List 23.
Gospodarske stvari.
Globoko orjimo!
Prizadevaj si, dragi gospodar! da svojo zemljo, ker je ne moreš raztegniti na širjavo, saj v globočino povekšaš, in kmalu se boš prepričal, da je tvoje zemljišče dvakrat ali trikrat veče, kakor je bilo po-pred. To pa se edino po tej poti doseže, da globoko orješ in dobro gnojiš.
Se ve da nas bode razumel vsak umen gospodar, da globoko oranje zahtevamo le tam, kjer se da s pridom globoko orati, ne pa tam, kjer bi globoko oranje samo kamenje spravilo na dan.
Kdor plitvo orje in brazdo le za kaka 2 do 4 palce debelo reže, kakor po navadi delajo mali kmeto-vavci, ta dvojno škodo dela svojemu polju: suša, ako dolgo trpi, in moča mu škodujete: zakaj? — zato, ker vročina ne pregreje samo vlažne površne prsti, ampak tudi trdo in gladko spodnjo zemljo ; to pa nježne koreninice mladih rastlin od zgoraj in spodaj zamori, da se le v rahli zemlji po straneh, skozi ktere se lože naravnost razširjajo, pa le malokdaj v globočejo prst spuščajo ; mokrota pa nasproti naglo prešine zgornjo rahlo zemljo in zleze do dna, in če jo dno ali prav za prav spodnja trda prst zadržuje, da se skozi njo precejati ne more, tedaj se zagata do površne prsti, da koreninice prav v vodi stojč, začno hirati ali pa celo potrohne.
Nekteri kmetje pravijo, da ni treba žitu globoko orati, ker mislijo, da žito ne poganja dolzih korenin. Al davno je že dokazano, da tudi žitne korenine do sežnja (klaftre) v zemljo segajo in da pri šest nedelj stari setvi se celo do 15 palcev globoko v zemljo spuščajo , ako se je brazda za dvakrat ali trikrat pomnožila ; če tudi njiva ni tako globoko rahla, kakor globoko korenine segajo, se koreninicam iz začetka vendar pomore, da lože sežejo v globočino.
Pri globokem oranji ne bo ne dolga suša in ne preobilna mokrota tako lahko rastlinam škodovala; voda najde več prostora in korenine se kmalu osušijo; pri dolgi suši pa ostane zemlja dolgo vlažna in hladna in rastline dobivajo vedno potrebne vlage iz globočeje zemlje.
Pri globokem oranji tedaj povekša kmetovavec svoje zemljišče, ker rastline svoje korenine v globokeji zemlji bolj navpik v globočino spuščajo, se bolj razraščajo, krepko in popolnoma razvijajo in po tem takem tudi dvojni ali celo trojni sad rode. Na tako obdelani zemlji ista mera semena ali še manj semena obrodi dvakrat toliko rastlin z dvakrat daljim klasjem ali latjem, v kterem dozori veliko lepše zrnje.
 'Cas, kdaj gre njivo globoko orati, mora kmet po   svojih  skušnjah  sam  najbolj   vedeti.    Najbolji  čas
je v jeseni; takrat naj se njiva tako globoko pre-orje, kar se le da, da se potem zemlja s pripomočjo zraka, gorkote, vlage in mraza razrahlja in čez zimo dobrotne zimske mokrote prav obilo napiti more. Za posetev spomladi naj se pa plitveje orje, da se njivi zimska vlažnost ne vzame.
Kdor pa globokeje orje, mora tudi več gnojiti, če hoče, da bo njivo zboljšal in dva- ali trikrat več pridelal. Prav tako kakor je živina toliko poprej za rabo dobra, kolikor skrbneje se glešta in dobro redi, tako tudi potrebuje njiva boljšega obdelovanja in teč-nejšega gnojenja, da več rodi. Kjer vrabec gnoji, ondi tudi le vrabec zanje.
Kmet mora tako-le misliti: „jez hočem svoje zemljišče po globoki brazdi veče narediti, tedaj mi je tudi več živine potreba, da mi naredi potrebnega gnoja."
Veliko gnoja napraviti mora potem poglavitna skrb biti kmetijskemu gospodarju.
Koliko gnoja se pa mora njivi dati, da se pri stanovitni rodovitnosti obdrži? — To vprašanje je važno, kajti gnoj je en del gospodarskega kapitala, tedaj se ne sme po nepotrebnem tratiti, pa tudi ne skopariti ž njim.    Po dolzih skušnjah velja tukaj to-le vodilo:
„Redi živine toliko, da ti je žive teže pride 5 centov na 1 oral zemlje, ki jo obdeluješ; — glej, da jo dobro gleštaš in čvrsto rediš, nastiljaj ji tako, da bo vedno na siihem ne pa v blatu stala in pokladaj in drži se pri reji tako imenovanega kolobarjenja ali vrstenja pri piči!"
Se enkrat naj vam je tedaj rečeno: Orjite kolikor moč globoko in gnojite dobro svoje njive, in tako bote kmetijstvo zvekšali in zboljšali.
T i h o w s k y.