a i |>^•*••>•••>•>•••>••••••>•••^>••••?>•>01>•>•>?»•>^^ Filip Čuček SLOVENCI, SLOVAKI • BOSANSKO-HERCEGOVSKE PERIPETIJE V LETIH 1875-1878 ::i<^c?ti SN, 162, 19. 7. 1877. VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 13 veliko novico donesel.«66 Navdušenje je vladalo tudi drugod po Sloveniji. »Od vseh mest, trgov in vasij po celej slovenskej domovini se razlega klic: Plevna je pala! In v treh besedah se izgovar- ja veliko dejanje: bita je in dobljena je prva za- res velika in odločilna bitka, ki uničuje starega dednega sovražnika Slovanstva, bitka dobljena za osvobojenje slovanskih naših bratov na jugu, za moralično dviženje narodnega duha tudi nas avstrijskih Slovanov.«61 V Ljubljani so padec Plevne dostojno proslavili z banketom v stekle- nem salonu čitalnice, na katerem se je zbralo nad šestdeset »najodličnejših ljubljanskih na- rodnjakov. Ko so pevci zapeli rusko himno, mo- gočno »Bože carja hrani,« trčili smo navdušeni na zdravje zaveznika in prijatelja našega svitle- ga cesarja, ruskega carja osvoboditelja in njego- ve hrabre vojske.«66 Enako radostno je zmago pospremil Slovenec. »Kjer koli bijejo slovanska srca, praznuje se sedaj ta velika ruska zmaga, kri hitreje teka po žilah in radostno si stiskajo roke prijatelji zatiranih Jugoslovanov.«69 Navdušenje ob padcu Plevne je vladalo tudi med translitvanskim slovanskim prebivalstvom monarhije. Slovaki so pospremili vesti o zmagi na dostojen način. »Krik veselja odmeva po po- ljih sto milijonskega slovanstva. Plevno in z njim mogočni branik turškega barbarstva sta padla z junaškim slovanskim orožjem, razbita sta bila z junaškimi rokami slovanskih bojevni- kov... Veliko je naše veselje! Slovaški narod spre- jema to vest z neizmernim navdušenjem, ker se v vsakem napredku slovanskega orožja na Bal- kanu vidi napredek kulture in svobode, za či- mer tudi sam stremi.«10 Dogodki so se bližali svojemu epilogu. Slovaš- ka javnost je konec januarja 1878 hvalila »zmago- vito« rusko vojsko, hkrati pa namigovala, kaj naj stori Avstro-Ogrska po premirju. »Vzhodna dra- ma se s hitrim korakom bliža svojemu koncu. Od časa, ko je padlo Plevno, dobiva ruska vojska zmago za zmago. Domača monarhija,« so pisa- le Národnie noviny, »pa bo pri uničenju Turčije iskala ekvivalent ostalim državam v Bosni in Hercegovini.«1^ 66 67 68 SN, 283, 12. 12 1877. SN, 284, 13- 12 1877. Prav lam. Vojna se je končala v začetku marca 1878. Pod- pisali so mir. Slovenski narod je z veseljem poz- dravil »osvoboditelje«. »Ti junaci, ki so toliko tru- dov, težav in mraza trpeli, pozdravili so to poro- čilo z veseljem, saj jim ono odpira upanje, da ses slavo in hvalo ovenčani povrnejo v ljubljeno svojo domovino z zadovoljstvom mož, ki so do- vršili visoko in veliko dejanje, ki bode sijalo v svetovnej zgodovini na veke vekov, s povzdigu- joča zavestjo, da so osvobodili rodne si brate, da so dobrotvorci, nesebični človeki, v najblažjem pomenu. In kakor ti ruski junaški bojevniki, os- voboditelji slovanskih bratov, tako bise rad vese- lil sklenenega miru ves slovanski svet, ves dober in pošten svet sploh.«12 Slovenec je pristavil »svoj lonček« ter dodal: »Uničeni so tudi tisti strupeni predsodki, katere je gojila Evropa o Slovanih, da so bojazljivi in za sužnost rojeni, da nikoli ne znajo edini biti, da raje sužnost trpijo, nego bise z orožjem branili, da Turkom niso kos... Taki na- zori so se gojili v Evropi o Slovanih, za to je bil Slovan povsodi zaničevan. Madjara, Turka mi- slili so si kot prava plemenitaša v sredi slovanske neomikane in nizkosrčne druhali. Ta vojska je pa pokazala, da zna tudi Slovan junak biti, ke- darje treba.«10 Z mirom so se okrepila vprašanja, ali bo doma- ča monarhija le ukrepala in si poskušala pridobi- ti del turške posesti. »Dve leti seje naša »diplo- macija« branila Bosne, katero so Rusi ponujali in drugi vzeti svetovali. Magjarski in nemški ča- sniki so od jeze iz kože skakali, kadar jim je kdo le s to mislijo prišel. A kljub temu smo mi dve leti zaporedom trdili, da na zadnje mora tako priti, da bode Avstrija vzela slovansko Bosno, ali rada ali nerada, z okoliščinami prisiljena, pomnožila slovansko prebivalstvo in tako naredila tudipre- stop k nam Slovanomprijaznejšej notranjejpo- litiki.«14 Bosna in njena prihodnost je burila du- hove še naprej. »Bode li Avstrija Bosno zasela? Razumeje se, da smo mi avstrijski Slovani samo potem za okupacijo Bosne, ako hoče Avstrija v sporazumu z Rusijo delati za zboljšanje narod- ne osode Jugoslovanov. Vpliv in moč na iztoku more Avstrija imeti samo v prijateljstvu z Rusijo. To prijateljstvo pa zahteva prej, da Avstrija dobi simpatije Slovanov na balkanskem poluotoku, pa tudi one svojih Slovanov. Mi smo zapridru- ženje bosenskih Slovanov k svobodnim avstrij- skim Slovanom. Vse, kar bi se zgodilo drugače, 69 S, 139, 13- 12. 1877. 70 NN, 148, 13. 12. 1877 71 NN, 10, 24. 1. 1878. 72 SN, 53, 5. 3- 1878. 73 S, 27, 7. 3- 1878. 74 SN, 54, 6. 3- 1878. VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODOVINA ZA VSE bilo bi baš naše/ monarhiji na škodo.«75 Slove- nec se je poigraval z mislijo o koristnosti prido- bitve dveh novih dežel. »Če si prilepimo Bosno in Hercegovino, kar moramo želeti in pričako- vati, bodemo imeli deželi, ki nam boste rodile v teku časa obilo sadu. Seveda, treba jima bo prej dajati vsakoršnihpripomočnikov, kteri nam bo- do pa stotero povrnjeni. Saj ste obe deželi pri- pravljeni za poljedelstvo in živinorejo in sadje- reja seje že sedaj odlikovala. In če se pomislimo na naravno njuno lego ob osamelej Dalmaciji, nam obetate najživahnejšo kupčijo.«76 V mesecih pred berlinskim kongresom še ved- no ni bilo uradnega zagotovila, da bo Avstro- Ogrska res okupirala Bosno in Hercegovino. Ugibanj in namigovanj je bilo v časopisju veliko. Slovaki so bili, kot Madžari, proti okupaciji. Ra- zume se, da niso bili nasprotniki zaradi pomno- žitve Slovanov v monarhiji. Na drugi strani so bili Slovenci pristaši zasedbe Bosne in Hercegovine. Slovenec si je želel, da bi se »tjeposlali slovanski vojaški polki, posebno Slovenci, Srbi in Hrvatje, ki bi znali z ljudmi govoriti, in bi jim pri marsi- čem s svetom ali dejanjem mogli na pomoč pri- ti.«11 Meseca maja so pisci že pisali, da so prišle »gotove vesti, da bode Avstrija vendar le Bosno v naslednjih dnevih zasedla.«16 Slovaki so bili si- cer prepričani v okupacijo, saj »seje Dunaj do- končno odločil za okupacijo Bosne in Hercego- vine... V Bosno torejpojdemo, zato je vseeno, ali bomo šli z dobro voljo ali zaradi nuje. Mnogi so sicer še vedno proti okupaciji zaradi pomnoži- tve slovanskega prebivalstva vmonarhiji, češ da jim bo le-to ogrozilo vodilno vlogo. Mi priznava- mo vsakemu narodu pravico do lastne odločitve glede svoje usode, nismo ravno zagovorniki okupacije, čepa drugače negre in če bomo s tem dejansko prispevali k pomiritvi položaja slovan- skih narodov v Avstro-Ogrski, tedaj naprej!«19 Drugo polovico meseca junija in prvo julija je zaznamoval kongres v Berlinu, hkrati pa se je že vedelo, da bo Avstrija zasedla Bosno in Hercego- vino. »Zasedenje Bosne je uže več dnij potrjena gotovost, in vsak čas pričakujemo vesti, da seje vršiti začelo. Avstrija je dobila na kongresu od Evrope nalog da zasede Bosno in naredi tam red in mir.«80 Národnie noviny so obvestile bral- ce, da »nam je evropski kongres dal mandat za okupacijo. Naj zaživi ubogi narod lepše čase, kot jih je doživljal do sedaj!«81 Ljubljanski podpiralni odbor in martinske Národnie noviny Kljub avstro-ogrski naklonjenosti Turčiji je mo- narhija sprva dopuščala podpiranje vstaje pri ju- goslovanskih narodih, dovoljevala odbore za po- moč upornikom in družinam, ki so se zatekle na njeno ozemlje, prehod prostovoljcev čez mejo v Bosno in Hercegovino, pošiljanje orožja in vo- jaške opreme, nakup orožja za vstajnike na Du- naju, Trstu in drugje ter njegov transport na bo- jišče.82 Sprememba je nastopila februarja 1876, ko se je monarhija začela truditi, da bi vstaji čim- bolj škodovala zaradi priprav Srbije in Črne gore na vojno s Turčijo.83 Bralci Slovenskega naroda so mogli prebrati v začetku avgusta 1875 naslednji poziv: »Slovenci! Naši bratje Slovani v Hercegovini se v ljutem bo- ji bore za svojo svobodo. Njihova pridobljena svoboda bode naša, ker, kar jeden del Jugoslo- vanstva narodne svobode privojuje, to pride nam vsem Jugoslovanom na korist. Ker je Avstrija do sedaj še neutralna, ne more- mo po zakonu naravnost upornikom pomagati. Ali indirektno jim postavno smemo in moramo uže iz človekoljubnega, humanitarnega stališča pomoči. Tega stališča nam ne bodo prepovedali, tem menj ker se vstaši bore pod avstrijsko zasta- vo. Vstajniki, naši slovanski bratje namreč svoje familije iz Hercegovine pošiljajo v Dalmacijo, da se morejo sami brez skrbi na život in smrt bo- riti za narodno svobodo. V Dalmaciji se je za to podpiranje sirot in ranjencev ustanovil odbor, ki ode. kr. vlade nij prepovedan bil. Iz Dalmacije pišejo nam Slovencem, da so ob vedno rastočem vstanku njihove sile preslabe, kličejo i nas na po- moč. Smemo-li, moremo-li mi Slovenci križem rok držeč gledati in nič ne pomoči?Je-li nemarno lju- bezni do rodnega brata, ki krvproliva za svoj i naš rod? Nikdar! Nego pokažimo, daje pri nas dejanska slovanska solidarnost! Uredništvo »Slovenskega naroda« sprejema darove in jih 75 7rt 77 7H 7Í) 80 SN, 56, 8. 3- 1878. S, 13, 31- 1- 1878. S, 29, 12. 3- 1878. SN, 100, 2. 5. 1878. NN, 51, 2. 5 1878. SN, 150, 4. 7. 1878. 81 NN, 77, 4. 7. 1878. 82 Na Slovenskem so bili za to najzaslužnejši člani Ljub- ljanskega podpiralnega odbora Vošnjak, Jurčič in Zar- nik., Lukovič, P., Stališče Slovencev..., s. 138-145- 83 Globočnik, D., Čujte Slovenci!.... s. 37. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15 bode nemudoma in sproti odpošiljalo. Odbor za to je ustanovljen. Treba pak je hitro, hitro, »bis dat, qui cito dat,« od početka je treba tu podpore, ker kasneje užepojde. Slovenske čitalnice naj brzo narede veselice z vstopnino in tiho mej udi nabiro store in nabra- ni denar ali nam pošljejo ali na direktno adreso, katero vsacemu nam znanemu slovenskemu ro- doljubu radi povemo. Vvsacem društvu pak naj se privatne nabire narede, ker javnih nif mogo- če. Upamo, da bodo vsa slovenska uredništva v tem smislu z nami delala in svoje pristaše na po- moč pozvala.«** Časnik je torej želel vzpodbuditi ljudstvo, naj priskoči na pomoč vstajnikom, bodisi z denar- jem bodisi s hrano ali kakršnokoli drugo opre- mo. Glavne zasluge za to akcijo so imeli dr. Josip Vošnjak, dr. Valentin Zarnik in urednik Sloven- skega naroda Josip Jurčič. Glede na to, da je v bistvu Jurčič prevzel odgovornost pri zbiranju sredstev in odpošiljanju le-teh, lahko sklepamo, da je bil že takrat ustanovljen neke vrste »podpi- ralni odbor«, ki so ga verjetno sestavljali le ome- njeni možje, saj ni nikjer zaslediti nobenih čla- nov pri tem prvem podjetju.85 Da bi se gornji po- ziv čim bolj dotaknil bralcev, je bila med prvimi donatorji seveda zgoraj navedena trojica. Tako sta dr. Vošnjak in dr. Zarnik darovala vsak po 10 goldinarjev, Jurčič pa 5 goldinarjev. Skupaj z os- talimi prispevki je znašal prvi znesek 122 goldi- narjev in 50 krajcarjev.86 Ustanavljanje odborov so pospremili tudi Slo- venci, živeči izven slovenskih dežel. Anonimno pismo iz Gradca se je tega dotaknilo na takšen način: »Po celem jugoslavjanskem svetu so se od- bori ustanovili, in nabirajo se denarji, da bi se žalostno stanje Hercegovcev olajšalo, velike svo- te so uže šle javno in tiho preko meje, tudi slo- venski narod nije zaostal. Vendar enega faktor- ja pogrešamo; stranke »vere v nevarnosti«, po- sebno slovenske gospode nekdanje »pravnarje«, od teh še nijsmo nič čuli, nič videli... Tudi sem z začudenjem opazil, kako je to, da mej slovenski- mi listi je jedini »Slov. Narod« praktično kaj storil in odločno govoril.«81 Toda predsedstvo deželne vlade za Kranjsko je poziv očitno vznemiril. Glavni razlog za to je bil najverjetneje strah pred dvigom slovenske na- rodne zavesti, s čimer bi se lahko zaostrile slo- venske politične zahteve. Oblast je ukrepala in prepovedala kakršnokoli zbiranje prispevkov za vstajnike, ker da ni bilo izdano ustrezno dovolje- nje za to početje.88 Obvestilo je tudi ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju, ki je zadevo pre- treslo in prepoved odobrilo.89 Vendar niti to ni prestrašilo akterjev v Ljubljani, da bi prekinili z akcijo, saj se je zbiranje nadaljevalo. »Milodar- nost naša pa naj priteče v pomoč v najobilnjej meri sirotam in ranjenim pribeglim v gostoljub- no našo cesarovino; naj se pobira povsod, vsak najmanji dar bode britko solzico ublažil. Poza- bimo domače naše prepire in naši duhovni vrši- li bodo kot pravi kristijani pobožno delo nabira- je mej soboj milodare za ubogo rajo. Ta čin člo- veštva ne more nam prepovedati vlada v Ljub- ljani, ker ga nijso prepovedale vlade ni v Zadru ni v Zagrebu.«90 Ker je bilo »nabiranje milodarov« prepoveda- no le na Kranjskem, je bila ljubljanska mestna bi- rokracija deležna številnih pripomb. »Je-li mogo- če, da smo v Avstriji uže tako daleč, da odločuje le osobna simpatija in antipatija birokracije? Kaj ne bi bilo mogoče, z odločno pritožbo na viš- jem mestu najti gospodarjev tudi ljubljanskim vsemogočnikomP«91 Sredi avgusta so Vošnjak, Zarnik in Jurčič sku- paj s še nekaj uglednimi možmi vendarle sesta- vili uradno prošnjo za ustanovitev odbora in jo petega septembra izročili predsedstvu kranjske deželne vlade.92 Prošnja je bila odobrena in »Ljubljanski podpiralni odbor«, tako se je od ta- krat uradno imenoval, je začel delovati. Josipu Vošnjaku je spomin na te dogodke pri pisanju svojih spominov nekoliko zbledel, saj je pozabil na prepoved v začetku avgusta. Takole pravi: »In zdaj smo se zgenili tudi mi Slovenci. Z Jurčičem in dr. Zamikom sva povabila več gos- podov na posvetovanje, pri katerem smo skleni- li, nabirati milodare za pribegle Hercegovince 84 SN, 174, 3. 8. 1875. 85 Luković, P, Stališče Slovencev..., s. 124. 86 SN, 174, 3- 8. 1875 87 SN, 186, 18. 8. 1875 88 AS - DP, št. 1824, 3- 8. 1875, v: Luković, P., Stališče Slo- vencev ..., s. 124. 89 AS - DP št. 1889, 7. 8. 1875, v: Luković P., Stališče Slo- vencev..., s. 125. 90 SN, 179, 8. 8. 1875 91 SN, 195, 28. 8. 1875 92 AS - DP, št. 2143, 5. 9 1875, v: Luković, P, Stališče Slo- vencev ..., s. 128. VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODO VEVA ZA VSE in Bošnjake. Obrnili smo se meseca avgusta do deželne vlade, da nam dovoli tako nabiranje, in ko nas je obvestila, da smemo nabirati, smo se začetkom septembra 1875 konstituirali kot od- bor rodoljubov. Za predsednika smo izvolili I. N. Horaka, blagajništvo sem pa prevzel jaz.«9i Ob predsedniku Horaku in blagajniku dr. Vošnjaku so Ljubljanski podpiralni odbor sestavljali še dr. Zamik, Josip Jurčič, dr. Karel Bleiweis, Franjo Drašler, Vaso Petričič, Franjo Potočnik, Josip Re- gali in Pavel Skale.94 Po ustanovitvi odbora se je akcija razmahnila. Sledila je objava, ki je bralce opozarjala na spre- menjene okoliščine: »Visoka • k. kranjska dežel- na vlada je dovolila, da se smejo po vsej deželi nabirati milodari za nesrečne iz Turčije na av- strijska tlapribegle rodbine. Ustanovil se je tedaj v Ljubljani odbor, da sprejme darove in odprav- lja na mesto, kjer je najsilnejša potreba... Treba je tedaj vsestranske pomoči, treba je denarjev, stare obleke, platnine in šarpije (cufanja) itd. Pomagajmo torej vsak po svojih močeh!« Znesek prispevkov, objavljen v isti številki, je znašal 91 goldinarjev.95 O teh stvareh je prav tako poročal Slovenec. Po obvestilu o ustanovitvi odbora96 je sredi septembra ponovno opomnil bralce, naj priskočijo na pomoč. »Odbor je ravnokar izdal nov oklic do vseh miločutnih ljudi, v katerem prosi daril v denarju ali pa v obleki, perilu, po- steljski potrebi itd. Vse te reči sprejema odbor v Ljubljani ter jih pošilja brez zamude na dotične kraje. Zlasti potreben je denar, ker se za-nj lahko vse kupi, posebno pa živež, kterega bodo siro- maški beguni silno potrebovali.«*7 Do ustanovitve Ljubljanskega podpiralnega odbora naj bi Slovenski narod zbral »za nesreč- ne rodbine hercegovske, katere so v Avstrijo pri- begnile« 1002 goldinarja in 45 krajcarjev pris- pevkov, saj je dr. Vošnjak ob svojem odhodu na Dunaj v državni zbor (mesto blagajnika je prev- zel Karel Bleiweis, a je posle hitro prepustil Vasu Petričiču) odboru predložil račun o »porabi po 'Slovenskem narodu'poprej nabrane omenjene vsote«.98 Od svoje ustanovitve do konca meseca septembra je odbor, če gre verjeti navedbam Slo- venskega naroda, zbral 746 goldinarjev in 96 krajcarjev.99 Ob tem je poslal v Zagreb »za ne- srečne hercegovinske i bosniške rodbine 500 ko- cev in kar je stare obleke dozdaj nabral«. Sredi oktobra je vsota že skoraj dosegla 2000 goldinar- jev, konec meseca pa je znašala slabih 2900 gol- dinarjev. Konec novembra je blagajnik postregel ostalim članom odbora z novico, da je šlo preko njih že 3393 goldinarjev in 71 krajcarjev, ob tem pa še 1000 frankov v zlatu in 3 srebrne dvajseti- ce.100 Leto so zaključili z nabrano vsoto 3783 gol- dinarjev, 33 krajcarjev, 1000 frankov v zlatu in tremi srebrnimi dvajseticami.101 Zbrane vsote Ljubljanskega podpiralnega odbora je beležil tu- di Slovenec. Ker so poročila identična s tistimi, ki jih je navajal Slovenski narod, jih ni potrebno posebej omenjati. Solidarnost do vstajnikov in pripravljenost do pomoči so pokazali tudi drugje, ne le v Ljubljani. Na Goriškem so ljudje z zanimanjem spremljali dogodke na jugu in razmišljali podobno kot Ljubljana. »Pa ne samo z denarjem, ampak tudi se svojem življenjem pomagati našim bratom sklenila je naša bolj inteligentna in za više ideje sprejemljiva mladina in v resnici začela se je prav močna agitacija v tem smislu; sliši se mla- deniče mej soboj pogovarjati se: 'ali pojdemo v Hercegovino ali Bosno? Sramota bi bila, ko bi zdaj tičali za domačem ognjiščem, ko se boj bije za slovensko slobodu zlatnu i za krst častni! V102 Na Goriškem je imel glavno besedo pri zbira- nju sredstev časnik Soča. Do konca avgusta so v različnih krajih Goriške zbrali že več kot 200 gol- dinarjev, do konca leta 1875 pa nekaj yeč kot 1000 goldinarjev in še za 90 goldinarjev starih oblek, če so seveda podatki, ki jih navaja Soča, natančni. V naslednjem letu je število darov ne- koliko usahnilo in bilo v primerjavi s prejšnjim slabše. Jeseni 1876 je Soča prenehala objavljati darovalce (ali pa jih več ni bilo, kar je manj ver- jetno), konec istega leta pa je zbiranje povsem zamrlo in prenehalo.103 Podpiralni odbor je bil ustanovljen tudi v Tr- stu, ki ob številnih odborih v drugih avstrijskih mestih ni hotel biti izjema. »Vpodporo snujejo se uže po vsej Avstriji odbori. Tudi mesto Trst, zna- 93 Vošnjak, J., Južnoslovanski spomini..., s. 509-510. 94 SN, 204, 8. 9 1875. 95 SN, 204, 8. 9 1875 96 S, 106, 9. 9 1875 97 S, 108, 14. 9. 1875 98 SN, 244, 14. 10. 1875. 99 SN, 221, 29. 9. 1875 100 SN, 273, 30. 11. 1875. 101 SN, 294, 25 12. 1875 102 SN, 197, 31. 8. 1875 103 Rozman, F., Zbiranje prispevkov za bosansko-herce- govske begunce na Goriškem, Goriški letnik, Zbornik goriškega muzeja, 6,1979, s. 63-66. VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 17 no po svojej dobrodelnosti, nij moglo izostati. Vse bode v korist nesrečnim, vsak majhen propo- moček jim bode v tej veliki potrebi drag. Odbor bode denes pričenši sprejemal vsak dar, da koli- kor hitro mogoče svoj cilj dosežemo.»104 Josip Vošnjak je v svojih spominih zapisal, da so bili pobudniki ustanovitve tržaškega odbora prav iniciatorji Ljubljanskega odbora. »Po naši inicia- tivi seje tudi v Trstu sestavil pododbor, kateremu je stal na čelu Fran Kalister.«m Zbiranje denarja in predvsem oblačil je dobi- valo vedno več »pristašev«, saj najdemo v časni- ku o tem mnogo vesti. Notranjci, na primer, so se kakor ostali trudili z »nabiranjem«. »Posebno ob- leke, kocev itd., lehko bi se mnogo nabralo in zla/šalo nekoliko sirotam mrzle zime. Ne vara- mo se valjda, ako stavimo v tem obziru veliko zaupanje v naš krasni spol, kajti tuje iskati po- trebne občutljivosti, usmiljenja i človekoljub- ja. < »106 Po drugem pozivu slovenskim društvom, naj priredijo besede, koncerte, tombole in podob- no, s čimer bi pomagali bosansko-hercegovskim revežem, ki so pribežali na avstrijsko ozemlje,107 so Tržačani sredi septembra organizirali besedo v ta namen. To je bila prva tovrstna akcija, ki jo je objavil Slovenski narod. »Včerajšnja beseda v prid prebeglim hercegovinskim in bosenskim si- rotam bila je ogromno obiskana; sešlo seje nad dvesto osob... Gospod predsednik Žvanutje naz- nanil občinstvu vspeh besede v korist južnih bratov; številka čistega dohodka je sto goldinar- jev.«m* V nadaljevanju so podobne prireditve še nara- sle. Pivški rodoljubi so »napravili veselico s tom- bolo na korist stradajočim na avstrijska tlapri- beglim Hercegovcem... Čisti dohodek je znašal dvajset goldinarjev.»'109 Kranjčani so kegljali »Pri Jalenu» in zbrali sto goldinarjev,110 v Solkanu so organizirali ples, ki jim je navrgel dobrih šestde- set goldinarjev."1 Sedemdeset goldinarjev je na- vrgla beseda, ki so jo pripravili v Ormožu,"2 pe- tinpetdeset pa tista, ki se je zgodila v Kamniku, 104 SN, 206, 11. 9 1875 705 Vošnjak, J., Južnoslovanski spomini. 106 SN, 246, 28. 10. 1875. 107 SN, 206, 11. 9 1875 108 SN, 209, 15. 9 1875 •'-> SN, 211, 17.9. 1875 110 SN, 216, 23- 9 1875 111 SN, 223, 1- 10. 1875 1,2 SN, 232, 12. 10. 1875 , s. 510. »čeravno je uže prej odšlo iz Kamnika sto enajst goldinarjev in mnogo obleke.«ni Ljubljančani so priredili v čitalnici zabavo, ki je prinesla 152 gol- dinarjev.114 »Na korist hercegovinskih in bosen- skih sirot« je bila tudi prva gledališka predstava v ljubljanskem deželnem gledališču v sezoni 1875-1876115 in še bi lahko naštevali. Leto 1876 je Slovenski narod začel z zbranimi skoraj 4000 goldinarji, 1000 zlatimi franki in štiri- mi srebrnimi dvajseticami,116 ki so bili namenje- ni približno 28.000 tisoč »dušam bosenskih be- guncev v vojnej Granici, a mej temi pak nijso uračunani begunci, kateri so drugod po deželi naseljeni.«m Prispevki so naraščali počasneje kot prvo leto in znašali sredi istega leta s franki in dvajseticami vred 4300 goldinarjev.118 Odbor, svoj sedež je imel v Bambergovi narodni tiskarni v Ljubljani, je po vstopu Srbije v vojno s Turčijo zbiral pomoč tudi za srbske ranjence in se zaradi tega kasneje tudi preimenoval v Ljubljanski od- bor za podporo prebeglih in ranjenih Hercegov- cev in Bošnjakov in za ranjene Srbe.119 Konec le- ta je vsota znašala 4526 goldinarjev, 28 krajcar- jev, 1000 zlatih frankov in štiri srebrne dvajseti- ce. Tukaj pa se je zgodba Ljubljanskega podpi- ralnega odbora zaključila, saj je odbor 31. de- cembra 1876 prenehal z delom. Temu je verjetno botroval predvsem upad prispevkov v drugi po- lovici leta 1876. Konec decembra sta predsednik Ivan Nepomuk Horak in blagajnik Vaso Petričič v tisku obvestila slovensko javnost, da je odbor prenehal z delom. »Odbor potrjuje sprejem s pri- srčno zahvalo za sedaj in posebno še enkrat za vsa uže poprej prejeta darila, ter slavnostnemu občinstvu naznanja, da seje odbor za podporo pribeglih in ranjenih Hercegovincev in Bošnja- kov in za ranjene Srbe z denašnjim dnevom raz- šel.«120 Če seštejemo vse prispevke odbora s prispev- ki, ki so jih zbrala uredništva ostalih časnikov, se pravi Novice, Soča, Zgodnja Danica, Slovenski gospodar, Edinost, Slovenski narod pred ustano- vitvijo odbora in celovški Slovenci, k temu pa še prištejemo denar, zbran na raznih prireditvah, dobimo končno vsoto 8756 goldinarjev, 23 kraj- '3 SN, 290, 21. 12. 1875 14 S, 117, 5 10. 1875 15 SN, 240, 21. 10. 1875 16 SN, 13- 18. 1. 1876. 17 SN, 6, 9. 1. 1876. 18 SN, 172, 29. 7 1876. 19 Luković, P., Stališče Slovencev..., s. 132. 20 SN, 299, 31. 12. 1876. VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE carjev, 1000 frankov in 4 srebrne dvajsetice. Ker je bil po takratnem tečaju goldinar vreden 2,5 franka, ena srebrna dvajsetica pa je prinesla 20 krajcarjev, je bila celotna vsota vseh prispevkov na Slovenskem, ki so bili objavljeni v časopisju, 9157 goldinarjev in trije krajcarji.1210 tem, koliko denarja je bilo zbranega tajno, nimamo nobenih podatkov, gotovo pa je bila pomoč večja kot omenjenih dobrih 9000 goldinarjev. Tudi prireditev, s katerimi so skušali pomagati beguncem, je bilo v tem letu občutno manj kot v začetku, saj je bilo novic na to temo, ki jih je pri- našal Slovenski narod, vedno manj. A vseeno so se našle nekatere, ki so opozarjale na nemoč lju- di na jugu. Dopis iz Mozirja je ob dobrodelni ak- ciji prinašal izkušnje z južnimi slovanskimi deže- lami na drugačen način. »Srbsko-turška vojna mislim, da po celem Slovanskem malokde toliko zanima ljudstvo, kakor naše zgornje Savinjča- ne. Mislim, da to uže zarad tega, ker nobena okrajina na Slovenskem nema toliko občevanja, posla trgovine z našimi brati Srbi, kakor ravno naša lepa savinjska dolina; ker nijje skoro male vasice pri nas, da bi se ne našel vsaj jeden, ki zna pravilno srbsko govoriti, in so mu vsa na podbrežji Save in Donave ležeča mesta, trgi, ljudstvo in njih običaji znani, ker od tukaj se vsako leto na tisoče in tisoče plavov lesa prodaje v Srbijo in Bosno. Drugi slovenski kraji nemajo te prilike tako s Jugoslovani poznati se. Kadar nam novineprineso kakšno veselo novico iz bo- jišča Jugoslovanskega, se vse raduje; kadar pa pride žalostna novica, pa naše brate vse miluje... Denes na kvaterno sredo ob šesti uri zjutraj so se sv. maše brale za naše brate Jugoslovane pri far- nej cerkvi v Mozirju Nato smo šli v procesiji s šti- rimi duhovniki in molitvijo k podružnici v Ko- karje. V cerkvi je bila najprej pridiga, kako se krščanskim našim slovanskim bratom godi. Po sv. opravilu pa se je za ranjence nabiralo. Na- brano z jednim zabojem šarpije vred smo odbo- ru poslali. Gotovo bi bil v srceginjen vsak Slovan tu, in bi bil sprevidel, kakšno sočutje, ljubezen in simpatije imajo Jugoslovani mej nami prostimi Slovenci.«122 Konec septembra je pripravilo kon- cert na »korist ranjencem na jugoslovanskem bojišču tudi dunajsko slavjansko pevsko druš- tvo.«i2} Kot smo že omenili, je bilo na Sloven- skem razen redkih izjem prirejanje podobnih akcij precej statično, zato avtor zaključuje z bese- dami: »Kajpa na Slovenskem? Društva bi mora- la več večerov z dohodki za srbske ranjenike na- rejati. ,124 Leta 1878 se je zbiranje prispevkov delno ob- novilo. Kranjska deželna vlada je dovolila konec januarja »milodare nabirati in porabiti za srbske ranjence, kakor tudi za bolnice vseh narodov, ki se v rusko-turškej vojski bojujejo.«• Predsednik prejšnjega podpiralnega odbora Horak in bla- gajnik Petričič sta naprošala Slovence, da »po svojej zmožnosti z malimi ali večjimi darovi v denarji, obleki, šarpiji itd. priteko trpečim slo- vanskim bratom na pomoč.«126 Solidarnost so v raznih oblikah pomoči poka- zali tudi Slovaki. Ena izmed takšnih je bilo zbira- nje denarnih prispevkov. Nekateri madžarski ča- sopisi so sicer že od konca julija nastopali proti zbiranju denarja v korist beguncev iz Bosne in Hercegovine na avstro-ogrskih tleh, češ da to ne ustreza nevtralnosti monarhije. Kljub temu so Národnie noviny začele sredi avgusta 1875 zbi- rati finančna sredstva »v korist družin za svobo- do padlih borcev v Hercegovini«, kar se je konec meseca preimenovalo v zbiranje »v korist ranje- nih Jugoslovanov in njihovih družin.«121 Na Slo- vaškem v ta namen ni bil ustanovljen poseben odbor kot v Ljubljani in drugod, ampak je za to ves čas skrbelo uredništvo časopisa Národnie noviny, kjer je tudi objavljalo prejete zneske, in jih pošiljalo na dotična mesta. Sredi avgusta je časnik navedel prvi seznam darovalcev in prvi izkupiček, ki je znašal »le« 18 goldinarjev in 60 krajcarjev.128 Do konca meseca so zbrali dobrih 70 goldinarjev. Med darovalci najdemo J. M. Hurbana129 s prispevkom petih goldinarjev, očeta S. H. Vajanskéga, ki se je ude- ležil kasnejše avstro-ogrske okupacije. Pred tem je oktobra 1875 tudi sam daroval goldinar, z isto 121 Luković P., Stališče Slovencev..., s. 137. ,22 SN, 222, 28. 9. 1876. 12¿ SN, 217, 22. 9. 1876. 124 Prav tam. 125 SN, 32, 8. 2 1878. 126 Prav tam. 127 Plsch, M., Postoj Slovakov k vychodnej krize 1875- 1878, Slovanske studie, Historia, 11, 1971 (dalje: Pisch, M., Postoj Slovakov...), s. 161. 128 NN, 94, 14. 8. 1875. 129 Jožef Miloslav Hurban. Živel je med leti 1817-1888. Bil je eden najpomembnejših osebnosti slovaške politike in literature 19- stoletja, vodilni dejavnik, ideolog in orga- nizator narodnega gibanja, romantični pisatelj, ured- nik in izdajatelj. Od srede 30. let je deloval v krogu Lu- devita Štura, kodifikatorja slovaškega knjižnega jezi- ka., Mafovčik, A. a kol., Reprezentacny biograficky le- xikón Slovenska, Martin 1999 (dalje: Mafovčik, A., Re- prezentacny biograficky lexikón...), s. 130-131. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 19 vsoto se mu je pridružila še žena Ida.130 Vsota je do konca leta vztrajno naraščala in konec leta se je lahko uredništvo v Turčianskem Sv. Martinu pohvalilo z nabranimi 567 goldinarji in 79 kraj- carji.131 V začetku aprila 1876 je akcija prenehala, skupna vsota zbranih prispevkov je znašala 707 goldinarjev, tri krajcarje in dva dukata «in natu- ra«.132 Denar so prispevali predvsem posamezniki, najdemo pa tudi prostovoljne organizatorje po slovaških mestih, med katerimi bi se nekateri skoraj znašli pred sodiščem.133 Vsoto so dopol- njevale tudi narodno zavedne družine pri različ- nih priložnostih (poroka, krst, tudi pogreb), cerkveni, evangeličanski krogi, itd. V splošnem so prihajali prispevki predvsem iz zahodne in srednje Slovaške, medtem ko je bilo prispevkov iz vzhodne Slovaške manj.134 »In začeli so odhajati mladi navdu- šeni ljudje, da se pridružijo vsta- šem v boju proti Turkom«135 V vročem «bosanskem loncu« so se na strani upornikov borili tudi slovenski prostovoljci. Kot prvi med njimi se je postavil Turkom po robu ti- pograf Miroslav Hubmajer iz Ljubljane. »Med onimi, ki so se izmed ustašev najbolj odlikovali, je bilzžarečimi očmi iz Ljubljane došli prostovo- ljec Hubmajer.«106 Na bosansko-hercegovskem bojišču se je znašel že dvajset dni po strelu »ne- vesinjske puške« in se hitro proslavil kot pogu- men in izredno hraber vojak.137 Predvsem se je izkazal pri obleganju turške karavle Drijen. Slo- venski narod je v začetku septembra priobčil novico o tem dejanju. »Vstašem seje zelo važno zdelo, da bi trdnjavico Drieno, katera leži pol ure od avstrijske meje, v svojo oblast dobili. Za- čeli so tedaj Drieno oblegati, a brez vspeha. V no- či 29- 8. splazi se Miroslav Hubmajer do stolpa trdnjave, da bi dovršil ta-le predrzni čin. Imel je soboj dinamitnopatrono 30funtov teško, užgal je netilno nit in potem splezal na stolp do strelne line, da bi patrono vrgel v stolp. A turška posad- ka je vidila, kvišku planila in Miroslav je moral, da se reši, skočiti naglo iz stolpa doli. Dinamitna patrona, katero je od sebe pognal proti stolpu, je vgasnila. Turci so vse puške za Miroslavom spro- žili, a nobena ga nij zadela in Miroslav se je rešil na res čuden način.«l}8 Obvestilo o tem, da je še živ, so njegovi starši prejeli sredi septembra. V pismu, ki jim ga je pi- sal, pravi: »Gotovo ste me uže šteli mej mrtve... Hvala moje j osodi, še vedno sem zdrav, vesel, sr- čan in pripravljen za novo delovanje.«• V pi- smu omenja tudi svoje potovanje v Cetinje, kjer mu je črnogorski vojvoda podaril »jako lep revol- ver spasom vred inpridejal 60 patron.«140 Novembra je Miroslav prispel za nekaj dni v Ljubljano na obisk k svojcem.141 Ljubljančani so mu priredili v čitalniških prostorih banket, kjer ni manjkal skoraj nihče izmed »narodnjakov« ta- kratne ljubljanske inteligence. Vsi po vrsti so mu nazdravljali, Jurčič, Vošnjak, drugi člani odbora ter ostali. Za konec je Hubmajer »napil vsem onim, ki s peresom ali besedo na to delajo, da bode slovanski narod gotovo priboril si svobod- no bodočnost.«142 Ob vrnitvi je sledil še banket v Zagrebu. »Mej petjem jugoslovanskih pesnij vr- stile so se navdušenepomenapolne nazdravice, in so bile, kakor je lehko unteti, posebno Miro- slavljeve, lepe in poetične, pa tudi politično važ- ni so bili govori in z navdušenjem sprejeti.«140 Javnost se je vznemirjala tudi ob raznih vesteh, ki so se izkazale za neresnične. Sredi januarja 1876 je namreč bralce Slovenskega naroda dohi- tela vest o Hubmajerjevi »zavratni« smrti,144 ki pa je bila kmalu ovržena, saj se je konec meseca še uspešno bojeval s Turki.145 Tudi Slovenec je po- miril svoje bralce. »Danes opoldne dobili smo od Miroslava poročilo. Hvala bogu, zdravje in kre- pek. Vse je le zgolj izmišljija sovražnikov.«146 Iz uporniških vrst se je umaknil februarja istega le- ta147 in se »podalpreko Trsta in Benedek v Švico, kamor je zdaj že dospel. Nihče mu tegd ne zame- ri, kdor premisli, kako hudo je moralo njega zbo- sti to, koje videl, da tudi tu malopridni ljudje re- veže hočejo rabiti za svoje namene. «m A vseeno 130 NN, 123, 21. 10. 1875. 131 NN, 152, 30. 12. 1875 132 NN, 27, 4. 3- 1876. 133 NN, 99, 24. 8. 1876. 134 Písch, M., Postoj Slovakov..., s. 161-162. 135 Vošnjak, J., Južnoslovanski spomini..., s. 510. 136 SN, 198, 1. 9. 1875 137 Globočnik, D., Čujte Slovenci!..., s. 38. 138 SN, 202, 5 9. 1875 139 SN, 216, 23- 9. 1875 140 Prav tam. 141 SN, 255, 9. 11. 1875 142 SN, 258, 12. 11. 1875 143 SN, 264, 19. 11. 1875. 144 SN, 16, 21. 1. 1876. 145 SN, 30, 8. 2. 1876. 146 S, 10, 22. 1. 1876. 147 Globočnik, D., Čujte Slovenci!..., s. 38. 148 S, 35, 23. 3- 1876 VSE ZA ZGODOVINO 20 ZGODOVINA ZA VSE ni dolgo vzdržal, saj se je že maja oglasil iz Srbije. »Zbral je veliko vojsko vstajnikov, ki se v nekem gozdu pripravljajo, da prestopijo mejo in vdari- jo na Turke... Kjer pokajo puške za osvobojenje naroda, tje njega vleče. «m Marca 1877 se je po- novno vrnil, tokrat na Kranjsko, v Ljubljano.130 Ob Miroslavu Hubmajerju so »balkanski kotel« okusili še drugi. Dvajset dni po Hubmajerjevem odhodu v Hercegovino je Slovenski narod obja- vil poročilo o odhodu A. Sušnika, ki je delal pri uredništvu Slovenskega naroda kot korektor in prevajalec,151 v začetku oktobra pa omenja Karla Simončiča, ki »je šel črez mejo k Hubmajerjevej četi.«m Konec septembra je nekaj slovenskih prostovoljcev padlo v turško ujetništvo. Kot prvi je bil omenjen Valentin Česen, sicer avstrijski podčastnik. »Kakor se zdaj kaže, soga Turki uje- li. Bati se je, da ga kot vstaša usmrte po turš- ko/«m Za njegovo rešitev sta se v imenu njegove- ga očeta zavzela slovenska poslanca dr. Vošnjak in dr. Zamik, ki sta zaprosila zunanjega ministra grofa Andrassyja, naj »blagovoli oteti Valentina Česna, ker je avstrijski državljan i člen avstrij- ske armade.«xii Skope informacije omenjajo tudi Ivana Mejača, ki so ga Turki ujeli, in A. Kovačiča, ki naj bi mu odsekali glavo.155 A kot se je izkaza- lo, je bil le ranjen in se je dva dni kasneje vrnil v tabor, rešil pa se je tudi Česen, ki je »jednega Tur- ka sunil z nogo in skočil v Uno ter jo prepla- val.«156 V svojih spominih je Josip Vošnjak ome- nil še Viktorja Merlaka, sina ljubljanskega urad- nika, ki je šel prav tako v boj, ranjenemu pa naj bi »Turki odrezali glavo. No vest se ni uresničila, in mož se je pozimi vrnil v Ljubljano s celo gla- vo.«w Slovenski narod je omenjal še Pogačnika, ki naj bi bil domnevno iz Ljubljane.158 Verjetno je, da je bilo slovenskih prostovoljcev še več, a jih Slovenski narod ni posebej navajal. Sredi fe- bruarja leta 1876 je Slovenec povedal nekoliko več o Mejaču, in sicer, da je v Sarajevu »zapet let v težko ječo obsojen,« kar je, po mnenju pisca prispevka, »čudno ravnanje z Avstrijancem, ki je vrh tega še avstrijski vojak.«159 A je odsedel manj, leto in še nekaj so ga držali Turki »pod klju- čem«. V začetku marca 1877 je Slovenec objavil zgodbo, kjer je navedel njegove »turške izkuš- nje«. 160 149 S, 58, 18. 5 1876. 150 S, 32, 22. 3- 1877. 757 SN, 190, 22. 8. 1875. 152 SN, 228, 7. 10 1875 75-? SN, 219, 26. 9 1875 754 Prav tam. 755 Prav tam. 156 SN, 220, 28. 9. 1875 757 Vošnjak, J., Južnoslovanski spomini. 158 SN, 219, 26. 9. 1875 159 S, 22, 22. 2. 1876. Že konec julija 1875 so Národnie noviny obve- stile slovaško javnost o tem, da so v boju na jugu udeleženi tudi slovaški možje. »Kdo so ti sokoli, ki so zgrabili za puško in pohiteli hrabrim juna- kom na pomoč?«161 Pozivi k udeležbi so bili pri- sotni tudi v drugih mestih. V okolici Trnave so se pojavile s širjenjem simpatij do upornikov ideje posameznikov, da bi tudi sami pomagali uporni- kom po svojih močeh.162 Prva znana slovaška prostovoljca sta bila slo- vaška književnika A. S. Osvald (1839-1876), ki je v boju tudi izgubil življenje, inj. •. Bella (1836- 1924).1•3 Prostovoljcev s Slovaške je bilo še več, vendar jih zaradi skromnosti podatkov ni mogo- če poimensko navesti. O številkah govori časo- pisje. Národnie noviny so pisale o šestih prosto- voljcih iz Žiline, dveh iz Martina in še nekaj iz Budimpešte po poročilih budimpeštanskega ti- ska.164 Gotova je bila tudi vest o sinu vidnega meščana iz Brezova, ki je odšel v Hercegovino.165 Glede Slovakov na.Balkanu se lahko prepričamo tudi v prijavi čeških prostovoljcev za pomoč upornikom.166 Na bosansko-hercegovski upor se je odzvala tudi slovaška literatura. Na to temo je nastalo več pesmi. Národnie noviny so v rubriki Besednica v prevodih objavljale zgodbe iz južnoslovanske- ga okolja. Veliko je bilo člankov o geografsko- politični podobi slovanskega Balkana, o.zgodo- vini protiturških bojev in podobno, kjer so pri prevajanju in objavljanju prispevkov odigrali po- membno vlogo J. Skultéty, S. H. Vajansky, F. Kut- lik, K. M. Lehotsky, S. B. Hroboñ, B. Nosák, M. Medñansky, P. O. Hviezdoslav in drugi.167 , s. 510. 160 S, 28, 10. 3- 1877. 161 NN, 87, 29. 7. 1875. 162 NN, 119, 12. 10. 1875 163 Písch, M., Postoj Slovakov..., s. 163. 164 NN, 107, 14. 9. 1875, NN, 108, 16. 9. 1875 165 NN, 119, 12. 10. 1875 166 NN, 142, 4. 12. 1875 167 Písch, M., Postoj slovenského národného hnutia k oslo- bodzovaciemu boju Srbov v 60. a 70. rokoch 19- storo- čia, Československe pfedndsky pro VIII. mezinárodni sjezd slavistu (Záhfeb 1978), Praha 1978; več o omenje- nih literatih glej: Mafovčik, A., Reprezcntačnf biogra- ficky lexikón... VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21 »Naši Magjari so še večji protivniki Slovanov nego cislajtanski Nemci«168 Vodilna naroda Avstro-Ogrske, Nemci in Ma- džari, so bili od vsega začetka nemirov na Balka- nu nasprotniki kakršnekoli politične osvobodi- tve slovanskega elementa, zato so z vsemi silami nasprotovali krepitvi južnih Slovanov na Balka- nu in morebitnemu nastanku večje slovanske države na razvalinah Turškega cesarstva. »Na- stop turške sile je bil poguben za velik del seda- njih avstrijskih dežel, a tudi propad Turkov, pra- vijo, je nevarnost za sedanjo Avstrijo. Od kod ta nevarnost? Od Jugoslovanov samih! Avstrija ne more trpeti ob svojih južnih mejah slovanske dr- žave, kajti ona bi bila za njo pogubna, ker bi imela vse simpatije avstrijskih Jugoslovanov za- se. Bati seje, da bi ne bila taka država središče, okrog katerega bi se prej ali pozneje zbrale vse jugoslovanske dežele. Zato je bolje, da Turčin os- tane gospodar svojih Slovanov še dalje.«169 Slovenski narod je te domneve skušal ovreči. »Da bi Avstriji ne pretila večja nevarnost od no- bene strani, nego jej namišljeno preti odjugoslo- vanstva! Varna bi bila Avstrija v svojej integrite- ti, kajti nova samostojna jugoslovanska država bi bila najboljša soseda Avstrije, ker bila bi ureje- na država, kot je Srbija; brez over bi se avstrijski industriji odprli njeni trgi; bila bi Avstrija učite- ljica svoje nove sestre v državnem življenji. In avstrijski Slovani, zadovoljeni v svojih pravič- nih narodnih zahtevah, bili bi tudi zadovoljni v svojem starem domu.«m Glede protislovanske politike Nemcev na eni in Madžarov na drugi strani je Slovenski narod kot slovanski časnik povzel usmeritev anonim- nega pisca, očitno slovanske krvi, iz Budimpe- šte. »Vsedanji borbi turških Slovanov izražujejo naši Magjari in cislajtanski Nemci svoje simpati- je na ravnost na Turka. Najvernejši izvršitelj magjarskih nakan je Andrassy. Andrassyju bi najljubše bilo, da bi magjarski honvedi v Bosno in Hercegovino marširali in Turkom pomagali Slovane zatreti.«m Nakane nemških vodilnih krogov so bile podobne. Avtor članka je razmiš- ljal zelo pesimistično. »Ti računajo tako: Če Tu- rek ostane Turek in Jugoslovan njegov rob, po- tem bodemo brez over nadaljevali lahko svoje delo germaniziranja avstrijskih Slovanov, ter jih pripravljali za prihodnje veliko-nemško gos- podstvo. Nemško carstvo bode imelo lehek pot doAdrije, ker bode našlo avstrijske Slovane, koli- kor toliko bolj pripravljene, germanizirane, in ker jej Turek kot prijatelj njen ne bode na tem potu delal nobenih ovir. Ko bi pa vstala na jugu samostojna slovanska država, potem bi šla ger- manizacija veliko težavnije, in pot do Adrije bi bil zastavljen z jugoslovanske nove države bajo- neti na strani avstrijskih.«• Nemška in madžarska politika je v Sloven- skem narodu le redko našla kakšno pohvalno besedo glede slovanskega juga. Časnik ji je za- meril predvsem preveliko naklonjenost Turčiji. »V Avstriji imamo na Dunaji in na Ogerskem Turkom prijatelje, kateri so Avstriji na kvar, boje se Slovanstva. Od kar je vstaja buknila stala je Avstrija sicer nevtralna, vendar se je bolj nagi- bala Turkom. Od kar pa je bil shod dveh cesar- jev, avstrijskega in ruskega, če se strogo nevtral- no vesti. Da bi ona bila to uže poprej storila, ka- kor smo vednopriporočevali, veliko bolje bi sto- rila, ker bi si bila stare simpatije turških kristija- nov ohranila.«• Slovenec prav tako ni bil priza- nesljiv. »Žalibog imamo po deželi mnogo ljudi, ki se za Turka poganjajo. Imamo jih dvojne sor- te. Prvi simpatiziraju s Turki iz golega sovraštva do Slovanov. K tej vrsti ljudi štejem domače in tuje nemčurje niže vrste, uboge na duhu, kate- rih pamet ne sega dva dni naprej v prihodnost... Druge vrste turški prijatelji so večidel vodje pr- vih. Tudi ti drže s Turki kot s tlačila Slovanov, ali le zato, ker se boje Slovanov, kteri bi jih utegnili prerasti in zadušiti njihovo sedanjo moč ter uni- čiti sedanji sistem, pod kterim se jim tako dobro godi. Po deželi jih je največ med različnimi • k. uradniki, samostojni prijatelji Turkov so le red- ki.«174 Ko so se konec julija 1876 začele pojavljati v tisku novice, da naj bi Avstro-Ogrska zasedla del Bosne zaradi turškega nasilja, ker »tega škanda- la in teh grozodejstev trpela ne bode,«m je časo- pisje takoj postreglo s sovražnim nemškim in madžarskim stališčem. »Nemci in Magjari še zdaj vpijejo proti temu. Ali ne iz gledišča koristi državine, nego ker se boje prirastka slovanskega prebivalstva. Mi smo s tem prirastkom zadovolj- 168 SN, 206, 11. 9 1875- 169 SN, 209, 15 9. 1875. 170 Prav tam. 171 SN, 206, 11. 9. 1875. 172 SN, 209, 15. 9. 1875. 173 SN, 168, 23. 7. 1876. 174 S, 90, 3- 8. 1876. 175 SN, 171,28. 7. 1876. VSE ZA ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE ni, ker nam bode s časom v slovanskem duhu podporen. Pa tudi iz tega, ker smo boljši Avstrijci nego tistiprusijanski Nemci, ki teže na sever ne v Avstrijo.«116 Zasedba se je zdela smiselna tudi zaradi naravnega bogastva in s tem povezane bližine morja, kjer je Avstrija že bila gospodar. A vendar so se spet našli nekateri, ki jim našteto ni bilo po godu. »Bosna in Hercegovina, kateri nemško židovstvo črti, sta slovanski deželi in ker mu tam ne cvete upanje za »gšeft« in »švindl« in katerih sploh ne pozna, jako sta rodovitni deže- li. Neizmerno bogastvo lesovja, premoga in žele- za je še zakopanega v drobu teh dežel, toliko, da ga zemlja kar iz sebe meče in se blago na površji nahaja. Ako torej Avstrija utegne objeti te faktor- je, ter jih sebi ukoristiti vsled bližine morja za svoje pomorstvo, kdo bi dvomil, da te dežele utegnejo postati za našo Avstrijo tako neizmer- ne važnosti. Ker pa je za razvitek pomorstva po- treba ladije, za le te pa mnogo surovega mate- riala in bi ravno tega nam Bosna in zgornja Hercegovina podala v obilnej množini, to je oči- vidno kolike važnosti je za Avstrijo pridobitev teh dežel. Le zagrizenost, politična mržnja do Slovanstva, neprijateljstvo do Avstrije more od- vrniti aneksijo dežel, katere bi vsledgeografične lege uže morale Avstriji pripadati, ako bi tudi v njej bivajoči narod ne bratilse z nami po rodu, krvi in jeziku. Politično tihotapstvo, presleplje- nost, strast utegnejo pa res nam še ukrasti blizu vso nadepolno prihodnjost, ker sedaj mogočna stranka v Avstriji... je protivna Slovanstvu in dr- žavi. «V1 A strasti so se vendarle pomirile. Anonimni pi- sec, Slovenec, ki je očitno živel na Dunaju, je ocenil, da so se strani nekoliko sprijaznile z raz- ličnimi stališči glede bosanskega vprašanja. »Razprave o aneksiji Bosne so za zdaj preneha- le. Zanimive so bile na vsako stran. Naletel sem na izjave, ki sicer nijso naravnost za aneksijo, a vsekakor kaže, da se tudi Nemec ne bodeprotivil proti aneksiji, ako bi se imela istinito izvršiti. Višji krogi, kakor trde, so za pridobitev Bosne, ker bi bila za Avstrijo zelo koristna.«178 gih nij nikdar bolj kazala kakor ravno zdaj ob jugoslovanskej vojski. Hudo se Magjari in naši Nemci ter nemškutarji na Srbijo repenčijo, samo ker nij ne nemška ne magjarska. Posebno Mag- jari se jeze, divjajo in razgrajajo vsak dan, da ne bodo nikoli popustili, da bise turški Srbi zjedini- li. Magjari celo za gotovo prorokujejo, da če zmaga Srbija Turke bode naša vojska marširala proti njim, da jim osvojeno Bosno vzame, ker Sr- bija ne sme večja biti. Ker se Magjari boje Bosno in Hercegovino našej državi priklopiti, češ da bi potem bilo zopet preveč slovanskega elementa v njej. ,179 Da je bil velik del Madžarov naklonjen turški politiki, zgovorno priča madžarska deputacija v Carigrad v prvih dneh januarja 1877. Madžarski študentje so namreč »našli staro sabljo, ki jo je pred par stoletji izgubil neki turški paša v krva- vej vojski. To sabljo so izbrusili in olepšali ter jo sklenili pokloniti slovanomoritelju Turku Abdul Kerimu.« Petega januarja je deputacija prispela v Trst. Le malokdo je vedel za njihov prihod, sicer bi jih »Tržačanje sprejeli, kot se spodobi takim zastopnikom in slaviteljem neobraženosti seda- njega stoletja. Magjare je bil moral prej ko ne kdo posvariti, da so bili tako zgodaj prišli na pa- robrod, kije imel točno ob dveh odriniti. Sreča njih, ker ne vem, kako bi se jim bilo godilo, ko bi se bili le malo dlje mudili v gostilnici. Prej ko ne v hlačah skrite sablje ne bi bili prinesli na paro- brod, kajti razkačena množica, ki se je bila le malo prepozno zbrala, bi jo bila vzela in v topila na dnu morja. Prej ko ne, bi bili tudi oprali mar- sikakega Magjara, da bi se mu bila nekoliko bo- lje svetila magjarska olikanost.«180 Národnie no- vinv, ki so se sicer le poredko opredeljevale do Nemcev in Madžarov, se temu niso mogle izog- niti. Pisec je dejal, da »so si nataknili svojo kultu- ro na meč in si s tem postavili žalosten spome- nik v zgodovini evropske civilizacij•.«• Ko je prispela turška delegacija maja 1877 v Budimpe- što, so Slovaki slavnostno protestirali proti temu, da se simpatije, ki jih izražajo Madžari Turkom, prikazujejo kot volja celotne Ogrske.182 Nemce in predvsem Madžare je zelo razburil vstop Srbije v vojno proti Turčiji, saj jih je bil ve- lik del za ohranitev turškega dela Evrope in ohranitev starih, proti Slovanom naperjenih po- zicij. »Sovražnost do Slovanov se v nekaterih kro- 176 Prav tam. 177 SN, 173, 30. 7. 1876. 178 SN, 185, 13. 8. 1876. Dunajski Slovenci so se strinjali s svojimi rojaki na Slovenskem. Glede Madžarov in Nemcev so imeli vsi Slovani podobno mnenje. »Našim turš- kim Magjaromje uže mnogo one korajže v hlače 179 SN, 153, 7. 7. 1876. 180 SN, 5, 9. 1. 1877. 181 Písch, M., Postoj Slovakov. 182 NN, 53, 5. 5 1877. 166. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 zdrknilo, s kojo so leto i dan na veliko Rusijo pso- vali. Varanje o Turčiji, o kojej so si domišljevali velikanskih uspehov naprotiv Rusiji, jim je sedaj uže očito, i velik strah jih obhaja Hm dalje tim huje. S Turčijo pade zadnji steber magjarskih nadej... Avstrijski Slovan je navdušen za Rusa, ker je šel v boj za svobodo, vero svojega tlačene- ga brata, ker je Rus podvzel veliko delo razširiti civilizacijo v orijentu, kjer je vladal sto in sto let krut barbarizem uničevaje, teptaje vse, kar mo- ra biti svetega tudi neizobraženemu človeku. Magjar in židovski Nemec navdušujeta se za kle- tega roparja, požigalca, skrunitelja, barbara v najjasnejšem pomenu besede, a Slavjan avstrij- ski za boruca prave svobode, za boruca vere, za uničitelja azijatskega barbarizma.«160 Madžarski turkofili so organizirali, tudi v slo- vaških mestih, prireditve, na katerih so slavili turške vojaške uspehe. S tem so hoteli vzbuditi vtis enotnega stališča celotne Ogrske do rusko- turške vojne. Ker je slovaški tisk ob tem ostal ne- dejaven, je na to reagiral slovaški pesnik P. O. Hviezdoslav184, ki je na proturško madžarsko sta- lišče za Slovake in Slovaško odgovoril s pesmijo Serenada, kjer se je zavzel za skorajšen konec slovanskega »suženjstva«, katero je Madžarom več kot ustrezalo, in konec madžarskih turkofil- skihupov.185 Madžari se niso mogli privaditi na nove razme- re v evropski politiki. Še naprej so udrihali po Slovanih in slavili svojo prijateljico Turčijo. »Rusi- ja je Turčijo prijela, Rusija žuga magjarski drža- vi, Rus je naš sovražnik, Turek je naš dober pri- jatelj, ruske zmage so naša pobitja, turški junaki za nas bitve bijejo.« Potem ko je avstrijski cesar in ogrski kralj Frane Jožef »napil ruskemu carju, in sicer ne le kot svojemu prijatelju, ampak tudi kot svojemu zavezniku,« jim je delno zaprlo us- 18i SN, 123, 2. 6. 1877. 184 Živel je med leti 1849-1921. Po poklicu je bil pravnik. Bil je eden izmed največjih slovaških pesnikov, glavni predstavnik slovaškega literarnega realizma. Njegova tematika je bila raznovrstna. Segala je od ljudskih, filo- zofskih, biblijskih motivov do motivov, vzetih iz narave. Predstavljal je novo umetniško občutenje socialnih problemov in človekove notranjosti. V svojem delu je ujel človekov intimni svet, obenem pa razmišljal o pe- snikovem poslanstvu in njegovi vlogi v družbi., Avtorji: Dobrikovd, M., Domarackd,J., Kurincovfl, E, Kušnicri- ková, N, Komora, P., Pôss, O., Škvama, D., Takdč, L., od- govorni urednik: Maráky, P, Osobnosti slovcnskych dejín, multimedidlni slovnih (dalje: Dobrikovd, M., Osobnosti slovcnskych dejín, multimedidlni slovník...), Bratislava 1998. 185 NN, 117, 2. 10. 1877. ta »To kaže, da je z magjarskim vplivom uže po- polnem pri kraji. Zdaj bode kmalu bolje moglo biti za vse narode v Avstriji.«186 A kljub temu so se še našli gorečneži, ki so hoteli Turkom poma- gati na lastno pest. »Madjarom ni dovolj, da svo- je sočutje izrazujejo za svoje turške prijatelje, oni so jim hoteli tudi dejansko na pomoč hiteti. V ta namen so hoteli osnovati ogersko vojno, ki bi se bila skrivaj na Erdeljskem blizu rumunske meje zbrala in čez Rumunijo Turkom hitela na pomoč. Gosposke pa so še o pravem času tej reči na sled prišle in so zasačile mnogo orožja, in stre- ljiva, ki so ga bili za omenjeno vojno poslali.«187 Pred končnim zlomom Turčije so nekateri ma- džarski in nemški časniki še vedno pozivali »na- šo monarhijo na krvavo vojno proti slovanskej Rusiji, češ, da »naše interese« v orijentu oškoda- va.«188 Slovansko mnenje je bilo jasno. »Slovanje v Avstriji, kateri smo prepričani, da osvobojenje slovanskega juga in razbitje Turčije v Evropi nij na škodo ampak je na korist Avstrije in njene bodočnosti, blagoslavljamo Rusijo in njeno orožje in nečemo nobene vojske zoper njo.«189 Junija 1878 je avstro-ogrsko politiko napadel slovenski poslanec v državnem zboru dr. Voš- njak. Predvsem je grajal njen odnos do vzhodne- ga vprašanja od začetka upora, saj ga je sprva ig- norirala, kasneje pa hotela upor z vsemi sredstvi zatreti in priznati nedotakljivost in celovitost Turčije. Napadel je tudi zunanjega ministra grofa Andrassyja. »Vsaka velevlast, ki sploh še računa na kako bodočnost in se hoče še v bodočnosti razvijati, z veseljem vsako priliko poprime, da svoje ozemsko posestvo povekša. GrofAndrassy je dvakrat odbil priliko, kise mu je ponujala, da bi bili brez boja za seli in osvojili Bosno in Her- cegovino, on nij sprejel ruske ponudbe, kakor da bi narejenje rodovitih razmer na naših me- jah inpridobljenje tako lepe, rodovitne, velicega razvoja zmožne dežele, kakor je Bosna, ne bila potreba, da nujna potreba za Avstrijo zlasti za njene južne dežele. Mi bi bili Bosno in Hercego- vino brez boja dobili in morda ne z večjo denar- no žrtvo, kakor so ti 60 milijoni.190 Mi bi bili Bo- 186 SN, 209, 14. 9. 1877. 187 S, 110, 2. 10. 1877. 188 SN, 40, 17 2. 1878. 189 Prav tam. 190 Andrassy je zahteval 60 milijonov goldinarjev, s čimer bi si na berlinskem kongresu zagotovil večji vpliv, po drugi strani pa bi imel sredstva za mobilizacijo vojske. »On zahteva 60 milijonov, da bi mu bilo mogoče vplivati na kongresu, da bi imel uže nekaj denarja pripravljene- ga za mobilizacijo.«, SN, 67, 22. 3. 1878. VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE sno in Hercegovino lehko imeli, ko bi bil stal na čelu vnanje politike mož s pravim avstrijskim programom in ne en mož, kateri ne le avstrijske, temuč razmere vsega sveta gleda skozi samo magjarska očala.«m Okupacija Bosne in Hercegovine Avstro-ogrska monarhija je 29. julija 1878 izvr- šila dejanje, ki ga je odobril Berlinski kongres. Glavni del njene armade je namreč tega dne pre- koračil reko Savo in vkorakal v Bosno in Herce- govino z namenom, da bi jo kar najhitreje in z najmanj stroški in sredstvi okupiral. Grof An- drassy je bil prepričan, da zadostuje za zasedbo in pomiritev Bosne in Hercegovine ena sama stotnija z godbo na čelu.192 Kot pa se je kasneje izkazalo, je dvojna monarhija naletela na oboro- žen odpor tamkajšnjega muslimanskega prebi- valstva. 193 Med okupacijo se je v Bosni in Hercegovini borilo okrog 20.000 slovenskih obveznikov,194 zlasti v 7. pehotni diviziji, v kateri so bili pretež- no Slovenci.195 Še pred začetkom okupacije so slovenski časopisi začeli zbirati prostovoljne prispevke za siromašne družine, katerih očetje so morali oditi v vojsko. Tako je Slovenski narod pozival ljudi, naj zbrane denarne prispevke po- šiljajo Kranjskemu deželnemu odboru v Ljublja- ni ali pa naj to storijo po svojih okrajnih glavars- tvih in občinah. Nadaljuje pa takole: »Spolnivši svojo dolžnost do cesarja in domovine, morali so nagloma zapustiti svoj dom, družinam njiho- vim pa vsled tega pretijo nadloge vsake vrste in siromaštvo. Komu bi tedaj misel na to žalostno osodo ne ganila srca, kedo bi pri takej revi ostal m SN, 137, 16. 6. 1878. 192 E. von Wertheimer, pisec njegove biografije, navaja, da je verjel poročilu, ki mu ga je poslal 4. julija konzulat v Sarajevu: »Der ganze Einzug in Bosnien werde einem Paradenmarsch gleich...« Naprej pa pravi: »Damals, tat er auch scherzweise den Ausspruch: er getraue sich mit einer Kompagnie Husaren und einer Musikbande die Okkupation durchzuführen ...«. Wertheimer, E., o.e. III, Stuttgart, s 153-154, v: Luković, P., Stališče Slovencev..., s. 335. ;•? • tem glej: Luković, P, Stališče Slovencev..., s. 334-336. Prim tudi: Andrejka, J., Slovenski fantje v Bosni in Her- cegovini 1878, Celovec 1904, Ekmečič, M., Ustanak • Bosni 1875-1878, Sarajevo I960, s. 348-364, Božič, /., Ćirković, S., Ekmečič, M., Dedijer, V, IstorijaJugoslavije, Beograd 1972, s. 315-330, Otpor austrougarskoj oku- paciji 1878 godine u Bosni i Hercegovini, Sarajevo 1979 • SN¡ 206, 8. 9. 1878. 195 SN, 227, 3- 10. 1878. še hladne krvi.«m Poleg pozivov za zbiranje de- narne pomoči revnim družinam vojaških nabor- nikov so Slovenci prirejali tudi razne prireditve. V nedeljo, 28. julija, je bila v ta namen organizira- na velika zabavna prireditev »v podporo po od- hodu naših rezervistov v Bosno zapuščenim si- rotam.«197 Avstro-ogrsko okupacijsko armado so sestav- ljali fantje in možje iz obeh delov monarhije. Kar dve tretjini vseh enot je prihajalo iz Translitvani- je.198 Med njimi so bili tudi polki, ki so bili vsaj delno dopolnjeni iz Slovaške. Gre za pet bataljo- nov 26. ostrihomskega polka, dva bataljona 71. trenčinskega polka, pet bataljonov 72. bratislav- skega pešpolka in bataljone 70. pešpolka, ki so se dopolnjevali v dopolnilnem rajonu Banská Bystrica.199 Zato je samo po sebi razumljivo, da je slovaški tisk posvečal pozornost dogodkom na Balkanu tudi v času okupacije. Ko je habsburška monarhija v juliju dobila zeleno luč, se je tudi slovaško časopisje začelo resneje posvečati tej problematiki. Sicer novic o slovaških vojakih in o kakršnihkoli akcijah v njihov prid oziroma v prid njihovih družin, kot beremo v Slovenskem narodu, ni zaslediti, so pa Národnie noviny še pred začetkom operacij prinašale vsebine, ki so se nanašale na Bosno in Hercegovino. Članki so se sicer v prvi vrsti ukvarjali z razvojem dogod- kov na kongresu, po njegovem koncu pa so jav- nost obveščali o pripravah vojske, ki »naj bi že danes oziroma jutri prekoračila Savo in prodrla v Bosno in Hercegovino.«200 Večjih prispevkov glede Bosne in Hercegovi- ne s slovaške strani v juliju ni bilo, saj je časnik objavil le dva članka na to temo. Prvi je obravna- val sklepe kongresa in se spraševal, na kakšen odziv bo armada naletela ob prestopu meje, ali se bo »okupacija Bosne izvršila brez prelivanja krvi.«2m V nadaljevanju je podal svoje zadržano stališče do celotne okupacije. »Kar se tiče same okupacije, smo že večkrat izrazili svoje mnenje in dejali, da nikakor ne soglašamo s tem, da bi se z narodi ravnalo kot z mrtvim materialom, ki ga lahko kamorkoli vržeš... Izjavili smo, da bise naj tudi narod Bosne in Hercegovine sam odlo- čil nad svojo nadaljnjo usodo ... Če pa se temu 196 SN, 161, 17. 7. 1878. 197 SN, 170, 27. 7 1878. 198 Dangl, V, Segeš, V, Vojenské dejiny Slovenska III, Brati- slava 1996, s. 158-159. 199 Prav tam. 200 NN, 77, 4. 7. 1878. 201 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 narodu drugače ne bi dalo pomagati, pa bi z Gospodom Bogom to ozemlje okupirali.«202 Av- torja drugega članka s konca meseca je zanima- lo, kaj monarhija tam navsezadnje hoče. »Našisi- novi stojijo že skoraj z nabitimi puškami na me- jah Bosne in Hercegovine, toda v tem pogledu še mi do zdaj nimamo nalitega čistega vina.«20i V nadaljevanju je navajal, da »gremo tja uvajati ci- vilizacijo, red in zakonitost in s tem osrečiti tam- kajšnje zatirano ljudstvo,« in da »pred našim vkorakanjem na njeno slovansko zemljo mora biti prepričana, da prodiramo tja kot prijate- lji.«204 Zaradi zavlačevanja Dunaja z okupacijo sta po- stajala na Slovenskem v juliju nestrpnost in pri- čakovanje vsak dan večja. Časopisje je glede tega namenilo precejšnjo kritiko dunajski vladi. Slo- venec je objavil članek, kjer je bil pisec očitno nezadovoljen z nadaljnjim odlašanjem okupaci- je. Pravi, da z okupacijo zavlačujejo zaradi moč- ne opozicije, zlasti na Madžarskem in da je zato preloženo vkorakanje avstro-ogrskih čet do kon- ca meseca.205 Slovenski narod je pred začetkom okupacije predstavil materialno pomoč odpor- niškemu gibanju in beguncem iz Bosne in Her- cegovine kot glavni razlog takojšnje okupacije, s čimer bi sovražniku preprečili, da z oboroženim odporom onemogoči uresničitev okupacijskega mandata.206 Ko je tisk konec julija razširil novico o skorajš- njem začetku operacij, jo je slovenska javnost sprejela večinoma z velikim zadovoljstvom. Glavni poveljnik avstro-ogrskih okupacijskih čet je 25. julija 1878 v imenu avstrijskega cesarja in ogrskega kralja poslal prebivalcem Bosne in Hercegovine razglas, ki pravi, da je Avstro-Ogr- ska dobila od velikih sil in tudi s sultanovim so- glasjem nalogo, da v Bosni in Hercegovini uve- de red, mir in osebno varnost, zato naj njene vo- jake sprejmejo kot prijatelje in ne kot okupator- je. V celoti ga je objavil Slovenec s komentarjem, ki je po vsej verjetnosti veren odraz takratnega mnenja večine Slovencev. »Vsem skupaj in vsa- kemu posebej namreč zagotavlja varstvo in spo- štovanje življenja, vere in imetja in da to niso samo prazne besede, nam je porok vojaška uprava, ki se ima v teh deželah vpeljati, kije si- cer stroga in odločna, pa skoz in skoz zanesljiva in pravična. To nam daje veselo nado, da se bo- de avstrijska oblast ne lepri bosenskih in herce- govinskih prebivalcih, ampak tudi v sosednih deželah zadobila zaupanje in vsestransko spo- štovanje.«207 Istega dne so tudi Národnie noviny objavile razglas, ki se konča z apelom, namenje- nim prebivalcem Bosne in Hercegovine: »Sprej- mite naše vojake kot prijatelje, pokoravajte se oblasti, nadaljujte s svojim delom in vaše imetje bo ostalo nedotaknjeno.«206 Večinsko prepričanje Slovencev o koristnosti okupacije je temeljilo med drugim tudi na tem, da jim bo prinesla ekonomske in politične kori- sti. Zanimiv članek je objavil Slovenski narod. Pi- še, da je Bosna plodna dežela, kjer bi lahko našli dostojno zaposlitev številni kmečki delavci. »Če- mu nam potem Amerika, ako imamo bliže kraje, kamor si slovenski ratar lahko gre iskat sreče doma pogrešane? Ker bodo za zasedbo angaži- rani predvsem slovanski polki«, je še sporočal is- ti dopis, »naj obe pokrajini urejajo Slovani, ne pa Nemci in Madžari«.209 Zato so z velikim zado- voljstvom sprejeli imenovanje generala Josipa Filipoviča za poveljnika vseh okupacijskih sil. Bili so prepričani, da se bo kot Hrvat zavzemal za to, da bo okupacija v korist slovanskih naro- dov v habsburški monarhiji.210 V istem časopisu je lahko bralec prebral, da se bo z avstro-ogrsko zasedbo obeh pokrajin slo- vanski živelj občutno povečal, da bo prišlo do prevlade Slovanov nad Nemci in Madžari, kar bo privedlo do zloma dualizma ter do prehoda vo- dilnih pozicij iz nemških in madžarskih rok v ro- ke Slovanov. Pisec je v začetku popolnoma odo- braval vkorakanje avstro-ogrskih čet v Bosno in Hercegovino, »kerpričakujemo, da z okupacijo in osvojenjem teh dveh slovanskih dežel bode se slovanski živelj v monarhiji pomnožil ter okrep- čal ter tako še prej in gotovejši k zmagi prišel, če prav ne precej, pa polagoma. Isti instinkt so ime- li Magjari in Nemci, zato so z vsemi štirimi upi- rali se okupaciji Bosne, dokler so mogli.«211 V na- daljevanju je članek zavračal tezo nemških in madžarskih časopisov, češ da bo glavna naloga okupacije paralizirati panslavizem na Balkanu, z naslednjimi besedami: »Brezuspešen trud!Nem- ci in Magjari vedo davno, da jim je začelo Slo- vanstvo nevarno biti ne zunaj, temuč znotraj 202 Prav tam. 2•• NN, 88, 30. 7. 1878. 204 prav tam 205 S, 75, 13- 7 1878. 206 SN, 168, 25 7 1878. 207 S, 82, 30. 7 1878. 208 NN, 88, 30. 7. 1878. 2°9 SN, 166, 23- 8. 1878. 2,0 SN, 150, 4. 7. 1878. 211 SN, 177, 4. 8. 1878. VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE državnih mej in da se vnanjipanslavizem z vte- lesenjem Bosne in Hercegovine Avstriji ne bo os- labil, a da se bode Nemštvo, zlasti pa Magjarstvo v notranjem monarhije izročilo Slovanstvu.«212 Sledila je še podpora slovenske javnosti takšni okupaciji, ki mora dati prebivalcem Bosne in Hercegovine svobodo in ki naj bi hkrati popravi- la politični položaj Slovencev, kot tudi drugih slovanskih narodov v monarhiji, se pravi, preu- reditev monarhije na federativni osnovi, iz česar kasneje seveda ni bilo nič. Uresničile so se An- drassyjeve napovedi, ki so jih imeli Slovenci za utopične: namesto poloma je prišlo do utrditve dualizma, s čimer se je rešitev jugoslovanskega vprašanja odložila za daljši čas. Na tem mestu se ustavimo še pri nasprotnikih okupacije, kot pa smo lahko razbrali iz časopisja, jih v večji meri ni bilo. Politik in publicist Henrik Turna, sodobnik teh dogodkov, sicer trdi v svojih spominih, da je bilo nasprotovanje avstro-ogrski okupaciji tedaj živo. Po koncu rusko-turške voj- ne 1877 s popolno zmago Rusov, ko je bilo vese- lje na višku, je »naslednje leto sledila avstrijska okupacija Bosne in Hercegovine. Javno mnenje je bilo pri nasproti avstrijskemu početju in ko so avstrijsko okupacijsko vojsko doletele prve nez- gode, smo ji to prav privoščili.«210 Odločen nas- protnik zasedbe Bosne in Hercegovine je bil tu- di slovenski pisatelj Fran Maselj-Podlimbarski, si- cer od leta 1878 oficir v avstro-ogrski vojski. Nju- no stališče so delili še drugi ugledni Slovenci.214 Avgusta, ko se je prejšnje stanje začelo razvijati v dinamično dogajanje, se je število člankov in prispevkov na obravnavano temo seveda pove- čalo. Takoj naslednjega dne je bila slovaška jav- nost, ki je prebirala Národnie noviny, obveščena o začetku okupacije. Bralec je zasledil tudi mi- sel, da je ta »dan in dogodek in za Avstro-Ogrsko in za vzhodne dežele zares zelo pomemben,« saj je njena naloga »osvoboditi nesrečno bosansko in hercegovsko ljudstvo iz suženjstva različnih begov in ag, ki mu sesajo kri /.../ in storiti vse, kar bi ljudstvo gmotno in duševno povzdigni- lo.«2K To pomeni, da je slovaško časopisje enači- lo okupacijo z osvoboditvijo krščanske raje iz- pod turškega jarma, podobno stališče je vladalo tudi na Slovenskem.216 Časnik je v nadaljevanju bralce obveščal o operacijah, res pa je, da so se vesti pogosto iz številke v številko ponavljale, ta- ko da lahko o podobnih novicah beremo v več številkah zapored. V začetku avgusta je beseda še vedno tekla okrog vprašanja, kako se lotiti okupacije, saj je bilo namigovanj in poročil o tem, da so naleteli na oborožen odpor, vedno več, in okrog tega, kaj sploh »hočemo v tej Bo- sni«.211 Na to je odgovarjal naslednji članek s stra- ni vladnega madžarskega tiska. »VBosni in Her- cegovini bomo zatrli ta strašni »panslavizem«... (Tam) živi slovanski narod, kot v Srbiji in Črni gori, in da se torej te imenovane dežele nekoč ne bi združile in ustvarile močne slovanske države na naših južnih mejah, pa se bomo 'mi'z zased- bo Bosne in Hercegovine zabili kot klin med Sr- bijo in Črno goro in na ta način to vez za vedno onemogočili in izpolnili 'svojo misijo'«• med- tem ko je opozicija v istem prispevku trdila, da bo prav okupacija okrepila panslavizem, da se bo slovanstvo osvobodilo in pomnožilo slovanski ži- velj v monarhiji, kar bo ogrozilo celoten dualistič- ni sistem, steber Avstro-ogrske monarhije. Ob tem se je pisec Narodnih novin ukvarjal z vprašanjem, kako bo bosansko-hercegovsko ljudstvo sploh sprejelo avstro-ogrsko politiko na svojih tleh. Ugotavljal je, da »jepotrebno slovan- ski program tudi praktično zanesti v Bosno in Hercegovino, kajti zastonj jim bodo ponujali svobodo in enakopravnost, dokler sta v Avstro- Ogrski le na papirju... Vzajemnost Slovanov je tolikšna, da naš glas seže tudi za Savo in ima odmev v balkanskih gorah... Dokler Slovani v Bosni in Hercegovini ne zaslišijo z naše strani potrdila o naši svobodi in enakopravnosti, dot- lej ne bodo imeli niti simpatij niti zaupanja do Avstro-Ogrske. «m O vojaških operacijah avstro-ogrskih čet v Bo- sni in Hercegovini je bila tudi slovenska javnost podrobno obveščena. Poročila slovenskih časo- pisov so bila pravočasna, izčrpna in objektivna, kar velja predvsem za Slovenski narod, ki je imel na bojiščih v času okupacije posebne dopisnike in je dobival poročila iz prve roke. Tako je lahko 212 Prav tam. 21i Henrik Turna, Iz mojega življenja, Spomini, misli in iz- povedi, Ljubljana 1937, str. 81-82, v: Petko Luković, Stališče Slovencev..., s. 352. 2,4 Janez Rotar, Socialna in politična misel Podlimbarske- ga, Ljubljana 1969, str. 78-84, v: Petko Lukovič, Stališče Slovencev..., s. 353- 2'5 NN, 89, 1. 8. 1878. 216 Melik, V, Odmev dogodkov ob okupaciji Bosne in Her- cegovine 1878. na Slovenskem, v: Otpor austrougarske) okupaciji 1878 godine • Bosni i Hercegovini, Sarajevo 1979, s. 247. 2,7 NN, 90, 3. 8. 1878; 91, 6. 8. 1878; 93, 10. 8. 1878. 218 NN, 98, 22. 8. 1878. 219 NN, 96, 17. 8. 1878. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 sodobnik na Slovenskem že takoj v začetku av- gusta prebral v časopisju vest o prestopu vojske čez Savo in Uno,220 prav tako tudi o položaju v Dalmaciji.221 Dopisi in poročila so prihajali še vse nadaljnje okupacijsko obdobje. Bralec Slo- venskega naroda je bil zelo natančno seznanjen s potekom operacij na jugu. Časnik je prinašal predvsem novice z bojišča, obenem pa sezna- njal slovensko prebivalstvo s položajem sloven- skih vojakov, predvsem s položajem najbolj zna- ne slovenske enote v avstro-ogrski vojski, 17. pešpolka 2. planinske brigade, ki je bila umešče- na v 7. divizijo.222 Zelo pozorno in z veliko nestrpnostjo so Slo- venci pričakovali bitko za Sarajevo. Menili so, da se bodo po njegovem padcu dogodki razpletali mnogo hitreje in lažje v korist monarhije. Slo- vensko časopisje je pričakovalo, da bodo musli- manski uporniki v Sarajevu nudili silovit odpor in da bo od izida te bitke odvisen nadaljnji potek okupacije.223 Po padcu Sarajeva 19- avgusta si je slovenska javnost kar oddahnila, čeprav jo je vznemirjalo dejstvo, da je v dotedanjih bojih padlo veliko slovenskih fantov. Slovenski narod je pozdravil zavzetje mesta s temi besedami: »Na starem gradu sarajevskem nad glavnim mestom Bosne ponosno plapola avstrijska zastava... Za- res dan slave je 19. avgust za avstrijsko armado, dan radosti bi moral biti za vse avstrijske naro- de. Veseliti se moramo vsi, daje središče uporni- kov zajeto... Veseliti se moramo posebno mi Slo- venci, od katerih je več nego 20.000 mladeničev, cvet našega naroda je stalo in še stoji vprvej vr- sti mej bojevniki. Preveč naših je uže padlo in težko pričakujemo vesti, da ne bode več tekla ru- deča kri, in da ne bode več v strahu biti tisoče- rim rodbinam za svoje rodovnike. Vršil se je pred našimi očmi velikanski zgodovinski čin.«224 Tudi Slovenec je temu namenil pozornost in je dan kasneje izrazil misel, da je avstro-ogrska voj- ska opravila svojo temeljno nalogo s tem, da je zavzela glavno mesto dežele.225 Národnie no- 220 SN, 176, 3- 8. 1878; S, 83, 3- 8. 1878. 221 SN, 180, 8. 8. 1878. 222 O boju 7 divizije, kjer jo imel 17. pcšpolk glavno smer napada, ugotavlja uredništvo Slovenskega naroda v svojem komentarju naslednje: »Denašnja telegrafična novica iz Bosne ••••••••• sicer »odločno« zmago naših vojakov nad turškimi vstaši, vendar jih zlasti kranjski Slovenci v tem oziru ne bodo veseli, ker so bili naši slo- venski bratje in sinovi v trdnem deveturnem krvavem boju, torej jih je gotovo mnogo padlo ...«, SN, 183, 11. 8. 1878. 22i SN, 184, 13. 8. 1878; S, 87, 13. 8. 1878. 224 SN, 192, 23. 8. 1878. 22$ S, 91, 24. 8. 1878. viny, na straneh katerih se je sredi avgusta znašla nova rubrika, ki je do srede oktobra podrobno seznanjala bralce z dogajanjem na bojišču, Sara- jeva pred bitko niso omenjale veliko. Padec me- sta so pospremile z vestmi, da je Sarajevo v av- stro-ogrskih rokah. Javnost je bila seznanjena še s številom padlih mož avstro-ogrske armade226 in s potekom spopadov za glavno mesto.227 Okupacija je po osvojitvi Sarajeva trajala neko- liko dlje, kot so sprva pričakovali. Slovenska jav- nost, ki je postajala nezadovoljna s počasnim za- sedanjem Bosne in Hercegovine zaradi odpora upornikov in zaradi velikih človeških žrtev,228 je vso krivdo pripisala grofu Andrassyju. Slovenec je menil, da je avstro-ogrski »šef diplomacije« glavni krivec sedanjega prelivanja »drage krš- čanske krvi v Bosni in zavleke rešenja južno vztočnega vprašanja.«229 Tudi iz njegove nasled- nje številke veje ostra kritika na njegov račun.230 Na drugi strani je Slovenski narod odkrito zahte- val, naj kot glavni krivec za kasno izvedeno in s premajhno mobilizacijo vojakov podprto vojaš- ko okupacijo odstopi. »Andrassy je mislil, zdaj ko ima evropski mandat zadostuje 1 polk, 1 za- stava in 1 vojaška godba za okupacijo Bosne. Možje ženijalno motil se, zato je vreden, dapoj- de.«2}1 Ko je tudi slovaški javnosti postalo jasno, da bo okupacija presegla časovni okvir in sreds- tva,232 ki jih je še julija zagovarjal, so ga Národnie noviny »vzele na tapeto«. Bil je namreč prepri- čan, da »okupacija ne bo povzročila nobenih re- snih težav,«2ii toda položaj na bojišču je bil zelo resen. Pisci so menili, da »tudi ko osvojimo glav- no mesto, vstaja še ne bo popolnoma zadušena in da bo stalo še veliko časa, denarja in krvi, pre- den bomo lahko dejali, da smo pacificirali Bo- sno.«2*4 V septembru se je kritika na njegov ra- čun nadaljevala z opazko, da je »mornar brez ve- sla na nemirnem morju, kateremu se ne da sve- tovati niti pomagati, kaj naj stori z napakami, ki jih je sam napravil.«205 Vse do konca oktobra se je v tisku govorilo o Andrassyju, kamen spoti- ke pa je bilo predvsem preveliko število žrtev v vojaških vrstah in prepočasen potek okupacije: 226 NN, 99, 24. 8. 1878, 100, 27 8. 1878. 227 NN, 102, 31. 8. 1878, 103, 3- 9- 1878. 228 y 2Ç)8. opombi Je glede tega navedeno Andrassyjevo stališče. 229 S, 92, 27. 8. 1878. 230 S, 93, 29. 8. 1878. 231 SN, 220, 25. 9. 1878. 232 NN, 100, 27. 8. 1878. 233 NNi ç)8t 22. 8. 1878. 234 Prav tam. 235 NN, 105, 7. 9. 1878. VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE »Mnogo žrtev je to že stalo, mnogo krvi se je pre- lilo in predvsem takšni rezultati/«236 Dvomesečnih vojaških poročil je imela javnost počasi že dovolj. Ko se je v tisku razširila neurad- na vest, da je v Hercegovini stanje v glavnem mirno, je pisec Narodnih novin to novico sprejel z navdušenjem in optimizmom, a vendar še s precejšnjo mero kritične presoje: »Hercegovina pomirjena! To je res razveseljiva vest, ko bi le bi- la resnična. Koliko družin, ki imajo tam svoje očete, brate, sinove, bi jo sprejelo z navduše- njem!«201 V oktobru si je slovaški bralec istega ča- sopisa že lahko oddahnil, ko je bral razveseljive vesti, da je »pacifikacija Bosne in Hercegovine končana«,• čeprav je novico o dejanskem kon- cu zasledil šele po 20. oktobru. Tudi za dobro obveščenost Slovencev je časopisje skrbelo vse do konca okupacije. Bralce je še seznanjalo z važnejšimi dogodki konec septembra in v prvi polovici oktobra, predvsem s potekom bitk in z napredovanjem avstro-ogrske vojske. 24. okto- bra je Slovenski narod objavil kratko poročilo o zavzetju zadnjega uporniškega oporišča 20. ok- tobra 1878,239 s čimer se je skoraj trimesečna vo- jaška operacija na Balkanu končala. Namesto epiloga ali kdo je bil Svetozár Hurban Vajansky? Koliko slovaških vojakov si je tistega daljnega leta 1878 »ogledovalo« naravne in druge zname- nitosti Bosne in Hercegovine, mi ni poznano, saj nisem naletel na nikakršen vir, ki bi povedal kaj več o tem. Namesto tega bom predstavil enega izmed njih, ki se je udeležil pohoda na jug, obe- nem pa je bil zelo pomemben za slovaški razvoj v letih, ki jih obravnavam, in kasneje. Svetozár Hurban Vajansky je bil slovaški poli- tik, novinar, pisatelj, pesnik, literarni kritik, tudi ideolog slovaškega narodnega gibanja. Živel je med leti 1847-1916. Po študiju prava v Bratislavi je bil od leta 1870 štiri leta odvetniški pripravnik, naslednja štiri leta do 1878 je deloval kot odvet- nik v različnih slovaških mestih. Tega leta se je tudi udeležil okupacije Bosne in Hercegovine. Po letu 1878 se je posvečal izključno literarne- mu, političnemu, uredniškemu in novinarske- mu delu. Do svoje smrti je bil odgovorni urednik Národnych novin, od leta 1881, ko so začeli po- novno izhajati, tudi urednik in lastnik Slo- venskych pohl'adov. Vajansky je bil najpomem- bnejša in najbolj vsestranska osebnost slovaške- ga narodnega življenja v obdobju dualizma. Nje- gova vsestranska aktivnost je bila osnova usmer- janja slovaškega političnega programa, ideologi- je in politike v najtežjih desetletjih obstoja Slova- kov na Ogrskem. Kot glavno oporo slovaške kul- ture in politike je štel slovansko vzajemnost in sodelovanje nemadžarskih narodov. Bil je neo- mejeni in nekritični rusofil in verjel, da bodo Slovaki dosegli svobodo ob pomoči osvobodi- teljske misije carske Rusije.240 Njegova balkanska »pustolovščina« se je začela 28. junija 1878. Tega dne se je iz Turčianskega Sv. Martina, slovaškega kulturnega centra, kjer je služboval, odpravil k 72. bratislavskemu pešpol- ku, kamor je bil dodeljen.241 Pot čez Dunaj in na- prej proti Trstu ter Kotorju nam slikajo pisma, ki jih je kasneje pisal ženi Idi. Iz Bratislave so se od- pravili 29. junija ob štirih zjutraj z vlakom tretje- ga razreda. Sam je bil poveljnik vagona. Po mi- zernem kosilu v »cesarjevem« mestu, kot pravi sam, so v poletni vročini oprtani pešačili do du- najskega Južnega kolodvora tri ure. K sreči so na postaji dobili hladno točeno pivo, ki so se ga go- tovo zelo razveselili, toliko manj pa so bili veseli živinskih vagonov, s katerimi so morali potovati proti Štajerski in Kranjski. V Gradec so prispeli 30. junija okrog poldneva, kjer jih je čakalo oku- sno kosilo. Vajansky se je nato odpravil v center mesta in pohvalil njegovo čistost ter urejenost, kakor tudi celotno Štajersko, ki jo je uspel videti na poti. O Mariboru ali Celju ni v pismih ničesar, le to, da je dobil od Maribora naprej poseben ku- pe. V Ljubljano so prispeli zgodaj zjutraj nasled- njega dne, kjer so jim za zajtrk »postregli« s smr- dljivim govejim mesom. Ker pa je zelo verjetno, da so ljubljanski gostilničarji tistega dne prodali kakšno pivo ali dve več, kot običajno, so okus po smrdljivem mesu hitro pregnali. Vajansky si je ogledal tudi samo mesto, o svojih vtisih pa ni za- pustil ničesar. Še istega dne so prispeli do avstrij- skega »okna v svet«. Tržačani so jih pričakali s si- kanjem in roganjem. Z bratom Kosto, s katerim se je srečal, sta zvečer sedla na pivo, ki je bilo Hurbanovo zadnje hladno pivo na poti. Pred od- hodom si je 2. julija še utegnil ogledati mesto, se 216 NN, 109, 17.9. 1878. 2Ì7 NN, 112, 24. 9. 1878. 2W NN, 119, 10. 10. 1878. 21'-> SN, 245, 24. 10. 1878 240 Dobrikovd, M., Osobnosti slovenskych deßn, multime- díálni slovník... 241 Korešpondencia Svetozára Hurbana Vajanského III (Vyber listov z rokov 1860-1916), Bratislava 1978 (da- lje: Korešpondencia III...), s. 359. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 okopati v Jadranskem morju in obiskati Karola Kuzmányja, Slovaka, ki je bil zaposlen v Trstu kot inženir pomorstva. Za popotnico mu je dal ko- njak kot zdravilo proti morski bolezni. Ob odho- du je nastala strašna nevihta, za nameček pa so Tržačani pospremili junake s piskanjem in meta- njem gnilih pomaranč, saj so jih imeli za Madža- re. Kljub temu so se vkrcali ter v nevihti odpluli proti Kotorju.242 Konec julija je Svetozár Hurban poslal ženi pi- smo, v katerem opisuje svoj položaj v zaledju Kotorja. V tem obdobju je bil poveljnik majhne trdnjave Santa Croce, od koder jih je pot vodila do Dubrovnika in kasneje proti Hercegovini.243 Kaj so počeli v avgustu, lahko le ugibamo, dejs- tvo je, da je konec avgusta enota, v kateri je služil Vajansky, napadla trdnjavo Carina v Hercegovi- ni, izgnala iz nje Turke in jo zasedla. Vojaška od- prava se je za našega junaka končala septembra 1878, torej še pred zaključkom okupacije, ko se je vrnil nazaj v Martin na Slovaškem.244 Kakšno je sploh bilo javno mnenje glede do- godkov na Balkanu v Martinu? Konec sedemde- setih let 19. stoletja je misli Martinčanov vzne- mirjala predvsem vojna med Rusijo in Turčijo. Njihovo rusofilstvo izdaja tudi obisk turčianske- ga plemiča Jana Jesenskega na narodopisni raz- stavi v Moskvi leta 1867. Jožef Skultéty, ki je pri- šel v Martin leta 1879, se je spominjal, da se je še leto po koncu vojne prepevalo po ulicah: Už sú Rusi za Balkanom, užje Turek malympánom! O ruskem generalu J. V. Gurki so Martinčani s ponosom pripovedovali, da prihaja iz Spisa, in včasih je ljudska pesem zazvenela tudi takole: Skobelev i s našim Gurkom vytrepali gate Turkom. Ali celo: Už sú Rusi pod Tatrami, užje, bratta, dobre s nami.24* 242 Korešpondencia Svetozdra Hurbana Vajanskćho I (Vyber listov z rokov 1860-1890), Bratislava 19