wni y brf-&  smo se  snakovali  v mSnice (spitale) katcrim moraifl> potem'oMoa,tj.
date za volitve v staresinstvo postavili. Ali je bila
**._•«       MMVa.sK       Mn^Mn«MAM&         <.lt       «.itniiWV.A#i!A           #1*1        111
delal. Tako delo prihaja vendar kolikor toliko tudi dottfni defceli v korist, ker delavac je tam porabrt denar, mod in zdravje. Nekateri ispani fli poma-gajo stem, da odrekajo popotne liste (pose^j pa
kaj, tudi brez ^posov" se jemljejo delavet vslufc-bo in kadar niso \ec" za rabo, hajdi v bolniSnico in potem s ,, Suborn i( domn. Treba je, da se v tej zatevi nekaj stori.
Pa se vee* jib bo ne mara, Ker vedd, da nijsti prazai
PolltHtaf razgled.
S ces. patenlom 10. avgusta je driavni zbor razpuscen in zaukazane so nove volitve; s pa* tefitom tistega dne* so razpusceni vsledeci dezelni zbori: obav Avstrijska, Salcburski, Sfirski, Koroski, Moravski, Slezki in Tirolski in s patentom 11.! t. m. so sklicani vsi cislajtanski dezelni zbori v svoje postavne kraje do \i, septembra t. 1.
V dezelah, kjer se morajo obnovili dezelni zbori, je zdaj zivo voliino gibanje. — Ustavoverci vse ztle napenjajr. da bi zopet zmagali; zidovski casopisi zdaj tako nesramno in strastno pisejo o Slovanih, da se morajo pristudili tudi vsace-mu postenemu in politieno zrelemu Nemcu
bode Avstrija zaveznika   lehko zbirala po potrebij in koristi. —                                                        j
Ker nana primanjkuje proatora, ne moremo i _.     .      .   ..   .       . .   .          .     * .
danes   govoriti o zunanjih  drm-ah; sicer pa j.|gjj»'¦»¦••»•.» «***<> ta* mm. fcfc *a<tai prav malo vaznih novic, razun te, da je prislo v
Ne Skrinjaca, ne omnia!
Bimu te dni do rabuke med liberalei in papezu zvesfimi Rimljani in da so itaiijanski vojaki na prve streljab, da je oslalo vec ranjenib in 1 mrtev na mestu, in da ita). v!ada liberalce zapira in preganja. — Drugic kaj tee o tern, —
JR,aame vesfcf.
(Premescenje)Gg. nroteaorja Urbas in.Siroisler sta premeSeena na realko v Trat: vec Sfovenskih prijateljcv jima kliec: Na sdravje! Kakor slift pride na nicsto enega ?eb goapodov nas rojak, g. Krjavcc tz Zagreba.-
(Poskusflje) na tukajSni e. k. vadniei boclo 30., 31. avguata in I. septembra.
(Dementi) Ipavski Sokol dctnentira dvpis \% Ustavoverci nam kar naravnosfc pravijo, da hocejo AjdovScine v St. 9. s tern, da napravi na niali nad nami gospodariti, ker so oni izvoljeno Ijud-!»"»«- g_ septembra beswlo a petjem, igro m styo, kakor so bili v starcm testamentu  Izraelei,j P e8°^^                 .^ ^ ^
mi pa smo brezpravm heloti, in to vse vsled ah;bra, Lwmih gloveDcev se je dowiaj  pr3V ma!o na cast nemske kullure, v resnici in po nasemu I oglaailo /. svejiw poljskitui in obrtmjskimi pridel-ranenju pa vsled \elike koiupcije in nemoralno-|ki; rec pa jeres vaSna, naj se vendar nckteri no*; sti, s katero tirajo nasi prau in pseudozidje Av-ltrudijo, da se svetn pokazV, da kaj imam<> in kaj
strijo v pogubo. — Gotova je ta, da korupcija ne prenasa svitlih zarkov pravice in prove svo-bode. — Nase geslo pa je decentralizacij i bodisi oblasti, bodisi gmotnih naprav, kajti avtonomija je kvas za svobodo in napredek* in joz proli svindelnu. —
Na Tirolskem, gornjem in dolnjem Avstrij-skcm bode najbiie zmagala konservalivna .stran-ka pri volitvah v dez. zbore, ki se bodo vrsile -4. in 5. septembra; — tudi na Moravskem je vo
znanio. —
(Pesmi na poskuinjo.) zlozil Lihijanski pri-dejo te dni na svitlo; kuji/ica se bude dobivala pri citainiunem Cnvaju po 20 eoldov —
(„ Pesmi, ztoiii Prostin") je nasfov uovi kujmci, katera je te dni v Trstu zagledala beli; dan. Delo, ki obscga bli/.o 80 straui, razpada v dva oddclka: v odlomek iz prve dobc in v odlo-niek iz dmge dobc miadega (lesni^kega zivljenja. Naj prej nam podaja novi pesmk v dobro zio-Jta-nem aonetnem veccu zivljenje svoje v prvi mla-.           dosti.  Vcuoe nam  ocitno   kaLc, da »mo dobiii v
lilno gibanje ugodno ceski stranki in bi biio »e! 1'rostinu dobrega pesnika, katcri si a casom mooge bolj, <Se ne bi wradniki z ustavoverno stranko in I zasluge na sloven»kem lepoznanskem polji prido- • proti vladi delali. — Pa nadjamo se, da bodelj!'1.' zamorc' v dmgem oddelku nabajamn aopck ficWrt v .em obzi™ posnLl Giskro in -ijarfeta^^n^Tk^-radnikom prepovedal protinarodno, bolje receno,; dekj liaraven iu p0pulareu. miali dobre, tor izpe-proti spravno  postopanje.  Lnake  razmerc so na! Ijava prav licoa.
spodnjem Stirskem; nasi tamosni bratjesc prito-1 Konncno cam prkiaja igro ttttusaikotf vver-zujejo cez uradnike; a vendar se nadjajo slavnel «i,»- ^ajcprav dostojna, avetoyali b» pa bili pes-* #                   - -                       -    -                ! liiku, da bi bu pridjial tej ign, katen je  gradiro
iz slovanske mitologije, kratko igoUovinako pojas* nib.
Kakor uujemo, je uas Prostin sin prcbitro umrlcga M. V. in obisknje seduj kon.servatorij v Pragi, kjer se odlikoje v skladanji muzikalnib del. Vsitn cast, bravcem nasega lista prtporoC-amo imoiiovano knjigo, ter oaznanjumo. da jo vsaktert lubko dobi pri   vredniStvn HoLe- Cena jl je 4(» novc.
zmage, ker so edini v postopanji in ker je vsa agitacija v rokab izvrstno osnovanib, mnogib po-liticnib druztev. — Pa imajo tudi izvrstne kan-didate, ki so pravi kinc slovenskega naroda.  —
Tudi Koroski Slovenci, namrecpa pol dru-ztvo „Trdnjava" dela z vso mocjo, da spravi saj en par Slovencev v 'dez. zbor; menda se jim bo rec posrecila, kar bi mi z l.ajvecem veseljem pozdravljali, ker preti vebka nevarnost nasini ko-roskim bratom, cc se kmalo ne ojacijo. — Kakor reci zdaj stoj^, ima ministerstvo spravc dobro prihodnost; ustavovernezi bodo propali skoro nov-sod v kljub obupne borbe. -~
Te dni so zacele kenferencije med minister-stvom in federalisti;   kakor smo vzc v dopisu z Gorice omenili, zastopajo Slovencevpri tej konfe-renciji dr: Bleiweiss, dr. Costa in Cerne. —   Kadar se vlada s temi mozmi koncno dogovori, na-merava  razglasiti,   kaksni  so   dogovori  bili. Sb'si  se, da  pride ta razglas se pred   volilvami. torej te dni na  svitlo. —   Potem  takem  bo mo vendar vze enkrat  zvedeli  pri eem da smo. Nekteri listi so celo  prinesli  vest,  da nas hocc I hnJar> ministerstvo  osreciti z  „ Slovenijo"; a nam   sc*'*flm* dozdeva, da se ministerstvo malo zmeni za nasa pia desideria; mogoce pa je, da nastane  polozaj tak, da bode ministerstvo moralo   na kaj tacega, misliti. —   Postava o narodnostib,   katero misli ministerstvo dez. zborom predlagati, bode poseb-no v goriskem zboru dala povod k resni borbi; nasi poslanci bo«to, kakor se slisi, tirjali vse na-rodne  pravice in zabtevab,  da  se  izvrsujejo te pravice do picice; nasi Italijani  bodo tcdaj mo-, rali druge strune  napeti in krivice  popraviti, ki; so jih lam prizadeli nasemu narodu, ker druga-, ce  prestrizejo zadnjp nitko. — JNeizvestno je, kaj ¦ je grof Beust z Bizmarkom   sklenil. — Glasilo roinjstra* flohenwarta misli  da—riic, ker je Av-I strm yec lezece za notranjo  uredjenje, kakor za \ zurianje zveze. *- Hohenwaitova politika se men-; da  ne  zlaga z Beustovo,   ce  tedaj  Hohenwart; slavno zmaga, je mogoce, da Beust gre.~- Bog I ga nesi! — Najboljsa avstrijska   politika  pa je; politika proste  roke, zato pa je treba   notranji' mir in zadovoljstvo * raznih   narodov;   potem   si
Burka, zložil MIROSLAV   VILHAR i                                     1871.
(To burko  tiam je slavni ]»okojai iual»» »Inij j>M ««»;•• smrtjo poslal)
Osebe.
Frauju, kmetica, — Žefti, kuharica, ~- i'eb» — ; Slovenec, -    Horvat,    - Lah, — Mortek, —   Xc-| mec,       Oger,       Poljak,      Rom«m,      Kusin, - -! Serb, wt Franjevi hlapci.       Bile, pastir.   - Xik<>,. Žeatilj, orfiir,        I grd a/  na' Mtmtlu-'
Prostorna izba, z veliko mizo in 12.mi stAii krog nje. Na mizi pogaca. Zadej mnare; Vrata na desni in levi, in tudi v sredi
Franja ., Bogatejsa si ko Rotsiit" Pravi sem ter tje kak oset: Jaz pa vendar ga ne vidim. Da bi vec od raene nose!! Res imam gore, doline. Pa§e, Djivc. koSentne. Ce Se tolikanj pride lam. Vse kot kafra mine, zginc! Komaj seme mi ostaja, Drugo vse poisro mi hlapei Dekla jim zvestd pomaga, — be grd6 me tibotapci!                           .
Danes pa je majhen praznik, Jim za nialico sem spekla To pogafal Zdaj naj tajem. Kaj drabdl o nji bo rekla!                    ;
Ako znjo nij zadovolna, Gospodariti vec nocem!                         '
Drngo strnno bom napela, Tn se omoziti hocem! Troje imam 2e snnbokov,_______
Oger.
Kaj ce meni ta pogaca! Ta nij zame, priinarnba! BaBama. grem drngo slulit, Ki kaj boljiega mi skuba!
Nemec. Jaz ne bom pogace glodal! Take nocem testeniae! HohV dr.r Teufdl po tern vraga Ne eedijo se mi shoe! _--------------fcfc—-------------
Nij, satracena, xa oaju, Tndi merit v^ec ne bodi! Todi jaz sem ziv in clovek, — J^e brez cvel je tale zlodi!
Uh. Servo, moitro di pogad-a! Crna si ga kakor sajai Yhc zoU bi si ga zlumtt! Mladim jtmm se tako daja!
Poljak.
JeSt   j/iiljska nij zginilaf Jaz ostankov novem jestil Pojdem k dnaim gospodarjem t Ali v mesta, all k cesti!
Serb. Uoyme, rajsi dm dnij stradam, Nego jedam to jedilo! Rem «e ocvirkuv nijma, Se nemara bi po nji mi vilo!
Slovik Had bi giizel, pa je trda, Menda p{^ena *e lnm\ Z batom, stoh'ijooa drobim, Ne jedo je do porani!
Romiift. Rtimen hlep je Mrat boljsi Ko prismojena brustljaca! topred oLi mi se pobert Sulamcnska ti )M>ga6a!
Slovenee. Jd li, ker je eaa, da bi §• Praznega trebnba snebil! Sttda cute pi)Ci, vc« dan Bi zone po tem m trebil!
Nerval. t'lf»ii k tragnl Hi brez ceaojal Ifalifaja m mi ne manjka! Sitha &i ko stara tcrta, Skrtita bi ae mi danka!
Morlak. Bracja, kakor vi pred mano, Tudi jas ne jem pogace, XiJMtm tluzd'A) se tuvadit, Da bi jedal brex pija^e'
Rueim. Vrag, prav grd? je pottave, Shnjala nij po navadi? Kader. dekla, te kaj p«Cea, Oscm lotov krma vkradi'
2efi
Avl»c no.' Je #* knj * jtolfy Liten};ergarji presntti? Novi inderfot p-starim, Da tnacih nij na mcti? Koderkoli sem sluiila, Vmka duaa je ie rekla, Da sem kabala pmr dobr<\ Prate pa iut/ 6o(/c pckla • Avne no, da ta pogaea, Bi se tttdni dan imela! Da je dobm, vas preprieam, Ker je soma bom pojela! (Nese pogace iznad mite, m j4) Franja Kar ram grtt ste menda coli! Dnmga Vam zdaj ne receai, Kakor to l*>, da Vans tkupe Xikdar r*i pogaC nt p#fem'
Oner. Ttga sem ic damo proail, Pa zaattmj besede troeil! Basama, kotjal sem, tirjam. Da bom jaz pouU kosii!
H&v Gnu, ja* sem prvi sloga, Delam kola, iu zdaj gtedam, Da dobim poiteno braoo, .                  Da pri ivoji mizi jedam!
1
(Danainjemu llsta dodall prilogo).
Izdajatelj in odgovorni vrednik; VIKTOR DOLENC. — Tiskar J SEITZ v Gorioi.
Priloga k 10. štev. Soče 30. avgusta 1871
Lab. Korpo delta etrtmal Imam Posfa w$t in mS potrebe 1 KaSjatore, ves dun tekara. Hocem jedati poaebel
Slovenec (Labu) Ti si druzega potreben t 2ate door* je striata! Zini ae od *wye mize Pa bod zletel akozi vrata!
6eh. Bratje, kar nas drnzih, jejtuo Skupe, kakor po navadi! Vi pa, bolka gospodinja, Kuhajte, kar jenio radii
Serb {balm) Jaz r imenu prijateljcv Potrdim beeeao Vaao! Bogme, to bo dobro za >«i* In za gospodinjo na&o'
Horvat. Kar «rta Ceb in Serb un>kU Bodem ie Ae fc> dostavil, Da si vofteitu tiidi piti, Ker s<* ftiihttn bi ae davil!
Franja.
Vidim, da grt? vmc narobe' Vaa dent hi akupc jelo, (Mi fn> jM vaak zase, To bo zdaj dnigtife pclo! Muka bita b« ivfika, Kar Vi lirjate je mV/i ! Hum * tori la. kai me ru'A-a, in «f Awj/i* umozih1 JKtio ittir^ *u* itntHi, Bom «daj MM pogrinjala ? To ne #»*«?, ne *w»« biti! Kaj bom dtkh uajemal&V Ako nc hi hc muiila, Hum pa mi Uago prodala, Vaa iz hilt zapodlla, Svoje m«w tititala! />/*, p»»ti tdaj n*>gat:«. In mutmhe ftitno klu'i.' Na drorrirt so, naj tuijca* KaMoe p>jtjo li iici!
(ZrJjt gre ponjc.-) <%er, Lab in ti moj heme*. Le i« L©{; debelo z'jajte! Ako nij vam vk'c to mix* Le m drug* pAiakajtc! in & *»*r«f tolc reeew. Me poznni+t da ne Liem ; Ttrjate *c •«*»/« raize, ^«r»/« ^W*r pot vain ka/.crti r Bicu Vaa {**/¦« obatanem, !q *e ir»{»« bi m<Ma! L/**t*i na) perga *e t Vami! V'lnwr pew, bom mir itiu'la! Bd«». Xiki>. #e»itlj in fcefj naatofNjo)
Bile
Xajreer da, aunboki lnje, for*!*, m«»dn k**;fujak:. Da bi jrdah k«rtfru', Ne bi bib ti moiakt! Jak acm HiU, kralj pa«tirjev. .Strw fae j« »imi« paboii; Kakor jeltn $em pritckt i\ Komaj m' =/o *'/'i/' nddabmlf Vofer imam, $e jib atcjem, Ved kwt la* oa siri tinvi; Ti pa ima» /«« zelcn.b. Da bi b<{ dobirek pmvt : Jezik muj &ue wry'o ftfga, Ta bi ic krepko zabranil! Ce me am raoii oc nam^l, Bom /to rija ? vodo ptanil!
Jas iz laika son dezeia, Sem padrme vsib ovfiarjer. Sem ga <f«if« auektiral, Pa ga manfka Le denarjev: Painik* ga jma5 kraaae. iTamor ae g» kdo ozira, 3/o 6t 6iio mlcka, maala, Skotc. airadka in aira! 8 to beaedo, Cc ga tebt, Franja, do «*rc<f ne setem, Sakramento dei kaponi, Se ga tukaj vrat prercicm!
Nifco.
Jaz sem 2 (ufy'o sLtn privihral, MiK boze, pa Ie zatet Sem fto}t;ar! Za tvoje trate Bi taztergal vse poplate! Meni sicer fmt ve manjka; Ce pa tvoje ae pridruzim, Z majltnim tiudom prav y«W:o Bogatijo Si zasluzira! Pm*/* sitnega pastirja, ftwtf volcjega ov^arja! Z mano bos imela jfefice, flWfic xlatega deiiarja!
Franja. l'rav lm6 se zabvaluj'ern Ker toko ste sem bit6li! Vidira pa, da f i mi trij* Monc ro^i bi inicli! M#»$ skoro bi km&kf Da bi Vaa «t« trij$ vt6\% Pa so hudi pmagmfi, Meuda %a no bi «mehi! Da pa pmv§gm izvolim, Da si ne gr«nlm zivljenja, Bom m prof fwsmtovdla, Toraj profim potrplenja; Stopite v dvorano tamkaj, Jite, pyte in kmdite, Kar Vain '/r«^i? se menite, K&dmkUiim, pritecitef (Bile, Zentilj in Niko gredd v dvorano, Franja jib spreroi do vrat) Vi pa 6uli ale miuboko, 8am<$ no volim, aam zcuska! Hijsem vajena moiim ie, Meni poje mkm§mka! Radwedtw aem pa jako, A'fi/ mi boit© §veto?ali J To Ie proHim, da anubokov NihCe firevaif ne raiiali I
Mo/ od temma do pete Je ta Bite, to po Am! Da gored* akup$ spravi, Obne Zwicfel— je on prvil On tliKiJrin je! l)a rnu/.aka ^e veljave pridobite, iivetje Vail Vorsebung Gottea! Sir ko n>f^a iz.volito!
6eh.
Cvkaj inalo, grma siukol Ti. ki davno m naa luotii, Bile je tvoj atric, tatoraj Kas, mmionh Ie potiS! F«/ je nd J Kdor vola pase Smerdel vedno bopo valil d". *u\ftli, a audi naj nbi: lldkn, ti ga ne iavuli!
Lab. /tntilj ga j«5 funl od fare, I'muju ^if^ per potcijza! Ko3ik»it j** §e rn'ttirjr,v Vni ko proti uji'inn **mc«! Zm:i|?a| »/r«^e je ovvarje A*./iW jtb |«> <,koli! </**/«, itna li^'»0 prazttv \ Sjvyu njeja g.i izv6Ii!
Slovenec.
Pafcja dlaka, jaz poznnui ga! &&a jc, ki v Juii kvaka! Fina roba, zvita apaka, Bozja *iia ga /.e t*akal Zani ne bo vec dolgo toifea! />a»«« gori, /m//i do!i! Le prekriiaj ue in tnoli, Pa Ie ii/tya «c izvoli!
Rusin. Sikft, to je vrli dedko! Moc jeklena!  Moz 6««s</a ! Bogntinom svilia xvczda! A*»/ rrf/rf njegova cedaV Platine, data in *r«ira Ne pomanjka tan nikoli! Velikanske ima rebra,— Pana. njega si izvoli!
Oger.
Ti, tiremtete, mi moldi! Nikola poznam jaz bolje i Kar tern trinogu nij y rodtt Vse zadavi in pokolje! Ketkemet, vse ivoje trate
Ved ne zelen6 nikdlil Mad$ar or$ak!— Goipodinja, Tega nikar ne izvdli!
Franja.
Hvaia VaSim dobrim svetom, Sem zdaj trdno odlodlla, Da vsim trem pred vami refiem, Da ne bom ae omoiila! Znam9 da hida bo zamera, Pa le rajsi sem samica,  . Kakor vzamem ga, ki tram Bolj poljubi nego lica! Ker ne bom pogafi veo pgkla, Boste Vi od zdaj ime'li. Kar si bosto vsak fceleli, Ln da boste M eeddli! %ef*t pustizdaj pogafio, I'rataj, kaj zahteva slednH Ta pa naj velja od danna, Tje naprej—im vsi pojednil Kar prcmore kkt in «Amm6a Vse Vam na ponudbo bodi. Oe ste mirnif bo mi drago. Ako Qijetc, — naj Vas zlodi!    #
Ceh. /Jofils do&fa/ Kader bomo Vsak po svoji Mii jeli, Bomo radostni pri tile Fmi mizi vn sede'li!
Oger. Irani Ceb je prav govorii I Bad po iem tnej Vaml ostanem!
Da Ie to (kale trebub) dobi to svoje!
Lib. Korpo, jaz so ga ue ganem!
iefa. Zimld cnakopmvnostj! Zlodi vzarai ie pogaCo! Zdaj s vmfom bom uosiia Vam jedila in pijate\
Nemeo. ^efa. ftie/i^e WaaBtrspUtzUl KnUd$l Vino—Wein od Rena! Bite pasi avojo vole/ Vampid poh veljd, in cc«a!
(2efa mu prineee)
Coh.
meni pa prinesi Povidl, pim zvrhan vviek, Vse po dvakrat; te koznujem Za pogaSo, ti moj ardek!
(Zefa prinese) Lah. Z«/«i, kani, bencdetta! Parmeggianol To&! Polentol Vim* hgrimet majotjko, Doj.   aem ga ie kontentol
(Lefa prinese)
Slovenec. Lefka, heilauf, skat Dolenca, /(j;nc6, tvrfa, dm klobasil Halo gor! Zdaj vo nebeaa! %ivj6\ To so ztati Son!
(2efa prinese) Rusin.
2efa, miia devojeica/ Ks pe&nke! RoatopSina, Ker me nekaj tukaj grabi, Menda kakdna pat&vinal
(Zefa prineSe)
Oger. 2efa, Mjen a Kirdli! GuljaM » paprikot ki pecel Putrih starega TokajcaX Etjmt Naj po zilab tede!
(2efa prinese)
PolLk.
^efa, ako vrsta name~-Le iSamparfc* in fazanaf Jaz ves drugi sem in nobet! To za tacega je pana!
(Zefo prinese)
Rottifln.
2efa, jaz si bom privofidil Trum debelega koStrana,
Polno cutaro rakije — Ta ne zmoti Se Romona!
(Zefa prinese)
Serb.
fcefa, Meni bi disala, S kislira zeljem teletina, Pa ne za&s kaj cebule, Se manj, fco^roe, bu5e vina!
(Zefa prinese) •
Horvat.
2efa, alanine, dve Jibri, ^b^> c>ne Mesloviue, d«?%?a *r* debele stroke, Da spodf proklete slinel
-------------                                        (2ew pnnessf)--------
Morlak. 2efa, pridoa knhariea, Meni zadnjo cetert imrea, Mer* go kuhanega vina, Oanka moja nefe mraza!
(Zefa prinese)
Slovak. 2efa, da te ljubim, daj mi Mocno wci&o, wmmJmo &ntfo/ Kropka si, nafoft* skledo. Saj si snela eso pogadot
(Zefa prines*)
Zefa (srditoi (Jrtspodinja. le ta tedeti Da kti danm bodo jeli, *       Bodo kiblje, lonci, sodi Monumentum mart peli! Aybe no, pa boste rekli: „ $efa ti si preobiina Ia Ear ti spijejo io snejo. To je gromf Se6 prmlna !
Franja. Ti mi moMf Berzdaj iczik, In zamaSi svojc ustat Tebi nii za to nit'; niari, Streii, pa ne bodi pasta! Vi, ki ate krog ene niize, Ce Se aijste zadovolni, Kaj vam 2efa Se donese In posode Vam napolni! Vi imate vsak svo) trebuh, In vrnk trebuh svoje Mj4: Da bom vsacerau prav vstregla Swto bodi mi povelje!
Oger. Doklei- bosie to dajati, Borao ?i?e*fi Vam ostali, Fekete! Vam pomagdli, Vi stokrat sladkeje spali!
Franja. To me veseli da srca, — Vam obljubo bom drzala, Tndi vec se ne mo&ta, Marvec zvesta Vam ostaia! Ti pa, Zefa, urno klici Iz cfeorcne mi moLake, Naj Jib prece/ tfl odpravim, Da odrinejo te kvake!
(Zefa odstopi)
Pa nikakor pri pogaci!
Svojeglavnost in nesloga
Sti obe najhufSi kacit (Bile, Zentilj, Niko? &efa nastopijoj
Ft, ki sunbili me danes
In veft&o east mi dali.
SrL«o se Vam zahvalnjeni.
Da prijazno ate cakali!
Boljsa je zamera prpa,
r<we/ Vam na kratko recetn:
$e moL6n se — $ea mzLa?*V»~-
Laj'H vrb Trigbwa tecem I
Nekaj sawit ste si krivi:
Govorili ste o pasi,
In ne ziaiii besede
0 ljubezni gorki Vasi I
Vi le «o?e, ovce, konje,
Bi Ijulnli, pa ne me«e!
IVat?e, «rat?e Vam je trebar
Pa nikakor kake %ene!
Jaz ostanem zda) samiea,
Vi pa se domu ?rnite!
Zarad pasnikov in fnw-
Kje drugjt se oglasite! (Bile   Zentilj,  Niko,   odstopijo.  %efa za njimi virhom kadi)
Vsi ostaU pojo po  napeevu: ., Carja hrani: "
Boze, Franj6 bvani,
Gospico uaio!
Eaha nam kaio.
Hleb nam deli!
Vinca dajala bo,
Mi ga bomo pili!
Boze!
Franj6 hrani.
(Zagrinjalo pade).
I^or-ooilo
o abinem zboru polit druitva Sofce
dm 10. aitfusta 1871.
junija, proda se ga torej   kakor  prvi zgodnji sad,
koJJKor se ga pi id el a;  Duaajuani so ga  placevali
po 30—35 gl. cent Priporoeamo to seme posebno
\ onim poljedelcem, ki se* zuoajnimi trgovei obfinjejo,
: dobi se pri tukajloji kmetijski soli, glej danaioje
\ naznanilo v tem lifltu.
Repe,  zelja socivja imamo letos  na  kupe,
v.                         .-   kakor le vee  let ne,  nam bodo   vsaj ti pridelki
Predseduje   gosp.   D.r  Zigon.   zapisuje   E. | zlajsali pomaakljivost drazib.
Ktavzar.  Cssarski  komisar  gosp.   namestnistveni i        Sena je nekoliko maoj od lanskega leta, bode
svetovalec Bar. Reehbach. Mszocib je 45 udov.    P»   «*ave   obiIo» *** ,f Je predpretekli    teden
Volitev enega odbornika, katera je prva «» Mj^^|f^^"W f* "^lWj-
dnevnem redu, odlozi se danes, ker pobere prevee [          Sp|ob zamoremo re5lj da v Av8lHji bode letos
casa i se bo   tako   konec leta ves odbor volif.   | cna  gredoja letioa, in boljse si todi niamo prifia
0 drugem  predmetu:  kako   naj   slovenski,! kovali, kajti  pomisliti moramo, da je poskodovala
dez. poslanc'i   goriski   postopajo v ppihodnji zb«>    povodenj  tisaee oralev naj rodovitaeje zcmlje ob
rovi   sesiji,  sklene  it.   postavi   zbor po pritneioi  ^govih dere«c Tiae io Dooave na ju?.nem Ogrskem,
"      . v • »    ! .,      v   v -        i   >                      posebno   pa v Uanatu, v ;;ziini   zalogi  evropski",
pazpravi sledece tueke: a/ Naj »e drze programa.. J,^ 8(> bin pomiad{|niSki nie,eci premokri, polet-
izrazenega   na   doaedanjd.   sloveubkih   taborib ki  u; j,a presuhi.
posebno   naj   na   to   delajo,  da   m>   zdru/iji ; Siovcnri v eno   krunovino.  V ta   rwrneii   naj   >e
snidejo   nasi   poslanri   >*•   ?»lovi;nskirui   poslanci ; sosednih   dezel v  katerem si bodi   meslu, da se i dogovorijo, in da ualanovijr* skupen, bolj dcdoean I program. I'o nasvetu ^os|>. Dolenca jc riaije ob jobveljalo, naj zbrani   poslanci   posljejo deputacijo jk gosp.   ministru   Hobtowaitu, da   tun   razodme - vse, cesar   zelimo. 1>   V narodnitt   vpra^.'injdi risj \ postopajo slozno in solidarno ne >amo / dru^irni  x,., ;|ra : slovenskiini ainpak z jugosb»vanskimi poslanr'i splob  JcumtMi. pohan   , j in naj nioesar ne nasv»;t".jejo ut m* .ikb-mjo kai I bi vtegnilo   nvirati jugoslovansko /vczo   c   •*lc-«l«> ! rabe   slovenskega   jr/.iku   \    dt'zelnein   /Imr.:  in
I'ak'i «o se v lestriji zarad prevelike siwe, xkoraj vsi pridelki slabo ubnesii, se trU in oliva kaze inaf<» d^bieka, v Dalruardji ui diisti boljsi. Nadiui aasbdom Oruogurcem pa zuga do lakoU. kaiti pr dtdali usso /.it* nil", in iJritzega prav nialo.
Cenik raznega blaga.
mi fjiriskem inju.
I*a*<ni«:a iu»va polouik
K«7
A
YvbA.....
Rajz. prw vr^fo. r»»nt ilruiri*
J.- Klaniiiii <>j>'di Kroinpir
po gl.    a.*) do gl.
IX)     ..
;».-             ..
1 .ti*»       ,.
i2.r»»>       ..
..      10 Wl      ..
i.:n»      ..
.    ..       1.20     .,
,    ..          .!N>      ..
.    ..      V>,
Moke itiiiwih
S. It 111 IV V
naj h»pi»a ..
nova uiriinta
Stra&Mh
3   «'.»fit     |M>  gi
\ odbont   naj se drie   slrog«>   enakopravn-^ti;  n-ij   <,v<«>. star   nolonik | so tedaj ne vdajo nasprotni stranki, ainpak >!uzno      „    n„v I in pogumno naj tako postopajo, kakor m> v lanski; S«m>        «-»»nt
sesiji   zaeeli. d» Naj   zabtrvajo,   da   >-   pren tredi   ^}AWtt{
cestna   postava. ei Naj.   kolikor   moguee,   piipo-
inorcjo, da se ze enkrat dogotovi postava zastran
vpcljave novib zemljisenih knjig. t) Uekijo naj tin
to, da se dezelna   kmetijska sola v (lorin  preu- Muk,i P^nit-na A (Auszug)|
stroji na zdravi, dezelnim putrebatn primorni po-Idlagi ni sieer v nizo kmetijsko solo / dvema j letnima lecajetna in onim za veci kinetijsko prakso i in izurjcnost.— g) Naj pazijo na to, da se bodo
| po.lpore  iz dezelnega   zaloga   po   pravieni   meri f Moka r(t?iHa srw|nja   (V,)T ,M, fi|. 7. j delile Slovencem   in Italijanom—   h'- Neprestano                                 * '   "
i naj zahtcvajo od vlado. da se izvrsi Hodolfova I zeleznica   cez   Predei. -~   ii Naj   predlagajo  in  ^trobt drobni
a
i ¦'
1.95
:j.20 1.70 :t.
i 4< >
i.:«»
L
;w.5o
3.50
IOTiO
M.rn»
d« gl. :
lebeli
jo za to, da se dezelni vnlivnik prenaredi I na podlagi Ijudstvenega stevila.
Tretji predmet na dnevaem redu je: Vlada  naj  se ozira,   kedar  podelujp   javne
slnzbe, v prvi vrsti na domacine, videj pa na .take osebe, katereznajo dezeine jeziki1 in pvtznajo ; dezelne razmcre.
Besedo dobi prvi c. g. M.irka Vales, kateri \ raz'aga v dnljsem govoni, kako korislno in neid»-' hodno potrebno .je, da so JJ. \[) teindjnih postav ¦ natacno izvrsi v solab in \ uradni|ab   Potom m*
vaja nekalirr ovir<*. s katerimi sr \lad< .z^ov-i-ja.
da ne more v tem nziru narndmrn z^bU-bvi-in , vstreoi.   Ona   tozi,   pravi   p»voroik.   d:i   :iim.-   r\
to sposobnili mooi in da jilt ni mogtuV t-iki- na^-lo
dobiti.   Da  je to eisto   pra/t<n   izg»>v-)r.   ^prcs"'?!;!*
nam Ogersko in Hrvasko.   kji-r mi m   tn*:t.;id«ima
uradi in sole v narodniMn o/ini p!ov>t^3;'ti:. k:«k •'
bitro je to vlada botela in uknwla. N-ij \!ad-» ;•«
nas tndi rosno veli. da morajo   uradnik. \  dr.ii»-
eenem obroku   sloven^ko znati ali pa s-ln/bt* p.i-
pustiti. potent lunno >c vi.Iili. ali jib  b«>^nnnj-
kalo   sposobnili   man.    \   pri   n.-.s   m   ^!ada   ie
nikdar   pokazala   prav r<v<iu   voljo. da lui'V  pra*
vicnim nasim zeljam ni /abttnain v*liv-n. mar\er
je navadno prezirala dobre   narudiu*   ur.idn>k>-   n
v luje  dezele   postavljnla. t^r  podpirahi \ j.»\u Ii
slnzbali inlacneze in nnrodne nasprotnike
idaljf pr>h>ni.\
Kmetijske in kupcijske vesti.
K popisu letofinjih letin dostavimo Se  to le: Ajda, kakor xdaj kaze je preeej lepa, tako v nali
okoliei, kakor na Tomiuskeni  in Fnrlanskem. ven-   _              __       __ _             __________,,,._
der 6e ne bode v par dnevih  dezja* nam tndi to
upanje po vodi 8pla7a.-ZunaJQa poroiila so sieer              !,ekaniica   (specarija) Kerpail-
Krompirja je bilo letos prav dosti? posebno i Pol* *«^ gOStilllice S. krOil priporOCa jsejeobnealo amerikansko setae, kterosoposkuiali i s#tlllft ,ir(J#i   katArn    narftiftno   DO   Dr.
aekteri kmetovalci v mirenski m kaoalski okoliei, lmuV* Prow »»"¦ narejeilO po Mr. • to seme so dobili pri Ijubljanski kmetijski drnzbi, ; Pogacilik-ll in drUffe lekarili^Iie 1Z-skrompir je razsipgen in jako okasen. Za kapSifo Lit_   hm**»iu h~mia* i* *h*t> ,tfl9n,n»
pa je §e bolj pripraven amerikanski zgodnji-rolni I *elke* k»<e«n kOHSt je Obce JlOZnana. | krompir, ker dozori fc konee mafa in zafietkom j      ^^             _________________________
Di'fc'lnu kmotij-^ka >o]a v Gorki iiua to-k<diko (•¦•utov pra\ b>p?iM kn>mpirja ha prodaj in sieer:
A.  amerikanski zgodnji-rozni krompir,
ki iHHsra junija. h- dozers       »-n fun? Ntun»? 15 ^.L
B.   domaci zgodnji. beti krompir. * a (nut ^\^ :\ -Md.
C.   velikan8ki. Marmontski  krompir    ^  frm
-rant   4 -d.
KtqMi naj v   otfia*!*'-. pr»-j k«» m-c^'V. pri
za<'*;i^!i»'!u   \.'4htv«   d^.»dK»-   km*'*!i*kf'   ^h*   v • ;»rb-!.
P>*tl|»t>;iui j» .->«m\,iS ssrniin** druAfv»». \*< ktrn'in s»» zamt>r>' i^rati na 2o r.*:4i«'nih avs-trij-ki-tc^kib l»»7.f»v: d«»tirni d»b/i x» pla?uj<»j« \ mc^rnib rokih (nitah).
I*ri ontt'ujrnfm v tudi kup«j»*jo in pro-dajaj«» vsak<»vr>tni loU'rij^ki nf^kti.
i. x. Jonm
inenjarec v nlici Sv. l?ana in f Kaatelo.
Majatelj in odgovonii Yrednik: TUCTOE BOLEUC-  - Tiskar: SEITZ v Gorki.