NASLOV Bralkam iskrene čestitke ob 8. marcu Leto XXXV. Št. 9 Murska Sobota 3. marec 1983 CENA 10 DIN VESTNIK Iz petih krajev v Sloveniji — med njimi tudi iz Ncdeiice, rojsuieui kraju narodnega heroja Štefana Kovača — Marka — je v torek, 1. marca, krenila ha pot letošnja Kurirčkova pošta. Z njo bodo mladi kurirji prehodili iz kraja v kraj, se srečevali z borci narodnoosvobodilne borbe in obujali spomine na revolucionarno preteklost naših narodov in narodnosti. Hkrati pa je to množična aktivnost pionirjev, ki predstavlja posebno obliko usposabljanja in vzgoje pionirjev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter s tem tudi svojevrstna oblika ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil. Pionirji kurirji bodo tudi letos prenašali torbo in v njej skupno pismo za predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije. V Nedelici (na posnetku) se je začela tako imenovana štajerska proga Kurirčkove pošte. (J. G.) Foto: A. Abraham TEDEN BOJA PROTI RAKU Geslo letošnjega tedna boja proti raku je: „Vsi v boj tudi proti raku”. O raku kot kronični ne-nalezljivi bolezni, ki se sicer I pojavlja v človekovih ži- vljenjskih obdobjih, najpo-" gosteje pa med zrelo in sta-_ rejšo generacijo, nekaj B vemo. Vendar pa še vse I premalo, da bi jo lahko uspešno zdravili in prepre-Ičevali. Vemo tudi, da je dolžina in zdravje našega življenja odvisno od dednih zasnov, naravnega in socialnega človekovega življenjskega I okolja ter dd človekove subjektivne duševne reakcije na naravno in socialno okolje. V našem vsakdanjem ži-B vljenju lahko vplivamo le na " naravno in socialno okolje, v I katerem živimo, da ne bo ogrožalo našega zdravja. Po določilih ustave smo celo dolžni aktivno skrbeti za I lastno zdravje. Kaj to pomeni? Da se v svojem vsakdanjem življenju izogibamo vseh sodobnih razvad, za I katere vemo, da lahko po določenem času okvarijo naše zdravje. Da v organizirani sodobni družbi skrbimo Iza zdravo človekovo delovno ter življensko okolje. Kako to doseči? Pogoje zdravega človekovega ži-B vljenjskega in delovnega B okolja nam uravnavata ustava in veljavna zakonodaja. Vse subjektivne razvade pa naj bi odpravljali v svojem vsakdanjem življenju posamezniki. Zaradi boljših rezultatov pri ohranjevanju zdravja se združujemo v posebno društva. To so organizirane skupine ljudi. ki imajo skupne cilje in delujejo po določenih pravilih. Med njimi imamo tudi pomursko društvo za boj' proti raku. Med nalogami društva za boj proti raku je najpomembnejša zdravstvena vzgoja in izobraževanje občanov vseh starosti in poklicev. Ta zajema in osvešča: — celotno prebivalstvo za zdrav način življenja in odpravljanje različnih činite-Ijev, to je možnih vzrokov določenih oblik rakavih bolezni, / — posameznike in skupine, ki jih rak potencialno og-oža. ob upoštevanju de-dnostnih nagnjenj, biološkega časa ter življenjskih in delovnih razmer s poudarkom na pomenu pravočasnega odkrivanja in takojšnjega zdravljenja, — rakave bolnike in njihove svojce za aktivno sodelovanje pri zdravljenju in rehabilitaciji. Ker ne poznamo vzroka - rakave bolezni, ne poznamo ' tudi svojevrstnega zdravlje-• nja. Zato je tembolj po-i membno. da z zdravstveno - vzgojnimi metodami osve-- ščamo in spodbujamo posa-> mezne skupine. občanov in - celotno prebivalstvo, najsi i bodo člani društva za boj - proti raku ali ne, da se pri. i . svojem vsakdanjem življe-j' nju izogibajo vseh razvad in nezdravega načina življenja, ki lahko privede do rakave 1 bolezni. Z našim zdravstveno vzgojnim delom se v 1 okviru Pomurskega društva za boj proti raku vključujemo z zdravstveno — vzgojnimi temami in izobraževa-1 njem v osnovne in srednje šole, v mladinske organiza-. ' cije. v posamezne delovne organizacije in krajevne skupnosti, skratka povsod tam, kjer nas želijo poslušati in sprejeti napotke za zdrav ' način življenja. Glavni namen vseh oblik zdravstveno — vzgojnega dela naj bi bil dosledni boj proti fatalizmu ali verovanju ,v usodo ter nevrotizacij* z geslom »Ne bojmo se raka — borimo se . proti njemu.« Mag. dr. Štefan Gruškovnjak ŽENSKA PRED SVOJIM DNEVOM Pisati o sebi in pri tem misliti na vse ženske pred praznikom, ki to pravzaprav ni, čepravje v vseh koledarjih 8. marec označen kot dan žena, je nehvaležno opravilo. Prvič zato, ker se mu moški rahlo posmihajo, pa tudi same ženske, predvsem tiste po vojni rojene, ne vemo, kaj bi z njim, čeprav ima tudi oznako mednarodni dan žena in je zgodovinsko pogojen. Revolucionarno ost Roze Luxemburg. ki jo ob tej in podobnih priložnostih kaj radi citiramo. je že zdavnaj izgubil. Nemška socialistka je bila ustreljena pred štiriinšestdesetimi leti, več kot štirideset let pa je tudi od pričetka naše revolucije in narodnoosvobodilnega boja, v katerem so imele tudi ženske svojo vlogo. Še danes jo imajo, vendar javno niso tako glasne kot moški, vsaj v politiki ne, kjer je Milka Planinc ena, potem pri nas daleč nobena, ki bi na osnovi pametnega, ženskam lastnega preudarka, lahko odločilno vplivala na tok do-gajanj. Rekla kakšno na primer o spremembi delovnega časa m prilagoditvi družbenim smotrom, o katerem dva dni dlje od osmega marca na pobudo sindikata poteka v republiki javna razprava po osnutku družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa. Prav bi bilo, da bi se izrekla o tem. kako težko je danes biti mati in dobra delavka, pa še aktivistka v družbenopolitičnih dejavnostih. V slednjih je le še prevelikokrat v okras ali za vzpostavitev enakomernejšega razmerja med spoloma, nemalokrat pa je njen aktivizem kompenzacija Seveda pri tem ne kaže posploševati, primarna resnica pa je vendarle v tem, daje njeno osnovno poslanstvo skrb za podmladek in tako nadaljevanje človeškega rodu. Bolečina pri dajanju novega življenja ji tudi preprečuje, da bi enakovredno sodelovala v krutih moških igrah, kijih imenujemo vojne, pa tudi drugih mednarodnih političnih spletkah, v katerih postajata človek in življenje vedno manj pomembna in njeno materinstvo razvrednoteno. Za žensko današnjih dni je bližnji torek, osmi dan v mesecu marcu, podoben ostalim v pričakovanju pomladi in vsakodnevnih opravil. Dnevne poti v vrtec, če je med tistim nizkim odstotkom srečnic, ki imajo za svoje najmlajše organizirano vzgojno varstvo, pa na delovno mesto* kierie, če je dobra delavkaj-azdaja in ji ni važen le čas ampak tudi njegov izkoristek.- Zato je tudi skeptična in se ne opredeljuje za pomik delovnega časa na popoldanske ure dneva, v katerem je Uidi gospodinja in ljubeča mati, bila bi pa naj tudi dobra žena. Sindikalne smernice, naj svoj dan v letu 1983 preživi brez veseljačenj in razsipništva, sovpadajo z zdravim razumom. še bolj pa s časom, v katerem visoke cene in nizki osebni dohodki že sami po sebi krojijo usodo in zategujejo pas tistim, ki padec življenjskega standarda najbolj občutijo. To pa ne pomeni, da čisto intimno kot ženska ni voljna sprejeti drobne pozornosti moža, sodelavca ali prijatelja, vendar ne le en dan v letu, kiga bučneje od nje ponekod slavijo moški, izkupiti pa se potem skušajo z darilom in s cvetom. Tudi zato vsem tistim, ki so se namenili v cvetličarne prav (in le) na 8. marec, nasvet, naj stopijo po rože kak drug dan, ko prodajalne ne bodo izpražnjene in še gneča bo manjša, cvetovi pa pričakovani tudi ob drugih priložnostih. Ob 8, marcu pa bo dovolj že dobra želja, ki jo odrasli sin izreče materi, vnuček babici in mali nadebudnež mamici. Preprosto, kot je preprosta pesmica Ob 8. marcu: Snežne krpe so že redke le v gorah se sneg iskri prvi teloh sonca išče v marcu se pomlad rodi. Cicibani pa želijo svojim mamam iz srca, da bi srečno praznovale 8. marec, dan žena. Brigita Bavčar stran 4 BARSKI KRIZI Pionirji kurirji že na poti aktualno po svetu Šestmilijonski New Delhi je pripravljen za sedmo srečanje predstavnikov neuvrščenih dežel, ki se bo začelo 7. marca. Kongresna dvorana „Vigjan bavan" bo nekaj dni v središču svetovne javnosti. Na sliki — tvorca neuvrščenosti: Tito in Nehru. „ZELENI” PRIHAJAJO KANDIDATI ZA globus Parlamentarne volitve, razpisane za nedeljo, 6. marca letos, so močno razburkale zahodnonemško javnost, predvsem pa tradicionalne • stranke. Prihod »zelenih«, to je tistih, ki vedno glasneje zagovarjajo akcije za Zaščito naravnega okolja, dela velike skrbi predvsem sedaj vladajoči demokrščansko-liberalni koaliciji. Vodja bavarske krščanskosocialne unije (CSU) Franz Jozef Strauss je v neki televizijski oddaji »zeleno nevarnost« takole ocenil: »Bojmo se zelenih .. . Mene spominjajo na paradižnik, ki je najprej zelen potem pa po-*stane rdeč.« S tem je pač mislil. da tudi v ekologistih. kot »zelene« tudi imenujejo, tiči nevarnost povezovanja s socialnimi derfiokrati. »Zeleni« pravzaprav niso nobena politična stranka, temveč vse močnejše gibanje, ki meša štrene utečenim političnim strankam. V preteklih letih so organizirali številna protestna zborovanja zaradi gradnje atomskih central, pomanjkjivih filtrov v industrijskih objektih, gradnje avtomobilskih cest skozi naselja, proti zapostavljanju mladih in diskriminaciji žena. Parlamentarne stranke so se prepirale o državnem proračunu in podobnih zadevah, »majhne« zadeve pa puščale ob strani. Leta 1978 so v Kasselu ustanovili »Zvezno društvo državljanskih pobud za zaščito okolja«. Istočasno je bilo tudi odločeno, da se bodo ekologisti vključili >v parlamentarne volitve kot nova politična stranka. Ne demokristjani in ne socialisti niso jemali vsega tega dovolj resno. Šele, ko je Herbert Gruhl, demokrščanski zvezni poslanec izstopil iz stranke in ustanovil »Zeleno akcijo prihodnosti« je nastal preplah. Leta 1981 so »zeleni« nastopili na volitvah v Zahodnem Berlinu in dobili 7,2 odstotka volilnih glasov. Glavni poudarek dajejo »zeleni« razorožitvi, to je pobudi. da se na območju ZR Nemčije namestijo nove rakete srednjega dometa. V neki anketi so lani ugotovili, da to pobudo podpira okoli devet odstotkov Nemcev. Na takšen razvoj dogodkov so morale reagirati tudi stranke. Socialdemokratski kandidat za kanclerja Vogel je v svoj predvolilni program vključil tudi odložitev namestitve raket »pershing — 2«. Najbržob tem ninaključje.da »zeleni« izjavljajo, da bodo podpirali socialdemokrate, če jim uspe priti v parlament, Straussu pa se je v tej zvezi porodila že omenjen primerjava »zelenih« s paradižnikom. Tudi krščansko-liberalna vladna koalicija poskuša dobiti »zelene« na svojo stran. Pred nedavnim — deset dni pred volitvami — je kancler Kohl posredoval celo vrsto ukrepov za zaščito naravnega tekmeci, vsi iz demokratske stranke. Walter Mondale, Alan Cranston in Gari Hart so iz vrst demokratov, republikanci pa se še niso odločili, sam Sedanji predsednik Reagan pa še tudi ni povedal, ali se’bo še enkrat potegoval za predsedniško mesto. * Kolikor se bo, in če zmaga, bo ob koncu mandata leta 1988 star 78 let. Reagan je že sedaj najstarejši mož, ki je kdaj bil na predsedniškem položaju. Raziskovalci javnega mne- okolja. Podkancler in zunanji minister Genscher je francoski filmski zvezdi Brigitti Bardot v pismu zagotovil, da bo zahodnonemška * vlada prepovedala uvoz tjulenjih kož. Brigitta Bardot se že več let trudi za zaščito teh živali. Tudi to j predvolilna poteza, ki so jo na nekakšen način izsilili »zeleni«., Mnogi so ob vsem tem sprašujejo, kako sta kancler Kohl in njegov zunanji minister tako ogreta za varstvo okolja komaj deset dni pred volitvami. Tudi v primeru, da »zeleni« ne dobijo toliko glasov, da bi imeli poslance v Bundestagu, bodo ostali pomembna družbenopolitična sila v ŽR Nemčiji. Na volitve pa se pripravljajo tudi avstrijski ekologi-sti, ki se pretekli teden imeli svoj kongres. Morebitni uspeh zahodhonemških somišljeni-kov na volitvah 6. marca bo tudi avstrijskim povečal možnost, da na parlamentarnih volitvah 24.aprila letos pridejo v parlament. Prava predvolilna tekma se bo začela šele pozimi 1984. Kam se bo nagnila volilna tehtnica, danes še ni mogoče predvideti. Nekaj pa je vendarle že mogoče trditi. Senator Edward Kennedy se ne ,bo potegoval za Belo hišo, največ možnosti za zmago pa prisojajo Walterju Mondalu. Kitajci spet v Moskvi Po več kot trimesečni prekinitvi se v Moskvi nadaljujejo sovjetsko-kitajska pogajanja o normalizaciji odnosov. Namestnika zunanjih ministrov sta se pred tem lani oktobra srečala v Pekingu. V zadnjem obdobju so se sicer na nekaterih področjih stvari obrnile nekoliko na bolje, zlasti na področju gospodarskega sodelovanja, zaradi katerih deželi niti na državni niti na partijski ravni ne moreta stabilizirati odnosov, ostala nespremenjena. Sovjetsko-kitajski odnosi so se zaostrili predvsem po sovjetski intervenciji v Afganistanu. V Pekingu ocenjujejo, da vodijo v Moskvi hegemonistično politiko, da zdaj ne ogrožajo Kitajske samo s severa, marveč tudi z zahoda, da nadalje podpirajo vietnamsko okupacijo Kampučije in da ne želijo zmanjšati svojih čet v Mongoliji. Pokojni sovjetski voditelj Brežnjev se je lani dvakrat zavzel za normalizacijo odnosov med državama, v Pekingu pa so vsi lansko leto ravnali zelo previdno, ko je šlo za Sovjetsko zvezo. LUKSEMBURG - * nuarja je dosegla brazP^ seinost v državah ev** ske gospodarske nosti nov rekord — ” °? stotkov. Lani ianu®r,ajl bilo nezaposlenih 9,3 oo ljudi. Število brezp zahtevam, ki pa sC' c" diametralno drug^fj potreb in možnosti d „ razvoju, ki to teW0'^ uvažajo, učinki pa 4 nižji. V svetu Še b nobenega inštituta. tehnološke iznajdbe' |fC držav prirejal za V dežel v razvoju. veljalo okrepiti pn izobraževanju f ustaviti odhod rn^0,^ kovnjakov. ki« razvit svet na 5 8 končno tam ostani1°'^ zaradi ugodnejših pogojev ali drugih r w »Odtok možgan« J preteklih desetletji• osiromašil znan^ strokovni kader VOJU- STRAN 2 VESTNIK, 3. z BESEDAMI DRUGAČE KOT Gibanje cen in nenehna rast življenjskih stroškov terja od zveze sindikatov ukrepe, s katerimi bi zaščitili življenjsko raven najbolj ogroženih kategorij delavcev. Seveda pa pri tem ne bi smeli biti ogroženi temelji delitve po delu in stimulativno nagrajevanje. Sindikat ne more nikomur nič obljubiti, kajti vse temelji na dohodku. Tam kjer je ta majhen, ne bo moč veliko storiti. Tako je bilo rečeno pred dnevi na predsedstvu Zveze sindikatov Jugoslavije. Sindikat naj bi se zavzemal za zvišanje najnižjih osebnih dohodkov, otroških dodatkov in pokojnin ter za nadomesti-'a za stanarine, družbeno prehrano, stroške za vrtce, jasli in šolske učbenike. Sindikat tudi predlaga, da naj bi preložili uvedbo različnih samoprispevkov. Predsedstvo se ni moglo sporazumeti, ali naj bi bili osebni dohodki Povezani s čistim dohodkom, kot je rečeno v resoluciji, ali Pa z dohodkom, za kar se je zavzemal sindikat. Bili pa so enotnega mnenja, da je potrebno zmanjševati prispevke m druge obremenitve dohod- Špiljak v predsedstvu saboru so na “biriča Vladimirja ^Mstva el1 za člana on!Aa’ uSka^FRJ Mika n . Ja' "V revoluci-PrihAaSbup^'na 1,0 iz, i”ieh zb )? dnjem zaseda-'o|'tei. >rov razglasila to KRIZI se je pojavila še kopica širših zamisli, ki pa bodo bržčas morale počakati. Nekdanji mehiški predsednik knits Echeverria je sodelovanje »Jug-Jug« postavil v nekakšen »gospodarski sistem tretjega sveta« .ki naj bi strnil ekonomske in kulturne potenciale držav v razvoju, zavzema se za ustanovitev multinacionalnih firm, ki bi združevale kapital manj razvitega sveta in se z združeno ekonomsko močjo zoperstavljale škodljivemu delovanju velikih transnacionalnih družb, ki v državah v razvoju sledijo le lastne interese. Eden zadnjih prime-tov. ameriška naftna »sestra« Gulf Oil v februarju m Predelala niti litra nigerijske nafte, ker čaka na razplet zmešnjave na svetovnem trg,u, ena največjih afriških držav pa je 0SVala brez iz-'djučnega vira izvoznih dohodkov. Gospodarski del delhijskih razprav bo morda manj atraktiven od političnih de-at, ki se "bodo osredotočile "a krizna žarišča, ki se v Razdrobljenih interesov edalje bolj zaostrujejo, ali Pa na mer jenje moči z neka-terimi »radikalnimi« silnica-m znotraj gibanja neuvršče-gotovo pa bo imel večjo vzo kot pred tremi leti v ubanskem glavnem mestu, gospodarski položaj v ne-'tsčenih državah se je po 'ani še močno poslabšal. Z DEJANJI ka. Predstavniki sindikata se niso strinjali tudi s predlogom zakona o,uporabi presežkov prihodka družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti v minulem letu. Ta presežek znaša okoli 15 milijard dinarjev. Omenjeni predlog zakona predvideva, da naj bi ta sredstva po administrativni poti razdelili drugim uporabnikom. Sindikat je bil mnenja. da morajo o tem denarju odločati tisti, ki so ga ustvarili — delavci. Predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije seje ponovno zavzelo, da je treba ločiti socialne ukrepe od delovnih spodbud in se še naprej odločati ža nagrajevanje boljše proizvodnje in delovne storilnosti, kakor je bilo to sprejeto tudi na devetem kongresu jugoslovanskih sindikatov. Na predsedstvu so govorili tudi o cenah in jih ocenili kot izreden problem. Kljub opredelitvi. da moramo nujno zavreti njihovo rast, so pritiski za njihovo povečanje čedalje hujši. Če bomo tako nadaljevali, bo inflacija konec leta za trikrat večja od predvidene. Sedanje zahteve po podražitvah dokazujejo, da gre v bistvu vse po starem in da se izrekamo za stabilizacijo le z besedami. Po mnenju nekaterih razpravljalcev na seji predsedstva, naj bi pripravili seznam izdelkov, katerih cen ne bi bilo moč spreminjati brez poprejšnjega posvetovanja s sindikatom. Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je podprlo tudi predlog konference za družbeno dejavnost žensk Jugoslavije, naj bi 8. marec, dan žena, praznovali delovno. O CENAH NIČ NOVEGA Zadnja vest iz sveta zvezne skupnosti za cene je, da je pri nas toliko novih proizvodov, da se zdi, da smo dežela z najbolj množičnim novatorstvom na svetu. Samo dan pred sejo sveta je ta skupnost prejela 80 predlogov za priznavanje novih cen proizvodom, ki so navedeni kot novi, a predlogi so vsebovali nekaj sto takih proizvodov. Republiškim in pokrajinskim skupnostim za cene pa pošiljajo podobne zahteve, tako da je pritisk na povečanje cen zelo velik, in to samo na podlagi uvajanja novih proizvodov. Smisel novih proizvodov kajpak ni v večanju, temveč v zmanjševanju cen, ker je nov proizvod rezultat dolgotrajnih raziskovanj proizvodnje in tržišča, uvajanja nove tehnologije in sploh iskanja vsebine dela, ki ima za rezultat večjo kakovost proizvodnje ob večji storilnosti — smotrnejšem gospodarjenju. Zal pa je to pri nas postavljeno na glavo, kajti naše delovne organizacije si izmišljajo nove proizvode zato, da bi se izognile režimu zamrznjenih cen in prodajale isto blago dražje samo pod novim imenom, v novi embalaži, z neznatnimi spremembami na proizvodih itd. O cenah torej ni nič novega, ker nastajajo še vedno z navadnim seštevanjem stroškov, med katerimi je zadnje čase tudi nedavna devalvacija dinarja. Tako se dogaja, da nastajajo PISmO IZ BEOGRRDR vse večji prepadi med kakovostjo proizvodov in njihovo ceno. To je jasno, kajti manjša kakovost prav tako omogoča večji zaslužek, tako kot administrativno priznavanje novih proizvodov. Na primer, kadar meso ni predelano v klobase in salame po predpisanih pravilih proizvodnje, so ti proizvodi znatno težji kot bi smeli biti in je to že »nov« proizvod, ki ne bi smel imeti prostora na tržišču, vendar ga ne preganjajo ne inšpekcije ne častna razsodišča zbornic ne sodišča ne kdo drugi. Tako je nastala potuha, da proizvajalci kljub zamrznitvi cen prodajajo blago tako, da jemljejo akontacijo na račun novih cen, ki bodo šele prišle in kupci takšno skrito podražitev plačajo, seveda na račun porabnikov. To z novimi proizvodi in slabo kakovostjo »starih« proizvodov se je. že tako močno udomačilo, da je tako močno, zakoreninjeno v poslovanje organizacij združenega dela, da je postalo pravilo poslovanja, namesto da bi bilo izjema. To torej že ni več samo stvar inšpekcij, ki so postale že povsem nemočne, temveč vse organiziranosti delovanja na tržišču, ki ima svoje ekonomske in samoupravne zakonitosti. Vprašanje je zatorej, kako razgibati družbene dejavnike, da bi si prizadevali za omejevanje rasti cen bolj kol je normalno in upravičeno. Administrativni posegi v cene doslej še nikdar niso dali trajnih rezultatov in zato tudi od zdajšnje zamrznitve cen ne kaže pričakovati karkoli rešilnega, ker gre le za zaviranje inflacije, je pa vprašanje, koliko taka zapornica vzdrži, če so pritiski na povečanje cen že tolikšni, da se cene preprosto prelivajo čez zaporo in ustvarjajo nov bazen cen višje ravni. Tega se zavedajo tudi v svetih skupnosti za cene, kisena takšnih branikih stabilizacije ne počutijo dobro, saj se zavedajo, da ne delujejo z močjo samoupravnega organiziranja, temveč državne intervencije. Urejanje cen bo Sizifovposel tako dolgo, dokler ne pridemo do trdnejših zasnov delovanja samoupravne demokracije, ki bo temeljila na odgovornosti za svoje in skupno gospodarjenje organizacij združenega dela in dejanski usposobljenosti za kakovostno proizvodnjo brez odstopanj od svetovno uveljavljenih pravil ustvarjanja in delitve dohodkov. V našem gospodarjenju je pač treba hitreje zmanjševati vse stroške proizvodnje z maksimalno uporabo lastne pameti. To pa zahteva množico inovacij, od katerih morajo imeti največ tisti, ki delajo, ker se le na ta način lahko dokazujejo prednosti samoupravnega gospodarjenja. Namesto administrativnega načina delovanja naj bi tudi skupnosti za cene začele uveljavljati tak svoj način dela, da ne bi bilo več slepomišljenja s cenami v konfrontaciji združenega dela z državo. Svet zvezne skupnosti za cene se je torej odločil za pripravo programa delovanja, ki bo uvod pri spreminjanju načina oblikovanja cen in s tem vsega režima cen. S kakšnimi predlogi bo prišel na plan, za zdaj še ne vemo. Upajmo, da ž delotvornimi. Viktor Sirec Široko zastavljene množične aktivnosti, ki jih vodi socialistična zveza v smislu krepitve ljudske obrambe in družbene samozaščite pod naslovom akcija NNNP, v Sloveniji izvajamo že od leta 1979 naprej. Dosedanje izkušnje in rezultati aktivnosti te akcije kažejo, da smo v Sloveniji z doseženimi uspehi v načelu prav gotovo lahko zadovoljni. To nam potrjuje dejstvo, da so se namreč vsi udeleženci za posamezne obveznosti v akcijah NNNP dobro pripravili in načrtovane akcije v glavnem tudi vestno in dobro izpeljali. Ob tem pa je vendarle treba tudi poudariti, da nam je pa doslej še premalo povsod prišlo v zavest, da bi izkušnje pridobljene v akciji NNNP boli zavestno uporabljali predvsem tudi v našem vsakodnevnem ravnanju in obnašanju. Jo sc pravi, da smo v akciji NNNP pretežno še preveč delovali po scenariju in da je akcija NNNP v marsikateri sredini bila še prevečkrat pojmovana dejansko le kot akcija, katere cilj je bil mogoče zgolj uspeh vnaprej predvidene vaje. V okoljih, kjer so ravnali tako, pa bistva in namena akcije NNNP niso v celoti uresničili, kajti ne moremo se zadovoljevati le s tem, da vemo ukrepati le ob eventu-elnih nastalih izrednih dogodkih — torej takrat, ko je do škode že prišlo. Gre VELIKE MOŽNOSTI ZA VPIS MLADIH V VOJAŠKE ŠOLE Čeprav pomurske občine niso po zastopanosti gojencev in učencev v vojaških šolah med zadnjimi v Sloveniji, je teh še vedno premalo, kar ovira uresničevanje ustavnega načela enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. še posebej pa razvijanje sistema splošne ljudske obrambe in družbene' samozaščite ter sodelovanja v oboroženih silah. Gre za pomembno vprašanje, ki zahteva poglobljeno aktivnost vseh družbenopolitičnih dejavnikov v smislu vključevanja in usmerjanja mladine iz Slovenije v vojaške in obrambne poklice. Kateri so poglavini vzroki, daje premalo mladih iz Slovenije vključenih v vojaške in obrgmbne poklice? Sociološke raziskave so pokazale, da so poglavini vzroki za premajhen vpis Slovencev v vojaške šole naslednji: kraj šolanja in službovanjaje v večini primerov precej oddaljen, ni mogoče izbirati kraja službovanja in vrste zaposlitve, težave v zvezi s šolanjem otrok in zaposlitvijo žena, nošenje uniforme in še nekateri drugi vzroki. Poleg tega pa imajo vojaški poklici tudi veliko dobrih strani, o katerih so Starši in šolska mladina premalo seznanjeni. Gre za veliko število poklicev, za katere se zahteva srednja in visoka izobrazba, vojaške osebe imajo poseben status, štipendije itd. Da bi izboljšali neustrezno zastopanost slovenskega starešinskega kadra v oboroženih silah. je v Sloveniji zastavljena široka družbeno-poli-tična akcija, s katero želimo doseči, da bo zavest o nujnosti spreminjanja obstoječega stanja segla v vsa okolja in da NNNP 1983 prispevali svoj delež k ustvarjanju in krepitvi ugodnih varnostnih razmer v svojem neposrednem delovnem in življenjskem okolju. To so bili vsebinski poudarki na seji Sveta za SLO in DS pri RK SZDL Slovenije, na katerih so grajena tudi izhodišča akcije NNNP 83, ki jih je pred kratkim na svoji seji sprejelo Predsedstvo RK SZDL Slovenije. Poglavitni namen akcije NNNP 83 je v takšnem preventivnem organiziranju in delovanju ljudi, ki bo že v kali preprečevalo in onemogočalo vsakršno družbeno škodljivo ali sovražno delovanje. Prav zato mora akcija NNNP prispevati k temu, da bo družbena samozaščita postajala še bolj način razmišljanja in vsakodnevna praksa vsakogar in nas vseh skupaj. Akcija NNNP 83 pomeni v bistvu kontinuiteto nadaljevanja aktivnosti v letu 1982, zato bo konkretna aktivnost namenjena predvsem: — nadaljnjemu razvoju in usposabljanju narodne zaščite — razvoju in krepitvi civilne zaščite — doseganju večje prometne in požarne varnosti ter — izboljšanju zaščite — varstva pri delu. Aktivnosti akcije NNNP je glede na zaostrene gospodar posameznih sredinah pa bo-vmesno preverjala socialistična zveza, ki bo tako kot doslej — kot frontna organizacija tudi tokrat nosilec politično mobilizacijske aktivnosti akcije NNNP ob sodelovanju vseh odgovornih strokovnih dejavnikov na področju LO in DS. Štefan DRAVEC | bo zagotavljanje ustreznega slovenskega kadra v oboroženih silah postalo sestavni del izvajanja kadrovske politike v občinah. Zato so odgovorni vsi družbeno-politični dejavniki. Seveda pa bi si morali prizadevati za povečanje družbenega ugleda vojaškega poklica, njegovo po-zitavno vrednotenje, za krepitev patriotizma in narodne zavesti. Informirali bi morali vso šolsko mladino in starše.o možnosti šolanja v vojaških poklicih ter jih podrobneje seznaniti o dobrih in težjih straneh poklica. Za to je priložnost prav zdaj, ko se osnovnošolci odločajo za nadaljnje izobraževanje, da se jih čim-več odloči za zanimive vojaške in obrambne poklice. Eeri Maučec Se okrepiti obmejno sodelovanje Oblike obmejnega sodelovanja murskosoboške občine s sosednjimi državami so dokaj razvejane, kar velja tako za gospodarstvo kot za negospodarstvo. Zlasti dobro se razvija maloobmejni promet z Ljudsko republiko Mdžarsko in v okviru sejemskih sporazumov v Avstrijo. Zunanjetrgovinsko menjavo pa murskosoboške organizacije združenega dela opravljajo v glavnem s pomočjo delovne organizacije Zunanja trgovina ABC Pomurka. Spodbudni so tudi stiki na področju družbenih dejavnosti, še posebej prek številnih kulturnih in športnih skupin. Tako so se krepili stiki z našimi delavci, začasno zaposlenimi v tujini, z rojaki v Porabju, pripadniki madžarske narodnosti z matično domovino, in ostale oblike vključevanja v mednarodno sodelovanje. To so poudarili na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, pri čemer so se zavzeli za višje oblike gospodarskega sodelovanja, kot so kooperacije in podobno. Zlasti pa bo potrebno okrepiti stike s pripadniki slovenske narodnosti v Porabju na Madžarskem, za kar ne bi smeli biti ovira ukrepi zveznega izvršnega sveta. Menili pa so, da je treba informacijo o obmejnem sodelovanju dopolniti še z oblikami sodelovanja na področju turizma in gostinstva. Podprli so tudi predlog za povezovanje organizacij gradbeništva v murskosoboški občini, v katerem so izpostavljene tudi nekatere fizične integracije in oblike poslovno-tchničnega sodelovanja. Med drugim bi se naj v TOZD Gradbeništvo Pomurje združili beltinski Graditelj, cankovski Temelj in TOZD Gradbeništvo Sobota, medtem ko bi tozda Obrtništvo Sobota in Obrtno podjetje Komuna Beltinci predstavljali eno temeljno organizacijo združenega dela. Na izvršnem svetu so sklenili, da mora priti čimprej do razgovora med vsemi zainteresiranimi organizacijami, da bi lahko temeljito razčlenili problematiko povezovanja. To velja tudi za izdelavo elaborata z opredeljenim rokovnikom, po katerem bi potekale določene aktivnosti. Na seji pa je bil govor tudi o osnutku družbenega dogovora o natančnejših merilih za uporabo v zakonu o združenem delu in zakonu o vodah določenih pogojev za organiziranje oziroma spremembe v organiziranju tozdov in delovnih organizacij s področja vodnega gopodarstva. Ugotovil so, da je omenjeni dogovor preveč splošen in ne predpisuje natančnejših pogojev za takšno organiziranje. Istočano pa bi naj sestavljalec dogovora predložil tudi racionalizacijo določenih del, zlasti vzdrževanja vodnogospodarskih objektov. Milan Jerše STRAN 3 od te NA SEJI MEDOBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA GORNJA RADGONA — V tekočem mesecu bo jedro delovanja občinske konference ZSMS v pripravah na letošnje mladinsko prostovoljno delo. Zato bodo o tem spregovorili v vseh osnovnih mladinskih organizacijah. To so sklenili na seji predsedstva OK ZSMS, ko so razpravljali o'delu občinske mladinske organizacije v mesecu marcu. Istočasno pa bodo oziroma že potekajo priprave na programsko konferenco in.problemsko konferenco Mladi in prosti čas ter priprave na tokratno občinsko tekmovanje TITO — REVOLUCIJA — MIR. LJUTOMER — Izvršili svet skupščine občine Ljutomer se je na svoji redni seji seznanil z nekaterimi aktualnimi problemi v gospodarstvu občine, med katerimi so že prvi podatki o izgubah v organizacijah združenega dela. Lansko poslovno leto bodo z izgubo verjetno zaključile štiri OZD: Emona TOZD Agroplod — 6.753.000 din, Lesnina TOZD Mizarstvo — 8.920.000 din, Ljutomerčan TOZD Simentalka — 7.709.000 din (v teh OZD bo izguba krita), DO Tehnostroj pa ima nekaj čez 24 milijonov zaenkrat še nekrite izgube. V nadaljevanju seje so obravnavali tudi predlog sprememb in dopolnitev dogovora o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja in osnutek sprememb in dopolnitev resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljutomer v letošnjem letu. LJUTOMER — V ponedeljek so se na posvetu srečali predsedniki in sekretarji KK SZDL občine Ljutomer. Dogovorili so se za izhodišča za nekatere naloge, ki jih morajo v najkrajšem času opraviti, predvsem pri razpravi o poročilu občinske izobraževalne skupnosti o uresničevanju referendumskega programa o šolstvu, v javni razpravi o analizi delovanja krajevnih skupnosti v občini, kjer bo potrebno dopolniti v javni razpravi poglavje, ki govori o materialnem in samoupravnem razvoju le-teh, uskladiti pripombe na družbeni dogovor o. poenotenju delovnega časa in nekatere druge naloge. Na posvetu so se tudi dogovorili, kako bo letošnje leto obeležen 8. marec — dan žena ter kako bodo pričeli postopek za evidentiranje kandidata za predsednika OK SZDL Ljutomer. SPODNJI IVANJCI — Tukaj so kmetje kooperanti TZO Videm-Spodnji Ivanjci končali zbore kmetov kooperantov v radgonski občini. V tej občini v okviru radgonske kmetijske zadruge delujejo tri temeljne zadružne organizacije, ki sodelujejo z velikim številom kmečkih proizvajalcev. Vseh zborov kooperantov je bilo v radgonski občini šest. Zadnjih dveh, v Vidmu in Spodnjih Ivanjcih, seje udeležil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije LEON FRELIH in se ob tej priložnosti pogovoril s kmeti in predstavniki kmetijske zadruge o možnostih za še večje in tesnejše sodelovanje. LENDAVA — Delegati skupščine kmetijsko-zemljiške skupnosti so na nedavni seji razpravljali o njenem delu in programu za letošnje leto. Skupnost si je v minulem letu posebej aktivno prizadevala za preživninsko varstvo kmetovalcev. Sedaj v občini dobiva preživnino 18 kmetovalcev, kar je 23 odstotkov vseh preživnin v Sloveniji. Naročeni so tudi načrti za komasacijo 150 ha zemljišč v Pincah, z deli pa naj bi začeli že v letošnjem letu. Kmetijsko-zemljiška skupnost aktivno sestavlja tudi seznam zaščitenih kmetij, žal pa ji nekatere krajevne skupnosti pri tem ne pomagajo. LENDAVA — Na konferenci sindikalnih organizacij INA-Nafte, udeležila se je je (udi podpredsednica republiškega sveta Francka Herga, so razpravljali o težavnem položaju te delovne organizacije, ki vpliva tudi na delovanje sindikalnih organizacij. Člani sindikata so velikokrat nemočni pri svojih odločitvah, saj, denimo, sindikati v sestavljeni organizaciji ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Čimprej je potrebno strniti razprave o bodočnosti te delovne organizacije, da bo zagotovljena socialna varnost delavcev in da bi bilo poslovanje uspešnejše. MURSKA SOBOTA — Na seji sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL so člani osvojili predlog dviga cen Vestnika in v zaostrenih gospodarskih pogojih omejenih strani izhajanja, seznanili pa so se tudi s trimesečnim poskusnim- racionalnejšim oddajanjem radia Murska Sobota, ki je pomaknil čas vključitve v osrednji slovenski program na poznejšo uro (madžarski ob 16.30 in slovenski program od 17. do 19. ure ob delovnikih) medtem, ko ostaja nedeljski spored zaenkrat nespremenjen. V programu dela, ki so si ga zadali v tekočem letu, pa bo v ospredju predvsem informiranje v krajevnih skupnostih in odmevnost dogajanja v sredstvih javnega obveščanja, bb MURSKA SOBOTA — Do bistvenih sprememb prispevka staršev za oskrbnino otrok v vrtcih za tekoče leto verjetno ne bo prišlo, saj v odstotkih ne predstavlja več kot dogovorjene 11-odstotne obremenitve za plačnike, kakšna pa so razmerja znotraj lestvice in v tem zvezi ekonomske cene, pa bo najbolj razvidno iz pričakovanih podatkov, ki jih na pobudo delegatov skupščine in odbora za svobodno menjavo dela pri občinski skupščini otroškega varstva na osnovi prejetih dokazil o osebnih prejemkih staršev pripravljajo v vzgojnovar-stveni organizaciji Murska Sobota, bb do tedna Tudi tokrat gasimo požar Delitev dohodka za zadovoljevanje splošne in skupne porabe ter ugotovitve družbenega pravobranilca samoupravljanja so bile v ospredju ponedeljkove seje medobčinskega sveta zveze sindikatov za Pomurje, ki sta se je udeležila tudi medobčinski sekretar zveze komunistov Geza Bačič in predsednik medobčinske gospodarske zbornice Slavko Polanič. Prvi je po uvodnem govoru Mire Marko, predsednice medobčinskega sindikalnega sveta in na osnovi analiz, ki so jih pripravili- komiteji za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj (interpretirati pa bi jih morali predstavniki izvršnih svetov, ki se z izjemo predstavnice soboškega, seje niso udeležili) kritično izpostavil, da gre za delavce in programe, ne pa za statistiko. V štirih točkah je argumentiral trditev, da tudi tokrat gasimo požar po nezadovoljstvu v delovnih kolektivih ob prejemu za 4, ponekod pa kar za 6 odstotkov nižjih osebnih dohodkov, do česar je prišlo zaradi povišanja prispevnih stopenj nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti ter uvedbo davka za blagovne rezerve. Zaposlenim bi morali pravočasno pojasniti, kako je z osebnim dohodkom in novimi obremenitvami skupne porabe, o kateri razprave ni bilo, ter v zvezi s splošno porabo o deležu občinskega in republiškega proračuna ter proračuna federacije in davki. Drugi pa je ob prikazanih številkah dejal, da ne povedo dosti, če ni skupnega dogovora o vsebini, analiz splošne in skupne porabe, za katero je težko pripraviti primerljive podatke. Zavora za skupno analizo je časovnost stopenj in izhodišče osnov, namen razprave pa je tudi napraviti red na področju izplače-vanj? osebnih dohodkov. Uvedba novih davčnih stopenj je vplivala na zvišanje prihodkov iz davkov. V lanskem letu je bil dodatno uveden davek iz osebnih dohodkov za intervencije v kmetijstvu, v tekočem letu pa še davek za izoblikovanje blagovnih rezerv. Prav to pa je tudi sodu izbilo dno, kajti v sedanji gospodarsko zaostreni situaciji, ob stalnem višanju cen in v zvezi z njimi padcem življenjskega standarda so dodatne obremenitve osebnih prejemkov brez ustreznih (pravočasnih) pojasnil in priprav nanje, neodgovorne, očitno pa je tudi delegatsk-i sistem odpbvedai v povratni informaciji, ki je bila potrebna po sprejemu višjih prispevnih stopenj samoupravnih interesnih skupnosti. Najbolj se je, v soboški občini na primer, povečala prispevna stopnja za združevanje sredstev v občinski zdravstveni skupnosti, v zadnjem letu pa tudi v skupnosti za zaposlovanje ter skupnosti pokojninskoinvalidskega zavarovanja zaradi dviga, števila upravičencev nadomestila za čas brezposelnosti oziroma število prejemnikov pokojnin. Prav tako pa kaže, kot je bilo slišati na razpravi, upoštevati tudi višje participacije poleg rednega izdvajanja sredstev po stopnji za . posamezne dejavnosti, kar vse vpliva na plitkejši.žep delavcev, ki je zdaj tam, kjer bruto sistem izplačevanja osebnih dohodkov kljub določilu v zakonu o združenem delu ni bil uveden, toliko bolj občuten. Vsa pojasnila so nekoliko pozna, vendar dobra šola za v bodoče, ko si podobnih spodrsljajev ne bi smeli privoščiti Število primerov, s katerimi se je lani ukvarjal družbeni pravobranilec samoupravljanja, je bilo v primerjavi z letom poprej manj, vendar so bili zelo zahtevni in zapleteni. Sam je posredoval 61-krat, delavci so se pritožili 44-kfet, poslovodni organi so dali predlog za uvedbo postopka 31-krat in samo v treh primerih ga je sprožil organ samoupravne delavske kontrole. Najpogostejše kršitve zadevajo delitev sredstev za osebne dohodke, pridobivanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka, oblike samoupravnega organiziranja in različne kršitve pravit iz delovnega razmerja. Pravobranilec je lani uporabil 242 ukrepov in pravnih sredstev, v večini primerov pobude, predloge ali opozorila. Zaradi pogostegga iskanja pravne pomoči pravobranilec sodi, da bi morala biti ta popolnejša in zlasti učinkovitejša tako po posameznih občinah kot v vsej regiji. Pri uresničevanju določil resolu- cije in dogovora o delitvi dohodka v letu 1982 je ugotovil večje prekoračitelje oziroma kršitelje v občini Gornja Radgona in jim naložil, da preveč izplačane osebne dohodke poračunajo. Kar 14 delavskim svetom delovnih skupnosti je dal posebno pobudo, da delavci skupnih služb in tozdov čimprej uskladijo samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih — gre torej za svobodno menjavo dela — in do uskladitve ne zvečujejo osebnih dohodkov. Ob devetmesečju se je število delovnih skupnosti preksračiteljic dogovora zmanjšalo na polovico. Kljub temu se svobodna menjava dela le . po polževo uveljavlja, kar velja tudi za dohodkovne odnose in povezovanje v proizvodni celoti. Pri omejevanju pogodbenega in nadurnega dela bistvenih premikov ni in le korak za korakom gre pri samoupravnem organiziranju delovnih kolektivov, da o zankah pri reorganizaciji sisov, zlasti njihovih strokovnih služb, posebej ne govorimo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je ob tem ukvarjal z razreševanjem -motenj v poslovanju in izgubami v 10 organizacijah združenega dela v Pomurju in spričo bistvenih motenj v samoupravljanju in oškodovanja družbenih interesov dal pobudo za uvedbo začasnih' ukrepov družbenega varstva v dveh tozdih: Varstrojevem Varisu v Lendavi in Konstruktorjevi opekarni v Puconcih. Člani medobčinskega sindikalnega sveta so na seji dali dve pomembni pobudi. Republiški sindikalni svet pripravlja analizo o nagrajevanju po delu in rezultatih dela za 50 delovnih kolektivov v Sloveniji. Predlog je, naj bi vanjo zajeli Mesno industrijo, Pomurski zdravstveni center in Certusov tozd Avtobusni promet. Pri dohodkovnem povezovanju v proizvodno celoto pa bi kazalo v okviru območne gospodarske zbornice razčleniti sozd ABC Pomurka in izhajajoč iz tozda proučiti, kakšne so v določenih panogah v Pomurju možnosti za prestrukturiranje gospodarstva. Brigita BAVČAR Branko ŽUNEC SEJA OK SZDL LENDAVA Izboljšati krajevno samoupravo Na seji občinske konference SZDL Lendava so obširno razpravljali o nadaljnjem razvoju krajevnih s’ upnosti ter o programu dela za letošnje Leto. V lendavski občini je 18 krajevnih skupnosti, ki so različno razvite, RADGONSKI IZVRŠNI SVET O LANSKEM IN LETOŠNJEM IZVOZU . doslej pa so se ukvarjale bolj s komunalnimi problemi, manj pa s problemi razvoja šolstva, kulture, otroškega varstva in drugimi. V vseh skupnostih se je uveljavil referendum kot oblika osebnega izjavljanja. Planiranje je najslabša točka v delovanju krajevnih skupnosti, saj le-te nimajo kadrov za tovrstno aktivnost. Ponekod še vedno neusklajeni plani Po podatkih, ki jih je zbral komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje ter, jih posredoval na zadnji seji članom IS SO, radgonsko združeno delo ne more biti zadovoljno z lanskoletnimi izvoznimi rezultati. Celotna realizacija v občini je bila dosežena le 78,7-odstotno (večina res na konvertibilni trg). Po tej informaciji so lahko zadovoljni z realiziranim izvozom v Gorenje-Elradu, tozdu Transport Avtoradgona, Radenskinem Naravnem zdravilišču, tozdu Moda, v zadnjem času pa se uspešno, čeprav še ne z velikim izvoznim izkupičkom, vključujejo v ekonomske odnose s KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA OF PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL MURSKA SOBOTA POZIVA Krajevne organizacije SZDL, delovne in druge organizacije, samoupravne skupnosti in občane, da predlagajo posameznike ter družbenopolitične in druge organizacije za dobitnike PRIZNAN^ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA LJUDSTVA v občini M. Sobota za leto 1983. Priznanje se podeljuje za posebne družbeno-politič-ne in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Predloge pošljite na posebnem obrazcu, ki ga dobite pri občinski konferenci SZDL Murska Sobota, najpozneje do 25. marca 1983 občinski konferenci SZDL Murska Sobota. OBČINSKA KONFERENCA SZDL MURSKA SOBOTA tujino Marlesov tozd Beračeva, Lina in kmetijski kombinat ter kmetijska zadruga. Daleč pa so zaostali za načrtovanim izvozom v tozd Bivalne enote, kar močno vpliva na celotno realizacijo Avto-radgone (56 odstotna), tozd Grozd in Tovarna polnilne opreme. Temu primeren je bil v združenem delu občine tudi uvoz, ki je bil dosežen le 45-odstotno. Bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da ponekod še tudi za letos izvozni plani niso usklajeni, v nekaterih DO pa tudi zaostajajo za resolucij- -skimi določili (ta predvideva 20-odstotno povečanje glede na lansko realizacijo). V Radenski planirajo le 96-odstoten izvoz glede na lanske rezultate, v Avtoradgoni 79-odstotnega ,i. . Zato vztrajajo člani izvršnega sveta, da je potrebno lanske, dokaj neuspešne rezultate, analizirati z vso odgovornostjo, letošnje pa korigirati in uskladiti z resolucij-skimi smernicami. Ker če ne bodo tako usmerjeni, ne bo mogoče doseči tudi planiranega uvoza, to pa bo vplivalo na oskrbo z 'reprodukcijskim materialom, s tem bodo spet manjše možnosti za izvoz in začarani krog se bo nadaljeval. Sicer pa velja omeniti, da so posamezne DO uvoz začrtale v primerjavi z izvozom precej bolj smelo, po doslej zbranih podatkih pa celotno združeno delo v občini predvideva glede na lanskega okrog 30-odstotno povečanje. Ena od dobrih oblik dela je pomoč občinskih upravnih organov pri reševanju zadev krajevnih skupnosti, vendar bo potrebno poskrbeti, da bodo nekatere naloge opravljali usposobljeni ljudje, ki delajo ali v krajevnih uradih ali v kakšnih manjših delovnih organizacijah: Za hitrejši razvoj krajevne samouprave pa bo nedvomno potrebna večja pomoč družbenopolitičnih organizacij, .ki naj bi bile nosilke pobud občanov. Materialna baza krajevnih skupnosti je več ali manj rešena s krajevnimi samoprispevki, nekaj sredstev za razvoj pa prispevajo tudi organizacije združenega dela in občina. V proračunu v lendavski občini imajo izdelane tudi kriterije za določevanje manj razvitih krajevnih skupnosti, ki imajo pri razvoju določeno prednost. Na seji občinske konference so sprejeli tudi letošnji program dela. Konferenca bo letos namenila največ pozornosti varčevanju, delegatskemu usposabljanju in usposabljanju aktivistov SZDL, seveda pa bo nenehno bdela nad uresničevanjem gospodarske stabilizacije. Pomembne aktivnosti bo opravila tudi na področju SLO in DS. Na seji občinske konference so za novega predsednika medobčinskega sveta SZDL izvolili Borisa Prcjača, sprejeli pa so tudi finančni načrt za letošnje leto. Jani D. Za 32 odstotkov večji pomurski izvoz Po podatkih podružnice Službe družbenega knjigovodstva v Murski Soboti je o območju Pomurja v letu D doseglo 66 anketiranih org nizacij združenega dela izvoz vrednosti 3 milijarde 463 m jonov750 tisoč dinarjev, kar v primerjavi z letom p(>PreJ 32 odstotkov več. To dokaz® da so izvozni rezultati regi skega gospodarstva razn"L ma ugodni, saj se na tujem s pojavlja večje Število org zaetj združenega dela, ivr je njihov delež še vedno n znaten. Na tovarno M . Mesno industrijo in Zun«। J trgovino ABC Pomurka, , renje-EIrad, Radetisko, 1 . Nafto, Gorenje-Vars -TOZD Tovarno obutve 1“ nišče, Krko TOZD E|S TOZD Agroplod LjuW«d namreč odpade celo KM stotkavs ga regijskega iz*" je Najmočnejše je planiranega izvoza v , soboški in lendavski om ’ medtem ko je zaskrbi) J dejstvo, da v nekaterih °C nizaeijah radgonske m u" |j merske občine niso 00 6 nivoja izvoza v letu 1981- . S temi ugotovitvami so * j koncu tedna soočili tu^linS|je izvršnega odbora medobc gospodarske zbornice za murje v Murski Soboti,» obravnavali realizacijo-11 . v preteklem letu. Očitno staja v združenem delu "o s rja še veliko notranjih reze < katerimi bi lahko v letos J letu bistveno povečali izvali predstavlja enega od ulju dejavnikov stabilizacije e. spodarstva. Navzlic 5-o°® prekoračitvi letnega pla° 0(). voza iz regije in samo 5^, stotnemu doseganju Pre" gre-nega uvoza bo potreben 8 sivnejši nastop na tujem ž e To velja tudi za razne o obmejnega gospodarskeg o delovanja, zlasti še s so® Madžarsko, kjer so pn stavljanju dolgoročnejši operacijskih odnosov tj,-naredili v murskosobos čini. Ob zdajšnjih mulacijah, ki so dokaj u? pa se zdi največji Prob 'ntU" katerega opozarjajo v Ploskem združenem delu, m. tovost glede obsega ra. galnih pravic z devizamu^ji njih pa si ni možno zag j dovolj deviz za nabavo^^ surovin, s čimer je P . nemoten proizvodni pr° Ko je govor o gospodarskem sodelova J se v Pomurju ne m°rCjLejHe njati z limitiranjem 0P blagovne menjave, " znesek je celo nižji letnega ustvarjenega0 To namreč nikakor ° ,oO|r voditi k spodbujanju m mejne menjave, cakuiejo znatno več ostalih predelih Slove"1) Milu" V. Paveo Dodatno angažiranje KK SZP' Na nedavnem posvetu predsednikov krajevnih konferenc socialistične zveze v Murski Soboti je bil govor o vrsti nadvse pomembnih in aktualnih nalogah. V ospredju je bilo prav gotovo poročilo o opravljeni jesenski setvi in dogovorih o pripravah na spomladansko setev. Da bi slednje do potankosti tudi uresničili, so se na posvetu, ki ga je pripravila OK SZDL, zavzeli za dodatno angažiranje kmetijske zadruge Pa-nonka in posameznih KK SZDL. To velja še zlasti za izpopolnitev zahtevnega plana saditve sladkorne pese, kjer zamujajo pri-sklepanju pogodb, marsikje pa je akcija stekla nekoliko slabše. Ob tem so se dogovorili za ustrezno angažiranje v vseh tistih krajevnih skupnostih murskosoboške občine, kjer za zdaj niso zadovoljni z odzivom kmetijskih proizvajalcev. Problematične so zlasti nekatere je nujno obmurske vasi in področje temeljne zadružne organizacije Beltinci. Tu nameravajo organizirati tudi razširjene seje KK SZDL, k čemur bi naj bolj pritegnili sekcije za kmetijstvo. Dotaknili pa so se tudi drugih vprašanj v zvezi s preskrbo z rezervnimi deli z^ kmetijsko mehanizacijo, gnojili ih podobnim. Na posvetu pa so se seznanili še z informacijo o problematiki zdravstvenega varstva, kjer so sprejeti novi predpisi. Pozornost je veljala splošnemu zdravstvenemu varstvu v murskosoboški občini, slabi kadrovski zasedbi itd. V. razpravi so ugotovili, da so se delegacije v krajevnih skupnostih preslabo vključile v razprave o osnutku samoupravnega sporazuma s področja zdravstvenega varstva, VESTNIK, 3. STRAN 4 Brez znanja tudi v ZK ni moč iti v dialog ' Čeprav lahko v Pomurju govorimo o nekaterih premikih na bolje, je ob različnih izkušnjah pri idejnopolitičnem usposabljanju in marksističnem izobraževanju komunistov skorajda nemogoče sestaviti recept, ki bi veljal za vse izobraževalne oblike, razdeljene po posameznih skupinah. Te so po svoji sestavi namreč raznovrstne tako glede starosti, stopnje izobrazbe kot tudi pri izkušnjah v družbenopolitičnem delovanju, pa glede teoretičnega znanja o osnovah samoupravljanja in marksizma. Zato se je treba sleherni skupini prilagoditi že s samim načinom podajanja snovi. Gotovo pa. takšno usposabljanje komunistov ne more biti zgolj od zunaj posredovano znanje, ampak skupek že pridobljenega znanja in tistega, kar jim različne seminarske oblike lahko nudijo. Predvsem pa je treba slušatelje postaviti tudi v aktivno ' vlogo soustvarjalca izobraževalnega procesa. Tako v Ljutomeru pravijo, da je pri njih idejnopolitično usposabljanje članov zveze komunistov RADGONSKI SVET ZA INFORMIRANJE O REGIJSKIH MEDIJIH NUJNO ZAJEZITI KKCJD1NJ.L rnUtrKAiVlA Vestnik in Radio Murska Sobota ne smeta več krčiti programa, so bili soglasni člani sveta za informiranje pri predsedstvu OK SZDL Gornja Radgona (ena izmed ustanoviteljic obeh sredstev javnega obveščanja, ki sproti poravnava svoje dogovorjene in sprejete finančne obveznosti), ko so razpravljali o položaju regijskega tednika in slovenskega radijskega programa. Na nadaljnjo krnitev, posebej še obveščanja s področja gospodarstva in politično-samo-upravnega informiranja, ne sme vplivati tudi stalno pomanjkanje sredstev, kot tudi ne sme vplivati na kakovostno delo obeh sredstev. Sicer pa so člani sveta podprli vsebinsko-programsko zasnovo Vestnika in radia, menili pa so še, da se naj pri obeh medijih zavzemajo še za bolj kakovostno in bolj kritično obveščanje. Financiranje vseh pokrajinskih sredstev lavnega obveščanja pa bi se moralo pričeti, kot menijo člani sveta, razreševati sistemsko. Zato menijo, da mora programsko-izdajateljski svet ZČRD Murska Sobota zastaviti vse sile za dolgoročni program financiranja. Na seji so spregovorili še o nadaljnji usmeritvi občinskega delegatskega glasila Delegat. To glasilo izhaja v nakladi 5.500 izvodov vse bolj poredko, pa tudi brez celovite vsebine. Zato so sklenili, da se morajo v obveščanje delegatov in občanov prek Delegata vključiti tudi sisi in DPO. izpopolnjevati vsebino pa tudi zagotoviti redno izhajanje glasila je nujno potrebno, saj je Delegat, kot so ugotavljali na osnovi doslejšnjih izkušenj, med občani dobro sprejet. vp Obširen program soboškega dohodkov je tudi živinoreja. Kar zadeva peso, bodo skušali letos doseči večji donos, saj lanski pridelek (40.000 kilogramov na hektar) ni ravno velik. Plohlovi pa so kljub temu zadovoljni. V Murski Soboti se je sestal občinski svet zveze sindikatov, ki je sprejel zaključni načrt za leto 1982 in finančni načrt za letošnje leto. Osrednja pozornost pa je veljala programu dela v letu 1983, ki je precej obširen, saj zajema vsa področja delovanja murskoso: boških sindikatov, ki je bilo že doslej dokaj razvejano. V njem so natančneje opredeljene naloge osnovnih organizacij in organov občinskega sindikalnega sveta, določene v stališčih in sklepih lanskoletnih sindikalnih kongresov. DANES V GORNJI RADGONI SEKCIJSKA RAZPRAVA Kako V AMD? Danes popoldne pripravlja krajevna organizacija SZDL Gornja Radgona zanimivo sekcijsko razpravo. V njej želijo razgrniti problematiko delovanja tukajšnjega avto-moto društva in opredeliti njegovo vlogo v prihodnje. Vse glasneje se namreč postavlja vprašanje, kateri morajo biti osnovni cilji delovanja tega društva. Ali je to, kot je bilo doslej — organizacija vrhunskih speedwajskih prireditev (letos pri AMD Gornja Radgona načrtujejo četrtfinalno preizkušnjo za svetovno prvenstvo) ali vzgoja lastnega tekmovalnega kadra, v društvu pa tudi ne bi smeli več zaobiti vloge, ki bi jo morali odigrati v vzgoji kadra predvsem z vidika cestno-prometne varnosti. Vse te nejasnosti bodo poskušali razrešiti na sekcijski razpravi, na katero so vabljeni vsi krajani. Ob tem pa bo bržkone govor tudi o upravljanju radgonskega stadiona bratstvo in enotnost. Ta športni park danes dejansko nima lastnika, zaradi česar je dokaj neredno vzdrževan. Lastnik nekaterih obejktov je AMD, drugih radgonski DIV Partizan, upravljalec pa SKIS. Vendar se takšna praksa ni izkazala za uspešno, zato se bo potrebno dogovoriti, kako naprej, in določiti lastnika. vp steklo dokaj dobro. V izobraževalni sezoni 1982/83 so namreč za riovosprejete člane že opravili dva seminarja, za kandidate za sprejem’ v partijske vrste enega, načrtujejo pa še enega. Pravkar poteka občinska politična šola, v mariborski politični šoli CK ZKS pa imajo enega komunista. Se posebej uspešni pa so v lendavski občini, kjer so prav tako opravili seminar za novosprejete člane ZK in za tiste, ki bodo v kratkem stopili v zvezo komunistov..Za njimi je tudi seminar za predavatelje-uvo-dhičarje, ki bodo predavali zahtevne teme marksi-stičnega izobraževanja na občinskem nivoju. Trenutno je v teku občinska politična šola, v drugi polovici februarja pa so končali tudi z dopisno šolo marksizma. Hkrati pripravljajo seminar za poverjenike marksističnih knjižnic v osnovnih organizacijah ZK ter še nekatere druge izobraževalne oblike. Manj zadovoljni pa so z idejnopolitičnim usposabljanjem komunistov v murskosoboški občini, Zato je v programu dela, ki so ga soglasno potrdili na seji OS ZSS, posebna pozornost namenjen na ocenjevanju rezultatov gospodarjenja z družbenimi sredstvi, samoupravnemu združevanju dela in sredstev, organiziranosti združenega dela kakor tudi aktivnostim ob obravnavi izhodišč gospodarske politike in planskim dokumentom organizacij združenega dela za leto 1984. Poleg tega bodo sindikati organizirali in spodbujali proiz-vodno-delovna tekmovanja; s čimer želijo prispevati k boljšemu izkoriščanju delovnega časa, večji kjer so šele pred nedavnim pričeli s seminarjem za kandidate za’sprejem v ZK, v katerega je vključenih 28 učencev iz srednjega usmerjenega izobraževanja. Pripravljajo se na izvedbo občinske politične šole, ki bi se naj začela v prvih dneh marca; v eno skupino pa bo vključenih 25 komunistov. V programu imajo še konec dopisne šole marksizma. V Gornji Radgoni pa so medtem že organizirali seminar za okrog 20 novosprejetih komunistov, potekata pa seminar za 25 kandidatov za vstop v partijske vrste in občinska politična šola s 15 slušatelji. Ne gre pa pozabiti tudi na trimesečni seminar teorije in prakse marksizma v Murski Soboti, katerega organizator je medobčinsko študijsko središče CK ZKS za Pomurje. V njem je 22 slušateljev iz celotne regije, ki poslušajo predavanja iz .sedmih predmetov, in sicer s področij razvoja zveze komunistov-, sociologije, filozofije, politične ekonomije, imajo pa tudi predavanja iz praktične uporabe slovenskega jezika. Organizirali so tudi razredno skupnost in aktiv ZK ter izražajo'zadovoljstvo nad kvalitetnimi predavanji, saj jim predavatelji na dokaj poljuden način posredujejo zelo zahtevne teme. Vse te' izobraževalne oblike pa jasno kažejo, da si v Pomurju v mriogočem prizadevajo izboljšati idejnopolitično usposabljanje in marksistično izobraževanje komunistov. Pomanjkanje ustreznega znanja za soočanje raznih mnenj, analiziranje razmer, iskanje rešitev in nakazovanje razvojnih možnosti na področju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov jih naravnost sili v pospešeno aktivnost na tem pomembnem torišču delovanja zveze komunistov. Praksa je pokazala, da ob .nekaterih odpor-tih vprašanjih in dilemah naše razvojne politike komunisti zaradi premajhnega znanja niso šli v dialog in konfrontacijo s tistimi, ki so kritizirali in negirali socialistično samoupravljanje. Tudi na ta račun je ZK izgubljala del svojega ugleda med delovnimi ljudmi in občani. Zato mora idejnopolitično usposabljanje komunistov dobiti znatno večjo vlogo kot doslej, česar pa se morajo zavedati v vseh celicah delovanja članov ZK v Pomurju. Le na tak način je možno pričakovati večje premike na tem izredno pomembnem področju. Milan Jerše produktivnosti in boljšemu gospodarjenju nasploh. V ta namen se bodo intenzivneje vključili v razreševanje problematike, povezane s prehodom na nov delovni čas. Ne moremo tudi mimo poudarjene odgovornosti delavcev za lastno zdravje in procesa humanizacije dela ter- krepitve delovanja odborov za varstvo pri delu. Nadvse pomembne naloge pa čakajo murskosoboške sindikate tudi pri uresničevanju celovite socialne politike in znanstvenoraziskovalnega dela ter pri spodbujanju sindikalne organiziranosti v krajevnih skupnostih. Še akfivneje se narperavajo vključiti pri izpolnjevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v organizacijah združenega dela in pri doslednejši preobrazbi srednjega šolstva in idejnopolitičnih zasnov usmerjenega izobraževanja. V letošnjem letu pa bodo murskosoboški sindikati ustrezno skrb posvetili tudi družbenopolitičnemu usposabljanju predsednikov in članov izvršnih odborov osnovnih sindikalnih .organizacij, obveščanju v sindikalnih skupinah, delegacijah, samoupravnih in drugih organih. Nič manjši pomen pa ne pripisujejo tudi kulturni politiki in športni rekreaciji delavcev ter nadaljnji krepitvi SLO in DS. V programu dela pa je dan poudarek še mednarodni dejavnosti in sodelovanju z občinskimi sindikalnimi sveti v Pomurju. Milan Jerše Pridelovanje sladkorne pese v Pomurju ni več nobena novost; tako družbena posestva, kakor zasebni kmetijski proizvajalci so sprejeli to poljščino za svojo. K temu je predvsem pripomogla cena; nobena poljščina ne navrže kmetu toliko kot prav sladkorna pesa. Stroški pridelovanja so pokriti že pri hektarskem donosu 20.000 kilogramov, vse, kar je več, pa je čisti dohodek. Naši kmetje so dokaj hitro osvojili tehnologijo pridelovanja in nekateri izmed njih že pridelajo po 65.000 kilogramov sladkorne pese. Prav v naši pokrajini imamo najboljše pridelovalce sladkorne pese. Pri kmetih je torej prevladal ekonomski interes. Ta se ni zmanjšal tudi zdaj, dasiravno je imela lanska sladkorna pesa nekoliko slabšo vsebnost sladkorja. Kmetovalci so zelo ugodno sprejeli tudi odločitev tovarne sladkorja v Ormožu, da vsem lanskim pridelovalcem na račun nekoliko slabše digestije izplača 0,38 dinarjev za kilogram oddane pese. Čisti dohodek je tako spet višji. MATIJA MERTIK, kmetovalec iz Biserjan pri Vidmu ob Ščavnici pravi, da sladkorno peso prideluje že štiri leta. Lani jo je imel na 80 arih in pridelal 52.000 kilogramov pese. Povprečna digestija je bila 14,60 odstotkov. Peso bo sejal tudi to pomlad, in sicer na 80 arih. Za toliko je že sklenil pogodbo. Razmišlja pa še, ali je ne bi morda-posejai kar na enem hektarju in 20 arih. Verjetno se bo odločil tako! Pravzaprav bi peso sejal še na večji površini, ko bi imel več zemlje. Zdaj obdeluje 8 hektarjev površin, v hlevu ima 25 glav živine, od tega 6 krav. ZVONKO FLEISINGER, kmetovalec iz Spodnjih Ivanjec nam je sicer dejal, naj za mnenje o sladkorni pesi povprašamo očeta, vendar tega nismo našli, zato smo si zapisali kar njegovo izjavo. Povedal je, da je tudi na njihovi domačiji sladkorna pesa prisotna že tri leta. Lani so jo imeli na 40 arih, letos pa jo bodo posejali na enkrat večji površini, torej kar na 80 arih! Lani so imeli Fleisingerjevi dokaj dober pridelek: na 40 arih kar 25.000 kilogramov. Tudi pravočasno so peso pospravili, skratka: zadovoljni so. Tako pa bi verjetno povedalo še dve tretjini Spodnjeivanjčanov. Toliko jih namreč seje sladkorno peso. To poljščino bi prav gotovo pridelovali na še večjih površinah, ko bi kmetje imeli več zemlje. FELIKS PLOHL, kmetovalec iz Grabonoša je bil v skrbeh za svojo kmetijo, saj je bil sin nekaj časa zaposlen kot šofer. Naposled pa se je mladenič odločil za kmetovanje. Sladkorno peso bodo Plohlovi tokrat sejali na 50 arih in tudi letos si obetajo dober pridelek. Imajo že triletne izkušnje. Sicer pa na kmetiji, ki meri 16 hektarjev, od tega je 6 hektarjev gozda, pridelujejo še koruzo za zrnje in siliranje, lani pa so oddali tudi 2.000 kilogramov pšenice. Pomemben vir ROMAN MUHIČ, kmetovalec iz Biserjan, je tudi aktiven član zadružnega sveta. Seveda tudi on, kot množica drugih, prideluje sladkorno peso. Lani jo je imel na 1 hektarju, to pomlad pa jo bo posejal na 80 arih. Pač toliko mu dopušča njivski kolobar. Lani je pridelal 65.000-kilogramov pese. Vsebovala je od 14 do 15 odstotkov sladkorja. Muhičevi imajo lepo urejeno kmetijo. Redijo kar 43 glav goveje živine, od tega 9 krav molznic. Roman Muhič je z delom in življenjem na kmetih zadovoljen. Veseli ga tudi to, da bo hčerka, ki je končala kmetijsko šolo v Rakičanu, ostala na kmetiji. JOŽE REPA, kmetovalec iz Drakovec, pa je pravi rekorder v pridelovanju sladkorne pese. Skoraj neverjetno se sliši, da je lani na 1,20 hektarja pridelal kar 85.000 kilogramov sladkega pridelka. Digestija sicer ni bila visoka (13 odstotkov), vendar je za peso dobil lepe denarce. Je pa imel nekoliko smole, saj pese v celoti ni bilo moč pospraviti s strojem; kakih 15 traktorskih prikolic so je izpulili ročno, strojno pa 5 prikolic. Seveda je za delo angažiral ne le vse domače, ampak je tudi nekaj delavcev najel v sosednji vasi. Jože obdeluje 14 hektarjev površin, od tega 6,5 hektarjev njiv. Razen od pese ima pomemben vir dohodkov tudi od živine ( v hlevu je 18 glav govedi), prideluje pa seveda tudi pšenico. Lani je je oddal 4.000 kilogramov. Š. SOBOČAN 1983 STRAN 5 ZAKLJUČNI RAČUNI 1982 Spodbuda za sprotno obravnavanje । Za nami je zelo pomembna aktivnost sindikalnih organizacij v vseh štirih pomurskih občinah bb akciji »zaključni računi«, ki je bila sklenjena konec februarja. V delovnih organizacijah so dokaj zavzeto obravnavali rezultate gospodar- politične aktivnosti, saj so prizadevanja za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije navzoča v vseh porah našega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja. Dejstvo pa je, da tam, kjer so gospodarjenja pomurskimi delovnimi organizacijami. Vrednostno gre za 941,39 milijona dinarjev izvoznih poslov, kar pomeni za 12,3 odstotka več kot leto poprej. Sorazmerno hitreje pa so povečali izvoz TOZD Perilo za 16 odstotkov in TOZD Oblačila. Skoraj vse izdelke so murskosoboški konfekcionarji izvozili na konvertibilno območje zlasti v Zvezno republiko Nemčijo, Nizozemsko, Švico in druge zahodnoevropske države, saj znaša delež tega izvoza že 95,9 odstotka. Preostale 4,1 odstotka izvoza pa odpadejo na klirinško območje in nekaj tudi na obmejni blagovni promet s sosednjo Madžarsko. Sicer pa največji izvoz beležijo v TOZD Oblačila, saj predstavlja celo 39 odstotkov vsega izvoza delovne organizacije. Med izvoznimi izdelki pa prevladujejo srajce, bluze, ženski plašči, jakne, moške in ženske obleke, moški plašči, sakoji in vetrovke. Na ta način so v murskosoboški Muri presegli načrtovani izvoz za 13,2 odstotka. Precej nazoren je že sam podatek, da je v celotnem izvozu gospodarstva pomurske regije Mura zastopana kar s 27,2 odstotka. Če upoštevamo še izvozno stimulacijo, ki je znašala 146,36 milijona dinarjev, je celotni izvoz čez milijardo 87 milijonov dinarjev. Zelo ugodno je tudi pokrivanje uvoza z izvozom, ki je bilo 279-odstotno. V letu 1982 pa so poskrbeli tudi za gradnjo in razširitev pbjektov, ki bodo izvozno usmerjeni. Tu . re v prvi vrsti za ureditev pogojev dela v proizvodnji TOZD Ženska oblačila in za uteditev skladiščnih prostorov. Navzlic težavnim pogojem gospodarjenja, ko so se morali srečevati zlasti z recesijo na zunanjih tržiščih in omejevalnimi ukrepi ekonomske politike, so v Muri dokaj zadovoljni tudi z ostalimi pokazatelji lanskoletnega poslovanja, saj. so marsikje celo presegli načrtovano rast. Tako je celotna realizacija znašbla 4 milijarde dinarjev ali 6 odstotkov nad planom, na domačem trgu je ustvarjeno 3 milijarde prihodka oziroma 2 odstotka več kot so načrtovali. Hkrati so povečali produktivnost za 2 do 4 odstotke, nad načrtovanim, kar je omogočilo povišanje povprečnih osebnih dohodkov zaposlenih v primerjavi z letom 1981 za nekaj več kot 30 odstotkov. Vse to pa so rezultati, na katere so v murskosoboški Muri lahko zares upravičeno ponosni. Milan Jerše DOBRO POSLOVANJE -MANJŠI IZVOZ AVTORADGONE Ob analizi in sprejemu zaključnega računa v DO Avtoradgona ugotavljajo, da so v preteklem letuj kljub mnogim težavam pri nabavi reprodukcijskega materiala, za katerega so dobavitelji postavljali visoke devizne zahtevke soudeležbe, pomanjkanju določenega potrebnega materiala, rezervnih delov za transport in nekaj časa težave v oskrbi s pogonskimi gorivi, poslovali uspešno. Vseh 1.300 delavcev v štirih tozdih in skupnih službah je ustvarilo čez 2 milijardi in 268 milijonov dinarjev celotnega prihodka, oziroma 634 milijonov dinarjev dohodka ter čez 73,5 milijona akumulacije. To je vse nekje v okvirih • načrtovanega, v primerjavi z letom poprej pa pri celotnem prihodku več za 28, pri dohodku za 23 in akumulaciji. za 15 odstotkov. Še posebej uspešno sta lani poslovala tozd proizvodnja nadgradenj in tozd transport, dosti manj pa nista zaostajala tudi tozd proizvodnja bivalnih enot in tozd avtotrgovina — servis. Zato pa je bilo lansko leto mnogo manj uspešno v tej delovni organizaciji glede njenih izvoznih dosežkov. Precejšen izpad so beležili na konvertibilnem območju pri prodaji bivalnih enot, kar je posledica gospodarske krize v deželah zahodne Evrope in omejene investicijske dejavnosti tudi v tem sicer razvitem predelu sveta. Zato so izvoz realizirali le 60-odstotno. Sicer pa so nekoliko manjšo prodajo izdelkov na konvertibilni trg v precejšnji meri nadomestili s prodajo na klirinško območje. Na prvo so izvozili v vrednosti 93, na drugo pa 39 milijonov dinarjev. Ob manjšem izvozu bivalnih enot pa so močno napredo- vali pri izvozu transportnih storitev, saj je tozd transport presegel svoj izvozni plan za 39 odstotkov. Izvoznim rezultatom primerno pa so se v Avtorad-goni obnašali pri uvozu. Skupna vrednost lanskega uvoza je okrog 21 milijonov dinarjev. To je le 9 odstotkov od načrtovanega in dosega le šestino izvoza. Seveda so manjši izvozni rezultati, ki so narekovali temu primeren uvoz, precej vplivali na lanske razvojne načrte. Lani so namreč želeli uveljaviti novo sodobnejšo tehnologijo — sicer precej vezano na uvozni reprodukcijski material — s katero pa bi zaradi višje stopnje in kakovosti proizyodov lažje prodirali na konvertibilno tržišče. Tega niso uspeli uresničiti. Sicer pa so se v Avtorad-goni lani držali resolucijskih TRIKRAT VEČ NA TUJE. ZA SKLADE PA 20 MILIJONOV DINARJEV Tovarne na podeželju, še posebej v obmejnem območju, kot je to tudi primer temeljne organizacije združenega dela Pletilstvo v Prosenjakovcih z delovno enoto v Križevcih, so prav gotovo izjemnega pomena, če uspešno gospodarijo, pa še toliko bolj. Zaključni račun poslovanja prosenjakovskega delovnega kolektiva v lanskem letu je pokazal presenetljivo dobro sliko — navkljub zaostrenim razmeram v našem gospodarstvu in drugim težavam. Tako so skupni prihodek v primerjavi z letom poprej povečali za 56 odstotkov in za prav toliko tudi dohodek. Še bolj pomembno pa je, da so naposled lahko namenili za sklade (akumulacija) blizu 20 milijonov dinarjev, medtem ko so prejšnja leta večinoma komaj zagotovili sredstva za osebne dohodke, amortizacijo in najnujnejše potrebe. Nenazadnje pa velja omeniti še izvoz (storitev in izdelke), ki so ga v primerjavi z letom 1981 povečali kar za 3-kršt. Kako jim je to uspelo? Prav gotovo ima vsak od 200 zaposlenih delček zasluge, sicer pa je bil eden bistvenih dejavnikov za tako dober uspeh nov program, in sicer predelava sekundarnih surovin za avtomobilsko," pohištveno in nekatero drugo industrijo. Prav na tem pod Prosenjakovcih je sicer povezana z delovno organizacijo Tekstil iz Ljubljane in za sodelovanje z matičnimi kolektivi bi lahko dejali, da je bilo doslej dokaj dobro, predvsem pa koristno. Še najbolj pa se le-to odvija na področju tehnologije proizvodnje in pri združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo in druge namene. Brez teh združenih sredstev (neke vrste interna banka) v Prosenjakovcih danes najbrž ne bi dosegli takšnega razvoja. J. G. LETOS VEČJA PROIZVODNJA Za proizvodnjo v letošnjem letu so v temeljni organizaciji združenega dela Gorenje—Varis že sklenili pogodbe za 1108 sanitarnih kabin, kar predstavlja skoraj 50 odstotkov proizvodnje. Tudi za drugi del sb poskrbeli, izdelane so ponudbe in pričakujejo, da bodo realizirane že v tem.mesecu. Temeljna organizacija Gorenje—Varis si prizadeva skleniti tudi samoupravne sporazume o dolgoročnem poslovnem sodelovanju s večjimi gradbenimi delovnimi organizacijami, vendar jim to doslej ni uspelo. Poslovanje v lanskem letu je bilo dokaj ugodno, saj so kljub težavam uspeli realizirati postavljene načrte. Temeljna organizacija kot celota je dosegla boljše rezultate pri proizvodnji sanitarnih kabin, nanj pa so zadovoljni s proizvodnjo malih expanzijskih posod, tu so predvsem čutili pomanjkanje materialov. Temeljna organizacija združenega dela Varis je bila v lanskem ena izmed tistih, ki je letu po- slovala pod ukrepom družbenega varstva, ki ga je določila občinska skupščina. Pod takimi pogoji je bila proizvodnja boljša, izdelali so več sanitarnih kabin kot prej, delovna disciplina pa se je izboljšala, tako da je konec lanskega leta bil ukrep družbenega varstva ukinjen. V lanskem letu so delavci naredili 2148 sanitarnih kabin, in dosegli letni plan, oddelek montaže pa je svoje planske obveznosti realiziral že v mesecu decembru. V delovni organizaciji sedaj intenzivno delajo pri posodobitvi sanitarnih kabin, pri ten) pa želijo uporabiti čim več domačega materiala — od keramičnih izdelkov do izolacijskih, ki jih izdelujejo v INA—Nafti. Trenutno so najbolj zaposleni z izdelavo sanitarnih kabin za Tuzlo, kjer gradijo — večje stanovanjsko naselje. V temeljni organizaciji izdelujejo tudi manjše raztezne posode. Pri tej proizvodnji je veliko težav, saj jim manjka materialov, to pa onemogoča večjo proizvodnjo. Tudi v letošnjem letu, ne vidijo večje možnosti za proizvodnjo, zato bodo skušali več delati pri Pr0’z' | vodnji sanitarnih kabin. Jani D' „ Krkin tozd ISIS v Ljutomeru je ena najmlajših organi' • zacij združenega dela • I občini Ljutomer. Čeprav naj’ | mlajša, pa že občutno po®e' ga v rezultate gospodari®' nja. Iz poročila o poslovanj« I tega tozda v preteklem le™ I lahko razberemo, da je ' A zaposlenih ustvarilo 490.604,763,00 dinarjev C®' | iotnega prihodka, ali za '’ • odstotkov več kot v I®’ poprej. Po plačani realizac' | ji pa je celotni prihode* večji le za 29,9 odstotka,1 * pa zaradi manjših terjat e > na domačem in na tujei1 | trgu, kot pa so'jih imeli n I začetku leta. S Dohodek po plačani reali zaciji znaša 131.208.623^ I dinarjev, kar je 99,7 odsto ka plana. Te dobre gospodarsk® g rezultate so lahko ustvari® I samo s skrbnim spremlja' I njem rezultatov in z najraZ' * ličnejšimi notranjimi ukrep® Število nadur je v letu 19“ I znašalo recimo 7.767, v la"' I skem pa so jih zmanjšali za ; 58 odstotkov in jih je bilo >® 3.232. Tudi v sklade s“| namenili precej sredstev. • l sklad skupne porabe so ’ I celotni delovni organizacij in tudi tozdu Isis Ljutom® namenili v povprečju 840,9* I dinarjev na delavca, kar 1® I 20 odstotkov več, kot 19 republiško povprečje. V r®' zervni sklad je šlo 3.280.2’’ j dinarjev, v poslovnega P I 9.185.873,00 dinarjev. TOZD ISIS pa je tudi memben ljutomerski izv°« nik, saj je v izvoznih kih ljutomerskega 0°SP 6 darstva udeležen z "3’5 odstotki, pri uvozu pa s 4 ’. odstotki. Izvažali so zd’" |e la (tablete, dražeje, kap®u v in sirupe) na Poljsko-CSSR, Nigerijo, Romun«. Pakistan in Gano. izvoza pa je je 241.132.000,00 dinarjev in । izvoz v letu 1981 PreS®gr za 94 odstotkov. Na kon tibilni trg je tozd izvoz vrednosti 160.255.000,0° a narjev, kar je 66,5 vsega izvoza, na Klirm območja pa 80.877.00° a narjev, kar je 33.5 odsto •, vsega izvoza. Izvozna mulacija znaša za celo ™ a 12.636.000,00 dinarjev,‘O ^a je 5,2 odstotka dosežen Dobri rezultati, 5® že na začetku omenil® R{ne- g doseženi le zaradi sPjarj®' I ga spremljanja gosp^ I nja in kazalcev, žara« * katerih notranjih saj so si delavci z?5 ntO’, I dober stabilizacijski I gram in delno tudi z (eVi | težav pri uvozu in u V po intenzivnem »zV° 1 lanskem letu. I i Dušan LoPa^ | KLJUČNI RAČUNI 1982 VESTNIK, 3. N 6 kulturna obzorja PREJELI SMO: ? Srečanje lutk in lutkarjev Kulturni koledar V organizaciji Zveze kulturnih organizacij občine Murska Sobota je pred dnevi v občinskem središču potekalo srečanje lutkovnih skupin. To pot je bila bera prijavljenih skupin doslej najštevilčnejša, saj je udeležbo napovedalo kar osem skupin, predstavilo se jih je sicer le sedem, ker lutkarji s Cankove na srečanje niso prišli. spremenjen odnos . V razširjenih Vestnikovih Kulturnih obzorjih je bil 3. februarja tega Wa SKORAJDA v celoti objavljen cikel Kolovrat Milana Vincetiča, enega “ trojice (poleg njega še Feri Lainšček in Valerija Perger) prodornih ni™ih pomurskih ustvarjalcev, ki je v širši slovenski prostor začela s svoji-tt” deli prodirati pred približno dvema letoma, la SKORAJDA se z i ar ttekako karakterističen za uradni(ški) in siceršnji pomurski odnos do literarne ustvarjalnosti, ki kakor da noče in noče sprejeti novih pogledov na et in literaturo, novih ustvarjalnih postopkov na eni strani in se zmeraj $«va in 2nOva (samo)zadovoljuje z najpreprostejšimi verzifikacijanu m ^arnJskimi R,asUi na drugi strani. Kakor so nastop omenjene trojice pred " v Pomurju spremljali precejšnji odpori, tako tudi tokrat Vincetičev Ko-, ral v domači pokrajini ni zagledal luči sveta v celotni podobi (pomanj-««je prostora? - žalostno!), čeprav si to že zaradi svoje tematike zasluzi. aJ mimogrede omenim, da je celoten cikel objavila Mladina že lani v svo-J'"sm> Mevilki - 25. februaJr _ na straneh 42 in 43.) In tako tudi zaradi menjenega odnosa ne preseneča pesnikovo razmerje do domače pokra-"e’ ki je, kakor sc bo izkazalo iz nadaljevanja in prikaz katerega je namen 'W Pisanja, dvojno, ne samo privlačujoče, ampak tudi - in predvsem -U0l’yajoče. .morda je bolje reči pesni-delov nv sestavMena iz desetih od ~ lud' G'za se poslovi nii- )en]a’ X. — pesnikov privid Gizo)8a Ahdraša, majajočega se z kamt ’ označen|h z rimskimi številna: na dveh ravneh. Na skih 1; J-010 ,us°di dveh prekmur-nja, na^rnn ^"' nJunega življe-vi indt • P'8' pa smo Pr’^a pesniko-V„ v, °^dnjih štirih delih (IV., nosi in 1 •)> ki s povečano lirič- Rajanja nekako08^^S-C8a d?-'ok.kivzvj? ukinjajo epski teče v zna V prvih treh in se iz-deliso treh delih' Ti 5tirje li, «utudi najbolje uspe-za drueeol °’ m°gli reč' predvsem Prevail? tretjega’ kjer moti raida rMa00??113 neenotnost, sko-° razdrobljenost. Postj žKu? dc'u’ki govori o pol-(»Vidi« m n)x’ 5° čuti Andraš tS* na Štrkov”, -P^iadra / vsako leto par v°sii taiste ° navideznosti ter jalo-Pisnik V,G|ajZ'v’ienja> ki ju čuti kr,Srepr^ t r ’ nsvisti ’ zarJavi septem-Oruzo”) ..t Pozlačene z jalovo i tSe Vincet^'‘a peti in šesti del, ki " "a Začeti0 p° negotovih kora-Sredivmoisl ° .Pesnitve razvalina p11 Pesnitve °Vln°’ ki je proti k on-,>r?dvsem s ni vcč ponovil, ."besedno (J"1} delom je pesnik ?.Osti) Postal' izredne Plasti-kl ^(skd spomenik prekmur-"l- ki i° je ° dieio: ne a’° njegovo pesni-nepo-nonih "aporih> materinstvu, o dobnem (vse?0 dc'u na zemlji in „ * "“loških r Je Posredno zaje-liuhak izPosta;iV1S-eih dojkah”), n ° ' njeno Preživeto k svoji n^ '0 Strast (-d" žih° 'k° strastiPi,!'jubezni”, lo'/Cga debla / u ^^k'0 iz tega snn°--’Voh-]ePrVieZad«a-And°’ da Pe n?i eme' ze Predata da levega "'t,"" m°re sprejeti zn °jc8"va p0?'Z'ncga življenja. Pan ’da vtem- tzanjle navi-nahaja izčr-kate ^>njskilt^ vo|jit-8a je tzšel spkov. Svet, iz se it ’ saJ so za ta t more zad°-sinft z niimi vom ne' znatdni ko-neka’ Sa^ eelotno Prekmurskega Sveta POsebna sim Snnev Preveva dsrništ^1 Se kažt^a u-a d° lcga e Posledica pomanjkanja denarja. Zato ob °&lair 1 daljši litorT prazniku tudi ni izšla priloga, v kateri bi lahko bili Pa izrt*'"” ‘n je (km rn' sestavki, katerih na običajni kuitumi strani ne bajanju dolg prav '“ko pravilno ugotavlja) informativna,časi Pričakovane nove revije res niso naklonjeni. PREDSTAVLJAMO VAM NAGRAJENCE estetsko oblikovane lutke, pa lepa izgovorjava so že znane odlike skupine, ki je edina odrasla lutkarska zasedba v občini. Pionirsko KUD ,,Ferdo Godina” OŠ Dpkležovje je predstavilo gledal iško-lutkovno priredbo Sonce na obisku, v ^režiji Marije Zver, bolj gledališko kot lutkovno, saj so lutke služile zgolj kot rekvizit igralcem, ki so bili sproščeni in naravni, odlikovali pa so se tudi z lepo knjižno izreko. ,.Hišico brez kolesc” v režiji Anice Gregorec so pripeljali iz osnovne šole. Čista in likovno dodelana scena, domiselna tehnična izvedba animacijskih sredstev, ki so jih poosebljali bogojinski lutkarji, je v veliki meri zasluga prizadevne režiserke. Naj omenim še mlado skupino COŠ Gornji Petrovci, ki se je v režiji Amalije Lang predstavila s tekstom ..Pridi, ljubo sonce”. Lani začeli lutkovni koraki skupine so letos že trdnejši in odločnejši, naslednje leto bodo nedvomno še izrazitejši, saj je prizadevna režiserka obljubila: ,.Seveda, drugo leto 'opel pridemo!” Srečanje je končala ..Čarovna skrinjica” pionirskega KUD OŠ ,,K. D. Kajuh” iz Murske Sobote v režiji Terezije Mataj. Prvič so bili na srečanju, čeprav sp že dalj časa prisotni v občinskem lutkovnem prostoru in prav gotovo bodo prizadevno nadaljevali z delom. Na strokovnem posvetu po predstavah, ki ga je vodil lutkar in pedagog Danilo Vrane iz Maribora in na katerem je sodeloval tudi predstavnik Zavoda za šolstvo, OE * M. Sobota Slavko Škoberne, so v primerjavi z ostalimi občinami ugotovili izjemno prisotnost lutkovnega gledališča v občini in poudarili zadovoljivo kvalitetno in kčantitet-no raven le-tega. Pohvalno je tudi dejstvo, da vedno več lutkaric samih ali s pomočjo učencev in sodelavcev izdeluje lutke, kar je nedvomno zasluga seminarja, ki so ga nekatere lutkarice obiskovale v. preteklem letu. Udeleženci posveta pa so bili enotnega mnenja, da je še vedno —-vsaj pri šolskih skupinah — v veliki meri prisoten tipičen šolsko-recitacijski ton, proti kateremu se bore šolniki že leta in leta, pa ga še vedno ni mogoče izkoreninili. ČG JOŽE VILD Bil je rojen 7. 3. P>24 v M. Soboti, po poklicu je novinar, se, daj svetovalec v delovni organizaciji Pomurski tisk. V kulturnem življenju občine ustvarjalno sodeluje ves čas od osvoboditve. Znan je po svojih težnjah in gledanjih o vključevanju poklicnih kulturnih dejavnikov v širša kulturna dogajanja, kar se še posebej odraža v prizadevanjih za širše kulturno poslanstvo Pomurske založbe. (Bil je med pobudniki in organizatorji pri ustanavljanju založbe in 25 let vodil založništvo ter bil urednik revije Svet oh Muri). Pomurska založba je v preteklih letih organizirala več kakovostnih kulturnih prireditev in akcij. Pogosto je bil tudi avtor scenarijev in režiser velikih množičnih kulturnih prireditev in manifestacij mladine in občanov v v krajih: Beltinci, • Mačkovci, Petrovci^ Prosenjakovcih Ro ga sovci, Tešanovci in velikih proslav ob pomembnih jubilejih iz naše revolucionarne preteklosti, na katerih je v svojih*recitalih vedno in dosledno povezoval revolucionarne pridobitve in tradicije osvobodilnega boja s tokovi sedanjosti v manifestacijo socialistične samouprav ne zavesti. Jože Vild je tudi scenarist in režiser velikih telesnokulturnih prireditev, v katerih učinkovito združuje telesno kulturo z živim kulturnim dogajanjem. Znan je kot družbeni delavec (usmerjevalec) na nekaterih pomembnih področjih kulturnega delovanja. Od ustanovitve dalje je že petnajst let predsednik mednarodnega komiteja likovne razstave Panonija in od ustanovitve dalje predsednik sveta jugoslovanskega bienala male plastike, pobudnik likovnega sodelovanja med Pomurjem in Gorenjsko. Aklhen je tudi pri mednarodnem povezovanju naše kulturne dejavnosti s sosednjimi deželami in našimi rojaki v zamejstvu. SNEMIMO • . pravijo ljutomerski srednješolci. Kakšne maske? Tiste, ki jih iiosimo vsak dan, ali tiste, ki jih oblečemo za pusta? Vseeno katere. Postanimo zopet ljudje, brez mask, z nasmeškom na licu, z veseljem v srcu. V četrtek je Kulturnoumetni-Ško društvo Cvetko Golar naj ljutomerski srednji šoli .pripravil glasbeno — literarno —• pevsko — panlomimski večer. Poteza, ki je društvu lahko v čast. Na kratko: predstavil seje dekliški zbor te šole, predstavili so se mladi glasbeniki. literati in pantonimiki. /e lep čas deluje na tej šoli dekliški zbor (zamenjal je nekdanjega mešanega. Nastop je bil prijeten za oko in uho. Nekonvencionalne ,,večerne toalete” — kavbojke in bele bluze so poudarile mladost, razigranost in — občutek ter veselje do petja. Tudi program: od makedonske narodne, slovenskih umetnih do narodnih pesmi je bil dobro izbran in zapet. Osrednji del večera pa je bil namenjen mladim literatom. Kar v treh delih so sc predstavili: v dveh so brali lastne prozne tekste in pesmi, v tretjem pa izvedli recital Mateja Bora Šel je popotnik skozi atomski vek. Ta recitat so izbrali ob njegovi 70-lctnici rojstva. In kaj sp pokazali mladi: skoraj vse. Mladostno, skoraj pubertetniško (pa ne v negativnem pomenu' besede) razmišljanje o življenju, človeku. Pokazali so zrel odnos do dogajanja okrog sebe. Z globokim, skoraj prefinjeno občutenim spoznavanjem življenja, ki je pred njimi: ,,ln spet sem pri smislu živjje; nia. Žc 15 let tlačim ubogo mater zemljo, diham umazani zrak (in si onesnažujem pljuča) in iščem. Koga ali kaj? Prav smisel življenja, ki mi ga do sedaj ni bilo usojeno najti.” PETEK, 4. MARCA t ^h'T^ER — V galeriji Ante Trstenjak bo ob 19. uri otvori- Smidtom m drugimi pesniki zapel pa bo tudi moški pevski SOBOTA, 5. MARCA ~ V kul-tu.e bo ob 19.30 opereta Pia-mnska roža v izvedbi kultur-^.^etniškega društva iz VUČJA GOMILA -Ob 14. uri bo v prireditveni dvorani proslava s kulturnim programom v počastitev dneva žena DOBROVNIK - Prvič v novam domu kulture (ki uradno sicer še ni odprt) pripravlja domače kulturno društvo bandor Petofy proslavo v počastitev dneva žena. V preostalih dneh do 13. marca pa se bodo zvrstili: literarni večer, proslava slovenskega kulturnega praznika, nastop s kulturnim programom šolarjev, proslava ob madžarskem kulturnem prazniku, večer glasbe in plesov, lutkovna igrica, osrednja proslava tedna kulture in kviz. NEDELJA, 6. MARCA HODOŠ — V prireditveni dvorani kulturnega doma bo v počastitev dneva žena gostovalo kulturno-umetniško društvo Beltinci z izbranim folklorno-glasbenim programom. RADENCI — V Kongresni dvorani hotela Radin bo ob 18 uri gledališka predstava. Nastopili bodo člani amaterskega gledališča Slava Klavora iz Maribora in obiskovalce razvedrili z Molierovo komedijo Tartuf. TOREK, 8. MARCA ~ v Počastitev obMh>ZRna b-° v proizvodnem obratu Boraceva ob 12 uri r je bodo kraJani in zdraviliški gostje lahka udeležiliob15.urivKongS dvorani hotela Radin. Kulturni c^ra,Lbodo Popestrili člani SNG iz Maribora z Ljubeznijo po bukvicah, nastopil pa bo tudi domači — Mešani pevski zbor Radenske. GORNJA RADGONA — Zveza kulturnih organizacjij bo v sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo omogočila ogled opere Faust v Mariboru. V počastitev dneva žena pa bo v občini Gornja Radgona ’ gostovala mariborska gledališka igralka Breda Pugljeva V predstavi Ženske, oh te zenske bo ob 10. uri nastopila v Spodnji Ščavnici, ob 14. uri pa se bo predstavila zaposlenim v Murinem tozdu Moda. DVOJEZIČNE KNJIŽNICE Knjiga je eden izmed tistih dejavnikov, ki iahko'pomembno vplivajo na jezikovni razvoj, na ohranjanje in širjenje besednega zaklada ... To še posebej velja za pripadnike narodnosti, pa najsi živijo kjerkoli. Kako jim približati knjigo? Ena izmed najbolj raz-, širjenih' oblik je vsekakor knjižnica. v Lahko ugotovimo, da je knjižničarstvo na dvojezičnem območju v lendavski in soboški občini dokaj dobro razvito, saj imajo 8 dvojezičnih knjižnic, ki so'sorazmerno dobro založene z madžarskimi in slovenskimi knjigarni. Za delovanje dvojezičnih knjižnic v soboški občini posebej skrbi Oddelek za hungaristiko pri Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, in sicer le-te delujejo v Prosenjakovcih, Domanj-ševcih ter na Hodošu. Vse so sodobno opremljene, po UDK siste-ritu na prost pristop.,V Domanjševcih in na Hodošu imajo tudi čitalnico. V Prosenjakovcih pa bi kazalo poiskati boljše, predvsem pa večje prostore. Knjige izposojajo knjižničarji volonterji vsaj dvakrat tedensko v najprimernejših urah za krajane, le v Prosenjakovcih naslajajo občasno problemi. . Vse knjižnice imajo temeljno knjižno zalogo blizu 8 tisoč 600 knjižnih enot. Samo lani so ta fond povečali za okrog 400 knjig. Razen sposoje naj bi se v knjižnicah odvi jale tudi druge dejavnosti, kot so prav Ijične ure in literarna srečanja. Tako so na.Hodošu Ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili literarni večer, na katerem sta se predstavila pesnika madžarske narodnosti Jozsef Varga in Lajos Bence iz Genterovec. J.G.' razstave MURSKA SOBOTA — V Pionirskem oddelku pokrajinske in študijske Knjižnice v gradu je na ogled razstava cb 70-letnici rojstva pesnika, pi-stelja, dramatika esejista in kritika Mateja Bora. V vseh Murinih tozdih bodo v počastitev praznika žena odprte razstave ročnih del zaposlenih. - LENDAVA — V galeriji Lendava so poleg stalne zbirke na ogled gvaši akademskega slikarja Maksa Kavčiča. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Gabriel Garcia Marquez: HUDA URA, ODVRŽENI in KRONIKA NAPOVEDANE SMRT! (Pomurska založba) ter Marka’Ster-leta VETER Z JUGA (Mladinska knjiga). Marca 1983 STRAN 7 naši kraji in ljudje Po strmem klancu v Pečarovce PREDSTAVLJAMO VAM Smo v Pečarovcih na Goričkem. Precej visoko leži to naselje v primerjavi z drugimi kraji v Pomurju. Znano je, da predel na hribu, kjer je središče, imenujejo tudi Sebeščan. In tam je nadmorska višina kar 342 metrov. To kajpak ni najvišja pomurska točka, je pa med najvišjimi. Obiskovalcu pa se nudi razgled dateč naokoli, zlasti kadar je lepo vreme. Če pa zapade sneg in v času spomladanske odjuge ali jesenskega deževja, pa dela ta višina večjemu delu domačinov preglavice. Namreč cesta, ki jih povezuje z Moščanci in od tu naprej z občinskim središčem, tedaj postane za voznike osebnih avtomobilov večkrat nepremagljiva in tudi avtobusarji imajo velike težave. Klanec je namreč preveč strm in cesta je še vedno makadamska. GOSPODARJI NA SVOJI ZEMLJI Sicer pa je vas, ki šteje blizu 130 gospodinjstev, precej raztresena. ..Večina 'se jih ukvarja s kmetovanjem, nekaj čez 30 domačinov pa se vozi vsak dan na delo v Mursko Soboto ali druge kraje. Okrog 25 pa jih je. zaposlenih v inozemstvu. Pred leti jih je bilo tamkaj skoraj še enkrat toliko, vendar se vse bolj vračajo domov. Ko zaslužijo dovolj denarja za hišo, gospodarsko poslopje, traktor . . . Večina se jih po vrnitvi ukvarja ali namerava ukvarjati s- kmetijsko dejavnostjo. To je vsekakor za našo skupnost koristno, saj bo tako zemlja bolje obdelan in povečal se bo pridelek hrane. Pa tudi možnosti za zapo-'slovanje v industriji, kot so MARTJANCI vat, ki je opravljal v vasi in tudi v krajevni skupnosti Mačkovci že več pomembnih funkcij, nas seznani, da so bile najpomembnejše pridobitve v drugih področjih. Eden izmed naših sogovornikov Jože Hor- telefonov in ponovno poslovanje trgovine. ,,Pred leti, ko so modernizirali cestno povezavo Murska Sobota—Mačkovci, smo se tudi mi vključili v zbiranje Naposled imajo v Pečarovcih tudi trgovino, tako da-jim ni treba hoditi za vsako malenkost, predvsem pa po kruh in druga najnujnejša živila v Moščance ali Šalamence. ŠE NAJVEČJA ŽELJA Ko zavijete v Moščancih proti Pečarovcem, se kmalu začne cesta precej vzpenjati. Makadamska je še, domačini pa upajo, da jo bodo s pomočjo širše družbene skupnosti modernizirali vsaj v naslednji petletki. Vračamo se z obiska med Pečarovčarji, in to z ugotovit-yijo, da dokaj smelo in realno zrejo v prihodnost. Besedilo in fotografije: JOŽE GRAJ je v NA KRAPJU VSE ZA CESTO sredstev, 4 leta smo imeli samoprispevek v ta namen, saj so nam obljubljali, da bodo v najkrajšem času asfaltirali tudi odsek’ iz Moščanec do Peča-rovec. Žal do danes še nismo prišli na vrsto. Medtem smo se tudi odločili, da bomo uredili telefonijo. Začeli smo pred tremi leti in sedaj imamo v vasi 35 naročnikov, kar menim, da je zelo korisno in ljudje. so tudi zadovoljni. To potrjuje Naposled imajo v Pečarovcih tudi trgovino. Čeprav je odprta le 3-krat tedensko v dopoldanskem času, so zadovoljni, saj1 jim ni treba hoditi za vsako malenkost, predvsem pa po kruh in druga najnujnejša živila v Moščance ali Sala-mence. Še vedno pa je njihova največja želja, da bi s pomočjo širše družbene skupnosti asfaltirali cesto iz Moščanec skozi Pečarovce do Sala-menec. Zavedajo se, da v tej petletki to ni uresničljivo, pričakujejo pa, da bodo med prvimi na vrsti v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Ljudje so pripravljeni prispevati tudi do 30 odstotkov svoje udeležbe. To pa je kar precej. KAREL BANFI IN NJEGOVI Prvič sva se srečala na njegovi domačiji v Kupšincih 11. Kot iz rokava je stresal podatke o vsem, kar so naredili v krajevni skupnosti Černelavci in kaj vse bodo še morali narediti. Komunalno dejavnost je postavljal v ospredje, večkrat pa je omenil, da bi radi imeli v Černelavcih končno svoj krajevni urad, saj so občani na območju te krajevne skupnosti skoraj „razčetvereni” in • se morajo za najnujnejše zatekati na vse strani. Tak je Karel Banfi, ki je kar desetletje predsedoval krajevni skupnosti Černelavci. Bil je dober in zanesljiv vir informacij. Z veseljem mi je sporočil, da je ulična razsvetljava v Černelavcih končno urejena, tisto BODONCI ZAČETO NADALJUJ! DOBRO Osnovna organizacija ZSMS v Bodoncih dokaj dobro J! z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, včasih očitki, čedalje več pa je spodbud. Ena od spodbud Jft ustanovili aktiv mladih zadružnikov. Zanjo so sc precej primerno zemljišče bodo rabili. Kaže, da okrog lega ne problemov, zato se že pripravljajo na kviz tekmovanje o k Kol zanimivost velja omeniti, da so v sorazmerno krat*' ustanoviti manjšo folklorno skupino s petimi pari, ki bo tudi kulturni program ob dnevu žena. Tudi nekaj petju in S ob tem prazniku, mladi pa bodo pripravili še dva dramska Pii pripravah niso sami. Pomagajo jim tudi starejši. okrog kanalizacije pa je zvenelo kot refren. Ne začetka, kje pa jes'" le kraj. S temi problemi se, skuP2}2 drugimi, ubada novi predsedu« sveta černelavske krajevne skup nosti — Dušan Devetak. Vodovod otroški vrtec in še mnogo drugi načrtov s polsuho krajevno m«' njo. Bo že šlo, le dogovarjati se bodo morali, in to tudi delajo. Karel je optimist, malo neučak’ nosti je v njem. Takšni so pačlJu“ je, ki ne mislijo samo nase, lj™ ki razumno prenesejo uspehe m zardijo tudi takrat, ko se kje kaj zatakne. Pa doma? Sodobno kmetijo jo. Sedem in pol hektarov ze« skrbno obdelujejo s stroji- P.2":, zato. Vse se obrestuje, čeSc zadeven in imaš računico v rok22’ Vsako leto proda okrog 20 “"L zato namenja največjo P020^ krmnim rastlinam. Precej zanje je v dveh novih silosti"• ima nekaj najete zemlje, to ni s nost. Je vsaj dobro obdelana i" koriščena. 1 Vnuka bi zagotovo Pr*tr£®jjji) se je treba ob nujnih oPr2\ odpovedati kakšni veselosti, »čj snaha po končanem delu *s ., primeta za vsako delo, Karel P” ženo Jolanko gospodar, kiupaL končanem delu tudi raJunlCaI,. rokah. Nihče v Kupšincih H c , reč noče živeti kar tako, iz dne dan, iz rok v usta. . Tako delajo Karel Banfi J” w govi. JankoSt^ Uspehi jih spodbujajo V marijanski krajevni skupnosti so v dosedanjem obdobju namenjali precej pozornosti komunalni dejavnosti, še več nalog pa jih čaka na tem področju v prihodnjem obdobju. Denar, ki ga zbirajo s krajevnim samoprispevkom, hitro kopni. Omeniti velja, da so kar 900 tisoč dinarjev odšteli za ureditev sodobnih poštnih prostorov v stari osnovni šoli. Pošto bodo preselili čez nekaj dni, moti pa jih, ker še ni urejena fasada. Tudi to imajo v programu, in sicer takoj spomladi, ko bodo v dogovoru s predstavniki spomeniškega varstva primerno uredili tudi okolje z zelenicam^ Pravijo, da jih bo vse to stalo okrog 150 tisoč dinarjev. Ob dograjevanju slačilnic ob športnem igrišču le-te bodo kmalu pod streho, bodo ob napeljavi novih telefonskih priključkov — novih naj bi bilo v Martjancih, Sebeborcih in Andrejcih okrog 120 — dobršno mero pozornosti namenili Obnavljanju poljskih cest. Pri tem bo potrebnega precej prostovoljnega dela in kaže, da tako kot vsa leta doslej, ne bodo imeli problemov. Ljudje radi primejo za lopate, lastniki traktorjev pa tudi niso ozkosrčni. Pri takih delih so potrebni le pravočasni dogovori, teh pa v marijanski krajevni skupnosti ne manjka. J. Stolnik Ustavil sem se sredi vasi, pri novem (še v gradnji) gasilskem domu. Povprašati je bilo potrebno za pravo hišo. Ni bilo težko, kajti kmalu so me obstopili vaščani. »A vi ste prišli, da bi kaj napisali?« »Tako je,« sem odgovoril. »Te pa nede težko, samo to napište. ka so naša deca gnes ne šla v šolo. Cesta je ne splužena, avtobusa pa je ne bilo. Napište. ka je to ne v redu. Zaj še deca ne do mogla iti v šolo. Že tak ali tak je tota cesta za nič..če pa je dosti snega, pa je še telko hujše. Samo to napište.« In žeje bilo nekaj snovi za pisanje. Hitro sem izvedel, kje dobiti Franca Košiča, člana sveta krajevne skupnosti Cven (k tej KS spada namreč Zgornje Krapje). člana odbora za komunalne zadeve, delegata v zboru krajevnih skupnosti, upokojenca in pe kaj bi lahko dodali. Še prteden začnemo pogovor o Krapju. tole vprašanje: Če so prebivalci Mote — Moterci. kako se imenu= jejo prebivalci Krapja? Ne. ne čisto napačno. Pravilen odgovor se glasi: Krapjani. Franc Košič hitro natrese podatke o Zgornjem Krapju: »Vas šteje okrog 160 vaščanov in 35 hišnih številk. Imamo 15 čistih kmetov, ki so vsi kooperanti, v glavnem pri KZ Ljutomer-Križevci in DO Ljutomerčan. Vsi ostali vaščani pa se vozijo na delo v Ljutomer ali kam drugam. Nekaj je tako imenovanih polkmetov, se pravi, da po eni strani združujejo delo v OZD. doma pa imajo tudi nekaj zemlje.« Vprašal sem ga. kaj je s cesto, o kateri je bil govor na začetku. Franc Košič: »Verjetno ste se sami pripeljali po cesti do Krapja. Čeprav je na njej še precej snega, -je v takšnem Sredi vasi se dviga tudi nov gasilski dom, ki so ga gasilci in vaščani zgradili sami, z lastnimi sredstvi. Mnogo truda je bilo že vloženega vanj. stanju, da je skoraj. neprimerna za vožnjo. Lahko bi rekli luknja pri luknji. In nekatere so tako velike, daje že skoraj nevarno voziti. In seveda je cesta tudi slabo splužena. Avtobusni šoferji skoraj nočejo voziti po njej, in tako so včeraj pustili otroke na križišču. Danes pa sploh niso prišli po njih.« Povedati moramo, da je od tega križišča pa do Zgornjega Krapja skoraj tri kilometre hoje. O tem smo se pogovarjali 23. februarja, se pravi od zadnjega snega kar precej dolgo. Povprašal pa sem tudi za asfalt, ki ga imajo v vasi. »Ta asfalt smo naredili pred nekaj leti, menda jih bo že pet ali šest. Na referendumu smo se odločili, da zberemo denar s samoprispevkom. Kljub nekaterim težavam (teh nikjer ne manjka), smo z referendumom uspeli. Cesta je bila hitro asfaltirana in ker nam FRANC KOŠIČ — človek z mnogimi funkcijami", človek, kije mnogo prispeval k razvoju Krapja. Kljub vsemu najde čas tudi za delo doma. Zmotili smo ga pri pletenju košar. je ostalo nekaj denarja, smo se družno odločili, da pričnemo z izgradnjo novega gasilskega doma. Povedati moram, da so se s tem strinjali vaščani, in da smo ga že skoraj dogradili. Manjkajo samo zunanja fasada in nekaj notranjih posegov.« Torej so gasilci eno najbolj delavnih društev na Krapju? »Tako je. Gasilci so resnično delavni, saj poma gajo tam, kjer je potrebno^ samo pri gašenju, -‘"j! u tudi pri skupnih akclJ Vedno so med prvimi-pa se srečujejo z veliki"”,^ žavami. Imajo samo motorni brizgalni tn.envto-neuporaben gasilski a . mobil. Če bi lahko dobili" star motor in ga zamenja1’-lahko avtomobil P°n°[Ov usposobili, saj je vse os’a zelo.dobrem stanju. Let° a)0 gasilsko društvo prazn0*^ 55-letnico, kar je precejv* jubilej. Upamo, praznovanja uspeh usp biti in dokončati gaS dom.« . 9 Kaj pa mladina- ,jh? | Krapju imate precej rm »Mladi so bili dolg0 g neaktivni. V zadnjem °a^ so se kar razživeli- It1”^ | dne sestanke mladins.^ je ganizacije. Verjetno J je- I spodbudila tudi bl'^-Loi” I lovna akcija. Na ’ namreč nimamo vodo • - na I Na našem območju P^- I letos tudi republiška jy p dinska delovha akcijaopj|a krat bo ludi naša vas pp vodovod. Mladi bo ^i' tem precej pomaga”-. slim, da jih je tudi to > budilo k večji aktivno Tako je torej na Zgornjem Krapju-drugič pa bomo šli ” tudi na Spodnje. Dušan LOP , STRAN 8 VESTNIK,3 kmetijska panorama PREDSTAVLJAMO TEMELJNE ZADRUŽNE ORGANIZACIJE Veterinarski zavod v murske soboti ANKETIRAJO 7.700 KMETIJ Raimetijske J«nuarja i®°"a so 983 začeli Pir. M-igOVedoreici°dja ob' Pove^‘,an p Jske službe čaŽaXeC nam je zavod OreJ^o-ve-zeli KdV Murski kako se Oknem Estu ate?6 kateg^ašajopo. kateri °Pu^afo Jr kmetiJ-zNarra P°Večuip' r^° krav Potre? Podatkisn proizvod-° "'»»»dno Zaradi ne službi J Jtt P°‘ nih uLUsireZnjhbt'Predvsem feP°v in 7ap0sPeševal-gOtavliania pese, oddali so 212 tisoč kilogramov pšenice (v letu 1981 pa samo 26.000 kg), med tržnimi viški pa sta se pojavili tudi koruza, in sicer 15.000 kilogramov, ter V Spodnjih Ivanjcih deluje aktiv mladih zadružnikov. Letos so se zlasti udejstvovali v tekmovanjih v oranju in spretnostni vožnji s traktorji. Tako na občinskih kot regijskih oziroma republiških tekmovanjih so se izredno dobro odrezali. 82.(X)0 kilogramov grozdja. Ni kaj, občutno povečan obseg proizvodnje. V temeljni zadružni organizaciji Videm ob Sčavnici-Spodnji Ivanjci so seveda že pripravili načrt tržne proizvodnje za leto 1983. Prizadevali si jo bodo povečati za najmanj 5 odstotkov. Tako naj bi TZO odkupila 980 glav goveje živine, 800 telet za nadaljnjo rejo, 2.100 prašičev in 1.800 pujskov. Povečali bodo tudi poljedelsko proizvodnjo in odkup: 200.000 kilogramov pšenice, 100.000 kilogramov koruze, 2.5(X)..00Q kilogramov sladkorne pese; kakih 100.000 kilogramov jabolk in 70.000 kilogramov grozdja. Mleka bodo predvidoma proizvedli 2 milijona 800 tisoč litrov. Glede na to, da so lanski načrt setve pšenice uresničili s 96 odstotki, so v zadrugi prepričani, da bodo odkupili najmanj toliko pšenice, kot so načrtovali. Enako lahko trdimo tudi za sladkorno pe-. so, ki tudi na videmskem ob-' močju dobiva vse večjo ,,domovinsko, pravico”. Lani, na primer, jo je pridelovalo 110 kmetov na skupni površini 50 hektarov, poprečni pridelek pa je znašal 445.000 kilogramov .na hektar. Plan setve sladkorne pese v tem letu je višji za 40 odstotkov. Tako bodo skušali to poljščino posejati na 75 hektarjih. Glede na to, da so oziroma še bodo x TZO dobro deluje tudi s krajevno skupnostjo. Prav tako pa tudi z osnovno šolo pri Vidmu. s katero je podpisala listino o pokroviteljstvu. < SOBOČ AN finančnih sredstev. Potem, ko , bodo zbrani podatki, bodo na ŽVZ izdelali tako imenovane modelne kmetije, to je kmetije. ki bi bile na pomurskem kmetijskem prostoru proizvodno in finančno, najbolj učinkovite. Zbrane podatke bbdo obdelali na računalniku. Če bodo tudi v naslednjih letih anketirali kmetije, bodo podatke lahko primerjali in tako ugotavljali rast oziroma morebitno zmanjševanje proizvodnje. V tem primeru bo potrebno seveda ustrezno ukrepati. To bo potrebno zlasti na kmetijah, ki bi zmanjševale proizvodnjo mleka. Anketa je zelo obsežna. Vprašalnik obsega podatke o starostni strukturi kmetovalcev in družinskih članov, število plemenske in pitane živi-ne. krav-prvesnic in njihovo starost, število telic (do pripustitve. obrejenih, za prodajo). število prodane živine v preteklem letu, količino od- danega mleka lani in predvidene. tržne viške .v tem letu. Anketa zajema tudi podatke o obde'ovalnih površinah (njive. travniki), zmogljivost si-kraora količino travne in koruzne silaže ter količino siliranega koruznega zrnja. Koristni bodo tudi podatki o stanju objektov (stari, adaptirani. novi), nenazadnje paje tu še vprašanje .o načrtih: ali anketiranec namerava v prihodnjem obdobju število krav in pitancev zmanjševati ali pa povečevati. SE SANJE URESNIČIJO? Š. SOBOČAN število pridelovalcev povečali (vseh bo predvidoma 150). bodo morali kupiti še eno sejalnico, en kopalnik in en kombajn. Lani, ko so peso pridelovali na manjših površinah, so imeli za ,,pesno proizvodnjo” le eno sejalno linijo, pospravljali pa so jo s tremi kombajni. Živinoreja je na videmsko- ivanjskem območju zelo pomembna panoga. Ko se človek popelje skpzi tamkajšnje vtisi, si hitro ustvari tak vtis, saj opazi množico velikih hlevov. Ker so industrijska krmila predraga, je seveda kmetje živalim prav, da pokladajo predvsem domačo krmo. To je predvsem koruza kot silažna krma ali zmleta. Prav je torej, da TZO namenja pridelovanju koruze veliko pozornost. Lani je celo organizirala tekmovanje za čimvečje hektarske donose. Zadružni strokovnjaki so pregledali 73 posevkov v skupni površini 120 hektarjev in ugotovili rekordne pridelke, Ker pa si živinorejske proizvodnje skorajda ne moremo zamisliti brez travnikov (trave in sena), bo potrebno ejo donosnost teh površin. Delo na lem področju, pravijo v TZO Videm-Ivanjci, ima v tem letu prednost. Nekaj izkušenj so si pridobili že lani, ko so naredili en gnoji-tveni poizkus in ugotovili, d/ z ustrezno tehnologijo lahko tudi travnati svet da veliko \eč kot sicer. Ugotavljajo namreč, da so tod izredno velike rezerve, saj je korpaj polovica travnikov izkoriščena intenzivno (vsaj tri košnje, in delno siliran prvi odkos). Drugi del travnikov pa ne močvirjene površine, opuščene sadovnjake ali pa sicer dobre travnike, ki pa jih ostareli kmetje ne gnojijo. V tem letu bodo pripravili tudi 5 čredinskih pašnikov, ki jih nameravajo intenzivno izkoriščati pod nadzorstvom pospeševalne službe. Načrtov pa ne bi smela ogroziti nenormalno visoka cena travnih semen, zlasti detelje, katere cena je menda letos kar 300 dinarjev kilogram. V TZO Videm ob Sčavnici-Spodnji Ivanjci je zaposlenih 11 delavcev. Čeprav so ,,uradno" le štirje pospeševalci (direktor TZO, dva vodje zadružnih enot in pospeševalec za rastlinsko proizvodnjo), pa vendarle ni tako. ,V zadrugi pravijo, da so pospeševalci kmetijske proizvodnje pravzaprav vsi, seveda vsak po svojih sposobnostih. Res pa je tudi, da so pred kratkim sprejeli še eno mlado kmetijsko strokovno delovno moč. Člani zadružnega sveta, ki so sicer upravičeni do denarnega nadomestila za seje, sejnin ne dvigajo, ampak se denar zbira za strokovne ekskurzije. Lani so obiskali Kozjansko, nekateri pa so bili tudi na obisku na selekcijski postaji Botinecpri Zagrebu in v.tovarni INA v Kutini. Med letošnjimi načrti omenjajo tudi nujnost boljše preskrbe z reprodukcijskim materialom, radi bi zgradili večje skladišče, povečali zmogljivost črpalke za plinsko olje, modernizirali bi naj več zbiralnic za mleko in ne nazadnje: začeti bo treba s pripravami /a . izboljšanje zemljišč, zlasti na območju Selišč, Kupetinec in /ihlave. Seveda bodo tudi letos vlagali denar v izgradnjo kmetijskih proizvodnih objektov (hlevi) in za nakup kmetijskih strojev. Temeljna zadružna organizacija kmetijska kooperacija Videm-Ivanjci bo imela letos predvidoma kar 205 milijard nor ih dinarjev prihodka. Sodelovanje SOZD ABC Pomurka s sistemi v drugih republikah V sestavljeni organizaciji ABC POMURKA so že dalj časa prisotna prizadevanja, da poslovno sodelovanje s partnerji zastavijo dolgoročno na osnovi posebnih SaS o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in z letnimi pogodbami določajo obseg in način sodelovanja. Konkretnejše in intenzivnejše sodelovanje z AIK Bačka Topola je ABC POMURKA navezala v letu 1982. V ABC POMURKI pa pripravljajo tudi dolgoročni sporazum o sodelovanju z omenjeno OZD. Mimo tega pa poteka sodelovanje na podlagi sprejetih zaključkov med predstavniki ABC POMURKE in AIK. Dogovorjeno je skupno sodelovanje pri izvozu in uvozu ter organiziranje skupne proizvodnje mladih pitanih goved za izvoz in potrebe Mesne industrije Murska Sobota. ABC POMURKA je preskrbela teleta, ki jih bodo dopitali v Agro-industrijskem kombinatu v.Bački Topoli. AIK kupuje preko Živinorejsko veterinarskega zavoda za Pomurje visoko breje plemenske telice svetlolisaste pasme, združenim organizacijam ABC POMURKE pa letno dobavlja 12.000 ton koruze. V izvedbo namakalnega sistema, ki se načrtuje v AIK na površinah 8.400 hektarjev in bo uresničen v petih letih, s tem, da bodo letno uredili 1.500 hektarjev, se bo vključila tudi SOZD ABC POMURKA kot sofinancer v višini 20 milijonov dinarjev letno za dobo vseh petih let, ter si na ta način zagotovila dolgoročno oskrbo s koruzo. SOZD ABC POMURKA bo že za naročeno proizvodnjo koruze letnika 1983 zagotovila 50 odstotkov sredstev vrednosti proizvodnje. Z AIK se dogovarjajo tudi o strokovnem sodelovanju, izmenjavi izkušenj v proizvodnji, dobavah moke, sladkorja in določenih proizvodov AIK v trgovine ABC POMURKA in dobavah semenskega materiala za potrebe kmetijcev ABC POMURKA. Tudi s sistemom Agros Subotica je že nekaj let spostavljen poslovni odnos. Agros ABC POMURKO oskrbuje z različnimi proizvodi in koruzo. V teku pa so tudi dogovori o dolgoročnejši oskrbi s koruzo in trajnejšem sodelovanju, tako bo ABC POMURKA sodelovala s sredstvi pri projektu namakanja na poljih AIK v višini 12 milijonov dinarjev, financirala bo tudi naročeno proizvodnjo koruze kot tudi skupno proizvodnjo mlado pitanih goved za izvoz, pri čemer se bodo devize delile v razmerju vloženega dela in sredstev. Agros se bo vključil v sistem dogovora SAP Vojvodina — SR Slovenija, isto velja za AIK. V sodelovanje z Agrosom bo zajeta tudi dobava visoko brejih telic iz Pomurja v Vojvodino in povečana prodaja proizvodov DO Agrosa v trgovinah Pomurke. ABC POMURKA bo na osnovi tega dobila večjo količino koruze iz Vojvodine za potrebe pomurskih rejcev. Za vse oblike sodelovanja že pripravljajo SaS o sodelovanju. Sodelovanje s SOUR PIK So-mbor — S tem sistemom ima ABC POMURKA podpisan SaS, ki ga bodo še dopolnili. Osnova sporazuma s PIK Sombor je: — dobava koruze iz Sombora, za kar ABC POMURKA zagotavlja sredstva za naročeno proizvodnjo koruze. Slednje zajema tudi oskrbo z zaščitnimi sredstvi na podlagi dogovora SAP Vojvodina in SRS in rezervnih delov za agroopremo slovenskih proizvajalcev, dogovarjajo pa se tudi za skupno pitanje telet. Sodelovanje s PIK Vrbas — S tem sistemom je sprejet dolgoročni sporazum. AIK Vrbas dobavlja koruzo, sladkor, mesne izdelke, meso in konditorske proizvode. Vse obveze se rešujejo z avansi. PIK Vrbas se v Sloveniji oskrbuje z zaščitnimi sredstvi od ABC POMURKA pa kupujejo tudi visoko breje plemenske telice. Pripravljeni so tudi za razširitev sodelovanja ob tem, da želijo prodajati še svoje zmrznjeno sadje v Pomurkinih trgovinah, izva TURMŠČE: cene pujskov Najbrž zaradi mraza in tudi snega pretekli četrtak (24. februarja) na turniškem sejmišču ni bilo običajnega vrveža. Rejci so pripeljali samo 7 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodajne cene sg se gibale od 4.800,00 do 5.500,00 dinarjev za par, odvisno pač od starosti in teže pujskov. žati preko ABC POMURKE, hkrati pa tudi uvoziti stroje iz Madžarske preko Zunanje trgovine ABC POMURKA. Sodelovanje s PIK Sirmium — S tem sistemom je sklenjen dolgoročni sporazum. Poslovanje poteka preko dobave koruze, sladkorja, mesnih izdelkov, mesa, sadja in moke iz tega sistema. Za nadaljnje sodelovanje želijo predstavniki Sirmiuma sovlaganje v melioracije, za dobavo koruze pa kot proti dobavo tudi piščančje meso. Sodelovanje s TAMIŠ Pančevo — Za dobavo koruze želijo dobavo piščančjega mesa od ABC POMURKE, zaščitna sredstva, gume in ribjo moko. Sporazuma še ni, kljub temu so občasne dobave koruze. S PIK Senta ima ABC POMURKA le sporazum za dobavo sladkorja in moke. Dobave so na osnovi predplačil avansov. Sodelovanje z Agrovojvodino — Obstaja SaS o sodelovanju. ABC POMURKA izvaža za njih jabolka in krompir, iz Vojvodine dobiva koruzo, moko, sodelujejo pa v medsebojni dobavi kmetijskih strojev, rezervnih delov, konzerviranih povrtnin ipd. Sodelovanje s SR Hrvatsko — Preko Agroslavonije sodeluje ABC POMURKA s PIK Vukovar, PZ Negoslavci, SOUR IKP Osijek Kooperacijo iz Dolnjega Miholjca in Poljoprivredno zadrugo Lavas in to predvsem pri dobavi koruze od navedenih OZD. Sodelovanje je zelo uspešno. Pripravljajo tudi novi dolgoročni sporazum o sodelovanju. Poleg koruze ABC POMURKA na Hrvatskem kupuje še semena in svinjske polovice, goveda in prašiče iz kooperacijske reje za potrebe soboške Mesne industrije, v Vukovar pa pošilja Agromerkur piščančje meso. Dogovarjajo se tudi za skupno pitanje goved za izvoz, Agrosla-vonija pa naj bi sofinancirala rekonstrukcijo klavnice Agromer-kurja v Murski Soboti v višini 10 milijonov dinarjev. ABC POMURKA sodeluje z omenjenimi OZD na zunanjetrgovinskem področju predvsem pri uvozu gnojil iz Madžarske. Prav tako se vključuje v dobavo uvoženih surovin za zaščitna sredstva. Pri dobavah sladkorja za potrebe ABC POMURKE so sklenjeni sporazumi tudi z IPK Osijek SOUR Belje. Z naštetimi sistemi pa ima ABC POMURKA še vrsto drugih oblik sodelovanja, predvsem pri prodaji njihovih proizvodov v trgovinah, ki jih združuje ABC POMURKA širom Slovenije. Z ostalimi sistemi v omenjenih in drugih republikah sodeluje ABC POMURKA v glavnem kot oskrbovalec s prehrambenimi proizvodi in obratno. Tudi pri teh sistemih, ki jih je mnogo — Pliva, Podravka, Brodocomerc Reka, Plava Laguna Poreč, Rabac-Labin, SOUR Marjan Split, Dubravkinja Dubrovnik, Dalma Split, UPI Sarajevo, AIPK Banja Luka, PP Krajina, Bihač, PKB Beograd, Cen-troprom Beograd, Robne kuče Beograd, Centro in Slavija Skopje, SOUR Makedonija,Slavija Zagreb itd., imajo številne dolgoročne sporazume, s katerimi urejajo medsebojne poslovne odpose. V zadnjem času se mnoge organizacije iz potrošniških in turističnih centrov vključujejo v financiranje primarne kmetijske proizvodnje v Pomurju (Pliva), da si na ta način zagotovijo potrebne količine surovin ali izdelkov iz ABC POMURKE. Tudi dogovarjanja o sodelovanju, ki tečejo tačas, so orientirana na sovlaganje v naročeno proizvodnjo bodisi v Sloveniji ali drugih republikah in seveda na dohodkovnem povezovanju. Če ocenjujemo sodelovanje ABC POMURKA z ostalimi sistemi, lahko vidimo, da so naredili že precej korakov, da pa začeto pot velja nadaljevati in da so na tem področju pred ABC POMURKA in njenimi partnerji še velike možnosti, pa tudi naloge. Boris Hegeduš STRAN 9 DOMAČA PAMET -KJE Sl? PODJETNOST VŠTRIC Z NOVATORSTVOM ,,Nisva ločena zato, ker si ne bi bili dobri, ampak zaradi zaokroženosti proizvodne dejavnosti: jaz kovinoplastika, brat ključavničarstvo, in večje izkoriščenosti zmogljivosti, ,,najprej pove inženir Štefan Pavlinjek s Temlinove 2 v Murski Soboti. Precej ob kanalu je to in leta (od 1974) ukvarjanja s sila donosnim poslom so prinesla Pavlinjekovim udoben gmoten položaj in široko mrežo kooperacij, Poslovnik kupčij in trajnih ali začasnih pogodbenih i sodelovanj. Klasično, obrtnikovanje se je umaknilo novodobni, tehnološko zahtevni proizvodnji in treba je iti v korak s časom. ,,Če ne bi šli, potlej se ne bi domogli do vsega tega, kar imamo.” in dodaja: ,,Pa seveda inovatorska žilica, ta nam je v največji meri pomogla, da smo se postavili na lastne noge.” MATERIALIZIRANA DOMAČA PAMET Ko si ogledujemo proizvodne prostore — spominjajo na manjši proizvodni obrat — inženir Štefan Pavlinjek, ki mu je pri vsem v oporo žena Irena, razjasnjuje, da je vse, kar vidimo, takorekoč plod domače pameti, le neznaten del opreme in strojev je iz uvoza.,,Sploh pa se pridržujemo načela, da se je treba vsake toliko časa podati na tuje, recimo v Nemčijo, saj le na tujem dobiš ideje, ki znajo biti kasneje dobrodošle za modernizacijo lastne proizvodne dejavnosti.” Ustavimo se pri ..postrojenju za vakumiranje embalaže (folij)”. Sogovornik se na široko in podjetniško smehlja, rekoč: ,,Uvedli smo že tudi flokiranje, to je nanašanje žameta na folijo po elektrostatičnem postopku. Izdelujemo namreč vložke za kozmetične izdelke v kooperaciji s Krko iz Novega mesta. Poleg tega smo osvojili postopek za izdelavo potrebnega tovrstnega orodja (postopek z litjem), ki je vse znatno pocenil in se zanj med drugim zanimajo Avstrijci. Prvi na našem območju smo ga pogruntali in odlično se obnese,” se pohvali in rade volje uvede zvedavega obiskovalca v skrivnosti kovinoplastičarskih prijemov in izdelkov. Brez poskusov kajpada ni šlo vse dotlej, dokler ni orodje postalo dovolj odporno in izpopolnjeno. ,,Prvi stroj sem izdelal že, ko sem hodil v srednjd šolo. Bilo je to leta 1968 in bil je to kopirni stroj. Zdaj sicer počiva na podstrešju, kajti tehnologija ga je prerasla, a nam je svojčas dobro služil, saj smo z njim veliko gravirali po kopirnem postopku. Zdaj imamo kajpada sodobnejšega, močnejšega.” Vse v Pavlinjekovi delavnici je na nek način le na pol prirejeno in . opremljeno,, tako recimo valjčna preša za razrez, stroj za sitotisk in še marsikaj, vendar le v toliko, da je moč skoroda sleherno napravo še izpopolniti in prirediti. ,,Na vso srečo imam take delavce — osem je KULTURA KOT POGOVOR Na zadnji seji konference mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS v Murski Soboti so se menili o srečanju kovinarjev Slovenije. Letošnje srečanje bo že sedemnajsto po vrsti, in sicer v Titovem Velenju. Srečanje bo potekalo predvsem v obliki tekmovanja. K tekmovanju je potrebno spodbuditi čim več mladih. Taka srečanja prispevajo tudi k večji vzljubitvi dela. Mladi se bodo povezali s sindikati. Na seji so sprejeli tudi sklep, da podelijo priznanje osnovnima organizacijama ZSMS Solidarnost in TOZD Ženski plašči. Na obiskih v osnovnih prganiza-cijah so videli, da je delo med mladimi zopet zaživelo v Podjetju za PTT promet in v DO Slovenija ceste — tehnika. Najbolj neaktivni so mladi v delovni organizaciji Sobota. Mladi so ugotovili, da je kultura odtujena delavcem. Denar, da se kultra širi, dajejo delavci, niso pa množični kulturni porabniki. Na to bodoče delavce navaja usmerjeno izobraževanje. Ob razstavah bi morali biti pogovori, dostopni vsakemu delavcu. Kulturne dobrine niso namenjene za intelektualni užitek, ampak mbrajo nuditi tudi razvedrilo. Človek ne razume razstave, ne razume vsebinske uprizoritve, zato raje zavije v gost Ino. Kultura se ne more posredovati preko branja. Zaželje-ni so pogovori o določeni knjigi. Vključiti moramo tudi to, da je kultura tudi obnašanje. V soboškem kinu se skoraj bojijo pogovorov po filmu, ker bi iz pogovorov ljudje spoznali, kako nekvalitetne filme včasih predvajajo. Posebno Zveza kulturnih organizacij v M. Soboti bi se morala bolj izkazati. Ali je prizadevanje za kulturno osveščenost delavcev prirejanje proslav enkrat letno? Jasna L. __MALA POLANA-----------— Opravili veliko dela Gasilci iz Male Polane so na letni konferenci poudarili, da so veliko opravili v minulem letu. Tako so izkopali nekaj protipožarnih vodnjakov. Sedaj jih imajo na območju Male Polane osem. Udeležili so se vseh sektorskih vaj. 17 članov gasilskega društva je opravilo izpit za gasilca. V lanskem letu so dobili novo motorno brizgalno. V letošnjem letu želijo nabaviti nove uniforme za ženske. Speljati bo treba elektriko v orodišče. V poletnih mesecih pa bodo pripravili priložnostno proslavo ob sprejemu nove motorne brizgalne. J. Žerdin --TIŠINA----------------- Prijetno glasbeno popoldne Minulo nedeljo je KUD „Ludvik Rogan” pripravilo v kulturni dvorani na Tišini prijetno glasbeno prireditev. Poleg domačinov — oktet je zapel pet pesmi — so nastopili pevci KUD Prosenjakovci pod vodstvom Lacija Gyoreka s sporedom madžarskih in slovenskih zborovskih pesmi, za popestritev pa je poskrbel pevski zbor KUD Svoboda iz Ruš. F. K. DOBROVNIK TEDEN KULTURE Tudi v teh hladni zimskih dneh dela okrog gradnje novega kulturnega doma niso zamrla. Pripravljajo in urejajo spodnje prostore. Tako se bodo ob mednarodnem dnevu žena tu že odvijale razne prireditve. Kulturni program se bo odvijal ves teden. Pripravljata ga kulturno društvo in osnovna šola Dobrovnik. Predstavile se bodo vse sekcije; literarna skupina pripravlja proslavi v počastitev slovenskega in madžarskega kulturnega praznika, literarni večer — srečanje pisateljev lendavske občine. Prav tako bo mlade gledalce razveselila lutkovna skupina. Pripravili bodo tudi glasbeni večer, kjer bodo nastopili pevski zbor in domače skupine pevcev starih madžarskih narodnih pesmi ter folklorne skupine. V novem kulturnem domu se bo odvijala občinska proslava ob obletnici madžarske revolucije in velikem pesniku Petofi Sandorju. Etelka Mihnkovic dopisniki so zabeležili — PEČAROVCI Uspelo smučarsko tekmovanje Mladinska organizacija Pečarovci je organizirala tekmovanje v smučarskih skokih, slalomu in smuku. Udeležilo se ga je 30 tekmovalcev, med njimi je bila tudi ena predstavnica ženskega spola. Tudi po starosti so bili tekmovalci zelo različni, saj so bili taki, ki so bili starejši od 40 let, pa tudi taki, ki so mlajši od 10 let. Zanimivo tekmovanje si je ogledalo okrog 250 gledalcev, ki so bučno spodbujali tekmovalce. V slalomu je zmagal Branko Rogan, v smuku . Mišo Tratar, ki pa je imel veliko smolo v slalomu, ko je, potem ko je imel veliko prednost, naredil napako pri predzadnjih vratcih. V kombinaciji je zmagal Stanko Sčavničar. Najbolj atraktivna disciplina pa so bili vsekakor smučarski skoki. Gledalcem, ki so se zbrali ob skakalnici, ni bilo žal, da so prišli tja, kajti videli so veliko lepih in dolgih skokov, seveda pa tudi nekaj padcev. Med skakalci je bil najbolj spreten Marjan Kozar, ki je s tremi odličnimi skoki, od katerih je najdaljši meril 18 metrov, zmagal. Po končanem tekmovanju so gledalci in tekmovalci odhajali zadovoljni, zato bodo smučarska tekmovanja od sedaj naprej v Pečarovcih na ,,Bašovon bregi” tradicionalna. ---GORNJI PETROVCI---------------------- KUHARSKI TEČAJ V vaški dvorani v Gornjih Petrovcih že poteka kuharski tečaj, ki ga pripravlja Delavska univerza iz Murske Sobote. V tečaj je vključenih 13 žena, ki tečaj marljivo obiskujejo. Delo poteka skupinsko, traja pa vsak dan od 15.-19. ure popoldan, razen sobote in nedelje. Vse stroške tečaja si obiskovalke krijejo same. Tečaj bo trajal 3 tedne, zaključek pa bo 6. marca s pripravljeno kuharsko razstavo. Kuharski tečaj je koristen za vse tiste, ki so že spretne pri kuhanju; s tem si pridobivajo pomembne izkušnje, pravgotovo pa največ koristi vsem mlajšim začetnicam. D. C. Brez materializiranja domače pameti bi v kovinoplastični delavnici inženirja Štefana Pavlinjeka v Murski Soboti že zdavnaj zaostali. murska sobota Prizadeven aktiv krvodajalcev Včasih so bili nad udeležbo krvodajalcev iz delovnih organizacij prepogosto razočarani, v zadnjem obdobju pa se razmere spreminjajo.Zaprimeromenimo delovno organizacijo Panonija v Murski Soboti, kjer so lani ustanovili celo aktiv krvodajalcev. Kar 75 jih je, očitno pa jih bo še več, saj imajo v kolektivu za to humano akcijo dobršno mero razumevanja. F. K. IM vseh — ki so kvalificirani ali kako drugače usposobljeni in vedno nared, da se poskusijo v novatorstvu.” Izbor izdelkov je temu Ustrezen: ,,Kolena iz PVC folije smo delali v kooperaciji z lendavskim Gorenje-Varstrojem za izvoz v Italijo, ob tem, da smo z dvodelnih prišli na enodelna. Po njih je večje povpraševanje in funkcionalnejša so za izoliranje cevi pri centralni kurjavi. Izdelujemo embalažo za epruvete, žagice in nogavice (kooperacija z MTČ Čakovec) pa rezervoarje za škropilnice (kooperacija z IMP Panonija Murska Sobota) in plastične sode za vino (do 500 Ijtrov), talne rešetke za organizacijo združenega dela Jeklo iz Ruš in celo v izdelavi distančnikov za plinovode smo se poskusili.” Pavlinjekovi kajpada brez fotolaboratorija za pripravo sit in filmov ne morejo. ,,V sitotisku smo se specializirali na male serije in velike izdelke, saj to več vrže.” Izdelujejo napise za Petrol, spodnje dele preš za stiskalnice vina za Gorenje—Muto in cvetlična korita za Sovjetsko zvezo (prek Slovenijalesa). Vsega se skratka ne da podrobneje omeniti, zato naštejmo le še, da se lotevajo izdelave krojaških ravnil in krivuljnikov, zabojev za Muro (za potrebe notranjega transporta) in povsem novega proizvoda, ki ga menda jugoslovanski trg doslej še ni poznal. To so dozatorji za doziranje ure na silažnih kombajnih, po katerih je vse večje povpraševanje, a jih bo treba še dodobra preskusiti. Tudi cicibani iz radgonskih vrtcev so se pomerili v slalomu. V zavijanju med leskovimi palicami ni bilo važno, če je kateri od tekmovalcev star štiri leta, malo več ali manj. Zanimiva prireditev na Noričkem vrhu. Škoda je le, da je zanjo vedelo malo ljudi. L. Kramberger DVONADSTROPNA GARAŽA IN SEGMENTNA VRATA Ker ta čas vsi proizvajalci in predelovalci tarnajo nad nemotenimi dobavami surovin in repromaterialov, pobaramo o tem tudi Eavlinje-ka. ,,Pri mojih dobaviteljih sem bil nekdaj prvi kupec pleksi stekla; to je bilo takrat, ko steklo ni šlo najbolje v prodajo. Zdaj, ko hodi meni na tesno, mi pomagajo in gre lažje. Surovino dobivam neposredno iz tovarn, recimo ljubljanske Astre, mariborskega Tanina (posebej PVC folije) in partnerjev iz Zagreba (polietilen). ,,Skratka, roka roko umije, dobre zveze in poznanstva pa obe. Izvozne odvisnosti preveč ne občutijo. Med drugim so izdelali ,.postrojenje za prešanje plastike” in povrh vsega jih sploh ne tare kakovost materiala. Disparitete v cenah pokrijejo z novatorstvom, kar je lahko — mirne duše rečeno — marsikomu za zgled in korajža za smelejše uveljavljanje domače pameti. Pavlinjekovi fantje pa so si poleg posebnih obešalnikov za ženska krila omislili še dvižno, dvonadstropno garažo. ,.Največja muka je bil izkop, saj nismo smeli iti pregloboko zaradi bližine kanala. Po vzorcu, ki sem si ga ogledal v Nemčiji, smo si zamislili ne vijačni sistem, marveč sistem dvigovanja zgoraj in uspelo nam je.” Med nič manj zanimiv in koristen podvig sodijo tako imenovana segmentna vrata na glavnem vhodu v delavnico. Prav tako kot dvonadstropna garaža so tudi vrata izdelana na dvižnem principu in v marsičem racionalizirajo proizvodni proces. Skratka, na inovacije naletimo na vsakem koraku. ,,Če ima nekdo dobro idejo, jo takoj zagrabimo, brez odlašanja. Ob koncu leta naredimo inventuro in najboljše predloge ali izboljšave ustrezno nagradimo. Mislim, da je le to pot, ki vodi k donosnejši in kakovostnejši proizvodnji,” je prepričan inženir Štefan Pavlinjek, kovinoplastičar iz Murske Sobote. Branko ŽUNEC — JANŽEV VRH------------- Še letos 10 kilometrov vodovodnega omrežja Na Janževem vrhu in okoliških zaselkih v radgonski občini imajo probleme s pitno vodo. Po večini imajo le kapnice in tako niso redki primeri, ko morajo vodo nositi od daleč. Da bi ta problem rešili, že dalj časa razmišljajo o gradnji prepotrebnega vodovoda. Kaže, da bo nekaj nad 80 gospodinjstev rešeno tega problema še pred letošnjim poletjem. Krajevna skupnost Radenci, kamor ti kraji spadajo, je že pričela z akcijo izgradnje vodovodnega omrežja v skupni dolžini nad 10 kilometrov. Ta investicija bo stala skupaj nad 4 milijone dinarjev, od tega naj bi krajani veliko zbrali sami, pa tudi z lastnim delom bodo znižali stroške. Vodo bodo črpali iz lastnega zajetja v kraju, ki mu pravijo Štihova graba. Dela bodo stekla takoj, ko bodo lahko začeli z zemeljskimi deli, material pa imajo že pripravljen. Sredstva bodo, poleg krajevne skupnosti, prispevale še delovne organizacije, ki imajo zaposlene na tem območju. Franci Klemenčič’ — STREHOVCI------------------------ Z majhnimi sredstvi precej Dokaj mlado gasilsko društvo v Strehovcih se ubada s številnimi problemi. Tako so v lanskem letu uredili vodne razmere za potrebe požarne varnosti v kraju, kupili so cevi za vodnjake, med nalogami za letos pa velja poudariti, da se bodo lotili izkopov vodnjakov za gašenje. J. Ž. Dobro, da so v tistem „razdiraškem” pustili pri miru železniške tire od Gornje Radgon do Ljutomera. Tale kompozicija, ki jo j« P°sn. Ludvik Kramberger, ne kompozicija, a,n® ( zabojniki iz Avtoradgone bodo hitro in po**"1 Sovjetski zvezi. MATIJA BOHINEC -ZBIRALEC STARIN , Zbiranje vsakovrstnih predmetov iz Pr£,eHž danes zamika marsikaterega zbiratelja, našega današnjega sogovornika je zbifawl strast prijela že zgodaj. Matija Bohinec se J« mladenič navdušil za zbiranje starega orožja i tako postavljal pred svojimi vrstniki. Od dolgo, saj je Matija rojen 1915. leta in bi g® y, imenovali za .najstarejšega, še živečega, ZO1I° starin v gornjeradgonski občini. ^ecej Mele, nedaleč od Avtoradgone in blizu Radenec. Ni mi ga bilo težko najti. N®! ^ povem, da zbirka ni urejena tako, da.bi zal neko področje ali obdobje. Matija je pove” tudi na to že misli. Ker ob stari hiši raste nov njej večji prostor namenjen zbirki, ki jo bo' da si bodo obiskovalci lahko ogledali razst predmete v določenem vrstnem redu. M ji V kratkem zapisu je težko našteti jih je nabral zbiralec. Zdi se, da jih je na . kajti samo zbirka knjig in revij šteje sk°r . tisoč eksponatov. Tu. so predmeti iz ^pjti* življenja, mnogi taki, ki jih ne vidimo ve jj|i vsakem muzeju. Veliko ima tudi delov strojev in naprav. Ker je rad potoval, zbirko predmetov iz raznih držav. Kot ujetnik druge svetovne vojne, je prehodu " j( Evrope, nikoli se ni vrnil domov prazen, tudi s tem njegova zbirka še popolnejša. vsak predmet po poreklu, je z lahkoto P" predmete iz Rusije, z Dunaja ali Prage . • ; zbirlie Ko sem ga vprašal, kaj mu je iJ9 najdražjega, se ni mogel odločiti. Vsak je drag. Kjerkoli potuje in najde kaj z?v,or^e pobere in shrani. Ze kot mladenič je in prav tega ima najrajši. Ta zbirka je P°5 zanimivosti gotovo na prvem mestu. . s0 tn01 Poleti ima mnogo obiskov. Med nji””. taki, ki bi želeli kaj kupiti. Toda take že P’ ^^j9 na bogato dvorišče opozori napis ,,Kaj v jii® imam, tega več ven ne dam!” Pravi, ujur j naslednika, sina Andreja, ki že pridno zbirko in tako njegov trud ni bil zaman- 01 ^ijsk0 vsa družina navdušena nad njegovo zo1 strastjo. h Na sliki: stara vrtalna naprava v tok Bohinca. LukvikKra(n — ROGAŠOVCI USPEŠEN ZAČETEK , Precej časa je minilo od takrat’|.„sK3 ?h Rogašovcih prenehala delovati nilaoi ' ganizacija. Kljub naporom in spodbuda!”' (tF dajali mladi za ponovno ustanovitev, uspe" Komaj na pobudo. OK ZSMS M. Sobota so Že na naslednjem sestanku so izvolili član «011% stva in sestavili program dela za PrVupt®’'^ Pustovanje s svatbo je za njimi, zdaj Pa P program za proslave ob 8. marcu. 1- ” do pripravili kres in turnir v malem nog pppt9« 25. maju pa bodo, skupaj z OŠ Rogašo*c ’ urej® li kviz tekmovanje. Sodelovali bodo P’ >,e,p, cest, pripravili disko ali veselico, da P® j,. y|P*L hodili v kino v M. Soboto, ga želijo ure” ena največjih nalog pa je, da si uredil0 prostore, kajti zdaj se zbirajo v prost0 j-šole. taL/ Od zadanih nalog so že izpeljali pu ba ob pustovanju. Dvanajstčiansk® IJ J muzikantom je od hiše do hiše razveš« p zbirala denar za ,,nevesto in ženina • .|1^|i svatbe jim je prinesla velik uspeh, ž® 15.500 dinarjev. taV^^j Po nekaj sestankih z veseljem u8° jfl, J® število članov iz dneva v dan veča. C? ko tudi v prihodnje, kajti za uresni Jl^jv programa rabijo čim več mladih aktiv , Na sliki: Na tak način so si ml®01 prislužili precej denarja za svoje del°' vjc® VESTNIK, 3 STRAN 10 sport ŠPORTNI OBRAZI DVAKRAT DRŽAVNI MLADINSKI PRVAK Darij Semen iz Murske Sobote. učenec tretjega 'letnika srednješolskega centra v Murski Soboti. sodi med izredno talentirane judoiste soboškega Partizana. To je večkrat potrdil na najrazličnejših tekmovanjih doma in v tujini. saj se ponaša z dragocenimi trofejami in naslovi. Svojo vrednost pa je potrdil tudi na neda-vner. državnem prvenstvu starej-sth mladincev v Novem Sadu, kjer je zmagal v kategoriji do 86 kg. kar je doslej tudi njegov naličji uspeh. Abramovič v Zagrebu, na mednarodnem tekmovanju Nagaoke v Ljubljani pa je bil enkrat drugi. Kot član mladinske reprezentance Slovenije pa je nastopil na mednarodnem tekmovanju v Italiji in na pokolu »Balaton« na Madžarskem. Njego va naj večja želja je. da bi ostal v državni mladinski repre- Z judom se je Darij Semen začel ukvarjati leta 1976 pri soboškem Partizanu, zanj pa ga je navdušil oče, kfse je prav tako , nekaj časa ukvarjal s tem špor-I lom. Poleg juda pa se je Darij dve I leti ukvarjal tudi z namiznim te-I risom, eno leto pa je igral hokej I natravi. Zvest paje ostal judu. ker ! je v njem videl tudi največje modnosti. In ni mu žal. Prvi večji uspeh je dosegel leta 1979. ko je postal republiški pionirski prvak. To pa mu je tudi omogočilo sodelovanje na državnem prvenstvu za mlajše mladince, kjer je v kategoriji do 65 kg osvojil drugo mesto. Doslej je sodeloval petkrat na državnih prvenstvih ter osvojil dve prvi, dve drugi in eno peto „,„nla v mesto. Prvič je osvojil naslov dr- ta še naprej uspešno nas [ zavnega prvaka za mlajše mla- • republiškem tekmovanju dince leta 1981 v kategoriji do 83 Kg. temu pa je letos dodal še naslov državnega prvaka za starejše ™adince v kategoriji do 86 kg. Poleg tega je dvakrat osvojil po-kal na spominskem tekmovanju zemanci ter se udeležil balkanskega. jeseni pa še -evropskega prvenstva. Želi tudi, da bi judo sekcija Partizana Murska Sobo- republiškem tekmovanju ter da bi profesorji še naprej imeli razu- mevanje in mu omogočali nemotene priprave in tekmovanja. Feri Maučec ' STRELSTVO —________________________________ p0NlURSKA zlata puščica vM_ BALAŠKU obnn{ta P°tnurs?Ot' Je bHo pomursko tekmovanje v streljanju z zračno njz *e> lendavT* z'a*o puščico, na katerem je sodelovalo 29 strelcev iz Bal sl **ila sn r®^80nsRe’ ljutomerske in soboške občine. Orga- h°' bi je .. Ljutomer. Najuspešnejši med njimi je bil Štefan 3 j ^ultatj- i zlato puščico. (& Strgar n fan blaško (MS) 550,2. Ljubo Špindler (Lju) 549, ‘ ' ^39 krogov $44,4. Karel Turner (MS) 539 in 5. Vlado Horvat R. Kapun "sWstvo OBČINSKA zlata puščica LendNa finskem MINERJU °bčineV1Je Sodelovajrehkem tekmovanju za zlato puščico, ki je bila v ^dnii -So ‘zPolnili° 5 stre^ev iz štirih strelskih družinah lendavske Uesto jP11)6 bil RU(p .no.rme na družinskih tekmovanjih. Najuspešnejši osvojj, n °bčinsk 7i ,lner (INA-Nafta), kije prepričljivo osvojil prvo > lNA.\?dl’$e- Dru^i°?U^’C0- To je že tretjič zapored, daje Leiner »2, SD i aba Lends v?ei zlale Puščice v lendavski občini pa so osvojili Mauče„ T??dava BoiA r?vko Krpan 331, Varstroj Lendava Alojz Zver 2 krstni kr°8°v ° Donko 328 in SD Štefan Kovač Turnišče Jožef bfogov^0 Slavinec ?|Sbezbte puščice: 1. Rudi Leiner (INA) 520 krogov, ndava) 502 in 3. Bojan Donko (Lendava) 500 A. S. LJUTOMERČANI !'Jutom^ausneh^^^b0 prvenstvo pionirjev v streljanju z zračno 2. v I Sobot?? 'meF Ljutomerčani. Rezultati — pionirji: L, yutOtneru>ec (Qr , M. Sobota II. — Posamično: 1. Filipič (Ij) Rudolf(>’M Sobota t' A3' KaPun (Lj) 170 krogov. Pionirke: 1. O '48, 3 Sovi,,Ormož. Posamično: 1. Ivanuša (Or.) 156, 2. ' ^ovič (Lj) 147 krogov> R. K. ^nvauoov v n« J^OPILO 58 INVALIDOV 1 k 392,2. Praprotnik (Orm.) 381; 32,3. Ličen (Mb.) 332; C kat: « °rnik (Mb ) 389’ 3- AmbrUŠ (MS) ^1’ v ) 430 1I Snud (Mb) 449, 3. Rihtarič (Orm.) 425; E kat: . (Ljut) 33q’ (Orm.) 376, 3. Zelko (Ljut.) 369 in F kat: 1. 2' Prelog (MS) 251 kegljev. '^^'KEgLJanje _____________________ - Carde-radenske *z Konst^ukt™^0^ slovenske moške kegljaške lige je brvarjxg® Sobote snra^Mutomeru premagal ekipo Čarda-Radenska 813-H.£eržS Posamezno: Horvat 846, Kovačič 909, steržaj 879, M. Steržaj 898 in Smodiš 855. —------------------------------------- —L^MARCA 1983 ATLETIKA Šiftar republiški prvak V Celju je bilo atletsko dvoransko prvenstvo Slovenije, katerega se je udeležil tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Vito Šiftar in se lepo odrezal. V teku na 60 metrov je s časom 7,14 zasedel prvo mesto, kar je republiški rekord za mlajše mladinec, in postal republiški prvak. — SKL — ŽENSKE--------- Senožeče: Pomurje 58:84 Sobočatikc so si visoko zmago zagotovile šele v nadaljevanju. Koše za Pomurje so dosegle: Žitek 38, Koren 18, Kardoš 10, Merklin 8, Benko 8, Babič 2. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z ekipo Comcla iz Slovenskih Konjic. Zlatorog: Pomurje 93:90 Soboški košarkarji so kljub vodstvu.v prvem polčasu spet ostali brez točk. V Laškem so namreč zamudili izjemno priložnost, da prekinejo serijo tesnih porazov v gosteh. Najboljši strelci za Pomurje: Sakovič 37, Štihec 26 in Rajbar 12;' pri Zlatorogu je bil najbolj učinkovit ° N študije, ki se čno s citati Marks sa.” sta^aN — Nekaterim . B novinarskim koleS°da5eJri in ne gre v račun, ^t7 katere tegobe (na s|pV^ j|i združevanju, ^^ijivn5’j izkoriščanju ^°SnerAt-iskanju novih ž virov) vlečejo ko . jju Časi se spremmjm^tnO njimi, tegobe P® brad0'hfH bivajo častitlj|V° STtT VESTNIK, 3- zovsakogar nekaj P^vni nasvet MLADOLETNICA IN ZAKONSKA ZVEZA V Vestniku je bil objavljen pravni nasvet, ki se nanaša na možnost sklenitve zakonske zveze mladoletnih oseb. Ker tako oblikovan in vsebinsko pomanjkljiv nasvet lahko privede do zavajanja oseb in nasploh napačnega tolmačenja, vas prosimo, da objavite tale prispevek: u •• u. • Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izhaja. da oseba, ki še ni stara osemnajst let. ne more skleniti zakonske zveze, vendar ji prostojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva sme dovoliti, če so za to utemeljeni razlogi. Preden Pristojni organ OSSS dovoli sklenitev zveze mladoletniku, mora zaslišati njega, osebo, s katero namerava skleniti zakonsko zvezo lernjegove starše oziroma skrbnika. V prijavi matičarju ki vodi POTočno matično knjigo za naselje, kjer želita skleniti zakonsko zvezo, morata osebi predložiti potrdilo, da sta obiskali zakonsko svetovalnico. Če je pristojni organ OSSS dovolil sklenitev zakonske zveze mladoletniku, morata bodoča zakonca predložiti l'di ustrezno odločbo tega organa. , Tako zasnovan zakonski vidik pa ima vsekakor tudi praK-,lcne posledice. Kot je razvidno, zakon nikjer ne govori o tem. . a'eri so razlogi, ki pristojnemu organu OSSS — v tem Primdru Je to svet za varstvo družine — narekujejo, da bo izdal odločbo. * katero se dovoljuje sklenitev zakonske zveze. Zato tudi ne 8°vori o tem. daje poroka mladoletnice možna zaradi njene nosečnosti in pristanka staršev, kot je to bilo navedeno v obja-vijenem pravnem nasvetu, ampak se morajo upoštevati še drugi azk>gi, ki bodo dali dovolj trdno osnovo, daje takšna sklenitev a onske zveze opravičena in utemeljena. .... D tem in podrobneje o postopku pa v naslednji številki. ^*MALp Pretirano? de,ovnihmOl dudno> prečudno — v šestih letih ste menjali sedem delovni organiz°Szaposlit‘JV pa 'ščete v sedmem letu prav v naši Pa še s9sitnarili okrog reda pri združevanju dela in sredstev, e Pravilnike so prepogosto omenjali... Avtomobilizem p RENAULT-9 DIESEL motor flnc“ski Renault je povečal izbiro svojih dieselskih vozil; '"“či Ibltai j*? za^c,< vgrajevati tudi v renaulte 9. Gre za motor se avto,, L* • nih ccn*imetrov. Motorje štirivaljnih, na zunaj pa i^aiein . 0,1 »bencinarja«. Devetico z dieselskim motorjem mačicaL V , eh verzijah: TD in TDE. Prav ta izpopolnjena e P°nuj» vozniku vse udobje. Se bolj pa je zanimiva M 'War >’ ^r* hitrosti 90 kilometrov renault 9 diesel porabi le “d? lltrn, olja, v bolj gostem prometu pa poraba ni večja »a 100 kilometrov. sam Težave z vlago . Na trgu seje pojavilo novo sredstvo proti vlagi aquathrill. Razveselili se ga bodo vsi tisti, ki imajo težave z vlago v stanovanjih ali kleteh. Gre za maso, s katero vlažne zidove premažemo, potem pa se s kemičnim delovanjem v njih ustvarijp nepropustni sloji, ki vlagi trajno, zapirajo pot. Aquathrill lahko kupite v trgovini s kemikalijami. R1SBA- /A5 pripis MODNI UTRINEK Če se dobro počutite v hlačah, si omislite letos zelo moderne tričetrtinske hlače. Zgoraj so hlače lahko široke, da jih stisnete s pasom, ali pa ozke, oprijete. Zelo moderni so vsakovrstni žepi, ki so lahko tudi na hlačnicah. pa razne zadrge, ki so tudi v okras. Najvažnejše pa je. da hlačnice ne .segajb dalj kot do meč. Da se razumemo: govorili smo o ženskih hlačah. GOSPODINJSKI STROJI VARJENJE FOLIJ V trgovinah z gospodinjskimi slroji in aparati boste lahko kupile strojček za varjenje folij. Maksimalna debelina folije, ki jo ta naprava lahko vari, je 0, l milimeter. S strojčkom za varjenje folij lahko naredite tudi vrečke, v katere daste meso ali zelenjavo, ki jih potem lahko vložite v zamrzoval- nik. Doma izdelane vrečke, niso le cenejše od listih, ki jih ponujajo v trgovinah, ampak so tudi, bolj uporabne; izdelate si lahko pač vrečke take velikosti, kot so vam potrebne. Seveda pa lahko folije, ki jih zvarite s temle strojčkom, uporabite tudi za kake druge namene; izdelate na primer lahko ovitek za zvezek, si naredite vrečke za shrambo kakih živil, ki jih ne vlagate v zamrzovalnik (fižol, mak, orehi, jabolka . . .). VRŠ PRIPIS ST. 6 radi bi bili vitki Kak dan posta ne škodi Post je zelo star način zdravljenja, vendar ni koristen za zdravljenje vseh bolezni. A če se že odločite za post, vedite, da med tem časom ne smete zaužiti ničesar drugega kot kak požirek vode. Kaj se dogaja v telesu, kadar mu odtegnemo hrano? Če telo ne dobi pogonskih snovi od zunaj, črpa iz lastnih zalog. Glavni vir zalog so maščobe (tolšča). Zelo hitro porabimo zaloge ogljikovih hidratov (predvsem glikogena, ki je naložen v jetrih). Čez čas začne telo črpati beljakovine v mišičju. Če se postimo, hujšamo. Najprej se znebimo telesne maščobe, zatem so na vrsti zaloge v jetrih in vranici, potem v mišičevju, krvi, ledvicah, koži, črevesju, pljučih, trebušni slinavki, kosteh in nazadnje tudi v srcu in centralnem živčnem' sistemu (možgani in hrbtni mozeg). Prvi dan posta smo navadno lačni. po dveh ali treh dneh pa lakote ne občutimo več. Vsak dan stradanja bolj opažamo oslabljenost in utrujenost. Stradanje’oziroma post pa lahko pripelje tudi do nezavesti. Kak dan posta seveda ne škodi, ampak celo prija prebavnim organom. Zato ga mnogi zdravniki celo priporočajo tistim, ki imajo težave z želodcem ali črevesjem (čir na želodcu, kroničnozaprtje, nagnjenja k driskam). Tudi pri kamnih nekateri zdravniki priporočajo post, saj se pogosto zgodi, da telo med postom izloči drobne kamenčke. Post pomaga tudi pri hudih napadih migrene, pri zvišanem krvnem pritisku, revmatizmu, poapnenju žil in različnih kožnih obolenjih. Ce bi se radi postili dalj časa, torej več kot en dan ali dva dneva, se pred tem posvetujte z zdravnikom. varstvo pred požarom Samovžig saj v dimniku Izkušnje so pokazale, da se od vseh vrst najhitreje vnamejo prašne saje, saj so navadno v neposredni bližini kurišča. Ne gore s plamenom, pač pa samo žare. Pri tem se razvijata veliko dima in močna vročina. Če je v dimniku debelejši sloj prašnih saj, so lahko te velika nevarnost za okolico, ker odnaša podpih žareče iskre precej daleč. Če gore v dimniku saje, je nevarno, posebno, če je kurišče, dimovod ali dimnik preblizu lesenih delov stavbe ali drugih vnetljivih predmetov. Nevarno je tudi, če se vnamejo saje v pločevinastih ceveh, ki razžarjene povzročijo, da preide požar na bližnje lahko vnetljive predmete. Najbolj nevarno pa je, če se vnamejo saje v dimniku, v katerem je vzidana lesena greda ali tram, ker tega navadno pred požarom ne moremo opaziti in ne odstraniti. Saje se lahko vnamejo na dva načina, in to: 1. Če pridejo v neposredni dotik z ognjem, kar se zgodi, če se v dimniku zakuri. 2. Požar v dimniku lahko nastane posredno od ognja, ki gori v kurišču, čeprav so pregrade in dimovod dokaj oddaljeni od dimnika, in to na sledeči način: prašne saje, ki so navadno v dimovodu, se vnamejo od iskre, ki jo podpih odnese iz kurišča. Zaradi zvišane temperature v dimovodu je podpih mnogo močnejši in odnaša iskre v dimnik, kjer se vnamejo od žarenja v dimovodu, kakor jih je razlika, ker je teh saj več vrst. Ločijo se tiste od lesa od tistih, ki so od premoga. Lažje so vnetljive saje od lesa kot od premoga. Najbolj nevarne in najprej se vnamejo smolnate saje od suhega lesa iglastih dreves. Ko se vnamejo, gore z močnim plamenom in proizvajajo pri tem silno vročino. Mokre smolnate saje se vnamejo, dokler se ne osuše. Je pa tu zopet razlika med sajami od drv in tistimi od premoga. Mastne saje od premoga vsebujejo precej katrana, a so vseeno težje vnetljive, ker poleg ostalega vsebujejo tudi žveplo in amonijak. Ko se vnamejo, gore z močnim plamenom, proizvajajo pa dokaj močno vročino. Do samovžiga saj ne bo prišlo, če bomo dali dimnike redno čistiti. PRED GARAŽAMI V BLOKU — Hej vi, ne spravljajte svojega vozila v mojo garažo! — Bodite strpni, ali vsaj strpnejši od onega tipa, ki je brezbrižno zapeljal v mojo garažo, me pri tem skoraj povozil, ko je zaloputnil vrata in nekaj zabentil, pa me je hotel še brcniti v eno mesto ... Takšni smo v našem bloku! '^hhoyjtg Mu^ov^ajbozneje ddanašn!° karikaturo VbESM 1 °’ "™ca, 29/1. 69000 p 741 -333. telex 31656 KOZERUA računala, moja draga, inflacije! Ta nama je pri dinarskem špa-ranju odjedla kar lep kupček šumečih bankovcev. Takoj predlagam, da sprejmeva sklep za devizno varčevanje. Saj se bo menda ja tudi za naju, povsem navadna smrtnika našla kakšna luknja v paragrafu in nama tako pokazala pot do oltarja njegovega deviznega veličanstva,«se je zafrkljivo obregnil. »Strinjam se s predlogom in ga dopolnjujem v toliko, da nama devize odpirajo vrata na Madžarsko, kjer se marsikaj dobi dosti bolj poceni kot pri nas ali v Avstriji,« je smisel za praktičnost dokazala boljša polovica. Predlogi in sklepi so začeli kar deževati, tako da je v posebni sobi trisobnega — ne lastnega, temveč najemnega! — družinskega stanovanja v strogem mestnem jedru postalo kar tesno. »To leto bo t^eba skrbneje spremljati rast cen in življenjskih stroškov. Najti morava še nekatere skrite rezerve po načelu: znajdi se ali le zveze in poznanstva te znajo potegniti iz 'd. ,. (dolgov). V službi morava biti še fleksibilnejša od šefov in Sodelavcev, zlasti pa se v tej zvezi angažirati pri možnostih za nadaljnje napredovanje. Tudi pri dnevnicah in kilometrinah bi, se najbrž dalo kaj več iztisniti. Morda bi sčasoma začela razmišljati o lastni storitveni'deja-vnosti, ki se dandanes nekaterim jako dobro obnese. Nenazadnje pa morava to leto dograditi klet in si v ta namen zagotoviti potreben material in opremo....« In čisto na koncu sta se domislila, da je tudi skromnost lepa čednost, škoda le, da se od nje bolj slabo živi, (brž) Prispevki za kirurgijo ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI: OOS Osnovne šole Edvard Kardelj Murska Sobota (namesto venca na grob očetu sodelavke Marjete Hari) — din 1.000,00; DO MI OOS TOZD Klavnica Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Dordevič Milovana, Zaječar) — din 500,00; Družina Miholič, Žitna 23. M. Sobota (namesto venca pok. Ane Vratarič) — din 500,00; Družina Drvarič, Žitna 29, M. Sobota (namesto venca pok. Ane Vratarič) — din 1.000,00; Družina Slavič, Radenci, Mladinska ul. 20 (namesto cvetja na grob pok. svaka Kuhar Karela, Moravci 36) — dih 1.000,00; Intes TOZD Mlinopek M. Sobota — Kolektiv pekarr (namesto venca pok: Lubšinovi mami iz Brež.ic) — din 1.300,00; OOZS Mlinopek M. Sobota (namesto venca pok. Lubšihovi mami iz Brežic) — din 1.400,00; Ljutomerčan TOZD Vinogradništvo, Ljutomer — Sodelavci (namesto venca za pokojno mater Antolič Frančke) — din 1.000,00;DI Gornja Radgona, področni odbor Kapela, Radenci (namesto venca na grob pok. Klančar Ludvika, Radenci št. 268) — din 500,00; M Or ec Daniela, Naselje Jožeta Kerenčiča, M. Sobota (namesto venca pok. Ludviku Horvatu iz Turnišča) — din 800,00; Franc Šcbjanič in Olga Zadravec, M. Sobota, Št. Kovača 21 (namesto venca na grob pok. Karoline Krančič) — din 1.000,00; Žižek Viljem, dip.L ing., M. Sobota N. Tesla 7 (namesto venca VuČak Heleni) — din 1.000,00; DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO! Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297 Zoltanu Peršu v spomin Čeprav smo vedeli za njegovo bolezen, smo obnemeli ob kruti resnici, da ne bo, več med nami sodelavca, tovariša in prijatelja Zoltana Perše, upokojenega šefa sektorja za poštni promet in prvega upravnika okrajne pošte Murska Sobota. Njegova življenjska pot se je začela v Domanjševcih leta 1911. Po končani gimnaziji se je pričel usposabljati za delo na pošti in že leta 1930 opravil izpit za vodenje pošte. Po odslužitvi vojaškega roka ni dobil zaposlitve. Toda želja, da dela v tej dejavnosti, ga je spodbujala tako, da je nekaj let brezplačno, pozneje pa pogodbeno delal na poštah v Prekmurju. Naposled se mu je leta 1937 izpolnila želja in dobil je zaposlitev na pošti v Rogaški Slatini. Pozneje paje služboval še na poštah Poljčane in Ptuj, kjer so ga v začetku vojne okupatorske oblasti odpustile iz službe. Z družino se je vrni! v Prekmurje in se čez nekaj časa zaposlil na soboški pošti. Med okupacijo je bil v stalnih stikih z zavednimi Slovenci, mnogim je tudi veliko pomagal. Okupatorska žandarmerija ga je večkrat zasliševala, vendar ga niso izdali niti predpostavljeni niti sodelavci. Po odhodu okupatorske oblasti iz Prekmurja mu je svet narodne osvoboditve naložil nalogo, da s pomočjo kurirjev organizira poštno službo. Po uspešno opravljeni nalogi je bil postavljen za upravnika pošte Murska Sobota. Obnova porušenih telefonskih linij je bila druga pomembna naloga, katero je s sodelavci uspešno opravil. V enem tednu, ko je še ob Muri divjala vojna, so uspeli vzpostaviti vse obstoječe zveze. Bitka za uveljavitev poštne službe v Prekmurju se je začela, saj je nova oblast rabila zanesljive zveze in kvaliteten poštni prenos. Tov. Zoltan je začel pionirsko delo organizacije poštne službe, predvsem pa je bilo potrebno usposobiti kadre, ki bi obvladovali naraščajoči promet.'Z vztrajnim delom je uspelo animirati številne delavce za študij poštnih predpisov in za družbenopolitično delo, kar je bilo za tisto obdobje zelo pomembno. Tako mu je uspelo uveljaviti družbenopolitične organizacije kot pomemben dejavnik pri napredku poštne službe. Leta 1952, ko je bila ustanovljena okrajna pošta Murska Sobota, je bil imenovan za njenega upravnika. Te dolžnosti je opravljal do leta 1960, ko je v novo ustanovljenem poštnem podjetju prevzel naloge šefa poštnega sektorja, katere je opravljal do novembra 1970, ko je bil upokojen. Njegovo delo so v poštni službi plemenitile najsvetlejše človeške odlike: poštenost, vestnost in tovarištvo. Vsi smo vedno upoštevali in zelo cenili njegovo strokovno znanje, ki ga pa ni nikoli zadrževal samo zase, temveč ga je bogato razdajal sodelavcem. Umrl nam je, ne le upravnik in šef, temveč tudi učitelj in dober stanovski tovariš. Za svoje vzorno in predano delo je dobil medaljo delain številna priznanja v okviru ptt Slovenije. Ob 20-letnici Delovne organizacije za PTT promet Murska Sobota, pa je pred dvema letoma prejel priznanje za zasluge pri razvoju poštne službe v Pomurju. Tov. Zoltan je aktivno delal tudi v lovski organizaciji. Deset let' je bil starešina lovske družine Bakovci, 15 let pa tajnik lovske zveze Prekmurja. I/ času gradnje lovskega doma v Murski Soboti je aktivno delal kot član gradbenega odbora. Za vestno in požrtvovalno delo v lovski organizaciji je prejel več odlikovanj in priznanj. Ob žarkih zahajajočega sonca smo ga številni poštni delavci, lovski tovariši, znanci in prijatelji 23. februarja pospremili do njegovega poslednjega doma. Še dolgo bo med nami živel spomin na sodelavca, tovariša in dragega prijatelja. Andrej GERENČER STRAN 17 V sredo, 23. februarja, v ve-. čenjih urah je na Panonski ulici I v Gornji Radgoni 31-letni I Stanko Iskra iz G ornj e R a d gon e ' parkiral avtobus Certusa iz Maribora. Okrog 24. ure je na I istem parkirnem prostoru pustil | tovorni avto s priklopnikom I Matija Karlovšek. 30 let. iz Gornje Radgone. Tovornjak je । pustil v prvi prestavi, ga zaklenil | m odšel domoy. Ob 4.40 uri je I Iskra odklenil avtobus in ga spravil v pogon. Ker pa sta bili I vozili preblizu, je avtobus lahko I speljal le z vzvratno vožnjo. I Kaže, da Iskra ni bil preveč previden, sicer ne bi z avtobu-| sotn zadel v zadnji del priklo-I pnika tovornega avta in ga po-| tiskal r Iprej. Med premikanjem je začel delovati motor v tovor-• njaku, vozilo je zapeljalo čez I vozišče Panonske ulice na dvo-I rišče stanovanjskega bloka ha Trgu svobode. Tara je bilo parkiranih več osebnih avtomobi-. lov. Tovornjak je zadel v golt I Alojza Kolarja in ga pritisnil ob steno zgradbe. Ob tej oviri to-I vomjak ni obstal, ampak se je zaletaval v avto. Iskra je stekel I do tovornjaka, razbil stekle na I vratih in naposled ustavil pobe-| sneli tovornjak. V tej nenavadni nesreči si ni nihče poškodoval. । Pač pa je nastala le večja mate-| nalna škoda: 135.000 dinarjev. I V petek, 25, februarja se je zgodila prometna nesreča na IUrmoški cesti v Ljutomeru. Te-čsnih poškodb ni. pač pa gmo-tna škoda za 60.000 dinarjev, oročajo, da se je iz Stročje vasi > Proti središču Ljutomera peljal z I ^“.n'm avtom Anton Rožman | ,z. "jševec. Na Ormoški cesti v Ljutomeru mu je nasproti pri; Il -lal pravilno po desni strani van Makovec iz Ljutomera, ki R avto reševalne postaje. VtviSan je zapeljal na levo stran k trži k n s Prednjim blatnikom valn la avto. Na vozilu reše- Postaje je škode za 50.000 * O« Iskreno čestitamo vsem članicam kolektiva „Radenska" in vsem Pomurkam OB DNEVU ŽENA! lip ®b bled^ lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex ČESTITAMO PROIZVODNI PROGRAM: - VHODNA VRATA - GARAŽNA VRATA - NOTRANJA VRATA - OPAŽNE PLOŠČE - ISO-SPAN ZIDAKI - NOTRANJE - OBLOGE POHIŠTVO PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED V MURSKI SOBOTI, Cvetkova 1 a, telefon; (069) 22-941, 22-942 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM Iskrene čestitke ob 8. marcu! ZA& mAj^C ZANEMARJENA OKOLICA ŽELEZNIŠKE POSTAIE V zadnjem času so vse pogostejša razmišljanja o ponovni uvedbi potniškega prometa po železnici med Gornjo Radgono in Ljutomerom. Še več, skupno s severnimi' sosedi že razmišljamo, da bi se obe sosednji deželi nekje okrog leta 2000 še močneje povezali tudi z železnico, ki bi vodila tudi prek obmejnega mesta — Gornje Radgone. 'Pri teh visoko zastavljenih ciljih, pa v mestu zanemarjajo železniško postajo in njen pomen. Čeprav gre le za in- dustrijski tir. pa je postaja pomembna za transport domačih izdelkov drugam patudi dobav od drugod. Še V.največji meri te storitve uporablja pri svojem integralnem transportu Avtoradgona. Fotografija nazorno prikazuje, ' kakšne so posledice tega natovarjanja in iztovarjanja izdelkov iz oziroma na železniške vagone. V najbolj deževnih obdobjih je blata takorekoč do kolen. Zemljišče kar kliče po asfaltni prevleki. Del so sicer kmetijci že, asfaltirali in ga uporabljajo za deponacijo sladkorne pese. Kako in kdaj pa naprej? Zemljišče je (do dreves) last SKIS, naprej, do skladišča, pa 1P Železniška postaja Gornja Radgona, TOZD za promet Pragersko, ŽTO Maribor,ŽG Ljubljana. Brez dvoma pa za obe strani velja, da ne gre za naložbo, ki je ne bi zmogli. V. Paveo na voljo so vam BONI ki jih lahko dobite v pisarni BLAGOVNICE tn BOGATA IZBIRA DARIL v vseh naših poslovalnicah na podeželju in v Murski Soboti predvsem pa v blagovnih hišah: V BLAGOVNICI, DOMU TEHNIK^ SALONU MODE, SALONU POHIŠTVA IN V RAVENKI V BELTINCIH f STRAN 18 UCCTMIV eradne HOI HI K OBJAVE Leto XVII Murska Sobota, dne 3. marca 1983 Št.: 6 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 40. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljutomer za leto 1982 41. Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter .koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gornja Radgona za leto 1983 42. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer 43. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje 44. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za naselje Brezovica krajevne skupnosti Polana 45. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za naselje krajevne skupnosti Odranci 46. Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za del območja KS Tišina, naselje Petanjci \ ‘ 47. Sklep o javni razgrnitvi osnutka o začasnih mejah in načinov urbanističnega urejanja mesta G. Radgona in primestnih naselij (do sprejetja urbanističnega načrta) Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbe nih potreb ,v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) ih. 181. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti- in družbenopolitičnega zbora dne 8. 2. 1983 sprejela 7. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 400-1/82-2 Datum: 8/2-1983 Predsednik skupščine občine 4 Emil KUHAR, 1. r. 41 - ' Na. podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81), 39. in 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti. (Ur. list SRS, št. 5/80), jc skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21.2. 1983 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za različno stavbno zemljišče v občini Gornja Ragona za leto 1983 1. člen Ta odlok določa za območje Gornja Radgona povprečno gradbeno ceno ih povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Gornja Radgona. 2. člen Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Gornja Radgona iz leta 1982 kot osnovna elmenta za izračun valorizirane vrednosti stanovanj-. ske.hiše ali stanovanja, znaša: 1. povprečna gradbena cena za 1 kv. m uporabne stanovanjske površine 21.692,00 din, 2. povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa 15 °7o gradbe'ne vrednosti zgradbe oz. objekta. 3. člen Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od 'povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za kv. m stanovanjske površine v družbeni gradnji in znaša: — na območju mesta Gornja Radgona 0,8 odstotka — na območju naselja Radenci, industrijska cona G. Radgona in Beračeva, naselij Apače in Videm ob Ščavnici 00,7 odstotka — na ostalih območjih v občini G. Radgona 0,6 odstotka. 4. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških urejanja stavbnega zemljišča ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gornja Radgona za leto 1982 (Ur. objave, št. 14-152/82). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih, objavah pomurskih občin. Štev.: 36-2/83-10 G. Radgona, 21. 3. 1983 Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL 1. r. 42 Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/89, 3/81 in 23/82) ter 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave, občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. 2. 1983 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN PLAČIL ZA STORITVE OBČINE LJUTOMER 1. člen V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer (Ur. objava občin Pomurja, št. 10/75, 9/76, 17/76, 26/77,-17/8.1, 9/82 in 24/82) se spremeni tar. štev. 1 tako, da se glasi: Od rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 cčm, če se prodaja opravi v roku dveh let od. prejšnjega nakupa, se plačuje davek po stopnji '4. odst. OPOMBA: 1. Davčna osnova je kupnina, če ta ustreza prometni vrednosti, v nasprotnem primeru ugotovi prometno davčni organ s cenitvijo. 2. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača pri upravi za družbene prihodke občine v kateri ima podajalec stalno prebivališče. 2. člen Tarifni številki 8 in 9 se črtata. 3. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 422-3/82 Datum: 8/2-1983 Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r. 43 Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi 39. člena statuta, krajevne skupnosti Razkrižje je skupščina krajevne skupnosti Razkrižje na seji dne 22. 2. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje 1. člen Za območje krajevne skupnosti Razkrižje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za obdobje petih let in to za čas od 1. 5. 1983 do 30. 4. 1988. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 27. marca 1983. Glasovanje bo na običajnih glasovnih mestih od 7. do 17. ure. Glasovanje vodi volilna komisija krajevne skupnosti Razkrižje, ki je dolžna postopati po določilih zakona o referendumuoin o drugih oblikah osebnega izjavljanja ter zakona o volitvah in delegiranju v skup,-ščine. 3. člen Krajevni samoprispevek bi znašal: A) v denarju: — 3 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, — 10 % oz katastrskega dohodka, — 3 % iz osebnih dohodkov obrtnikov, — 3 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodat- kom VA so nSZ&e Vlov je osnova va. xrpTa.'j'SteTsosx. Ao varstvenega dodatka), — 3 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini. b) v delu: — za lastnike traktorjev z do 2 ha zemljišč 3 prevoze gramoza ha krajevne ceste letno, — za lastnike traktorjev z nad 2 ha zemljišč 5 prevozov gramoza na krajevne ceste letno, — en delovni dan letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo do 2 ha zemljišč, — dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo nad 2 ha zemljišč. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti: — en prevoz gramoza 300,00 din, — en delovni dan 500,00 din. Svet krajevne skupnosti je, pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10, člena zakona o samoprispevku. 4. člen S krajevnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali sredstva v višini 13.400.000,00 din. Z zbranimi sredstvi bo krajevna skupnost Razkrižjb v skladu z letnim programom sofinancirala: izgradnjo skupnega vodovoda, asfaltiranje krajevnih cest, vzdrževanje krajevnih cest in drugih komunalnih objektov ter napray skupne rabe in funkcionalno dejavnost krajevne skupnosti. 5. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka opravlja syet krajevne skupnosti in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti. 6. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti, štev.: 51930-780-72593. 7. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. Volilni upravičenci glasujejo neposredno in tajno z glasovnicami, ki imajo naslednjo vsebino: Krajevna skupnost Razkrižje GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 27. marca 1983 o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Razkrižje za sofinanciranje izgradnje skupnega vodovoda, asfaltiranja krajevnih cest, vzdrževanje krajevnih cest in drugih komunalnih objektov ter naprav skupne rabe in funkcionalne dejavnosti krajevne skupnosti, za obdobje petih let od L 5.'1983 do 30. 4. 1988, ki bo znašhl: a) v denarju: — 30 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, — 10 % iz katastrskega dohodka, — 3 % iz osebnih dohodkov obrtnikov, — 3 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in od pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka), — 3 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini, b) v delu: — za lastnike traktorjev z do 2 ha zemljišč 3 prevoze gramoza na krajevne ceste letno, — za lastnike traktorjev z nad 2 ha zemljišč 5 prevozov gramoza na krajevne ceste letno. — en delovni dan letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo do 2 ha zemljišč, — dva delovna dneva letno prispevajo gospodarji gospodarstev, ki imajo nad 2 ha zemljišč. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti: — en prevoz gramoza 300,00 din, — en delovni dan 500,00 din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost neizpolnjenega samoprispevka v delu. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. STRAN 20 VESTNIK, 3. MARCA 1983 G V. % 1 t M „ZA” „?UOTV’ Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA”, te se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo ,,PROTI”, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 8. člen Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka sprejme skupščina krajevne skupnosti Razkrižje na osnovi izida referenduma in se objavi na enak način kot sklep o razpisu refernduma. 9. člen Sredstva za razpis in izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Razkrižje. 10. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 9-1/83 Razkrižje, dne 22. 2. 1983 Predsednik skupščine KS Razkrižje Jan ko ROŽMARlC, 1. r. 44 Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73), 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 23/77) in 31. člena Statuta Krajevne skupnosti Polana, je skupščina krajevne skupnosti Polana, na seji dne 19. 2. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za naselje BREZOVICA krajevne skupnosti POLANA. 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka za asfaltno prevleko in asfaltiranje vaške poti do pokopališča,, vzdrževanje komunalnih objektov in popravila 'vaških poti ter funkcionalnih izdatkov za izvajanje referendumskega programa. Za uresničitev tega programa je potrebno 1.950.000,00 din, višina sredstev, ki bi se zbrala s. samoprispevkom pa znaša 1.824.000,00 din. 2. člen' Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od L maja 1983 do 31. aprila 1988. 3. člen Referendum bo v nedeljo 27. marca 1983 od 7. do 19. ure v gasilsko-vaškem domu v Brezovici. Za izvedbo referenduma je pristojen odbor ža izvedbo referenduma, ki ga imenuje skupščina Krajevne skupnosti Polana. 4. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik ter občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. 5. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, katera vsebuje naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST POLANA Velika Polana, dne 19. 2. 1983 GLASOVNICA Za referendum, dne 27. marca 1983 o uvedbi samoprispevka v naselju Brezovica za asfaltiranje vaške poti do pokopališča, asfaltne prevleke na že obstoječem asfaltu, vzdrževanje komunalnih objektov, popravilo'vaških poti in funkcionalnih izdatkov za izvajanje referendumskega programa. Samoprispevek znaša: Za obdobje petih let: 1. 2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih ljudi in občanov, Z. 10 % katasterskega dohodka, 3. 1 % od pokojnin, 4. za vsako leto 2.000,00 din vsak gospodar gospodarstva, 5. za vsako leto 1.200,00 din začasno zaposleni v tujini. 6. za vsako leto 600,00 din za vsak osebni avtomobil in traktor, ne glede, če se nahaja v gospodarstvu večje število. Samoprispevka so oproščeni upravičenci, ki so našteti v prvem odstavku 10. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73). 2-x” ..VWXV’ No\\\ec \zpo\m glasovnico tako, da obkroži besedo ,,7. A” , ce soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo .TROTI”, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 6. člen Samoprispevka so oproščeni upravičenci, ki so našteti v prvem odstavku 10. člena Zakona o samoprispevku. 7. člen Samoprispevek od osebnega dohodka se obračunava ob vsakem izplačilu, samoprispevek iz dohodka od kmetijstva obračunava in odteguje pristojen občinski upravni organ, samoprispevek od zaposlenih v tujini in v delu pa obračunava krajevna skupnost, . ki vsakega'zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti. 8. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu krajevne skupnosti in razporejala po referendumskem programu. 9. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Polana. 10. člen Ta sklep začne veljati 8 (osmi) dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 2-14/1983 Velika Polana, dne 19. 2. 1983 Predsednik skupščine KS Polana: TIVADAR Jože, 1. r. 45 Na nodlaei 2.- člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73), 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 23/77) in 31. člena Statuta krajevne skupnosti Odranci, je skupščina krajevne skupnosti Odranci, na s seji dne 20. 2. 1983 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za naselje krajevne skupnosti Odranci. L člen Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje prizidka k osnovni šoli in telesnokulturnih objektov, ureditev pločnikov ob regionalni cesti, ureditev komunalnih naprav, za dokončanje prizidka in adaptacijo vaškega doma ter za funkcionalne izdatke za izvajanje referendumskega programa. Za uresničitev tega programa razvoja je potrebno 9.250.000.— din, višina sredstev, ki bi se zbrala s samoprispevkom pa znaša 7.750.000.— din. 2. člen Samoprispevek se uvede za obdobje petih let od L maja 1983 do 30. aprila 1988 leta. Pavšalni znesek za dobo dveh let, 1983 in 1984 leto, pa je dolžan plačati gospodar gospodarstva najkasneje do 31. decembra v posameznem letu. 3. člen • Referendum bo v nedeljo, dne 20. marca 1983 od 7 do 19 ure v dvorani vaškega doma v Odrancih. Za izvedbo referenduma je pristojen odbor, ki ga za to imenuje skupščina krajevne skupnosti. 4. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik ter občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. 5. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, katera vsebuje naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST ODRANCI 20.'2. 1983 GLASOVNICA Za referendum, dne 20. 3. 1983 o uvedbi samoprispevka v naselju Odranci za sofinanciranje prizidka k osnovni šoli in telesnokulturnih objektov, ureditev pločnikov ob regionalni cesti, ureditev komunalnih naprav, za dokončanje prizidka in adaptacijo vaškega doma ter za funkcionalne izdatke za izvajanje referendumskega programa. Samoprispevek znaša: 1) ža dobo petih let: a) 2,5 Vo od neto osebnih dohodkov zaposlenih ljudi in občanov b) . 12 % od katasterskega dohodka c) 12 % od dohodka obrtnikov d) 1 % od pokojnin in e) 2.000,00 din letno delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče v KS Odranci , ’ . 2) za dobo dveh let; 1983 in 1984 leto: začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče v KS Odranci 2) za dobo dveh let; 1983 in 1984 leto:. .— za vsako leto pavšalni znesek 1.000,00 din — vsak gospodar gospodarstva. “ Samoprispevka so oproščeni upravičenci, ki so našteti v prvem odstavku 10. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, štev. 3/73). . . GLASUJEM „ZA” • ,,PROTI” Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA”, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo ,,PROTI”, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 6. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Odranci. 7. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. , Številka: 011/83 Odranci, 20. 2. 1983 Predsednik skupščine KS Odranci s Štefan SMEJ 46 POPRAVEK seklepa o razpisu referenduma za uvedbo »samoprispevka v denarju in delu za del območja KS Tišina, naselje Petanjci, ki je bil objavljen v Uradnih objavah pomurskih občin št. 29/82 z dne 18. . 11.1982. Dosedanji 1. in 2. člen se črtata, tako, da se 1 člen pravilno glasi: 1. člen - *, Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka v denarj u in delu za del območja krajevne skupnosti Tišina — naselje Petanjci, ki bo dne 5.12. 1982 na običajnem glasovalnem mestu v naselju Petanjnci od 7.00 do 19.00 ure. Novi 2. člen se glasi: 2. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo predvidoma znašala 3.864.000 dinarjev in se bodo uporabila za: a) za ureditev vodovodnega zajetja z dograditvijo črpališča b) za ureditev avtobusnih postajališč č) za dozidavo prizidka k vaško-gasilskemu domu d) za ostalo komunalno dejavnost Novi 3. člen se glasi: 3. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1983 do 31. decembra 1987. Novi 4. člen se glasi: 4. člen ' Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na delu območja krajevne skupnosti Tišina, naselje Petanjci in sicer: 2 % od neto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov, 2 % od čistega dohodka občani, ki samostojno opravljajo obrtne ali druge gospodarske in negospodarske dejavnosti, ter intelektualne storitve. — 300,00 din letno od vsakega hektarja obdelovalne površine občani — zavezanci od dohodka od kmetijske dejavnosti, 2 % od povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji mesečno občani zaposleni v tujini. v V delovni obveznosti: zavezanci samoprispevka v delu so občani — nosilci gospodinjstva, ki opravijo letno po tri delovne dni. Nadomestilo za delovni dan. ki traja 8 ur. znaša 200,00 dinarjev. Novi 5. člen se glasi: 5. člen- Glede oprostitve samoprispevka se uporabljajo določila 10. plena zakona o samoprispevku. Dosedanji 3. in 4. člen postaneta 6. člen, ki se pravilno glasi: ' 6. člefi Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju krajevne skupnosti Tišina in zaposleni občani; ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu. Volilci glasujejo neposredno in tajno z.glasovnico, ki ima naslednje besedilo: besedilo glasovalnice ostane nespremenjeno. ' Dosedanji 5., 6., 7., 8., 9. člen postanejo 7., 8„ 9.. 10., in 11. člen. Dosedanji 10. člen postane 12. člen in se pravilno glasi: 12. člen Ta/Hep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskm občin. Tišina, dne 21.2. 1983 Predsednik sveta KS: FLEGAR Alojz 1. r. ' 47 Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. .16/67., 27/72 in 8/78) ter 270. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je izvršni svet skupščine občine G. Radgona na svoji seji dne .14/2-1983 sprejel ; SKLEP o.javni razgrnitvi osnutka o začasnih mejah in načinov urbanističnega urejanja mesta G. Radgona in primestnih naselij (do sprejetja urbanističnega načrta) 1. Javno se razgrne osnutek o začasnih mejah in načinov urbanističnega urejanja mesta G. Radgona in primestnih naselij (do sprejetja urbanističnega načrta), ki ga..je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti. n Osnu.tek začasnih meja in načinov udejanja mesta G. Radgona in primestna naselja zajema naslednja naselja: — mesto G. Radgona • — naselje Hercegovščak — naselje Črešnj evci — naselje Lomanoši — naselje Police—jug — naselje Police —- sever in Norički vrh . — naselje Mele ; — naselje Podgrad III. Osnutek začasnih meja in/ načinov urejanja mesta G. Radgona in primestna naselja bo razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti G. Radgona. v . Osnutek bo razgrnjen 30 dni od objave v Uradnih objavah občin Pomurja. , V času razgrnitve lahko dajo občani, delovne in druge organizacije pripombe in predloge oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G. Radgona, Zavodu za ekonomiko in urbanizem M. Sobota ali jih vpišejo v knjigo na mestu razgrnitve. Številka: 350-4/82-10 G. Radgona, dne 14/2-1983 • PREDSEDNICA izvršnega sveta Dana SUKIČ Radijski in televizijski spored od 4. do 1 O. marca PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK 7 TOREK SREDA 7 ČETR RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA • RADIO MURSKA SOBOTA 17.00 — Aktualno v petek, 4. marca, 18.00 — Čestitke ob dnevu žena, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdavi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.55 TV v šoli; TV koledar. Angleščina. Odmor. Povej mi povej; Cvet Odisej pri Fejakih. Poročila. 10.35 TV v. šoli: Zgodovina. Ri; sanka. Iz naših krajev. Mali program. Risanka. Izobraževalna reportaža. Zadnje minute (do 12.30), 17.25 Poročila. 17.30 Jazz na ekranu: Mingus Dynasty H-17.55 Arabela češkoslovaška otroška nadaljevanka. 18.25 Obzornik. 18.40 Pred izbiro poklica; Poklici v poljedelstvu in živinoreji. 0.10 Risanka. 19.20 Cik cak, 19124 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Novi Sad: Izbor Jugoslovanske popevke za veliko nagrado evrovi-žije. prenos. 21.30 Zrcalo ledna. 21.50 Canov konec, ameriški film. 23.10 Poročila • Uddajntkt 11. TV mreže; 17.25 TV dnevnik. 17.45 Plavica. otroška oddaja. 18.15 Alkoholizem — bole-?en številka 3, 18.45 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20,00 SP v hokeju na ledu (C skupina) mladinci ~ lugoslavija;Belgija (slov. k«m.) (do 22.15) ^Zagreb 8.5$ '7.40VpOli' lč.30 TV v 18 '18Pu^ila' 17'45 18 is ^nika 5 J- koledar, san? ^^ualn °bč'n R'ieke-z^a’ ’5.30 nStl' 19-15 Ri-21 30rnPesmi ieFlik' 2O'°° 15 Poročila. 9.00 Julranjaporočila.9.05 W v šoli. 10.30 Angel z harfo (ti'm) 12.05 Veselje z zabavo. 12.15 Zadnji valček na Dunaju. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Halo Spencer, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. '9.30 Cas v.sliki. 20.15 Derrick. 21.15 Modna revija. 22.20 Av-slrijski kviz, 21.10 Šport. 22.20 Kočni studio DRUGI PROGRAM 17.30Vedno ta TV. 18.00 Ga-terija, Brez nagobčnika. '9.30 Cas v sliki. 20.15 Divje i\-vali.2l .00Znanost.21.15 Modna 'evija, 21.20 Politika v petek z 10 Pmd 10. 22.20 Luč na koncu sveta (film) ARSKA -.uo in \3, AS Šolska TV. 1609 nadaljevanka. 17 29 Bik so naši gostje. 17.45 5 minul meleorologjje. n .55 N avzkrižno VP^ašanje. \S30Tovarnapapirja Diosgor. reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 PetrocelVi. serijska kriminalka. 1045 Ideje. 6 čel. 21.05 TV dnevnik. 22.15 Kako postati Švicar, filmska satira. .'IVO u Mmern A 1 '•L’U O71'°5 TVDOdi Enn.A Ondaj? ?la' IR no kovice ?^°Passi. ° J7' 0 Tv '9-00 I oddaja 'Pr'hsk - 17.00 — Aktualno v soboto, 5. marca, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 8.00 Poročila. 8.05 Zverinice iz Rezije: Grdina pod grmom. 8.25 Ciciban, dober dan: Naredimo oblak, 8.40 Mali odred otroška nanizanka TV Skopje, 9.10 Ara-' . bela, češkoslovaška otroška nadaljevanka. 9.40 Pisani svet: Cirkus, 10.10 Vesolje: Življenja zvezd. 11.10 Varnost v letalskem prometu: Strah pred letenjem. 11.40 Naši olimpijci: Smučarski skakalci. 12.30 Kulturne, diagonale: Pariz — I. oddaja. 13.15 Poročila (do 13.20). P.I v nogometu Vojvodi-na:Olimpija, prenos v odmoru .... 16.50 Poročila 16.55 PJ v košarki, v odmoru .... 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Naše 22. Srečanje, 21.30 Nočni kino: Molk, ameriški film. 22.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Otroška predstava, 17.55 Človek sam. TV nadaljevanka. 19.00 Skadarlijski večeri — narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 TV kaseta: Gabi Novak. 20.30 Poezija: Adam Puslojič, 21.05 Poročila, 21.10 Beti ni sama, feljton, 21.40 Športna sobota. 22.00 Mogočno morje, dokumentarna serija (do 22.45), TV ZAGREB 8,55 TV v šoli. 14.25 Sedem TV dni. 14.55 Nogomet: Vojvodina—Olimpija. 16.50 Poročila. 16.55 TV koledar. 17.05 Peter Veliki. 18.05 Mali koncert. 18.30 To je to. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Scherlock Holmes in Jack Razparač (film). 21.45 Dnevnik. 22.00 Vikend program. TV AVSTRIJA 14.30 Zadnji Jakob (film). 16.00 Iz. parlamenta. 17.00 Gradbišče. 17.30 Bakle iz Ognjene dežele. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V. soboto zvečer. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki., 20.15 Kakšen cirkus 21.50 Šport. DRUGI PROGRAM 14.50 Politika v petek. .15.45 Erika Pluhar. 16.40 O življenju. 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče?. 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 Šport. 19.00 Filmske novosti. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Tihi ocean (film). 21.45 Religija. 21.50 Na sledi orla (film). 23.25 Da ne pozabim .. . 23.55 Sto umetnin TV MADŽARSKA 8.45 Za otroke. 14.35 Berba iger. 15.05 Mladiči. 15.15 Rehabilitacija. 15.45 Mladost Karla Marxa. 16.40 Risanje. 2. del. 17.05 Pokrajine, mesta, ljudje. 17.55 Madžarska pusta. 18.15 Peščena ura. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Cornevillski zvonovi, opereta. 21.40 Risanke. 21.55 Starešine. vojaki; madžarsko-sovjet-ski film. 23.20 TV dnevnik. ; TV KOPER 17.15 Z nami pred kamero — Oddaja” v živo — vodi Ennio Opassi. 17.20 TVD novice. 17.25 Nogomet: Novi Sad: Vojvodina—Olimpija. Jugoslovansko prvenstvo. 19.00 Serijski film. 19.30 TVD Stičišče. 20.15 Mladi, policaji — serijski film. 21.15 TV D danes. 21.30 Volkovi — TV drama. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska rubrika, humoristično satirična priloga) 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdavi, Vključitev 16.00 osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 9.20 Poročila. 9.25 Živžav, otroška matineja. 10.10 P. Turrini-W. Pevny: Alpska saga, 1. del avstrijske nadaljevanke. 11.40 625, oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do' 13.05). 15.15 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper. 16.05 Poročila. 16.10 Prepoznavanje, ameriški film. 17.35 Naš kraj: Za-vratpe. 17.50 Športna poročila. 18.05 Vera Misita, dokumentarna oddaja TV Zagreb. 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 R. Marinkovič-A. Vrdoljak: Kiklop, nadaljevanje in konec.' 21.00 Športni pregled. 21.30 Izviri: Človek, 1. del. dokumentarne serije TV Zagreb. 21.50 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00). 15.00 EP v. hitrostnem drsanju (mladinci), posnetek iz Sarajeva. 16.15 PJ v roko- metu stika, 17.30 nju Medveščak: Metalopla-prenos; v odmoru . . . EP v hitrostnem drsa-(mladinci), posnetek. 18.30 TV esej. 19.15 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zagrebški sejem jazza ’82. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.05 Agatha Christie, TV nadaljevanka (do 22.05) TV ZAGREB 10.30 V nedeljo dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Jugoslavija dober dan. 13.30 Kruh skozi stoletja. 14.25 Moslavbut. 15.00 Čas fresk. 15.30Svet Jerry Lewisa in Deana Martina (film). 17.10 Od daleč — od blizu. 18.55 Risanka. 19.30 Dnev- 20.00 Kiklop. 21.00 nik. Športni pregled. 21.30 Morje, ljudje,- obale. 22.00 Dnevnik. TV AVSTRIJA 1 LOČ ORF stereo-koncert. 12,05 Vedno ta TV. 15.20 To ljubijo ženske (film). 16.45 Toby in Tobias. 17.15 Mojster Eder. 17.40 Čeladek. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Družinski magacin. 1-9.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Francis Drake (film). 21.50 Šport • TV MADŽARSKA 8.05 Šola za vsakogar. 8.40 Za otroke. 14.20 Risanka. 14.50 Dekle, kije ukradla Eifflovstolp. ameriški film. 16.40 Nedeljska glasba. 17.35 Priporočamo naše sporede. 18.00 Delta. 19.00 Teden: aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Kandidat, ameriški film. 21.50 Družabna igra. (Dvoranska atletika na II. pr. ob 14.55) TV KOPER 17.00 Z nami pred kamero — — Oddaja v živo — vodi Ennio Opassi. 17.05 Sidney — dokumentarna oddaja iz serije Mesta. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 Stičišče — tednik TV dnevnika. 20.15 V puščavi in goščavi — celovečerni film — Igrajo: Monika Roška. Tomasz Medrak — Režija: Wladislav Slesicki. 21.55 Sedem dni. 22.10Glasbeni nokturno. 17.00 — Aktualno v po-nedeljekt7. marca (šport) 18.00 — Čestitke ob dnevu žena, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 —Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar, Kultura govora, Makedonšči-na, Odmor, Povej mi, povej: Dom; Marjan Matkovič, Poročila. 10.35 TV v šoli: Jovan Jovanovič Zmaj, Risanka, Kras in človek, Šola, Risanka, Alice v čudežni deželi, Na konicah prstov (do 12.30). 17.20 Poročila. 17.25 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje. 18.55 Sodobna medicina: Za zdravega srečnega otroka. 18.25 Obzornik. 18.45 Zdravo, mladi. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Vreme. 20.12 Propagandna oddaja. 20.15 Dane Zajc: Mlada Breda, predstava SNG Drama Ljubljana. 21.40 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Baš Čelik, lutkovna serija. 18.00 Igračkanja, lutkovna serija. 18.15 Jaz znam bolje, izobraževalna oddaja. 18.45 Glasbena oddaja. 19.00 Tele-sport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost: Dr. Boris Sikošck o potresih. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05 Bolnišnica na konci, mesta, češkoslovaška nadaljevanka. 22.00 Zabavno glasbena1 oddaja (do 22.30). TV ZAGREB 8.35 TV v šoli. 16.40 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Baš-čelik — lutke. 18:15 Igračkanje. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Karlovca. 18.45 Zdravo mladi. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Ifigenija na Avlidi (drama). 21.15 Izbrani trenutek. 21.20 Argumenti. 21.50 En avtor, en film. TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 To ljubijo ženske (film). 11.55 Risanka. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Opoldanska redakcijaj 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Dobro glej. 17.30 Luna, luna. luna. 17.55 Spanček Zaspanček. 18,00 Ljudje in živali. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 šport v ponedeljek. 21.10 Nero Wolfe. 21.55 Večerni šport. /O ljubljanska banka Pomurska banka DRUGI PROGRAM 18.00 Znanost danes. 18.30 Proti vetru. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Živinozdravnikove Zgodbe. 21.10 Schilling. 21.50 10 pred 10. 22.20 Deklica' Rosemarie (film) TV MADŽARSKA 7. MARCA - PONEDELJEK: NI SPOREDA TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Pino Trani. 17.05 IVD novice. 17.10 TV šola. 17.50 Film — ponovitev. 19.30 TVD stičišče. 20.15 Inšpektor Bluey — serijski film. 21.00 Italija z neba — dokumentarna oddaja. 21.45 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.55 TVD danes. 22.10 The Collaborators — serijski film. 23.00 Lepotna kirurgija — Doktor rad bi bil lepši. 17.00 — Aktualno v torek, 8. marca, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Iz domačega glasbenega arhiva, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.05 TV v šoli: TV koledar, Zagreb, Odmor, Dnevnik 10, Latinska Amerika, Poročila. 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, J. Steinbeck, Govori Nenad Stekič, Risanka, Poklic — glasbenik: Dirigent, Zadnje minute (do 12.30). 16.30 Šolska TV: Poklici v železniškem gospodarstvu, Kako nastanejo zemljepisne karte, Generator. 17.30 Poročila. 17.35 Zverinice iz Rezije: Volk išče drva v Črnem potoku. 17.55 Od vsakega jutra raste dan: Ženski zbor iz Gabrovke. 18.25 Notranjski obzornik. 18.40 Pomorščakova žena, jugoslovanski kratki film. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24. TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Vreme. 20.12 Propagandna oddaja. 20.15 Mladost Karla Marxa, vzhodnonemška nadaljevanka. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Kdo so Dcboltovi, 2. del ameriške dok. oddaje. 21.55 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju. 18.15 Življenje knjige. 18.45 Telestart ’82, zabavno glasbena oddaja (za JRT 1). 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Revolucija, ki teče: Neretva, dokumentarna serija. 21.35 Zagrebška panorama. 21.50Ali sc med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Ljubljana o kulturi (do 22.35). TV ZAGREB 9.05 TV v šoli. 16.40 TV v šoli. 17.40 Poročjla. 17.45 Kaj otroci vedo o domačiji. 18.15 T.V koledar. 18.25 Kronika občin Osijeka. 18.45 Telestart 82. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Skupno. 20.50 Šitina poroka (film). 22.25 Dnevnik. TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila. 9.05TV v šoli. 10.30 Dan delfina (film). ,12.10 Šport v ponedeljek. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Tudi hec mora bili. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Dick Turpin. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Argumenti. 21.30 Nori film (film). DRUGI PROGRAM 17.45 TV v šoli. 18.00 Usmeritev. 18.30 Proti vetru. !9.30Čas v sliki. 20.15 Uganite moj poklic. 21.00 Pisarniške zgodbe. 21.05 Dallas. 21.50 Pred 10.22.20 Klub TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA I TV MADŽARSKA 8.05 in 13.40 Šolska TV, 15.55 Čez petdeset; gerontološki program. 16.15 Proti epidemijam. 16.45 Sah mat. 17.10 Glasbeni kaleidoskop. 17.45 O vsakdanu. 18.15 Dekleta na traktorju. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Linija One-din. 10. del nadaljevanke. 20.50 Studio 83. 21.50 Tveganje, sve-tovnogospodarski . magazin. 22.20 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Vidoete-leks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Pino Trani. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Mladi policaji — serijski film. 19.00 Obzorja. 19.30 TVD Stičišče6 20.15 Bežnost — celovečerni film — Igrajo: Margarethe Von Trotta. Friedhelm Prock — Režija: Volker Schlondorff. 21.45 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 22.00 TVD — danes. 22.15 Serijski film. 17.00 Aktualno v sredo, 9. marca, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.05 TV v šoli: TV koledar. Odmor, Labod. Slava Ogri-/ovič, Poročila. 10.35 TV v šoli: Oceani — izvor življenja, Risanka, Kocka, kockica, Prizori iz življenja. Risanka, Šola nogometa, Vcdc-ži-nevedneži (do 12.30) 17.35 Poročila. 17.40 Ciciban, dober dan: Dežela cvetličnih lončkov. 17.55 Prijatelji glasbe, oddaja TV Zagreb. 18.25 Dolenjski obzornik. 18.40 Mozaik kratkega filma: Stvar koncentracije, švedski film. 19.05 Risanka. 19.20Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 20.10 Vreme. 20.12 Propagandna oddaja. 20.15 Film tedna:. Igralci, poljski film. 22.10 Kulturne diagonale. 22.55 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Gusarji kapitana Kuka, lutkovna serija. 18.15 Nasveti strokovnjakov: Dojenčkova prehrana. 18.45 Prijatelji glasbe. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Helsinki: SP v umetnostnem drsanju — pari prosto, vključitev v prenos. 22.30 TV dnevnik, (do 22.50). TV ZAGREB - 9.25 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Gusarji kapitana Kljuke. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Gospiča. 18.45 Prijatelji glasbe. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 SP v umetnostnem drsanju. 22.30 Dnevnik. TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Sanjal sem o tebi (film). 11.45 Argumenti. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Lutke. 17.30 Čebelica Maja. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Policijska postaja 1. 18.30 Družinski magacin. 19,00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v slikil 20.15 Povej mi. kje te boli?, (film). 21.45 Šport /O ljubljanska banka Pomurska banka DRUG1PROGRAM 18.00 Dežela in ljudje. 18.30 Proti vetru, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kavarna Central. 21.50 10 pred 10. 22.20 Morje izgubljenega časa (film), 8.05 Šolska TV. 9.45 Ponovitve: Delta. Družina Hamr. Glasbeni f. 16.00 Kontinent v plamenih. dok. film. 17.45 Svet jezika. 1835 Naš vrt. naše dvorišče, reportaže. .19.30 TV dnevnik. 20.00 Živalska olimpijada, angleški kratek film. 21.00 Umetnina tedna. L. Mednyanszky: V Srbiji. 21.05 SP v umetnostnem drsanju. 22.10 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. Videoteleks. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Pino Trani. 17.05 TVDnovice. 17. lOTVšola. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD Stičišče. 20.15 Toronto — dokumentarna oddaja iz serije Mesta. 21.15 Turistični vodič — V sodelovanju, s Kompasom Jugoslavija. 21.25 Inšpektor Bluey — serijski film. 22.30 Umetnostno' drsanje: Helsinki — svetovno prvenstvo — pari. 17.00 — Aktualno v četrtek, 10. marca, (kultura), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdavi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.05 TV v šoli: TV koledar, S Soncem iz oči v oči. Odmor, Geometrija, Poročila. 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Poročila, Risanka, Poklic — gasilec, Zadnje minute (do 12.25). 16.20 Šolska TV: Poklici vže-' lezniškem gospodarstvu. Kako nastanejo zemljepisne karte. Generator. 17.20 Poročila. 17.25 Vesolje: Na robu več- nosu, serija. poljudnoznanstvena 18.25 Ljubljanski obzornik. 18.40 Na sedmi stezi. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. I9.26 Zrno do zrna. 19.30 TV in radio nocoj. 20.10 Vreme. 20.12 Propagandna oddaja. 20.15 Tednik. 21.15 Zvoki godal: Kvarteti po Schubertu. 21.45 S poti po Indiji: Rajska dolina, dokumentarna serija. 22.15 Poročila. /© ljubljanska banka Pomurska banka Oddajniki II. TV mreže: I7.25 TV dnevnik. 17.45 Nekega poletja, otroška serija TV Skopje. 18.I5 Alpcx, izobraževalna serija., 18.45 YU rock skozi čas: Zlatko Pcja-kovič. 19.30 TV dnevnik. 20.00 S. Šnajdcr: Hrvatski Faust, predstava HNK Split. 22.40 Zagrebška panorama (do 22.55)". TV ZAGREB 9.05 TV v šoli. 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Eno leto. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Splita. 18.45 Yu' — rock skozi čas. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Panorama. 21.00 Kvizkoteka. 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Nori film (film); I L50 Leteti, 12J5 Klub seniorjev. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Minikini, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 IV kuhinja. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zločin na pošti (TV film) 21.00 Večerni šport DRUGI PROGRAM 17.45 TV v šoli. 18.00 Popotovanje po Avstriji. 18.30 Proti vetru. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Avstrija IL 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2 8.05 in 13.55 Šolska TV. 16.05 Samo za otroke. 17.(M) Hiša veselega življenja. 17.50 Telešporl. 18.20 Pedagoški forum; opis del prosvetnih delavcev.. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kot razvezan snop. TV-filmska variacija romana Gyorgya Šarkezija, 1. del. 21.15 Panorama, svelovnopoli-tični magazin zunanjepolitičnega uredništva. 22.15TV dnevnik TV KOPER 13.30 Odprta meja— Oddaja v slovenskem jeziku. Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. Videoteleks, 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Pino Trani. 17.05 TVDnovice, 17.30 TV šola. 18.00 The Collaborators — serijski film. 19.00 Glasba iz mednarodnega centra Ca’Dcl Liscio v Ravenni. 19.30 TVD Stičišče, 19.45 Lepotna kirurgija. 20.15 Visoki pritisk — glasbena oddaja. 21.15 Turistični vodič —• Oddaja v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 21.25 TVD danes, 21,40 Kdo pozna umetnost? 1983 STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 4. marec — Kazimir SOBOTA, S. marec — Janez NEDELJA, 6. marec — Danica PONEDELJEK, 7. marec — Feliciti TOREK, 8. marec — Dan žena SREDA, 9. marec — Frančiška ČETRTEK, 10. marec — Maka-nj kino „PARK” MURSKA SOBOTA 4. marca ob 15.30 uri angleški barvni mladinski film: ,,DIGBY— NAJVEČJI PES NA SVETU” ter ob 17. in 19. uri angleški barvni kinemaskopski film: „VZPON IN PADEC IDI AMINA”; 6. marca ob 15. uri angleški barvni mladinski film:,,DIGBY — NAJVeČJI PES NA SVETU” ter ob 17. in 19. uri angleški barvni kinemaskopski film: „VZPON IN PADEC IDI AMINA”; 7. in 8. marca ob 17. in 19. uri ameriški barvni vistavisionski film: „VSI SMO BILI HIPIJI”; 9. in 10. marca ob 17. in 19. uri ameriški barvni vistavisionski film: ,,NOČNE IGRE”. LENDAVA 4. marca ob 19. uri ameriški film: ,,RDEČI”; 5. marca ob 17. uri francoski film: „INŠPEKTOR NERODA”; in ob 19. uri ameriški film: „RDEČI”; 6. marca., ob 15. uri francoski film: ,,INŠPEKTOR NERODA” ter ob 17. in 19.30. uri ameriški film: ,,TELESNA STRAST”; 7. marca ob 19.30. uri francoski film: ..INŠPEKTOR NERODA”; 10. marca ob 17. in 20. uri ameriški film: „VRATA RAJA”. LJUTOMER 5. marca ob 19.30 uri ter 6. marca ob 17.15 in 19.30 uri ameriški film: ,,ZADNJI STREL”. ČRENŠOVCI 4. marca italijanski barvni film: ..NASTAVI DRUGO LICE”; 5. in 6. marca ameriški barvni film: ..VELIKI IZZIV”; 10. in 11. marca ameriški barvni film: „DVA SUPER POLICISTA”. GORNJA RADGONA 4. marca ob 17. in 19. uri hong-kongški film: ,,ČUDNI MOJSTER KUNGFUA”; 5. marca ob 19. uri švedski film: ..MORAM VPRAŠATI MAMO”; 6. marca ob 17. uri ameriški film: ,,BEG IZ ALCATRAZA” in ob 19. uri švedski film: ,,MORAM VPRAŠATI MAMO”; ogled filma otrokom ni dovoljen. 9. in 10. marca ob 19. uri danski film: ..MORNARJI V POSTELJI”; ogled filma otrokom ni dovoljen. prodam OSEBNI AVTOMOBIL AUSTIN 1300, dobro ohranjen, registriran do konca leta 1983, prodam. Miran Ferš, Lomanoše 36, p. G. Radgona. M-OP NOVO MOTORNO ŽAGO PRODAM. Stake Srša, Banovci 1, p. Veržej. In-74 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s priključki, prodam. Janko Nemec, Salinci 1, p. Križevci pri Ljutomeru. In-75 ZASTAVO 750 M, letnik 1975, prodam. Dušan Kermek, Safarsko 5/A, p. Ljutomer. In-76 ENOOSNO PRIKOLICO, 3 t, prodam. Elemir Ozvatič, Berkovci 29, p. Prosenjakovci. M-679 vwfcteparstvo — avtoličar ravnalna miza — komora zaščita vozil - vlečna služba KOMBINIRANO VOZILO Z-435 K, iclo proizvodnje 1978, registrirano do maja 1983, v voznem stanju, prodam. Avgust. Kranjc, Radoslave! 13/A, p. Bučkovci. In-79 DVIŽNA GARAŽNA VRATA, JEKLENE KONSTRUKCIJE, PRODAM. Gjerkeš, Trnje 48/C, p. Črenšovci. M-669 PRIKOLICO ZA ŽIVINO, novo, prodam. Ignac Ciglar, Gornja Bistrica 15Q, p. Črenšovci. M-672 TELEVIZOR MINI GRAND RIZ (46 cm), malo rabljen, poceni prodam. Uršič, Mladinska?. M-674 ZASTAVO 101 PRODAM. Skakovci 58. p. Cankova. STREŠNE PLOŠČE, 8-valne, s slemenjaki, 140 kom., prodam. Lipovci 113. M-677 ZASTAVO 101, letnik 1973, ugodno prodam. Jože Recek, Dolnji Slaveči 48/A, telefon do 14. ure: 78-620. Cena 40.000 din. M-677 Športni voziček za DVOJČKE, dobro ohranjen, prodam. Pokličite po telefonu (069) 74-950 od 11. do 15. ure. M-680 MOPED 14 TLS (štiri prestave), registriran in malo rabljen prodam. Naslov v upravi lista. M-681 KRAVO, devet mesecev brejo, staro šest let, prodam. Nemčavci 35/A. M-682 TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA PRODAM. Milan Osterc, Veržej 77. M-683 GOZD V PRESIKI (43 arov) prodam. Pristava 13, p. Ljutomer. M-684 CIMBALE (stare nad 100 let), v dobrem stanju, prodam. Josip Topolnjak, Marka Oreško-viča 27, 42305 Nedelišče, telefon 042 831-246. M-685 SVINJO, brejo tri mesece, prodam. Gaberje 135, p. Lendava. M-688 ZDOMCI! DOGRAJENO vinsko klet, kompletno opremljeno z mladim vinogradom in sadovnjakom na Vaneči prodam. Naslov v upravi lista. M-689 VINOGRAD V LENDAVI (cca 7 arov), primeren za gradnjo kleti, prodam. Vprašati v Turnišču 244. M-690 FIAT 750, registriran, prodam. Bobič, Križevci 156 v Prekmurju. M-691 PRAŠIČA ZA ZAKOL (do 100 kg), prodam. Krog 74. M-693 MALE, PUJSKE PRODAM. Šala-menci 1, p. Puconci. M-694 SVINJI ZA ZAKOL (150 kg), prodam. Strajnšak, Črešnjevci 11, p. G. Radgona. M-504 PAR T R I S 1S TE MS K I H ZVOČNIKOV METZ 4603, 80 W, sin. 120 W, glasbene 48-22000 HZ, prodam. Evgen Fajhtinger, Stefana Kovača 5, Murska Sobota. M-695 ZIMSKE GUME 155, 15-colne, malo rabljene in peugeot 404 prodam za rezervne dele. Kerec, Otovci 13, p. Mačkovci. M-696 -STEREO GRAMOFON SHARP RP 10 in stereo ojačevalec 2 x 45 W šin., prodam. Branko Horvat, Temlinova 5, M. Sobota. M-698 MOTORNO KOLO MZ, letnik 1980, prodam. Naslov v upravi lista. M-699 GOZD V KOVAČEVCIH (iglasti), prodam. Emilija Roudi, Kovačevci 19/A, p. Grad. M-702 KOSILNICO BCS z obračalnikom prodam. Milan Kralj, Lutverci 26, p. Apače. M-703 WARTBURG, dobro ohranjen, star dve leti, prodam. Hotiza 170. M-705. TELICO, brejo šest mesecev, prodam. Rankovci 49, p. Tišina. M-707 OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Odranci 194. Ogled po 16. uri. M-708 PUH^LNIK ZA SENO TAJFUN NA TRAKTORSKI POGON PRODAM. Franc Flegar, Bakovci, Mladinska 62. M-709 NOVE GUME s platišči za škodo 100 in druge dele ter brusilni stroj FLEKS, nov, prodam. Hodoš 76. TRI KRAVE PRODAM. Marija Žižek, Gančani 102. M-713 ELEKTRIČNO KITARO IBANEZ, kopija GIBSON — SG in pedal WAH-WAH, FUZZ ZNAMKE ROLAND prodam. Roman Kovačevič, Stara ulica I, Murska Sobota, telefon 23-141. NM-714 LOVSKO RISANICO (8 x 57) in strelni daljnogled (6 x 40) prodam. Franc Kosi, Veržej 212. In-86 KONJA PRODAM. Milan Čurman, Serdica 67, p. Rogašovci. M-715 KITARO MELODIJA, staro eno leto, 6 strun, prodam. Cena 4000 din. Trnje 25. M-7I7 BUČNO OLJE PRODAM. Lendavska 19/A, stanovanje št. 18, M. Sobota. M-719 GOZD, star tri leta, prodam. Bratonci 109. M-723 NOVA, visokoprillična hiša (9,20 x 8,85 m), voda, trifazni tok, centralno ogrevanje, s takoj vseljivim enodružinskim stanovanjem in garažo, ugodno naprodaj. Hiša z ograjenim vrtom (1000 kv. m) je 100 m od asfaltne ceste pri Gornji Radgoni v obmejnem pasu. Točnciše informacije dobite po telefonu št. (089) 786-784 BDR in iz. Jugoslavije (994-989) 78 67 84. Klicati od 19. do 21. ure. M-725 TRTDEENE BRANE ZA TRAKTOR PRODAM. Polana 25, p. Puconci. M-727 ZASTAVO 750, registrirano do 2. 2. 1984, prodam. Rakičan, Panonska 34. M-728 ZASTAVO 101 KONFORT PRODAM. Recek, Sodišinci 45, p. Tišina. M-729 Škodo ho r, letnik 1974, registrirano do marca 1984, prodam. Krašči 25, p. Cankova. M-730 FIAT 750 PRODAM PO DELIH, Krašči 14, p: Cankova. M-731 MERCEDES 1418, registriran, prodam ali menjam za novejši poltovorni avto. Komunalno urejeno parcelo, primerno za vikend, prodam. Naslov v upravi lista. M-732 ZAPOROŽEC, letnik 1976, v voznem stanju, neregistriran, nujno prodam. Zrim, Dolič 12, p. Kuzma. Cena 15.000 din. M-733 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 15 arov zemlje blizu Murske Sobote prodam. Naslov v upravi lista. M-734 ČZ JAWA 350, prevoženih 14.000 km, naprodaj. Cena 25.000 din. Stefan Svetec, Šalovci 88. M-739 OKROGEL LES, dolžina 4—6,5 m, in 5 topolov,' debeline 50 (za podreti), jesen in hrast prodam. Blaž Lutar, Beltinci, Mladinska 12. M-738 PREDNJI DESNI BLATNIK ZA ŠKODO 110 PRODAM. Bencik, Krog 59/A. M-741 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN PRIBLIŽNO 2 ha ZEMLJE (lep sadovnjak, njive in gozd) v Doliču na Goričkem prodam. Informacije pri Vendlu Šanku, Prešernova 25, Murska Sobota. Cena 500x000 din. M-742 KLASIČNE OSMUKAČE (25 kosov) za cvetni prah po 40 din prodam. Vendel Šanko, Prešernova 25, M, Sobota. M-743 Sl LAŽNI KOMBAJN FELA in KOSILNICO LAVERDA PRODAM. Krnci 17. M-745 BUČNO OLJE PRODAM. Tišina 36. M-747 ŠKODO 110 L, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Genda, Beltinci, Ravenska 81/B, telefon 71-010. M-MM STAREJŠO HIŠO z vrtom in brajdami v ljutomersko-ormoškem okolišu prodam. Ugodna cesta povezava. Franc Pučko, Hermane! 36, p. Miklavž pri Ormožu. M-748 TRAKTOR VLADIMIREC, letnik 1978, prevoženih 10.000 del. ur, prodam. Karel Bežek, Lukavci 47, p. Križevci pri Ljutomeru. M-749 KRAVO, kontrola A, brejo 9 mesecev, prodam. Pečarovci 70. M-750 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Vidonci 137. M-751 OMARO ZA DNEVNO SOBO, dolžina 3,20 m in mizo prodam. Franc Grah, Černelavci, telefon 23.-.I09. M-752 SENO PRODAM. Prosenjakovci 29. M-757 Trsne sadike laškega in renskega rizlinga, šipona, semijona, b. burgundca, črne frankinje in druge vrste vinske trte J>o 130 din ter različne sadne sadike po 120 din lahko dobite pri Jožetu Videcu, G, Mihaljeyec 38, 42306 Macinec, Medžimurje, 9 km od Štrigove, telefon 042 85-939. M-OP KRAVO, visoko brejo, dobro mlekarico, prodam. Krog 164. M-758 VOLKSWAGEN 1600, letnik 1970, registriran 8. 9. 1983 in traktor ferguson 35 prodam. Cezanjevci 17/A. In-87 LADA, letnik 1971, naprodaj. Tišina 46. M-753 ZASTAVA 101 NAPRODAJ. Mladinska 70, Bakovci. M-754 OPEL REKORD 1700 PO ZELO UGODNI CENI PRODAM. Matjaševci 11, telefon 069 78-216. M-755 GOZD UGODNO PRODAM. Središče 38, p. Prosenjakovci. M. 756 TRAKTOR STEYR 18 KS s koso prodam. Cven 28. In-88 POHIŠTVO ZA SPALNICO, v dobrem stanju, staro tri leta, prodam. Stanka Pavličič, Noršinci 28, p. Ljutomer. In-89 VISOKOTLAČNO STISKALNICO ZA SLAMO PRODAM. Gen-terovci 1. Le-84 kupim PLUG ZA TRAKTOR ZETOR, 10-colni, kupim. Ivan Petek, Sto-govci 30. p. Apače. M-670 RAZNOVRSTNE TRAKTORSKE DELE, nevozne traktorje, različne priključke in vse vrste kmetijskih strojev kupim. Ponudbe z najnižjo Ceno in letnik izdelave sporočite Janku Antoliču, Žerovinci 24, 62259 Ivanjkovci, telefon 062 714-113. M-673 ELEKTRIČNO OMARICO ZA NOVOGRADNJO in poltovorni kombi bus kupim. Jože Šinko, Rogašovci 32. M-678 ZASTAVO 750 ali PZ 126 KUPIM. Naslov v upravi lista. M-720 STISKALNICO ZA BALIRANJE SLAME MLATILNICE ZMAJ 107 KUPIM. Jože Farič, Vidonci 45, p. Grad. M-737 VEČ TELET (nad 200 kg) kupim. Naslov v upravi lista. M-744 KOSILNICO BCS KUPIM. Franc Kotcr, Kapca 107. Le-83 Sporočamo žalostno vest, da smo se 25. februarja 1983 na novem pokopališču v Lendavi poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Franca Horvata peka v pokoju Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Delovna organizacija ŽK »Intes« TOZD »KRUH-PECIVO« in družbenopolitične organizacije Ane Bohar roj. Hakl iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izkazano sočutje’ za podarjeno cvetje in spremstvo, na njeni zadnji poti. c Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom in vsem, ki sojo obiskovali, ji kakorko pomagali in jo bodrili v zadnjih letih njenega življenja, predvsem družini Škrilec z pomoč ob njenem odhodu v bolnico. Zdravstvenim delavcem, še zlasti dr. Horvatu internega oddelka bolnišnice v Rakičanu se zahvaljujemo za dobrosrčnost in lajšanj trpljenja v poslednjih trenutkih. Za pozornost iskrena hvala kolektivu Mura, n »Partizan«, govornikoma lov, Ritonjeviin tov. Drvariču za prisrčno slovo, č. g. župnik in pevcem za pogrebni obred in žalostinke. Žalujoči: hčerka z družino in sorodniki ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev DRAGIM STARŠEM MARIJI IN JOŽEFU ČASARJEVIMA iz Iva-nec ob praznovanju 60. obletnice skupnega življenja iskreno čestitajo ter želijo zdrava, srečna in zadovoljna skupna leta tudi v prihodnje — otroci z družinami, posebno 12 vnukov in 12 pravnukov s poljubi. zaposlitve DVA KV ALI PRIUČENA ZIDARJA in dva delavca takoj zaposlimo. OD od 16.000 do 21.000 din in stanovanje. Gradbena obrt Pregelj, Letoviška 5, Koper, telefon 066 23-449. M-721 KUHARICO ali gospodinjsko pomočnico, samsko, zaposlim. Informacije: Mladinska 5, M. Sobota. M-746 ZAPOSLEN MOŠKI, star 47 let, brez otrok in drugih ožjih družinskih članov, nujno išče žensko za pomoč v gospodinjstvu in na malem posestvu. Nalov v upravi lista. M-OP KV ZIDARJE zaposlim takoj za celodnevno delo v Ljubljani in na morju. Stanovanje zagotovljeno, plača dobra. Oglasite se tudi tisti, ki ste že pisali. Košar, Avsečeva 21, Ljubljana, telefon 061 447-155 do 8. ure in v popoldanskem času. M-MM sobe OPREMLJENO SOBO S POSEBNIM VHODOM ODDAM. Partizanska 50. M-726 OSMRTNICA ZAHVALA Ob smrti naše drage mame razno GOSTINSKI LOKAL ali zgradbo za ureditev gostinskega' lokala * Murski Soboti ali Lendavi Vzame® v najem. Informacije osebno ali pismeno pri Emi Maučec, Kobilje 186 ali po telefonu (066) 23-403, od 15. do 17. ure. M-687 LASTNIŠKO KONFORTN0 TRISOBNO STANOVANJE * CENTRU Maribora zamenjam^ manjšo hišo z vrtom na relaciji M. Sobota—Maribor. Pismene P°" nudbe pod , .UGODNO” na upravo. M-697 OBVESTILO! Svoje cenjene stranke obvešča,® od L marca naprej dela dnevno® 14. do 19. ure. Salon VIOLETA, kozmetika in pedikura, M. Sobota. M-700 DVOSOBNO STANOVANJE (“ kv. m), v zaključni fazi, kot dvojček, podkleteno, z vrtom, ®e0 Domžalami in Kamnikom njam za stanovanje z vrtom v U® davi ali M. Soboti, tudi v bližnj1 okolici, do 3 km. Štefan Hon®, Nožiče, Pionirska 20, 61235 Radomlje. Telefon dopoldne 061 o 003, interna 219. M-722 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaWQ1^ ga spričevala za 8. razred OS na, izdano leta 1980. Branko »e dorfer, Petanjci 111, p. Tišina-735 VOZNIKI! OPRAVLJAM OPTIČNE nastavitve kolotekov pri vseh vr51’ osebnih avtomobilov. Točna nastavitev, enakomerna obraba gu®' varna vožnja. Vsak dan do ure, v soboto do 12. ure. Avto®*' hanik Franc Makoter, Ljuto®* ’ In-72 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Jožefa in Ane Pavel ki sta nas v 81. in 80. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, krajanom in vsem, ki soju pospremili na zadnji poti, jima darovali in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala č. g. duhovnikoma za pogrebni obred, zdravstvenemu osebju kirur^e^ oddelka za zdravniško pomoč naši mami, godbi in pevcem za odpete žalostink Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: otroci z družinami ter vsi, ki so ju imeli radi STRAN 22 VESTNIK, 3. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 82. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra Terezija Hozjan iz Žiberc Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo tolažili in pomagali v času njene bolezni, posebno družinam Barbarič, Pušnik. Peček in Lebar. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami. Hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku KS za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Žiberci. Laško. Maribor, M. sobota, 18. 2, 1983 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mamice, babice, prababice in sestre Helene Vučak se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku Ludviku Novaku za lepe besede in pevskemu zboru za žalostinke ŽALUJOČI VSI NJENI žalujoči: sin Ignac z ženo Marijo, vnukinja Jožica z družino, vnuk Janez z družino, snaha Ida, brat in sestra z družinama ter ostalo sorodstvo Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja ni bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Po težki bolezni nas je komaj v 62. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož. oče in dedek Matija Kolman PTT upokojenec iz Hotize ^enutk h"73^ VSem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v teh težkih m stah ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter dragega pokojnika Posebna pospremili na njegovi zadnji poti. intov . zahvala PTT uslužbencem iz M. Sobote in Lendave, govornikoma tov. Sercu ?oarju za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Rozika, mama in hčerka z družino Povej nam mož in očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s sabo si odnesel srečo našo? ZAHVALA Kruta usoda je v 42. letu starosti iztrgala izmed nas dragega moža, Očeta, zeta in brata Karla Kuzmiča iz Zenkovec Ob dobrih 'Rdečini in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, slruktorh 'p °m: prijateljem, vaščanom, gasilcem, mladini, sodelavcem iz Kon-J '"ornurje ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in Prisrčna h cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Va a zdravniškemu osebju, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! * Zenkovci, 22. 2. 1983 uj°či: žena š •> aanka, sin Milan, hčerka Majda, tašča, sestra Irena družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedka Zoltana Perša PTT upokojenca iz M. Sobote Seiškreno Zei Vence in cveLUJerno vsem- ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali Vz 0 Srn° hvalež^ uam sta'‘ °'3 stran>ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. P°dbujalj v i n' Javnikom, ki so zanj storili vse. kar je bilo v njihovi moči in ga p. renutkih obupa, posebej še dr. Francu Starcu in njegovi družini, dr. na zahval v prPadu Norčiču in dr. Vladimirju Perkiču. za PTT promet M. Sobota, Zvezi lovskih družin ' ^ardOšu, tov c °°°ta' ?ek,orJu Bakovci in KS Partizan M. Sobota, govornikom Gerenčerju in tov. Radešiču. rogistom ZLD Prekmurje in godbi na pihala za lep pogrebni obred. M. Sobota. 23. 2. 1983 Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe dragi mož in očka ni, da bi srečni skupaj mi bili. ZAHVALA Boleča je resnica, ko se zavedamo, da seje po dolgotrajni bolezni, komaj v 62. letu starosti končala življenjska pot dobrega moža, očeta, starega očeta in brata Franca Krampača iz Koprive Med nami je praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več, in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. N aše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in KOZB Razkrižje, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa ustno izrekli sožalje. Iskrena in'topla zahvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, sodelavcem DO »KOM GRAD« iz ljutomera, osebju psihiatričnega oddelka bolnišnice v Ormožu in predstavniku KS za poslovilne besede. Iskrena hvala zdravnikom in med. osebju internega oddelka soboške bolnišnice za pomoč v zadnjih trenutkih življenja. Globoko žalujoči: žena Marija, sin Štefan in hčerka Ivka z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Tiho in mirno, kot je živel med nami, nas je v 86. letu-za vedno zapustil naš dragi oče, brat, stari oče in pradedek Franc Slivnjak iz Doline Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, ter vsem znancem in prijateljem, ki ste dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, darovali toliko lepih vencev in cvetja, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem ter govornikoma Jakišu in Vogrinčiču za poslovilne besede obodprtem grobu. Dolina. 27. L 1983 Žalujoči: hčerka Jolanka z možem Janezom, vnuk Jani z družino, hčerka Zlatica z možem Aleksandrom, brat Kalman z družino ter vnuki Feri, Tihi, Helena in Zlata z družinami ZAHVALA V 69. letu starosti nas je tiho in nepričakovano zapustila naša draga žena, mama ih stara mama Ema Horvat iz Sotine Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, sorodnikom, botrini in vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter vsem, ki ste jo v lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Sotina, 10. II. 1983 Žalujoči: mož Janez, hčerke Frida, Marjana in Emika z družinami, sin Franc z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Končana je življenjska pot našega najdražjega očka in starega očeta Franca Zavca iz Kuštanovec Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala župniku za poslovilne besede. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Kuštanovci, 15. 2. 1983 Žalujoči: žena Marija, sin Franc z ženo Marijo, vnuk Franc, hčerka Marija z možem Marjanom, vnuk Robert, vnukinja Marjana in ostalo sorodstvo STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev N apake pri izvajanju Kolektivna pogodba, ki jo podpišejo delavci ob nastopu dela pri samostojnih obrtnikih. jim zagotavlja in urejuje vse. kar je v zvezi s pravicami in dolžnostmi pri delu. V občini Ljutomer pa ugotavljajo. da mnogi nekatera določila te pogodbe kršijo. Največ napak in kršitev je pri izvajanju določil o prenehanju delovnega razmerja, ko se obrtniki niso v celoti držali določil kolektivne pogodbe, pri izplačilih OD delavcev, ko obrtnik izplačuje le akontacijo. ob koncu leta pa ne obračuna OD v višini dogovorjene udeležbe v dohodku; pri zagotavljanju toplega obroka med delom, in pri organizaciji dela in trajanju delovnega časa. Še vse preveč je nadurnega dela, pojavlja pa se tudi problem nagrajevanja le-tega. Nekatere od teh kršitev urejuje in na novo odloča sprememba kolektivne pogodbe. S temi spremembami pa so se seznanili tudi delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih. D. L. OBISK SOVJETSKE DELEGACIJE — Ob dnevu sovjetske amiiade se je sredi prejšnjega tedna mudila na obisku v Murski Soboti delegacija generalnega konzulata Sovjetske zveze iz Zagreba. V spremstvu najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega življenja murskosoboške občine so položili šopek na spomenik na Trgu zmage in venec na grobnico padlih rdečear-majcev. Foto: A. Abraham. MESEC DNI PRED 2. GRADBENIM SEJMOM V GORNJI RADGONI PREDSTAVITEV JUGOSLOVANSKEGA GRADBENIŠTVA naravnan V dve osnovni smeri. V Pojutrišnjem, petega marca ob sedemnajstih, bodo v Raki-osmem marcu z bogatim kulturnim sporedom. Poleg pev- Radgonsko sejmišče bo po dveh letih ponovno gostilo gradbince, saj bo na razstavnih prostorih pomurskega sejma od 4. do 10. aprila drugi jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo. Organizatorji, p. e Pomurski sejem ljubljanskega GR se nanj vneto pripravljajo, topa velja tudi za sodelujoče, ki jih bo tudi tokrat toliko, da bodo za vse razstavne površine premajhne. Kot nam je povedal JANEZ ERJAVEC, tehnični direktor sejma. .prijav več ne sprejemajo. Zanimanjeje bilo, kljub težavam s katerimi se srečujejo gradbinci dpma. precejšnje. Osnovna značilnost je. da bo imel tokratni gradbeni sejem jugoslovansko obeležje. Število razstavljalcev iz drugih republik se je namreč v primerjavi s prvim sejmom podvojilo. Nekoliko manj paje-pri-javljenih tujih razstavljavcev, vendar še vedno v zadovoljivem številu. Sicer pa bo tudi tokrat razstavljena vsa gradbeniška dejavnost. od projektiranja do končne izdelave izdelkov ter industrija gradbenih izdelkov in mehanizacija. Letošnji sejem pa bo predvsem —— GEDEROVCI---------------------------------- Ustanovili so gasilsko društvo V tem kraju so po dvajsetih letih spet ustanovili gasilsko društvo in podpisali ustanovno listino. Na začetku bodo največ pozornosti posvetili usposabljanju gasilcev in nakupu opreme. Od nekdanjega društva je v stari uti ostala samo ročna brizgalna, zato računajo, vsaj na začetku, na razumevanje sesedanjih društev, predvsem na Krajno. Ustanovni občni zbor so imeli minulo soboto. F. K. GASILCI - V Gomilicah je v nedeljo opravljalo izpit za gasilca 14 fantov (12 iz Gomilic in 2 iz Brezovice). Na izpit so se dokaj dobro pripravili in ga vsi uspešno končali. Tako v Gomilicah kot Brezovici so gasilci neke vrste gonilna sila, saj se ne udejstvujejo zgolj v gasilskem društvu, ampak tudi na vseh , ostalih področjih družbenega življenja. Obe gasilski društvi sta dokaj dobro opremljeni (želijo pa si kombi vozila), zato bodo zdaj, ko so gasilske vrste okrepljene z „izpra-šanimi" gasilci, prav gotovo še bolj učinkoviti. Foto: Š. Sobočan. izvozno naravnanost jugoslovanskega gradbeništva; znano je, da se ob pomanjkanju del doma naši gradbinci vse bolj usmerjajo v izvoz. o teh možnostih pa bo pripravljen poseben strokovni program. Druga plat strokovnega programa sejma bo poskušala odgovoriti na vse večje potrebe in naloge, ki so pred gradbinci pri uresničevanju »zelenga plana«. Zato, bodo spregovorili o tem, kako se še bolj vključiti v izgradnjo, kmetijskih objektov in agromelioracijska dela. Kot vedno, se tudi na organizacijo tega sejma organizatorji pripravljajo izredno intenzivno. Kljub pomanjkanju zaprtega razstaviščnega prostora se trudijo, da bi ugodili vsem (zmanjšujejo razstavne površine posameznim razstavljalcem). na sejem pa želijo pritegniti čimveč gradbenih strokovnjakov in vse. ki so s to gospodarsko panogo kakorkoli povezani ali jih zanima. Letos bo na sejmu sodelovalo čez 200 razstavljalcev. ki bodo razstavljali na skoraj 20.000 kvadratnih metrih prostora. V. Paveo ---SUHI VRH -------------- OBNOVA DOMA IN TELEFONI Na Suhem vrhu v soboški občini se bodo letos končno lotili prepotrebne obnove vaškega doma. Ob prostovoljnem delu, nekaj denarja je namenjenega iz krajevnega samoprispevka in drugih virov, bodo za obnovitev porabili okrog 200 tisoč dinarjev. V programu imajo tudi napeljavo telefonov. Zanje se zanima deset domačij. Kaže, da bodo prve priključke dobili takrat, ko bodo napeljevali telefonsko omrežje v Zgornjih Moravcih. Ob drogovih in delti bo vsak naročnik prispeval še okrog pettisoč dinarjev. V MESECU JULIJU SE PRIČENJA Vojaško usposabljanje žensk v JLA Z mesecem julijem se pričenja vojaško usposabljanje žensk v JLA. ki se bodo za to vrsto obrambnega in samozaščita $ usposabljanja prostovoljno odločile. Vojaško usposablja žensk naj bi trajalo 2 meseca in 22 dni za dolžnosti vojak° nižjih oficirjev v vseh rodovih razen oklepnih enot, šolanj rezervne oficirje pa 6 mesecev, od tega v šolah za reze oficirje 2 meseca in 22 dni. drugi del šolanja pa obsega stažira j v ustreznih enotah JLA. V letošnjem letu naj bi bila dva sprejema žensk na u P sabljanje v JLA. v prihodnjem letu štirje in v letu 19o‘ sprejema. Za prostovoljno usposabljanje v JLA naj bi sezea prijavljale vsako leto prve tri mesece za napotitev v tekočem j Zdravstveno sposobnost naj bi predvidoma ugotavljali tako za moške obveznike, določitev rodu oziroma službe naj opravljale regrutne komisije, ki opravljajo regrutacijo mo . Izbira kandidatk za šolo rezervnih oficirjev bo izvedena nae . način kot za moške obveznike. Da bi bilo mogoče na: j razvijati vojaško usposabljanje ženska, bodo začeli vzpostajd evidenco žensk—vojaških obveznic. Letos in prihodnje le $ uvedena vojaška evidenca ženska-vojaških obveznic od D leta starosti kot osnova za oblikovanje popolne evio žensk-vojaških obveznic. V prihodnjem letu bi se v evw . vključile tudi ženske, ki bodo v tem letu dopolnile 19 let, na - bodo evidenco dopolnjevali z vsakim novim letnikom. način bo do konca leta 1985 vzpostavili evidenco vsenz vojaških obveznic, ki se lahko udeležijo vojaškega pouka-stopna uvedba vojaške evidence žensk-vojaških obvezn n namreč eden od osnovnih pogojev, da se v bodoče načrtno razporejanje in usposabljanje žensk vojaških obv ter njihovo vključevanje v enote teritorialne obrambe. , Ženske prostovoljke za vojaško usposabljanje v JLA se prijavijo prve tri mesece v letu pri pristojnem oddelku zalju“ obrambo skupščine občine. Izpolniti morajo posebno PPL^je. kateri izrazijo željo po rodu oz. službi ali šoli za rezervne on . Z vstopom v vojaško usposabljanje v enote JLA p?s* L , ženske vojaki in imajo vse pravice in dolžnosti kot moški- N 1 \ tudi uniformo, ki jim je prilagojena. IZ PORABJA p MaučeC Piše: JOŽE GR VAS KOT MESTO Na tem posnetku je Monošter videti kot pravo mesto, kajne? To« !------NAROČILNICA-------------- Podpisani..................................kraj . ulica in hišna številka....................pošta naročam tednik Vestnik. c Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Podpis: Izrežite, zalepite na dopisnico in pošljite na naslov: VESTNIK, Titova 2S/I, Murska Sobota. V VSAKO HIŠO je še vedno vas. Ta teden so se že začele prireditve Ob praznovanju 800-letnice Monoštra (Szent-. gottharda), ki bodo sicer dosegle vrhunec 20. avgusta, ko bodo pripravili osrednjo slovesnost ob tem visokem jubileju. Čeprav je Monošter zunaj tistega dela Porabja, kjer živijo pripadniki slovenske narodnosti, se vendarle čuti obojestranska in dokaj tesna povezanost. Ne le zato, ker tudi tukaj- živi okrog 500 večinoma priseljenih porabskih Slovencev, temveč so v tem kraju tovarne, večje trgovine, banka, bolnišnica, klub prijateljstva narodoy, gimnazija in še več drugih objektov, ki so skupnega pomena za celotno območje ob reki Rabi. Zani-movo pa je. vsaj za naše razmere, daje Monošter še vedno vas, čeravno šteje okrog 6 tisoč prebivalcev in četudi je tako pomembno središče. Morda ga bodo preimenovali v mesto prav letos, ob praznovanju 800-letnice. To bi tudi pomenilo še večje možnosti za razvoj naselja in celotnega območja. Dokončna odločitev 0 tem,-ali bo preimenovanje, še ni sprejeta, seveda pa si Mo-noštrčani to želijo in si že več Prireditve v počastitev visokega jubileja so se začele. Tako o od marca razstava znamk monoštrskih filatelisto^io dali pa bodo- tudi P05^ znamko Monoštra, bodo odprli stalno zbirk rodnostne zgodovine v fo imenovani štajerski ht^v bo prvi monošfrski muZ ' po; njem bo veliko gradiva rabskih Slovencih predmeti, slike idr.)- •'Lovili bodo tudi razstavo o dovini Monoštra, ki bo ° od 6 do 20. maja, i” drugih prireditev. Na^jž re bodo povabili tudi g Slovenije. VESTNIK,3 v akciji varčevanja z energijo STRAN 24