LETNIK XVI., ST. 43 (766) / TRST, GORICA ČETRTEK, 24. NOVEMBRA 2011
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA
NOVI
CENA 1 EVRO
UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY		PH
	NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996	
In memoriam
BAZOVICA
Zbogom, Andrej!
Naš nekdanji glavni urednik prof. Andrej Bratuž je 19. novembra tiho odšel. Objavljamo govor, ki ga je na žalni seji 21. t. m. v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici imel naš odgovorni urednik Jurij Paljk. Sledijo povzetki iz drugih govorov. / Ured.
Draga Lojzka, spoštovane in spoštovani vsi, ki smo se danes zbrali, da se spomnimo našega Andreja Bratuža, profesorja, glasbenika, kulturnika, politika in publicista, dolgoletnega glavnega urednika Katoliškega glasa in Novega glasa, našega zato, ker je bil pokojni Andrej eden izmed nas, vse svoje življenje v prvih vrstah naše narodne skupnosti, vedno v areni življenja, kot bi rekel pisatelj.
V uredništvu Novega glasa na Travniku sva imela v zadnjih letih z Andrejem skupaj sobo, vsak svojo pisalno mizo, na moji je računalnik, na Andrejevi računalnika nikdar ni bilo, saj ga nikdar ni uporabljal. Pokojni Andrej je namreč prihajal iz drugega sveta, iz drugih časov, tudi kot časnikar, saj se je kot publicist začel oglašati že rosno mlad. Pisal je v izbrani slovenščini, o aktualnih temah, čeprav je kot politik in glasbenik seveda imel poseben odnos prav do naše narodne skupnosti v Italiji, do glasbe in kulture, do jezika, naših narodnih pravic, če se omejim samo na njegovo delo v slovenskem časopisju; posebno poglavje bi si pokojni Andrej zaslužil zaradi svojega dela na področju pisanja glasbe same in o glasbi, o tistem tkanju drobnih, a izjemno pomembnih vezi, ki mu jih je uspelo zgraditi še posebej z italijanskimi glasbeniki, organizatorji glasbenih natečajev in festivalov, kot seveda tudi s pripadniki narodnih manjšin po Evropi.
Pa vendar: naš Andrej je bil dolgoletni glavni urednik Katoliškega glasa prej in-po združitvi le-tega z Novim listom - Novega glasa, naš tesni sodelavec in dolgoletni šef torej in smo ga zato v uredništvu zelo dobro spoznali.
S kolegom Danijelom se večkrat in zelo rada spominjava časov, ko sva bila z njim edina zaposlena še pri Katoliškem glasu. Andrej je takrat bil izjemno plodovit in vedno izjemno strpen, duhovit, odličen urednik, iz tistega obdobja ne pomnim niti enega samega razhajanja, do katerih sicer v vsakem uredništvu pride; v majhnih, kot je naše, so le-ta še bolj opazna, če do njih pride. Z Andrejem sva se dogovorila za okvirno sliko časnika, on je povedal, kaj bo napisal, midva sva poskrbela za sodelavce in za najine zapise; iskreno moram priznati, da smo se zelo dobro ujeli. Ko je prišlo do združitve Novega lista in Katoliškega glasa, je Andrej Bratuž postal glavni urednik, dr. Drago Legiša pa je postal odgovorni urednik Novega glasa. Če potegnem črto pod njuno sodelovanje, lahko mirne duše rečem, da sta odlično sodelovala. V spominu nam ostajajo četrtkove seje, ko je najprej Andrej pregledal časnik, ki je prišel svež iz Budinove tiskarne, nato je dr. Legiša predlagal načrt za prihodnjo številko. Mladi smo tiho poslušali, po nekaj tednih pa začeli z njima aktivno sodelovati, predlagati tematike in zapise. Naš Andrej je po navadi poslušal, na koncu pa sam skromno povedal, “da bi nekaj napisal o Okcitancih " ali kaki drugi narodni manjšini, o kateri se nam največkrat še sanjalo ni; občasno je povedal, da bo sam prispeval zapis ob kaki obletnici kakega pomembnega skladatelja, filozofa, o kakem aktualnem, največkrat mednarodnem dogodku. Dr. Drago Legiša je med temi sejami večkrat brez vsake ironije Andreja pozval, naj kaj napiše o kaki mednarodni ali manjšinski tematiki, rekoč: "Andrej, saj ti si bil naš zunanji minister pri stranki Slovenska skupnost"! Andrej se je po navadi ob teh besedah bolj sebi v brado zasmejal kot nam in obljubil, da bo napisal.
V vsakem uredništvu, ki je sestavljeno iz različnih posameznikov, pa saj je to vendar veliko bogast-
vo vsakega uredništva!, so medsebojni odnosi izjemnega pomena. Če je našega dr. Legišo večkrat označeval kraški in sredozemsko uglašeni temperament in smo zato večkrat tiho delali in zrli v zaslone pred sabo, da bo huda ura le prešla, pa sta Andreja označevali umirjenost in blagohotnost značaja, a istočasno tudi prava tolminska trma, ki bi jo najlepše prikazal tako, da povem, kako je naš Andrej, ko je bil o nečem prepričan, vztrajal do konca in po navadi je vedno obveljala njegova.
Vsako majhno uredništvo je kot družba v malem in tu moram dati prav našemu Andreju, ki je vse sodelavce, od Nataše, Katje, Ivice, Majde do Ivana, Igorja in Andreja ter vseh, ki so bili pri nas, a jim nismo mogli dajati kruha za življenje in so zato odšli po opravljeni poklicni formaciji časnikarskega poklica delat drugam, nagovoril, naj ga tikajo. Spominjam se tako Natašine zadrege kot Majdine, a Andrej je imel prav, do vsakogar od nas je bil obziren in ljubezniv, večkrat molčeč, a duhovit in plemenitega duha.
Zapisal sem, da je prihajal iz drugega sveta, iz drugih časov, kar ponovno potrjujem, le-to se je najbolj poznalo, ko je nastopila doba računalnikov. Na tihem sem našemu Andreju vedno zavidal, da ni vstopil v svet računalništva in svetovnega spleta, čeprav je sodeloval z nami vse do zadnjega, tudi potem, ko je od minulega leta k nam prihajal samo na dan četrtka.
Tiho je vstopil v najino uredniško sobo, kjer je imel svojo pisalno mizo, sam sem se odločil, da se je ne bom dotikal, tudi potem, ko je nehal biti naš glavni urednik, saj sem vedel, da bi ga s tem prizadel. Andrej je živel in dihal z našim Novim glasom. Tako smo bili vajeni njegovih obiskov v četrtkih, ko je pri Tiziani v upravi dvignil svoji dve novopečeni številki Novega glasa in prišel tihovurad, kjer me je pozdravil, nato je odložil svoje stvari, odšel v uredništvo in vedno pozdravil dekleta in kolego. Ko je odšel, je vedno pozdravil in tudi rekel, naj pozdravim ženo, otroke; vsakemu je tako rekel. Človek iz drugih časov, človek plemenitega duha.
Zapisal sem, da je bil duhovit, kar je res. Ne vem, ali poznate skladbo, ki je v bistvu variacija na znano Kekčevo pesem. Sam sem jo pred leti enkrat slišal na nekem koncertu in prav preko te pesmi globlje razumel prešernost sicer po navadi tihega Andreja. Zadovoljno se je namuznil, ko sem mu rekel, da meje več kot prijetno presenetil, kot je bil tudi vesel, ko je Danijel kasneje meni še enkrat ob branju not omenjene skladbe na tihem zabrundal motiv. In vsi v uredništvu, prav vsi, smo izjemno cenili njegovo dobrosrčnost, tudi letos bi ob svetem Andreju in ob svojem rojstnem dnevu prišel v uredništvo, da bi nazdravili, se z njim poveselili.
/stran 3
Tržaški pokrajinski kongres SSk
Obvladati prostor in ga upravljati!
Pokrajinski kongres stranke Slovenska skupnost, ki je bil v prostorih bazoviške gospodarske zadruge v soboto, 19. novembra, je pretresla novica o nenadni smrti prof. Andreja Bratuža. Njega so se izrecno spomnili predsednik kongresa, predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, predsednik SSO Drago Štoka in deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Z minuto molka so se prisotni spomnili tudi prof.
Zorka Ha-reja, ki je v SSk imel pomembne politične in upravne izkušnje, u-mrl pa je v času po zadnjem pokrajinskem kongresu pred tremi leti.
Vsebinsko plat uvodnega dela
političnega srečanja so oblikovale aktualne tematike trenutnega položaja italijanskih institucij in zaplet glede finančne podpore manjšini.
Tajniško poročilo
Sam pokrajinski tajnik Peter Močnik je v svojem tajniškem poročilu poudaril, da "nobeno obdobje gospodarskih težav ne sme postati izgovor za to, da se krčijo človekove pravice, med katere spadajo pravice manjšinskih skupnosti". Nerazumljivo je zato, da se ne izplačajo že nakazana sredstva, "ki so namenjena življenju manjšinskih ustanov, in da se krčijo sredstva za medije, torej za tisk in radiotele-
vizijo v slovenskem jeziku". Manjšinske pravice niso torej privilegij za določene izbrance - kot žal še danes razmišljajo italijanska država, politika in javnost: gre enostavno za podporo šibkejšemu delu družbe, ki predstavlja za državo pomembno vrednoto. Zanemariti ne gre niti mednarodnih sporazumov, s katerimi se je Italija svoj čas obvezala.
Glede krajevne politike in upravljanja občinskih enot ter pokrajine je Močnik zabeležil zadovoljiv rezultat po vsem območju: obžaloval pa je dejstvo, da velika podpora SSk ni bila poplačana z upravičenimi odbor-niškimi položaji. V kratkem bo na vrsti volilna preizkušnja v devin-sko-nabrežinski občini: levosredinska koalicija bo morala zato dobro premisliti program in izbrati kandidata, ki "mora nujno biti poznan in sprejet v območju". Devinsko-nabrežinsko območje je bilo v zadnjih letih pod pritiskom gradbenih špekulacij in prav tako zmaličenih gradbenih projektov (beri Sesljanski zaliv).
Srčiko svojega poročila je Močnik namenil šolskemu vprašanju, odgovor na to je podvržen različnim stališčem glede strankarske pripadnosti. SSk kljubuje rezanju šol
in krčenju mest na njih: to na podlagi predpostavke, da za manjšino ne smejo veljati in po veljavni zakonodaji še danes ne veljajo isti številčni kriteriji, ki veljajo za večinske šole. T. i. poenotenje šol, s katerim se načeloma strinja tudi leva sredina, pomeni v bistvu obubožanje slovenske šolske ponudbe, pomeni dejansko zaprtje nekaterih šol ali skrajšanje popoldanskega oziroma podaljšanega pouka. "Po
veljavni zakonodaji so naše šole avtonomne ne glede na številke in zato zanje ne smejo veljati večsto-tinske številke, ki so za manjšino v glavnem nerealne in so jih pred nekaj meseci vsilili v zakonodajo, da bi varčevali. O tem vprašanju morajo odločati vse komponente manjšine, ki so vezane na šolo, ne le poltiki, krovni organizaciji ali funkcionarji, ampak tudi"učno in neučno osebje, starši ter vsaj na višjih šolah tudi dijaki".
V svojem poročilu je tajnik podčrtal še skrb SSk "za uveljavitev tukaj živečih ljudi na področju kmetijstva, obrtništva in drugih krajevnih dejavnosti". S
tem so povezani med drugim pravšnja ureditev območja, jasno in glasno zavračanje visokohitrostne železnice z 20-kilometrskim kraškim predorom, stanje skupne lastnine, učinkovitejše povezovanje občin na področju storitev in večja avtonomija naših uprav, nespoštovanje dejavnosti in lastnine tukajšnjega prebivalstva, ki trpi pod neznosnim jarmom večkrat izmišljenih neurejenih omejitev naravovarstvenega značaja. SSk je stranka, ki se zgleduje po "edinjaštvu", je politično gibanje, ki se ne ozira na starokopitne oznake 'belih' oziroma 'rdečih1: je pač preprosto zbirna stranka Slovencev v Italiji in po tej logiki bo delovala tudi v prihodnje. To pomeni, da bo še naprej zasledovala uveljavitev "naših ljudi in pravic, razvoj manjšinskega poselitvenega ozemlja in kulturnih ali gospodarskih pobud kot enakopravni sogovornik z vsedržavnimi strankami". Ob potrditvi dogovora z Demokratsko stranko je Močnik poudaril tudi pripravljenost dogovarjanja z vsemi tistimi političnimi silami, ki "nam ne strežejo po življenju".
/str. 10 IG
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
REDNI OBČNI ZBOR
petek, 25. novembra 2011,
ob 15.30 v prvem sklicu in ob 16.00 v drugem sklicu
- nastop Dvs Bodeča neža 'k	^	”	-	umestitev	predsedstva	kongresa
lllul®	'	Poročilo	Deželnega	predsednika
■ pozdravi gostov
- premor in družabnost
- razprava in volitve
Kulturni center Lojze Bratuž - Drev. XX Settembre 85 - Gorica TRST - GORICA - VIDEM
24. novembra 2011
Svet okrog nas
NOVI
GLAS
V mestu Legnano pri Milanu so prejšnjo soboto, 19. t. m., svečano odprli razstavo likovnih del slovenskega umetnika Zorana Mušiča. Na odprtju razstave, ki nosi naslov Če je to človek, je bila prisotna tudi slovenska beseda, saj je generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan s toplimi besedami pozdravila kulturno prireditev in dejstvo, da je tržaški pisatelj, tudi sam taboriščnik v nacističnem lagerju, Boris Pahor prispeval v katalog razstave pomemben zapis. O razstavi več v prihodnji številki Novega glasa!
Igor Gabrovec v prostorih Slovenske socio-psiho-pedagoške službe
Nižanje kakovosti storitev
V četrtek, 17. novembra, si je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec prvič ogledal nove oz. začasne prostore Slovenske socio-psiho-peda-goške službe (SSPPS) v Trstu, ki je bila v začetku novembra preseljena iz ul. Farneto v ul. Ve-spucci 7/1, kjer ima sedež sorodna služba za mladostnike italijanskega jezika (UOBA) v sklopu 2. zdravstvenega okraja. Dvomi glede primernosti selitve, ki so jih imeli ne le deželni svetnik Gabrovec, ampak tudi preko 1300 podpisnikov peticije glavnemu direktorju tržaškega zdravstvenega podjetja Fabiu Sama-niju, so žal še vedno resnični. Od selitve je minilo že nekaj tednov, a v novih prostorih še vedno ni nobenega slovenskega ali vsaj dvojezičnega napisa, ki bi obiskovalce oz. paciente napotil do hodnika, kjer SSPPS razpolaga z dvema skromnima sobama stalno, z eno dodatno pa načeloma le ob četrtkih. Povsod beremo le napis UOBA, ki odgovarja kratici italijanske službe za mladostnike. Ni primernega prostora za sprejemanje novih pacien-
tov, ki bi potrebovali zaseben pogovor. Strokovnjakinja za psiho-motoriko dela v majhni sobi, kjer so telovadni pripomočki po sili razmer spravljeni na kup, razne potrebščine s prejšnjega sedeža pa so še vedno v škatlah. Pisani lok, ki predstavlja že neke vrste razpoznavni znak Slovenske službe, leži razkosan v vežici, saj ni prostora, da bi ga ponovno sestavili.
Da bi bila mera polna, je deželni svetnik Gabrovec še izvedel, da nameravajo nadrejeni pri zdravstvenem podjetju s prihodnjim tednom "začasno" (ponovno!) premestiti psihologinjo, ki je Slovenski službi doslej namenjala sedemnajst tedenskih ur strokovnega doprinosa, ki je obenem sad dolgoletnih izkušenj. "Po okrnjenih prostorih in v zadnjih letih že okrnjeni strokovni ekipi (od 13 na 7) smo ponovno pred poskusom zmanjšanja obsega in kakovosti ponudbe, kar že presega vsako sprejemljivo mejo", je po obisku v ul. Vespucci poudaril deželni svetnik Igor Gabrovec, ki bo zaradi tega ponovno posegel pri di-
rektorju Samaniju, in če bo potrebno, tudi ponovno prenesel problem v avlo deželnega sveta, kjer je predsednik Tondo prevzel resor za zdravstvo po odstopu dosedanjega odbornika Kosiča. Že takoj pa je Gabrovec pozval uslužbence, naj ne sprejmejo ravnodušno nobenega ukrepa, ki bi dodatno zmanjšal obseg delovanja Slovenske socio-psiho-pedagoške službe. "Ta deluje kot uigrana ekipa in vsak njen element je bistvenega pomena za ohranitev celovitosti storitev, ki so namenjene, ne pozabimo, otrokom in mladim s težavami ter njihovim družinam", je še dejal Gabrovec. Zato deželni svetnik SSk poziva tudi sindikate, naj pozorno spremljajo vprašljivo zadržanje vodstva zdravstvenega podjetja.
Za konec pa še ena zanimivost: v ulici Farneto so prav pred kratkim z odlokom prenesli na kasnejši datum selitev določenih zdravstvenih storitev. Pa vendar: ali nam niso razlagali, da so prostori neprimerni in tako tudi utemeljili nujnost izselitve Slovenske službe?
Predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka sta v zvezi s težavami slovenskega radia in televizije v okviru RAI poslala dopis predsedniku Vlade Mariu Montiju, generalni direktorici RAI Lorenzi Lei, predsedniku deželnega sveta FJK Mauri-ziu Franzu, predsedniku deželnega odbora FJK Renzu Tondu, ravnatelju deželnega sedeža RAI v FJK Robertu Colliniju, vladnemu komisarju Alessandru Giacchet-tiju in pristojnim oblastem Republike Slovenije priloženi dopis: "Slovenski narodni skupnosti v Italiji grozi še dodaten hud udarec po že uveljavljenih manjšinskih pravicah. Gre za slovenske radijske in televizijske sporede RAI, o katerih je vlada pred dnevi napovedala, da jim bo za tretjino znižala finančno kritje. To bi lahko prineslo hudo obubožanje samih sporedov, njihovega trajanja in zaposlitvene ravni na deželnem sedežu RAI v Trstu. Mimo ustavnih načel in mednarodne ter italijanske splošne zakonodaje o manjšinskih pravi-
cah slonijo omenjeni sporedi v slovenščini na zakonu št. 308 z dne 14. aprila 1956, ki je dokončno uredil prehod v okrilje družbe RAI radijske postaje, ki jo je do vrnitve Italije v Trst leta 1954 upravljala Zaveznižka vojaška uprava Cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, in pa zakon št. 103 z dne 14. aprila 1975 ("Reforma RAI"). Ta je v čl. 19, črka c) določil, da mora manjšinske radijske in televizijske oddaje v nemškem in ladinskem jeziku v Pokrajini Bočen, v francoskem jeziku v Avtonomni deželi Doline Aoste in v slovenskem jeziku v Avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini pripravljati družba RAI.
To se je formalno uredilo s tremi ločenimi konvencijami, za vsako deželo posebej, med predsedstvom vlade in družbo RAI. V njih se določa, kaj mora manjšinam nuditi družba RAI in koliko ji za to vsako leto plača predsedstvo italijanske vlade. Tista konvencija, ki zadeva slovenski jezik, pa vključuje tudi določila o nekaterih sporedih v italijanščini
Goriška Mohorjeva družba
Krst knjižne zbirke
41	H'-\v-N.v
Jože Markuza
Mohorjani si prizadevajo, da bi vsako leto objavili tudi knjigo za najmlajše, je povedal Tavčar. Letos je to knjiga Pravljice za bele zimske dni. Avtorica Helena Jovanovič je povedala, da je pravljice res pisala v dijaških letih, potem pa jih dalj časa opustila. Na spodbudo kolege časnikarja Marka Tavčarja jih je spet vzela v roke in pripravila za objavo. Osredotočila se je na božično-zimski čas. Nastale so zgodbice, ob katerih se je tudi sama zabavala; izrazila je željo, da bi bile všeč tudi otrokom. Precej pozornosti je posvetila jeziku, odpovedala se je tujkam,
Dopis predsednika SSO in SKGZ pristojnim oblastem (načelno za Italijane v
_	•	a v	•	I-	nekdanji	Jugoslaviji),
Proti krceniu SredStBV ki jih pripravlja Dežel-
■ ■ Vil m	VMtilVT	ni	sedež	RAI	v	Trstu.
Helena Jovanovič
Brazde s trmuna 15 let so spregovorili urednica Nadja Rojac in štirje drugi člani študijskega krožka Beseda Slovenske Istre. Delo prinaša izbor petnajstletnega izhajanja glasila krožka, ki ima sedež v Kopru in se trudi, da bi ovrednotilo, osvetlilo in trgalo iz pozabe preteklost slovenskih Istranov, pa čeprav se to danes zdi "staromodno". Zbornik ob 15-letnici je razdeljen v poglavja, gradivo je izbrano v vsebinske sklope, ki predstavljajo ljudske navade, narečne govorice, besedno ustvarjalnost in zgodbe iz vsakdanjega življenja avtohtonih slovenskih Istranov
Povejmo na glas
Rojac, Marija Šavron Jerman, Marija Andrejašič Koren, Danila Tuljak Bandi in Ivan Novak so nato še najlepše prikazali svoja prizadevanja z branjem različnih odlomkov iz knjige, recitiranjem pesmi ter prikazom božičnih okraskov in njihove bogate sporočilnosti.
V Ljubljani bodo sveže mohorjevke predstavili še ta teden, in sicer v petek, 25. novembra, ob 11. uri (Literarni klub Lili Novy, Cankarjev dom), v Trstu pa naslednjo sredo, 30. novembra, ob 10. uri na "Kavi s knjigo" v Tržaški knjigarni (ul. Sv. Frančiška 20).
Konvencije se obnavljajo vsaka tri leta. Vse tri sedaj veljavne konvencije so bile podpisane 28. decembra 2008. Vlada jih je potrdila s tremi odloki predsednika vlade 16. aprila 2010 in so bili objavljeni v Uradnem listu 25. junija 2010.
Dne 19. oktobra letos je podtajnik pri predsedstvu vlade s pooblastilom za založništvo Paolo Bonaiuti na avdiciji pred Komisijo Poslanske zbornice za kulturo napovedal 50-odstotno krčenje sredstev za te konvencije in za konvencijo o sporedih za Italijane v tujini (RAI International).
Seveda je napoved takoj sprožila veliko protestov tako v političnih kot v sindikalnih krogih in 31. oktobra je vodstvo družbe RAI prejelo dopis, v katerem vlada napoveduje nekoliko nižje krčenje, in sicer za eno tretjino dosedanjih sredstev.
Gre za izjemno hudo klestenje, ki ga slovenska narodna skupnost ne sprejema, zato morajo vsi odgovorni zavrniti novo grožnjo, ki krati zakonsko zagotovljene pravice Slovencev v Italiji".
Dati nekaj, da ne iz
Zdi se neverjetno, ampak o izidu sedanje vse večje krize bodo odločali ljudje, bo odločalo javno mnenje, bomo odločali mi vsi, in to dosti bolj kot politika in najvišje institucije. Kriza se namreč zaostruje in njene posledice bodo v vse večji meri legale na nas, da mimo njih nebo mogoče takole na tiho, češ, saj ni tako hudo. Toda t. i. tihi podatki so dobesedno uničujoči, kot je med njimi ta, da v Italiji vse od leta 2008 vsak dan za vedno zapre vrata sto osemdeset trgovin. Podobno mučno je dejstvo, da se vsak dan novih tisoč upokojencev zadolžuje za to, da si lahko nabavi osnovne življenjske potrebščine. In nič drugače ni drugje po Evropi ter v razvitem svetu, kar priča o vsekakor strašljivi razsežnosti finančne stiske. Tu pa vse usodneje stopa v igro način, kako krizo reševati in ukrepati tako, da bo škoda čim manjša, ali kriza celo zaustavljena. Politika in visoke institucije točno vedo, da so v tem smislu potrebni ostri posegi, da je preprosto potrebna odpoved nekaterim pridobitvam sedanje življenjske ravni. Problem je, kako to povedati ljudem, kako se na javno mnenje obrniti z neprijetnimi ukrepi. Večji del politike v svoje ljudi očitno nima primernega zaupanja, zato z nujnimi ukrepi odlaša in v mislih na volitve podkupljivo zatrjuje, da je vse težko že preseženo. Gre torej za zapeljivo kupovanje volilnih glasov in takšno ravnanje je v dobršni meri pripomoglo, da je zahodna demokracija v teh hudih trenutkih bolj ali manj nesposobna reševati več
kot žgočo problematiko. Če Evropa in njene države ne bodo ukrepale hitro in učinkovito, je v resni nevarnosti obstoj evra. V primeru propada evra, izračun je vedno na novo potrjen, bomo izgubili polovico svojih prihrankov, če bomo nujne ukrepe sprejeli, jih bomo izgubili le za petino. Znižanje življenjske ravni je torej neizogibno, vendar je razlika med tisto manj bolečo izgubo in drugo uničujočo ne le velika, ampak velikanska. Nova italijanska tehnična vlada zMontijem na čelu bo, kot je znano, storila vse, da bomo deležni tiste manj boleče izgube, in bo v tem smislu seveda odločno ukrepala. Siceršnja politika, ki seje trenutno morala umakniti, bo še naprej vzbujala vtis, da ščiti ljudi, se bo ukrepom bolj ali manj upirala in na ta način skušala pridobiti kar največ glasov za volitve. In tako bo o vsem odločalo javno mnenje, bodo odločali ljudje: bodo sprejeli zmanjšanje dobrin v imenu prepričanja, da bi sicer izgubili dosti več, ali ne bodo sprejeli in bomo na koncu izgubili ogromno? Nelahke resnice torej ne hoteti videti, zato odlašati z ukrepanjem ter slediti tistim, ki nam točno takšno obnašanje predlagajo, ali pa nelahko resnico sprejeti, kar deluje osvobojajoče ter daje možnost spopasti se s problemom na najboljši način ? V igri je torej odnos do nelahke resnice, kar kriza gotovo je. V igri, ki je igra vseh časov, je človek, ki v svoje dobro resnico, ali hoče sprejeti ali je v svoje slabo noče niti videti.
Janez Povše
Goriška Mohorjeva družba je v ponedeljek, 21. novembra, v galeriji Ars na Travniku v Gorici krstno predstavila knjižno zbirko za leto 2012.
Tajnik založbe Marko Tavčar, ki je povezoval večer, se je najprej poklonil spominu na Andreja Bratuža, nato pa predal besedo uredniku Koledarja dr. Jožetu Markuži. Zbornik za leto 2012, ki obsega 280 strani, prinaša vrsto zanimivih prispevkov več kot 50 sotrudnikov, ki govore o življenju Slovencev v Italiji ter o njihovem bogatem delovanju. Omenil je nekaj posebno pomembnih zapisov, med njimi aktualne članke širše verske, zgodovinske in poljudnoznanstvene vsebine, pa tudi pesmi in spominske članke. Koledarski del krasijo akvareli Mateja Sussija.
pazila je na čist slovenski jezik, "ne prelahek, ne prezahteven". Ilustrator Štefan Turk je povedal, da je skušal z vidika tehnike in oblikovanja vnesti v knjigo nekaj novega in nenavadnega, saj so otroci za to posebno občutljivi.
Tretja knjiga pa je nekaj posebnega, je povedal Tavčar. O delu
Foto DPD
skozi stoletja. Izpostavlja se pomen glagolice, šolstva, prvih učiteljev, razumnikov in istrskih Čedermacev. Marsikateri podatek je tudi prvič zapisan. Avtorji prispevkov so številni sodelavci in člani študijskega krožka. Pe-rorisbe so delo slikarja domačina Darija Novaka. Knjiga je sad truda vseh članov krožka. Nadja
S1. strani / In memoriam
Zbogom, Andrej!
Minuli teden je naš Andrej v četrtek prišel iskat svoj časopis, kot vedno je vstopil v najino sobo in me pozdravil, obrnil sem se in mu odzdravil, počasi je sedel, me vprašal, ali je kaj novega, spregovorila sva nekaj besed o časniku, nato je mirno odšel in me na vratih pozdravil ter mi naročil, naj toplo pozdravim doma; odvrnil sem mu, kot vedno, naj pozdravi Lojzko, nisem vedel pa, da se zadnjič poslavljava. Dan kasneje sem odšel v Milan in bližnji Legnano, kjer so svečano odprli razstavo likovnih del Zorana Mušiča. Na razstavi so na ogled upodobitve	trpljenja	v
nemških la-gerjih, pretresljivo pričevanje, ki ga dopolnjuje še pretresljiv zapis našega Borisa
Pahorja v katalogu. Kolega s Primorskega dnevnika Igor Devetak, ki je pred leti tudi delal v našem uredništvu, me je s telefonskim klicem našel sredi nemogočega vrveža na železniški postaji v Milanu; povedal mi je, da je umrl naš Andrej. Vem, da boste težko verjeli, a le deset minut prej sem v Feltri-nellijevi knjigarni na postaji končno kupil znano knjigo Irene Nemirovsky, ki je svoje življenje končala v lagerju. Ko sem knjigo kupoval, sem mislil na našega Andreja, ki je imenitno znal francosko, na trpljenje, ki ga je zaradi črnega fašizma utrpel z izgubo očeta tudi sam s sestro in mamo, pesnico Ljubko Šorli.
V hipu smo se vsi člani uredništva našli po telefonu in onemeli mislili na skupne dneve z Andrejem.
Ko sem prišel v ponedeljek zjutraj v uredniško sobo, ki sva si jo delila z Andrejem, sem na njegovi mizi našel neko pismo, ki mu ga je v petek zjutraj tja položila naša Majda. Pismo je tam ostalo. Kot bo med nami ostal trajen spomin na našega Andreja!
Draga Lojzka, dragi svojci, prijatelji in prijateljice našega Andreja, naj bo Andreju dober Večni plačnik, vsi mi pa ga ohranimo v toplem spominu!
Jurij Paljk
Prof. Mihaela Pirih, ravnateljica obeh goriških višješolskih polov, je spregovorila v osebnem imenu, v imenu kolegov in nekdanjih dijakov. S prof.
Bratužem se je prvič srečala na natečaju za pridobitev habilitacije za poučevanje na višji šoli; on je bil komisar. Kasneje sta se srečala kot sodelavca na go-riškem pedagoškem liceju, šoli, ki je zrasla iz učiteljišča in je pripravljala mlade za odgovorno delo na področju vzgoje in izobraževanja otrok. "Strokovno znanje, ki ga je posredoval prof. Bratuž, je bilo nadgrajeno s široko vsestransko razgledanostjo". Nekdanji dijaki bi danes gotovo potrdili, "da je prof. Bratuž prispeval pomemben delež pri oblikovanju bodočih učiteljev". Bil je huma-
nist v pravem pomenu besede, je povedala prof. Pirih, "in takega se bomo vedno spominjali". Njegovo sodelovanje je bilo vedno plodno in iskreno. Po upokojitvi sta se še srečevala po Gorici; "vedno je bilo njegovo prvo vprašanje namenjeno šoli, novostim, dogajanjem". Skozi vsa leta se je ohranila njegova povezanost in naklonjenost.
Franka Žgavec, ki se je vimenu KC Lojze Bratuž v uvodnem pozdravu spomnila pokojnika tudi kot velikega prijatelja, je prebrala sporočilo, ki ga je poslal nekdanji goriški prefekt Roberto De Lorenzo. "Zapustila nas je zaslužna oseba, človek, ki je v mestu in tudi okolici pustil svoj pečat". Bil je "prijazen, mil, v svoji duši je vedno nosil trpljenje, obenem pa je bil vljuden, sramežljiv in diskreten". Prefektu je bil kot "brat, prijatelj", ki je s svojo posebno občutljivostjo izražal ljubezen do svoje istovetnosti in dela. De Lorenzo se je zahvalil tudi pokojnikovi sestri Lojzki, ki je s svojim prispevkom pripomogla k temu, da so ljudje bolje razumeli pre-stano trpljenjem bolečino; vse to so delili z drugimi, da bi lahko posredovali našim mladim, "da bi ustvarili boljšo prihodnost".
V imenu kulturnikov je Janez Povše izrazil osuplost, "ker je tako hitro in tiho od nas odšel". Bil je enkratno prijazen in dobrotljiv človek. "Storil je ogromno, najrazličnejše so bile njegove dejavnosti in povsod je zapustil bogato sled, na kateri je mogoče občudovati njegovo znanje, njegovo navdušenje in njegovo plemenito srce". Ena od njegovih nadvse bogatih sledi je "kultura v tistem pomenu besede, ki je bila lastna njemu in jo je zaznamoval v izviren prispevek, ob katerem le str-
mimo". V njem prepoznavamo "enkratnost njegove osebe in njegovega deleža vsej skupnosti". Zgovorni sta njegovi študijski habilitaciji: na eni strani slovenski jezik in slovstvo, na drugi strani filozofija, psihologija in zgodovina. Označevala ga je ljubezen do naroda in njegove enkratnosti, "vendar tako, da enako upošteva, ceni in ljubi tudi druge narode". Običajne okvire je presegel tudi v glasbi, ki se ji je posvetil z dodatno ljubeznijo. "Svet glasbe ga je pritegoval na poseben način in ga vedno znova zvabljal v objem svojih čudovitih pokrajin". Poglabljal se je tudi v tehtne glasbene študije. Bil je tudi skladatelj za zborovsko in še instrumentalno glasbo. Njegova kultura je neskončno presegala vse splošne, čeprav dragocene pomene.
"Njegova kultura, in to je bil naš Andrej, je bila kultura srca, kultura, za katero nemara ni prave besede, saj sega v območje ljubeče harmonije, tam sije in žari ter podarja to isto harmonijo vsem daleč naokrog od sebe. Njegova kultura je bila tiha blagost, je bila molčeča dobrotljivost, je bila prijazna prisotnost, ki nežno razsvetljuje in vendar želi biti nekje ob strani, nikdar vsiljiva, kot bi hotela namigniti, da ne želi jemati prostora drugim, ampak je vesela in srečna, če so veseli in srečni drugi". Še posebej je mogoče videti to kulturo srca vtem, da je vesela ljudi, da ima ljudi rada in si želi, da bi bilo vsem dobro in lepo. "Kaj je več od tega, da se te kdo iskreno razveseli, kot bi te videl prvič, kaj je več od tega, če si na tak način sprejet"? Ta božji dar je imel Andrej. "Ne preostane nam drugega, kot da se mu iz srca zahvalimo", da smo ga poznali, da je bil tisto, kar je bil. "Hvaležni smo ti, da boš tak, kot si bil, tudi med nami ostal. Med nami ostal in nas spremljal in nam pomagal, da bo nemara tudi v nas zaživela tista dobrovoljna milina, ki si nam jo neumorno in tiho ljubeče poklanjal".
Dr. Damijan Terpin se je vimenu Slovenske skupnosti in v svojem spoštljivo spomnil na pokojnika kot na "velikega Slovenca, Evropejca in svetovljana, misleca", predvsem pa kot politika. Prof. Andrej Bratuž je bil pravo nasprotje današnjih zablod politike, "bil je politik v najžlahtnejšem pomenu besede". V sebi je nosil idejo politike kot nečesa plemenitega, ker je politika zanj pomenila delo za skupnost, predvsem za slovensko narodnostno skupnost. Živ je bil njegov čut za narodno politiko. Politično delo je čutil kot dolžnost, bilo mu je v zadoščenje, vse to je delal z velikim navdušenjem in optimizmom. Že kot študent se je torej vključil v politično delo v zamejstvu in bil v vodstvu SDZ v Gorici. Večkrat je bil izvoljen v mestni občinski svet, pa tudi odbor. Bil je med odločujočimi v takratni Slovenski katoliški skupnosti (SKS), ki je bila sousta-novni del SDZ in ji je predsedoval dr. Anton Kacin. Bil je med tistimi mladimi, ki so se
zbrali v Katoliškem domu leta 1967, da bi reorganizirali slovensko politiko na Goriškem, ko je kazala določeno utrujenost. Slovensko katoliško skupnost so leta 1970 preimenovali v Slovensko ljudsko gibanje (SLG) in Andrej je postal njen prvi predsednik. Februarja 1975 je na Goriškem prišlo do ustanovitve SSk in Andrej je prevzel predsedstvo Pokrajinskega sveta. Bil je nato med pobudniki deželne SSk, ki je bila ustanovljena v Devinu 24. maja 1975; sam je postal član njenega prvega vodstva. V letih 1977-83 je bil deželni pred-
sednik SSk, do maja 1986 deželni tajnik. "Bil je ena od osrednjih osebnosti v naši stranki in tudi njemu moramo biti zato hvaležni, da danes še vedno imamo svojo samostojno, demokraciji in slovenstvu zavezano politično stranko". Zaradi svojega širokega znanja, kulturne širine in znanja tujih jezikov je postal nekakšen "zunanji minister" SSk. Vzpostavljal in vzdrževal je stike z drugimi manjšinami v Italiji. Po njegovi zaslugi je bila SSk sprejeta v Številna evropska združenja manjšinskih organizacij in političnih strank. Na podlagi načela medmanjšinske solidarnosti in s povezovanjem z drugimi majšinskimi strankami "je naši manjšini med prvimi utiral pot do evropskih institucij". S prof. Bratužem so bili javni nastopi SSk vselej cenjeni in deležni spoštovanja, "saj je znal povezati svoje misli s citati iz filozofije in velikih zgodovinskih osebnosti". S svojo dobrodušno hudomušnostjo je znal vnesti v dolgovezne sestanke in politična srečanja nekaj prisrčne vedrine, kar je vplivalo pomirjevalno. Neštetokrat je bil kandidat slovenske zbirne stranke na deželnih, državnih in tudi evropskih volitvah. Bil je predvsem mislec in je znal svoje misli tudi zelo lepo prenesti na papir, zato mu je bila na kožo pisana funkcija urednika goriškega glasila stranke Naša pot. Imel sem srečo, da sem z njim sodeloval", je povedal Terpin, ki se je spomnil pokojnikovih prijaznih čestitk, pa tudi priložnosti, koga je obzirno in spoštljivo poučil. Posebno spoštovanje, ki ga je vedno imel do rajnega, bo ohranil tudi v prihodnje.
"Naj mu Bog da večni mir in pokoj in naj mu bo lahka slovenska zemlja".
Na koncu se je “našega prijatelja Andreja" v imenu deželnega vodstva Sveta slovenskih organizacij spomnil predsednik dr. Drago Štoka. Omenil je zlasti dva dogodka iz njunega dolgoletnega prijateljstva. V 70. letih, pred prvimi evropskimi volitvami, "smo čutili, da prihaja nekaj novega, da ne smemo tega vlaka zamuditi". Z vnemo so se vrgli na delo; kot predsednik in tajnik SSk sta "obdelala ” skoraj vse manjšine
v Italiji in tudi nekatere večje v drugih evropskih državah. "To je bilo zelo lepo in plodno delo". Če bi to priložnost takrat zamudili in se razprševali po drugih italijanskih strankah, "bi slovenska zbirna stranka danes ne imela vse te podlage, ki jo lahko ima zaradi evropskih manjšin". Povezava z manjšinami je danes tako močna, "da ne bo nikdar zamrla". Drug spomin je segal v leto 1976: tedaj je v Trstu potekal proces o tržaški Rižarni. "Bil sem odvetnik civilne stranke, dokazovali smo, koliko Slovencev je v Rižarni umrlo". Več kot polovica je bilo Slovencev. "Andrej je temu procesu skoraj dnevno sledil". Nekega dne je Štoki povedal, da je bila njegova mama, pesnica Ljubka Šorli, deležna trpinčenja s strani Col-lottijeve tolpe. Odv. Štoka je Bratužu povedal, da bi njegova mama lahko pričala porot-
nemu sodišču, a ga. Šorli tega ni hotela. Napisala pa je 5-6 strani dolgo pričevanje o svojem strahotnem mučenju, ki ga je bila deležna v tržaških podzemnih zaporih. "Pisano je bilo tako ganljivo, da, ko je to prebral predsednik sodišča, dr. Domenico Maltese, izredno objektiven sodnik, se je kar nekajkrat ustavil, ker mu je v grlu zastal dih". O tem so nato poročali številni italijanski tedniki. "To so spomini na Andreja, pa še drugi, bolj ali manj lepi". Osebno mu bo "hvaležen celo življenje, skupaj sva dala veliko lepega, ne bom pa mogel pozabiti, kako sva se le ujemala v zagovarjanju tistih naših vrednot, za katere se včasih bojimo, da jih bodo čas ali ljudje poteptali. Mislimo, da se take vrednote ne dajo poteptati. Vrednote, kot so krščanska etika, narodna, politična in tudi drugačna zavest itd. To nas je tako družilo, da bi človek težko krenil na stranpota". Pogreb je bil v torek, 22. novembra, pri sv. Ignaciju na Travniku, kjer je pokojnik or-glal celih pet desetletij. Udeležilo se ga je res veliko ljudi iz vsega zamejstva in Slovenije. O tem bomo poročali prihodnjič.
Andreju Bratužu
Andreja Bratuža ni več med nami, odšel je tiho, nežno, brez besede, da naše misli strte so in roke blede, ker vemo, da smo zdaj bolj sami.
Prijazna bil oseba je, vsem draga, dobroten, blag, prepoln svetlobe, s katero te je vzradostil in pregnal tegobe, da dobil si moč, ki temo premaga.
Bil je resnična luč človeka, in prava luč je ena, je dobrota, ki z njo je drugim lajšal strma pota, da spet nebo lahko na njih se izteka.
In tak Andrej nam vedno bo ob strani, med nami bo kot dobri spremljevalec in molče ljubeči zvesti darovalec, da mi bi vsega hudega bili obvarovani.
Janez Povše
Ob žalostni izgubi šolnika, družbeno-političnega delavca, kulturnika in glasbenika
dr. ANDREJA BRATUŽA
izrekajo prof. Lojzki Bratuž in sorodnikom iskreno in občuteno sožalje Stranka Slovenska skupnost Krožek Anton Gregorčič Novi glas - Zadruga Goriška Mohorjeva Kulturni center Lojze Bratuž Zveza slovenske katoliške prosvete Združenje cerkvenih pevskih zborov SCGV Emil Komel Goriška Mohorjeva družba Svet slovenskih organizacij AŠZ 01ympia ŠZ Soča SD Sončnica Mladinski dom Vincencijeva konferenca Fundacija Gorica Katoliško tiskovno društvo Galerija Ar s
Ob smrti dragega prijatelja in občutljivega organista in skladatelja prof. ANDREJA BRATUŽA
s sestro Lojzko in z ostali sorodniki žalujemo tudi vsi pri Zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.
Ob boleči izgubi prof. ANDREJA BRATUŽA
se zbor Lojze Bratuž z dirigentom Bogdanom Kraljem hvaležno spominja enega izmed prvih pevcev, skladatelja in do konca zvestega spremljevalca zbora in izraža iskreno sožalje sestri prof. Lojzki in sorodnikom.
24. novembra 2011
Kristjani in družba
Ob godu sv. Cecilije
Ko poješ, moliš!
Ob godu zavetnice cerkvenega petja sv. Cecilije naj gredo vsaj enkratna leto naše misli na naš župnijski kor. Koliko takšnih in drugačnih pripomb smo poslušali in jih še bomo o cerkvenih pevcih in organistih. Vsaj mene, ne vem, ali še koga (?), je zelo nagovoril zapis z naslovom: "Organist pride na kor prvi in zadnji odide", ki je bil objavljen v Cerkvenem glasbeniku. V članku je predstavljen znani zamejski organist, pevovodja, godbenik in tudi kmet g. Ivo Kralj.
Tisti, ki smo se z njim bežno srečali, lahko v miru rečemo, da smo na glasbenem področju odšli bogatejši. Pokojni prof. Zorko Harej me je nekoč mimogrede ošvrknil takole: "Ma, veste kaj, če hočete videti pristnega organista, ne hodite ne vem kam, pojdite v Slivno! Gospod Ivo vam bo povedal to, kaj organist dejansko je"! Prav zato sem iztaknil nekaj misli o cerkvenem petju, ki jih je povedal g. Ivo. Takole pravi:
"Vse je odvisno od okolja, vka-
m
terem poješ!... Temu bi dodal še problem: ko vadiš prezahtevne skladbe, avtomatično ustvariš selekcjo med pevci izključiš tiste, ki ne obvladajo snovi do potrebne mere. Kdor vodi (pevovodja-orga-nist), pa mora vedno razumeti in upoštevati, koga ima pred sabo ... Težko bi si predstavljal, da bi zbori, ki sistematično pobirajo nagrade na tekmovanjih, peli na kakšni vaški prireditvi ali pri cerkvenem opravilu.
Takšni zbori, kot sem jih in jih vodim, pa si štejejo v dolžnost in čast, da so prisotni in s petjem pomagajo, da dobi praznik ali žalni trenutek pravi, tudi čustveni naboj... Pri cerkvenem zboru obstaja čisto poseben problem. Med drugimi nezanesljiva nerodnost, da nimaš nikoli zagotovljenega števila pevcev. Ljudje ne pridejo k maši točno in organist mora
vedno pripraviti dva programa, ker nikoli ne ve, kdo bo dejansko prišel na kor... Organist prvi pride na kor in zadnji odide, po možnosti mora biti vedno nasmejan in mora marsikaj potrpeti, posebno v teh časih, ko pevci - pravzaprav predvsem pevke - rade predlagajo vsaka svojo pesem... Glasbo kot tudi
petje je treba iskreno ljubiti. Če poješ brez občutka, bo publiki zvenelo dolgočasno. Spominjam se pevcev, ki so zehali med nastopom. Bolje bi bilo, da ne bi peli". Ob koncu pa še ena
misel g. Iva: "Vsa leta sem delal brezplačno. S tem se nočem pohvaliti, saj sem delal z veseljem in sem sam izbral to pot, razmišljam pa o razlikah med preteklostjo in današnjim svetom, kjer težko najdeš osebo, ki bi naredila karkoli brez honorarja"!
Kaj naj rečemo na vse to? Najprej, velikokrat smo premalo hvaležni vsem tistim, ki pojejo na naših korih, ker je cerkveno petje molitev! Mimogrede bi pripomnil: "Zame ostaja skrivnost, zakaj tisti, ki mu je Bog poklonil glas, posluh in morda glasbeni talent, ne gre na kor? Poje pa z lahkoto pri kakšnem zboru. - Odgovor je preprost: "Ni doumel, da je cerkveno petje molitev. Če kdo ne dojame potrebe molitve, potem pač tega ne razume, in ker tega ne razume, žal odhaja iz tistega kroga, ki mu pravimo cerkvena skupnost. Biti cerkveni pevec na kom je svojstven poklic, pa tudi posebno poslanstvo. Cerkveni pevci na koru so oznanjevalci, ki so preko pesmi povezani z Bogom, pa tudi z občestvom, ki je pri maši, kar jim nalaga veliko odgovornost. Zato, še enkrat hvala vsem, ki s petjem lepšate naše bogoslužje po naših cerkvah.
Ambrož Kodelja
Misli iz knjige duhovnika Pier Antonia Belline
Biti duhovnik ni lahko (15)
ter brezveznih povelij, ljudi pa so postopoma oropali za njihovo človeško dostojanstvo in razsodnost, da so postali zgolj številka. Ali pa lahko primerjam semenišče z zaporom, vojašnico, ali tudi z enim od tistih zavodov, ki so jih upravljali duhovniki ali redovniki, le da je bilo strožje. Ca-stellerio je bil pravzaprav vsakega po malo od tega, kar sem naštel. Edina razlika z represivnimi strukturami je bila v nerelevant-nem dejstvu, da te nihče ni silil k temu, da vstopiš. Lahko si svobodno vstopil, nisi bil pa več svoboden, ko si enkrat vstopil. V smislu, da so v dobro organizirani strukturi skrbeli za vse vidike življenja: kdaj si moral vstati, katere molitve zmoliti, kdaj si umiti noge ali se 'tuširati', kdaj študirati ali se razgibati, kdaj iti spat - četudi nisi hotel -, kdaj govoriti in kdaj molčati, s kom biti v vrsti ali koga imeti zraven v šolski klopi. Bilo je praktično nemogoče, vsaj v prvih letih v Ca-stelleriu, ne le prebrati knjige, ki je niso odobrili predstojniki, ampak nisi imel osebnega prostora, kjer bi lahko mislil, presojal, se zavestno in odgovorno odločal. Drugi so mislili namesto nas. Mi smo morali samo ubogati, ne da bi smeli kdaj podvomiti ali biti zadržani. Najslabša beseda, ki jo je lahko kdo izrekel v semenišču, je bila: "Zakaj"?
Andrej Vončina
Pred volitvami 2011 v Sloveniji
Molitev za domovino
in prošnje
Molitev za domovino
O Bog, neskončna modrost, ti vse čudovito urejaš in vodiš. Prosimo te za našo domovino: daj pravo modrost možem in ženam,
ki so odgovorni za skupno blaginjo,
nam vsem pa poštenje in v času volitev pravo preudarnost, da bosta vladala sloga in pravičnost
in bomo živeli v miru in blagostanju.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu,
ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Vabilo predsednika SŠK
Dragi bratje in sestre! Živimo v zahtevnem času, ko se soočamo z velikimi in vsakovrstnimi težavami. Kmalu bomo morali na volitvah izbirati med različnimi ponudniki rešitev iz teh težav. Pri tem se zavedamo, da je dobra, poštena in pravična državna ureditev velik Božji dar, ki ga je treba izmoliti. Zato vabim vse člane Katoliške Cerkve, da v teh dneh molimo za našo domovino in vse njene prebivalce, da nam Bog nakloni svojo modrost, ki naj nas vodi pri odločitvah, ki nas čakajo, da bomo izpolnili svojo dolžnost, ki jo imamo pred Bogom in domovino.
msgr. dr. Anton Stres ljubljanski nadškof metropolit predsednik SŠK
Prošnje
Gospod, obljubil si, da boš uslišal
vsako našo prošnjo, ki je v skladu s Tvojo voljo. Zato se z vsem zaupanjem obračamo nate in te prosimo za poživitev naše vere:
1. Gospod, prosimo Te, vlij nam dar žive vere, da bomo na njej gradili temelj pokončne življenjske drže v osebnem življenju in v družbenem okolju.
2. Nebeški Oče, sprejmi našo domovino v svoje varstvo in razsvetli voditelje, da jo bodo vodili v modrosti in pravičnosti, v skrbi za blagor ljudi in vse družbe.
3. Gospod, prosimo Te za našo domovino, naj bo prostor svobode, medsebojnega spoštovanja in solidarnosti.
4. Gospod, prosimo Te za vse, ki bodo na bližnjih volitvah kandidirali, naj bodo glasniki spoštovanja človeškega življenja, vrednote družine in zavzete skrbi za uboge in brezposelne.
5. Pomagaj delodajalcem, da pri vodenju podjetij ne bodo izgubili čuta za ljudi in medsebojno pomoč.
6. Prosimo Te za ljudi v javnih službah, da bi razumeli svoje delo kot služenje bližnjim in vsej skupnosti.
7. Spomni se vseh ljudi, ki so nam pomagali na poti vere in za nas molili. Prosimo za pokojne starše, vzgojitelje in družbene delavce, naj doživljajo nebeško srečo pri Tebi.
Gospod, hvala, da si prisluhnil našim prošnjam. Okrepi nam vero, da bomo z upanjem hodili naprej in prispeli v Očetovo naročje; ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
Advent, v luči kristjana
Vcerkvenem letu ima advent svoj pomen. Toje čas duhovne priprave na božični praznik. Sodoben človek pa velikokrat nima več smisla in potrpljenja za čakanje, ne glede na kaj, zato smo se znašli v veselem decembru, kjer vse hiti, povsod se vse blešči od izložb, od okrašenih ulic in vasi, pa do nakupovalne mrzlice, ki zajame prebivalce.
Po ulicah in v nekaterih trgovinah se že razlegajo božične pesmi. Tudi marsikatero kulturno društvo želi imeti božični koncert v adventu, ali celo v času božične devetdnevnice. Pošteno je, da verni poskrbimo za pravo adventno razpoloženje in z božičnimi koncerti v adventu ne prehitevamo vsebine cerkvenega leta, pa obenem tudi ne kvarimo bogatega adventnega bogoslužja, s katerim nas Cerkev vsako leto popelje v božično skrivnost.
Vsebinsko je mnogo bolj primerno prirediti ali izvajati božične koncerte po Božiču, v mesecu januarju do Svetih treh kraljev, ko so po cerkvah še jaslice; marsikje so ohranili božično razpoloženje vse do svečnice. Toje bliže našemu čutenju, časa pa je več kot dovolj! Advent ima tudi spokorni značaj. Že nekaj let so po naših škofijah razne dobrodelne akcije, ki nas opozarjajo, da so na svetu tudi takšni, ki ne bodo imeli vsega tega, kar bomo imeli na mizi mi! Na to vzgajajmo tudi naše otroke. Nepozabna jim ostaneta pravilno osmišljeno miklavževanje, kot tudi božična nabirka za lačne otroke po svetu. Za kristjana je v adventu pomemben tudi zakrament sprave, da se tako tudi notranje uskladimo z bistvom svete noči. Omogočimo sebi in drugim vsebinsko ustrezen in globoko doživet čas pred Božičem - advent! Tako bodo lepi in bogato duhovno doživeti tudi naši prazniki ob Gospodovem rojstvu./Ambrož Kodelja
navodili ustanovitelja in bi bila tolerantna do tistega, ki jo plačuje. Potrebujemo skupino zavzetih ljudi iz naših župnij, dekanij, škofij, slovenske Cerkve (podoben način kot Civilna iniciativa za družino in pravice otrok), ki bo spremljala, opozarjala in tudi povzdignila glas, ko bo potrebno. Skratka, zagovorništvo delavcev in njihovih družin, ki se jim godijo krivice. Prepričana sem, da taki ljudje so in da bo Gospod blagoslavljal njihovo delo. Predvsem pa je potrebno prinašati med ljudi sporočilo velikonočnega jutra. V živo se moramo zavedati, da velikemu petku, ki simbolizira stisko Boga in človeka, ki nas včasih navdaja z mislijo, da v ljubezni ni pravičnosti, sledita vstajenje in veselje, ki dokazujeta, da je ljubezen prvi korak k pravičnosti. Kajti če Bog Oče ne bi bil pravičen, njegov Sin ne bi vstal. Aleluja!
/konec Jožica Učen
vedno prisotni.
Skušal sem se znebiti tistih časov, a mi ni še povsem uspelo, čeprav se tistih let in dogodkov spominjam z določeno oddaljenostjo in ironijo.
Veliko ljudi se nostalgično vrača v tista otroška leta in se spominja tistega "otročička", ki je nekoč obstajal. Sam nimam te možnosti, da bi se zatekel v ta pravljični svet, da bi se odžejal z vodami čarobnih studencev. Ko gledam nazaj, vidim nasprotno, puščavo s tisoč izzivi in nasprotji, ki mi jo je uspelo premagati, ne da bi vedel,
sprotju z domačo hišo v Pušji vasi, ki je sicer res bila borna, a udobna: "7. oktobra sem vstopil v malo semenišče v Castelleriu, vasi v občini Pagnacco, v severnem predmestju Vidma, kjer je bila nižja gimnazija, medtem ko je bilo v Vidmu veliko semenišče
dem, so imeli dobre možnosti, da dosežejo cilj. Danes, po petdesetih letih, težko najdem primerjavo s tistim krajem in okoljem. Lahko bi, s hudobijo, pomislil na koncentracijska taborišča, kjer se je živelo pod silo natančnih in pogosto neumnih
Pot pre Tonija je bila trnova, še preden se je pravzaprav sploh začela: "Leta 1952, ko so bile vojne rane še odprte in nismo imeli nikakršnega dohodka ali poznanstev, si je samo neumnež lahko domišljal, da bo šel študirat. Od takrat je minilo že več kot petdeset let, ran vojne in revščine ni več, toda srčne rane, poniževanja, strahovi so še
kako mi je to uspelo. Najbolj čudna stvar je, da nisem več trpel zaradi svojih družinskih ali osebnih razmer, ko sem enkrat vstopil v cerkveni svet, temveč je najbridkejše trpljenje prišlo zaradi struktur, ki sem si jih izbral ali jih moral prenašati, da bi vstopil v Gospodovo službo". Ob vstopu v semenišče ni našel ravno prijetnega okolja, v na-
z višjo gimnazijo, licejem in študijem teologije (gimnazija je bila v Italiji včasih sestavljena iz treh let nižje in dveh let višje, potem so sledila še tri leta liceja, op. prev.). To so bila leta velikega števila semeniščnikov in duhovnikov, kot vedno v obdobjih revščine in siromaštva. Castellerio je bil kraj desetkanja - tisti, ki jim je uspelo priti v Vi-
Nedavni seminar Slovenske karitas v Postojni (4)
Razmišljanje ob geslu Srce, ki vidi
Krepiti odpornost
Ljudje se zelo težko odrečemo že pridobljenim pravicam in družbenemu statusu. Z materialnega stališča je to razumljivo, s stališča kakovosti življenja pa je včasih vprašljivo. Že filozof J. Jacques Rousseau je rekel Vrnimo se k naravi in mislim, da prav to potrebuje današnji človek. Vedeti in videti, kako funkcionira življenje v naravi, ko smo na vsakem koraku odvisni drug od drugega, in preživijo le tisti, ki so pripravljeni živeti v skladu z njenimi zakonitostmi. Morda bi tudi jaz izpostavila 'kritični' člen Družinskega zakonika, ki se dobesedno posmehuje naravi.
Ob tednu otroka so me povabili v otroški vrtec, da malčkom povem, kako Karitas pomaga otrokom. Moram reči, da sem
imela tremo, kajti pri otrocih, čeprav majhnih, vsaka beseda šteje. Ko jih je vzgojiteljica vprašala, zakaj umirajo otroci v Afriki, jih je večina odgovorila, da zato, ker nimajo denarja, da bi v trgovini kupili hrano. Morala sem jim povedati, da so suša, neobdelana polja in neznanje tisto, kar je prvo v vrsti vzrokov pomanjkanja hrane. Otrokom je tako razmišljanje oproščeno, kaj pa nam? V nekem komentarju tedna je sodelavec Radia Ognjišče rekel: "Ljudje se morajo zavedati, da mleko ne nastane v mlekarni in kruh ne v pekarni, temveč je nujno potrebno tisto prej". In tak način razmišljanja bo krepil odpornost in vzbujal spoštovanje do hrane in dela človeških rok.
Biti del pastorale Cerkve, dostojanstvo človeka
Zaradi del, po katerih smo postali prepoznavni, postajamo vse bolj sogovornik drugih humanitarnih organizacij in vladnih institucij. Končno naše delo ni namenjeno ožji skupini, temveč človeku, ne glede na vero, narodnost ali politično pripadnost, skratka, vsem ljudem, ki potrebujejo pomoč. Osebno menim, da so telesna in duhovna dela usmiljenja misijonsko delo vsakega kristjana najprej v domačem kraju.
Sama bi želela, da je karitativna dejavnost resnično del pastorale krajevne Cerkve. Pa ne le zbirati in deliti, temveč postati mora živa priča Družbenega nauka Cerkve, ki se zavzema za dostojanstvo vsakega človeka. Zato si moramo prizadevati, da v vse družbeno življenje sporočamo to, v kar ve-
rujemo in kar nas uči evangelij. Ta skrb nam omogoča, da kot svojo dolžnost dojemamo prizadevanje za vnovično ozdravitev ustanov, struktur in življenjskih razmer, ki so v nasprotju s človeškim dostojanstvom. V sedanji kulturni težnji je še posebej nujna obramba zakona in družine, mladih, delavcev in starejših, ki so temelj za sožitje v gospodarstvu, kulturi, družbi, Cerkvi.
Sama večkrat razmišljam, da smo v Cerkvi na Slovenskem postavili na stranski tir prav stiske delavcev, brezposelnih in tudi njihovih družin. Saj ne, da nismo od časa do časa povzdignili glasu v zagovor brezpravnih; v lanskem letu smo pri Komisiji pravičnost in mir pripravili izjavo z naslovom Državljanom
je potrebno zagotoviti delo in ne le socialno pomoč, s katero smo opozorili na hudo socialno stanje v državi. V danem trenutku vidim potrebo po katoliškem sindikatu.
Ne v takem pomenu, kot ga imajo obstoječi sindikati, niti ne kot institucijo, ki bo delala v skladu z
Kristi ani in družba
24. novembra 2011
Okrogel življenjski jubilej pokončnega Slovenca
Mladostno živahni Zorko Simčič 90-letnik
8x1000
V soboto, 19. novembra, je pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, akademik Zorko Simčič praznoval svoj 90. rojstni dan. V teh dneh smo v raznih slovenskih listih prebirali več člankov in pogovorov z jubilantom, ki potrjujejo njegovo izredno osebnost, raznoliko in z begunstvom zaznamovano življenjsko pot ter veliko modrost.
Celjska Mohorjeva družba mu je v sredo, 9. t. m., med posebno slovesnostjo pri Sv. Jožefu nad Celjem podelila častno članstvo Mohorjeve družbe. Na večeru sta sodelovala France Pibernik in Brane Senegačnik, igralca Zvone Hribar in Nina Ivanič pa sta poustvarila nekaj odlomkov njegove drame Zgodaj dopolnjena mladost, medtem ko je Ljubiteljsko gledališče Teharje pripravilo recital njegove poezije. Literarni zgodovinar Jože Pogačnik je o omenjeni drami zapisal, da gre za "slavospev ljubezni in željo po spravi med Slovenci", vendar so jo doslej uprizorili le enkrat, in sicer v Kanadi. To delo je Celjska Mohorjeva ponatisnila in so ga v knjigarni na Nazorjevi v Ljubljani pred številnim občinstvom tudi predstavili v ponedeljek, 14. t. m.. Sama predstavitev pa je bila tudi priložnost za prisrčna voščila ob bližnjem osebnem prazniku, ki mu jih je med drugimi javno izrazil tudi predsednik GMD ms gr. Oskar Simčič, ki je podčrtal tudi misel, da vošči rojaku Bricu.
Ko smo jubilanta letos poleti srečali v Svečah na Koroškem, kjer se je udeležil simpozija, posvečenega Francetu Gorše-tu, je v pogovoru povedal, da intenzivno dela predelavo obsežnega romana z naslovom Poslednji deseti bratje, ki bo v kratkem izšel pri Študentski založbi. Že naslov pove, da je tudi ta roman ponovno vezan na izseljensko tematiko, ker v njej predstavlja usodo enaindvajsetih ljudi, ki se prebijajo skozi težko osebno usodo z nekakšno podzavestno mislijo, da morajo s svojim trpljenjem nekako zadostiti neki višji sili, in to za dobro celotnega naroda.
Po radiu Trst A smo lahko pred nekaj dnevi prisluhnili zelo zanimivemu pogovoru, ki ga je z Zorkom Simčičem imela prof. Neva Zaghet, prav tako se tržaški radio od-dolžuje svojemu povojnemu sodelavcu z oddajanjem alegorične povesti Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide, v kateri je avtor lik Lepe Vide, ki ponazarja hrepenenje po boljši usodi, povezal z usodo slovenstva v zamejstvu in zdomstvu in ni slučaj, da je že
večkrat predlagal, da bi morali v Devinu postaviti Muzej Lepe Vide. Usoda te Simčičeve Lepe Vide pa je pozitivna, saj se vrne v domačo vas in si doma najde svoj življenjski prostor, kot si ga je sam avtor, ki se je po osamosvojitvi Slovenije odločil za vrnitev in se je leta 1994 z ženo ter hčerkama vrnil v Ljubljano in si v domovini uredil življenje.
Ta Štajerec po rojstvu in Bric po družinskih koreninah ter srcu in gledanju se je iz Maribora zatekel v Ljubljano že po nacističnem napadu na Jugoslavijo. V Ljubljano se je vrnil iz Gonarsa, kamor so ga poslali Italijani, po eni znamenitih ljubljanskih racij. Ljubljano pa je zapustil ob koncu vojne, saj je slutil, da bi ga lahko doletela ista usoda kot sošolca Jaroslava Kiklja ali brata Mirka, ki je bil inženir kemije in je leta 1943 šel na Primorsko, da bi pomagal ustanavljati slovenske šole, a so ga ubili partizani. Drugi brat, Drago, pa je bil med vrnjenimi iz Vetrinja, medtem ko je Zorko, ki med vojno ni nosil vojaške uniforme,
postal prevajalec pri britanski vojaški upravi. Kot mnogi drugi je bil nato poslan v Italijo, iz Rima, kjer je bil spet v prevajalski službi, je prišel v Trst in nastopil službo na tržaškem radiu ter veliko pisal za potrebe radia. Vendar so bile tržaške razmere vse prej kot jasne, tako da se je odločil za odhod v Argentino, kjer je sicer za preživetje delal v reklamnem sektorju in kot samostojen podjetnik na področju turističnih spominkov, vendar pa je bil predvsem neutruden kulturni delavec in ustvarjalec, ki je ogromno pisal in urejal znamenito kulturno revijo Meddobje. Že leta 1957 je v Buenos Airesu izdal znani roman Človek na obeh straneh stene, ki velja za prvo slovensko eksistencialistično prozno delo. Roman je bil v domovini ponatisnjen šele po osamosvojitvi, zanj pa je leta 1991 dobil nagrado Prešernovega sklada. Po tistem se je, kot pripoveduje, tudi odločil in se vrnil v domovino, v Ljubljano, kjer ga lahko srečamo, kako z mladostno hitrim korakom hodi po mestnih ulicah ali v živahnem pogovoru razpravlja o vsem mogočem in ob tem izžareva neizčrpno energijo, izreden smisel za humor ter ustvarjalni zanos in svežino idej. Sploh je vsak pogovor z njim pravi izziv, saj kar strelja nove sugestije in predloge. Tako je pred kratkim poklical, da bi kazalo v Gorici, Komnu in drugod na Primorskem zbrati vse, kar je mogoče dobiti o Mirku Renerju, glasbeniku in skladatelju, duhovniku in učitelju, izseljencu, ki ga je odnesel svet, češ da ga slovenski prostor premalo pozna in ceni. Sam da bi poiskal med svojimi papirji in nagovoril znance, ki so se z njim družili, da bi kaj napisali ali poiskali o njem. Dobra ideja! Sedaj, ko bo izšel najnovejši roman, bo gotovo poprijel za to delo.
Ob koncu nam preostanejo le še čestitke ob častitljivem osebnem prazniku z voščilom, da bi še dolgo zdrav in poln ustvarjalnega zagona bil svetilnik v teh meglenih dneh, ko človek rabi jasna vodila.
Marko Tavčar
Adventna akcija Misijonskega središča Slovenije
Otroci za otroke
Misijonsko središče Slovenije je tudi letos pripravilo adventno akcijo z naslovom Otroci za otroke, ki bo od 27. novembra do 24. decembra 2011 potekala pod geslom Skupaj z otroki vsega sveta -pripravljamo pot za Jezusa. Veroučenci po župnijah zbirajo prostovoljna finančna sredstva za otroke v misijonskih deželah in jih namenjajo za pomoč njihovim vrstnikom. Pobuda ima tudi vzgojni namen, saj prebuja občutljivost za potrebe drugih.
Misijonsko središče Slovenije je za to priložnost izdalo adventni koledar, ki ni namenjen samo otrokom, ampak je tudi pripomoček za učitelje verouka in starše v duhovni pripravi na Božič. Koledar za vsak dan prinaša misel iz evangelija, zgodbo, ki ima vzgojno pastoralni pomen, in prošnjo za tisti dan. Ob strani vsakega dne je pobarvanka, v sredini pa škatlica za darove.
^	■	m	S3,'
V *	$
Zbrana sredstva bodo iz Misijonskega središča Slovenije poslali v Rim, od tam pa jih bodo posredovali najrevnejšim otrokom v misijonskih deželah.
Dodatne informacije v Misijonskem središču Slovenije, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, tel. 01/300-59-50, e-pošta: missio@rkc. si in spletna stran www. missio. si.
| Bogata dejavnost okrog župnije v Krminu
S prispevki "8x1000" se lahko pletejo tudi odnosi
Veliko je del, ki se v	goriški
nadškofiji uresničujejo s prispevki osem	tisočink
(8x1000). Večkrat smo že pisali o delovanju Karitas, ki s svojimi številnimi projekti skrbi za sprejemanje ljudi, ki doživljajo stiske. Tudi v različnih župnijskih skupnostih vodijo številne pobude, pri katerih je soudeleženih na stotine prostovoljcev; ti bi pogosto potrebovali večjo podporo, saj aktivnosti večkrat stojijo pokonci le po zaslugi teh oseb, ki darujejo svojo razpoložljivost za skupnost.
Tak je primer župnije v Krminu, kjer deluje g. Paolo Nutarelli. "Župnija ima veliko dejavnosti", je razložil duhovnik, "po zaslugi številnih, ki posvečajo in vlagajo svoj čas v službi drugim". Kar nekaj časa si župnija prizadeva, da bi nudila kontinuiteto v katehezi, tako da "cilj kateheze ni neposredno priprava na zakramente, temveč je prejem le-teh del hoje in rasti. Mladi se srečujejo, spremljajo jih animatorji in 'etape', ki jih predstavljajo zakramenti, so del poti, ki se ne konča kar naenkrat”, je dejal g. Nutarelli. Oratorij v Krminu je prostor, kjer se srečujejo tudi člani več združenj, ki "predstavljajo priložnost za osebno rast, čudovita vzgojna sredstva, ki jih moramo odkriti v njihovi lepoti. So prisotna, so 'samostojna' v smislu, da imajo svojo škofijsko in vsedržavno zarisano pot, so pa tudi živ del življenja
župnije; res ogromno naredijo, z močnimi vrednotami resnično lahko zaznamujejo življenjske odločitve mladega človeka", je poudaril župnik. Znotraj krminske župnije deluje tudi gledališče; mladi imajo na razpolago prostor, kjer se lahko čutijo svobodne v izražanju, kjer lahko doživijo različne izkušnje; "vlagamo ekonomske vire, čas, energije, sredstva, da lahko uresničimo nekaj kakovostnega, ki posredno prinaša v življenje čim več", je dodal Nutarelli. Med mladinskimi dejavnostmi ima posebno mesto poletno središče, t. i. Grest, pomembno izhodišče pastoralnega leta, ki vsako leto zbere skoraj 250 mladih, zraven pa še okrog 50 mladih animatorjev, ki se
srečujejo tudi med letom za pripravo omenjene pobude. "Obstaja torej stvarnost", je komentiral g. Paolo, "v kateri duhovnik služi in si prizadeva, da bi bila župnija prostor srečevanj in sprejemanja, kraj, kjer se ponuja Kristusova pot. Rad bi spomnil, da je tu - bolj kot duhovnik - prisotna skupnost, saj, kot rad ponavljam, duhovniki pridejo in gredo, skupnost pa ostane. Krminska zgodba se je začela veliko časa pred mojim prihodom, celo pred mojim predhodnikom itd. Za menoj bodo prišli drugi duhovniki, ki bodo nastopili to službo skupnosti; le-ta je srž, skupnost ljudi, ki se srečujejo, da poslušajo Besedo in skupaj lomijo kruh; iz tega izhajajo vsa prizadevanja do drugih. Pomembno je spomniti, da je krščanska vera po svojem bistvu misijonska, ne more se zapreti v cerkve, tem-
več se iz njih odpira v svet. Sam kristjan mora stopiti v svet; duhovnik to uresničuje tako, da služi skupnosti, ji pomaga najti način, kako so ljudje lahko prisotni v človeški zgodovini".
Krminska župnija je tudi zelo napredna na področju tehnologij: že leto dni je prisotna na internetu s portalom, ki ga dnevno ažurirajo in ima veliko število obiskov; to je tudi jasen znak, da nove medije lahko uporabljamo na moder način tudi na cerkvenem področju, in sicer kot pripomoček drugih tradicionalnih metod. "Župnija krepko izkorišča sredstva družbenega obveščanja prav zato, ker so pastoralna 'sredstva' in ne 'cilji': s telefonskimi sporočili sms
vabimo na srečanja ali izkušnje, portal povezuje ljudi, nato so še strani škofijskega tednika, projekcije fotografskih posnetkov med liturgijami; to so sredstva, ki lahko pomagajo pri srečanju s Kristusom. Kot duhovnik bi rad v ljudeh, še zlasti v mladih, ki jih k sreči lahko srečujem, vzbudil 'povpraševanje' po Kristusu; On sam jim bo nato odgovoril. Naloga Cerkve je vzbujati vprašanja in povpraševanje".
Veliko je idej, ki bi jih v tej škofijski stvarnosti želel razviti v bližnji prihodnosti; ideje, ki naj bi dale novega zagona ne le katoliški in mestni skupnosti, temveč tudi in predvsem tistim, ki želijo združevati tudi mlajše, nuditi priložnosti za srečevanja in rast. Zaradi vsega tega je pomembno podpirati delovanje ne le te župnije, ampak tudi vseh drugih, ki ponujajo nove pobude. "Prispevki so sredstvo, ki omogoča, da dobro prikažemo naše delo", je sklenil krminski župnik. "Mislim, da ima npr. video veliko komunikacijsko moč; zakaj bi je torej ne izkoristili? Včasih se bojimo, da bi banalizirali sporočilo ali da se ljudje ustavijo pri sredstvu in ne dojamejo cilja; na tak način se zgodi, da ne uporabljamo sredstev, ki jih imamo na razpolago. Za prihodnost sanjam marsikaj: rad bi odprl popoldanski pouk, kot se to že dogaja v drugih župnijah škofije, ali pa, da bi župnišče bilo povezano v mreži z drugimi italijanskimi župnijami, da bi se učili in si izmenjavali mnenja in izkušnje. Prispevke osem tisočink bi morali uporabljati tudi v take namene, za ustvarjanje medosebnih odnosov. Ne smemo pozabiti niti na civilno služenje: prispevke osem tisočink bi lahko vlagali tudi za podporo mladih, ki izbirajo to pot".
Selina Trevisan (prev. DD)
^ • v^l	NOVI
Gonska	glas
Kratki
QQ 53- revija goriških pevskih zborov Cecilijanka
"Muzika se piše s srcem, ne pa z logaritmi!"
Četrta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici / Zlata muca in njeni cekinčki
Nad dvajset otrok je v ponedeljek, 7. novembra 2011, v živahni razposajenosti čakalo, kakšno pravljico jim bo tokrat pripovedovala pravljičarka Martina Šole. A glej, ušteli so se: v mladinsko sobo ni vstopila Martina, ampak se je prihulila
rdečedlaka muca Lina s košatim repom in Martinino košarico v šapicah ter dejala, da bo tokrat kar sama povedala ljudsko pravljico in z njo radovedne malčke pospremila v daljno črno Afriko. Tam so živele tri sestre brez staršev. Ena je pletla pisane čepice, druga pekla kruh, tretja, najmlajša, po imenu Lepa, pa je vse to nosila prodajat. Nekega dne je Lepa srečala starčka, ki ga je zeblo in je bil lačen. Darovala mu je čepico in kruh, on pa ji je dal zlato muco, iz gobčka katere je padel cekinček, ko je ob božanju zamijavkala. Sestri sta bili hudobni, grdi in ljubosumni, ker njima muca ni dajala cekinčkov. Zaradi tega sta jo vrgli v zazidan vrt, kjer je domovala pošast. Lepa jo je seveda šla iskat in spoznala, da pošast sploh ni hudobna, saj je celo gojila krasne rožice. Ko seje nekega dne princ sprehajal pod zidom, je zaslišal petje in se zaljubil v Lepo. Kralj in kraljica sta privolila v poroko le, ko je princ zaradi ljubezni zbolel. Pravljica se seveda srečno konča: Lepa, princ, muca in pošast so dolgo srečno živeli. Ob zelo obširni pravljični vsebini je razumljivo mestoma pozornost otrok malce popustila, a muca Lina jih je vsakič znala spet pritegniti v pripoved, saj so zvedavo opazovali, kaj bo potegnila iz košarice, mijavkali so kot zlata muca in se ob koncu posladkali s čokoladnimi denarčki, ki jim jih je darežljivo ponudila muca Lina.
Zadnja Pravljična urica “po mačjih pravljičnih poteh” je bila v ponedeljek, 21. novembra, ob 18. uri. / IK
Člani fotokluba Skupina 75 so poslušali predavanje o fotografskem portfelju
V torek, 8. novembra, je članom fotokluba Skupina 75 predavala Lorella Klun, kije nanizala svoje misli in napotke o fotografskem portfelju. Pri tem je poudarila, da je pomemben poglobljen izbor fotografij, saj jih ni primerno nanizati preveč. Skupaj morajo fotografije sestavljati kompleksno, a še vedno koherentno celoto. Sporočati morajo neko idejo, a tudi spodbujati odgovore. Obstajajo različne vrste portfeljev, od zgolj dokumentarnih do zgolj umetniških, čeprav je vsem lastno to, da so homogeno zgrajeni okoli osrednje ideje. Vsaka nadaljnja fotografija v portfelju mora sporočiti nekaj novega, a mora biti vsebinsko povezana s prejšnjo. Vse skupaj tvorijo dodatni pomen, zaradi katerega so združene v takšnem zaporedju in na takšen način. Portfelji so lahko zgrajeni na različne načine: lahko pripovedujejo končano zgodbo ali so odprtega tipa. Izogibati se je treba ponavljanju in preveč sunkovitim spremembam v stilu. Ne nazadnje je poudarila tudi, da morajo biti fotografi informirani, ozirati se morajo na svet okoli sebe in se zanimati za najrazličnejše stvari, ne le za fotografijo. Srečanje, ki je potekalo v galeriji Skupine 75, je bilo dobro obiskano. / SR
zato jih tudi naši zbori večkrat izvajajo. V uvodnem delu nagovora se je Padovanova spomnila na prejšnji dan preminulega prof. Andreja Bratuža, "ki je s svojo osebnostjo zaznamoval del goriške stvarnosti". Svojcem je izrazila iskreno sožalje, poslušalce v dvorani pa povabila na trenutek molka v njegov poklon. Spregovorila je seveda tudi o Cecilijanki, ki ostaja priljubljena zborovska revija, pa še o pesmi in glasbi, "ki še vedno združujeta ljudi. Pevski sestavi so pri nas še vedno izjemnega pomena, pa naj gre za pevski zbor, ki poje med mašo, ali pa tistega, ki dobiva odličja na zahtevnih pevskih tekmovanjih. Zveza si kot organizator vsekakor prizadeva, da ostane Cecilijanka revija ljubiteljskih pevskih zborov. Zaklad glasbe in petja je treba ohranjati
in gojiti. Naša skrb mora biti, da se zborovsko petje širi med ljudi. Zato je naša vsakoletna revija toliko bolj pomembna in obenem priložnost, da se zbori predstavijo širši publiki". Njena zahvala je šla vsem zborovodnjem in pevcem, ki "svoj čas in energijo trosijo za glasbo in poskrbijo, da se na odru Kulturnega centra vsako jesen udejanji tisti čudež glasbe, ki se imenuje Cecilijanka".
Zbori so tudi za letošnji nastop na reviji segli po slovenski ljudski in umetni zakladnici, nekateri pa radi raziskujejo tudi tuja glasbena obzorja in zato so se oglasile tudi nekatere angleške pesmi. Kar dvanajst zborov je za svoj program izbralo po eno pesem Rada Simonitija. Ker pa je Cecilijanka tudi v čast sveti Ceciliji, zavetnici cerkvenega petja, je bilo na sporedu nekaj sakralnih skladb. Na sobotnem večeru so nastopili: MePZ Lojze Bratuž, Gorica (zborovodja Bogdan Kralj), ŽePZ Jezero, Doberdob (Dario Berti-nazzi), MePZ Jakob Petelin Gallus, Celovec (Dominik Hudi), MoPZ Skala, Gabrje (Zulejka Devetak), MePZ Štandrež (Mojca Sirk), Moška pevska skupina Gruppo vocale Farra (Massimo Devitor), MePZ Rupa-Peč (Zulejka Devetak, ob spremljavi kitare Andrea Michelet-tija), MoPZ Fantje izpod Grmade (Herman Antonič) in MePZ Jože Srebrnič, Deskle (Adela Jerončič), ki je poleg treh pesmi zapel še dodatek. V nedeljo pa so zapeli: MoPZ Mirko Filej Gorica (Zdravko Klanjšček), ki je v spomin na umrlega prof. Andreja Bratuža zapel tudi Kraguljčke, MePZ Podgora (Peter Pirih), MePZ F. B. Sedej, Šte-verjan (Aleksandra Pertot), MoPZ in fantovska skupina PD Anton Klančič, Miren (Zdravko Klanjšček), MoPZ Kromberški Vodopivci (Vojko Pavlin), MePZ Hrast, Doberdob (Hilarij Lavrenčič), MoPZ Štmaver (Nadja Kovic), Mlajša dekliška skupina Vesela Pomlad, Opčine (Andreja Štucin, ob klavirski spremljavi Jane Zupančič), Barški oktet (David Klodič) in dekliška vokalna skupina Bodeča Neža, Vrh Sv. Mihaela (Mateja Černič), ki je bila zaradi svežine glasov in izpiljene izvedbe deležna skandiranega ploskanja in zato je občinstvu podarila še dodatek.
/stran 16 Iva Koršič
Cecilijanke. Žal je na praznično vzdušje, ki vselej zaveje na tej reviji, legla temna senca smrti: prav v soboto se je namreč od nas nenadoma in povsem nepričako-
zborovodja treh zborov (MoPZ iz Postojne, MoPZ Sv. Jernej z Opčin, otroško-mladinska skupina Igo Gruden iz Nabrežine) Mirko Ferlan, ki je bil letos enajstič prisoten
Gledališče Verdi v Gorici
Čudovit uvod v novo sezono s pevko Glorio Gaynor
Nastop kraljice disco mušic, svetovno znane pevke Glorie Gaynor, je bil v torek, 8. novembra, krasen uvod v novo sezono goriškega gledališča Verdi, katerega velika dvorana je bila za to priložnost popolnoma zasedena. Tega sta bila zelo vesela goriški župan Ettore Ro-moli in občinski odbornik Antonio Devetag, ki sta pozdravila publiko in povedala, da je polna dvorana najlepši način za obele-žitev 10-letnice obnove gledališča Verdi v Gorici. Z vidnim zadovoljstvom sta tudi povedala, da se število abonentov bliža tisočici. Za tem kratkim besednim inter-mezzom je bila nesporna protagonistka večera Gloria Gaynor, ki je s svojim toplim, močnim, polno zvenečim glasom očarala poslušalce. Ti so najprej malce zadržano poslušali njeno izvajanje ob
spremljavi osemčlanskega "benda" in treh vokalistov - dveh pevk in pevca -, potem pa zmeraj bolj
razživeto spremljali njene ________
uspešnice, med katere je vključila tudi skladbo Just no other way prijatelja Barryja White. Največ ovacij je doživel njen zimzeleni hit I will sur-vive. Ploskanja in navdušenih vzklikov je bilo še in še, zato je občinstvu poleg trinajstih skladb postregla še z dodatkom, pesmijo Just keep thin-king. Po tej izvedbi ji je Walter Mramor, umetniški vodja sezone gledališča Verdi, ki poteka pod geslom "Pusti se očarati" (Fatti stre-gare), poklonil šopek rož. Luči so ugasnile, glasbeniki so zapustili oder, zastor se je zaprl. Publika pa
je stoje skandirala pevkino ime in s ploskanjem in glasnimi vzkliki ni odnehala, dokler je ni še enkrat privabila na oder. Ko se je zastor odstrl, se je magično vzdušje ponovilo: poslušalci v parterju so se približali odru, na balkonih pa so stoje z ritmičnim
ploskanjem spremljali še zadnji dodatek, nadvse priljubljeno pesem I wlll survive in s pevko tudi peli. I will survive jermena največ-
ja uspešnica. L. 1979 je dosegla prvo mesto na ameriški pop lestvici in še danes je to ena najbolj uspešnih pesmi vseh časov. Od izdaje dalje je doživela nič koliko priredb v dvajsetih jezikih. Zanjo je Gloria Gaynor, s pravim priimkom Fowles, rojena 7. septembra 1. 1949 v revni družini s sedmimi otroki v Nevvarku v zvezni državi New Jersey, prejela gram-my na dolgi glasbeni poti, ki se je začela v daljnih letih '70. Takrat, 1. 1973, si je naziv disco kraljica prislužila ob izdaji pesmi Nevercan say goodbye, ki jo je zapela kot drugo pesem tudi na goriškem odru. Čeprav je v rodni Ameriki njena popularnost v letih osemdeset začela upadati, je v Evropi in še posebno v Italiji ostala priljubljena. Da je tako še sedaj, je dokazal tudi nepozabni goriški večer.
Iva Koršič
Tako je nekoč dejal skladatelj in dirigent Rado Simoniti (1914-1981), kateremu je bila ob 30-letnici smrti v spomin na njegovo umetniško delo posvečena letošnja 53. revija pevskih zborov Cecilijanka, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete. Iz skromnejših začetkov, ko so na njej nastopali le zbori iz Goriške, se je razbohotila v množično pevsko srečanje, ki privablja tudi zbore iz tržaške in videmske pokrajine, iz Koroške in Slovenije. V zadnjih letih je prisoten tudi italijanski ali furlanski zbor. Tako je bilo tudi letos, ko je na tradicionalnih dveh koncertih, na sobotnem večernem, 19. novembra, in na nedeljskem popoldanskem, 20. novembra, zapelo devetnajst pevskih sestavov, pri katerih je bilo opaziti kar precej mladih obrazov, tudi med pevovodji. Sodeč po tem in po številnem občinstvu, ki je z navdušenim ploskanjem spremljalo nastopajoče, lahko mirno zatrdimo, da je zborovsko petje še zmeraj trdno zasidrano med slovenskim življem in da je izvir pesmi v našem ljubem materinem jeziku še vedno veselo žuboreč in da "vsaka muzika, ki je dobra, bo ostala večno živa", kot je zatrdil Rado Simoniti. Te njegove besede in strnjen zapis o njegovem življenju in delu je ZSKP natisnila v zgibanki s programom letošnje
vano za vedno poslovil prof. Andrej Bratuž, skladatelj, kulturnik, publicist, politik ter do pred nekaj časa tudi glavni urednik Novega glasa. Kot je v imenu ZSKP povedala Martina Valentinčič - z Nikolajem Pintarjem povezovalka sporeda letošnje Cecilijanke -, je bil prof. Bratuž vsa leta zvest in pozoren obiskovalec, pred leti tudi kot pevec, te goriške pevske revije. Spoštljivo so se ga v dvorani spomnili z minuto molka. Na odru mu je MePZ Lojze Bratuž, ki nosi ime po njegovem očetu in kateremu so bili dodeljeni uvodni akordi sobotnega večera, pod vodstvom Bogdana Kralja	zapel
otožno skladbo Kraguljčki, ki jo je uglasbil	Lojze
Bratuž in ki vselej seže globoko v srce.
Preden se je na odru razživela pesem, je o Radu Simonitiju in o svojem gledanju na Cecilijanko in petje povedal nekaj tehtnih misli mladi pevec, glasbenik in
na Cecilijanki in se je še želi udeleževati, kot je hudomušno dejal ob koncu svojega nagovora: "Dragi pevci, ki na Cecilijanki pojete že dvajset, trideset ali še več let, vam naj gre moja zadnja -rahlo izzivalna misel: prej ali slej vas bom (že) dohitel". Med drugim je besede namenil zborovodjem, ki "moramo biti ustvarjalni pri sestavljanju sporedov, pri načinu podajanja, pri in-
terpretaciji. Skratka, ne smemo se zgledovati po boljših skupinah, ampak iskati drugačno pot, tako, ki bo najbolj primerna za naš zbor". Poudaril je, da je nujno "podpirati glasbo današnjega časa. Še vedno ne vlagamo dovolj truda v promocijo mlajših skladateljev: do novih skladb smo večkrat skeptični, ker se nam zdijo prezahtevne ali ker si ne moremo predstavljati, kako zvenijo". Zelo pozitivno pa se mu zdi, da Zveza vsakič posveča Cecilijanko kakemu skladatelju, tako oživijo njegova dela. O Simonitiju je med drugim dejal, da je odhod iz rodnih Brd v rani mladosti pustil "globok pečat v njegovi glasbi, ki je večkrat polna hrepenenja. (...) Ta odhod pa je verjetno pripomogel k temu, da je Simoniti postal eden naj-plodovitejših slovenskih skladateljev dvajsetega stoletja, saj mu je širši pogled na svet in na glasbo omogočal črpati navdih za bogato umetniško ustvarjanje, poleg tega pa je vse hrepenenje in lepoto rojstnega kraja prelil v svoje pesmi. Začetni vzorniki so mu bili vaški učitelj Srečko Kumar, glasbeni pedagog Stanko Premrl, saj je bil Simoniti tudi organist, in profesor kompozicije Slavko Osterc. Na njegovo glasbeno govorico so odločilno vplivali italijanski operni mojstri. (...) Simonitijev značilni slog je lepo opisal Rafael Ajlec: 'Toplo skoraj žensko čustvovanje utripa v njegovih spevih'". Nadalje je Ferlan dejal, "da je skladatelj Lebič pravilno ugotovil: 'Značilen je silovit, odprt, slovanski način kompozicijske gradnje in zborovskega izvajanja'". Radu Simonitiju je nekaj misli namenila tudi predsednica ZSKP Franka Padovan, ki je občinstvo nagovorila na nedeljskem koncertu. Povedala je, da "njegov opus obsega okrog 600 del in da je bil med drugim pobudnik poživitve glasbenih dejavnosti na Primorskem in v zamejstvu". Poudarila je tudi, da je pisal za moške, ženske in otroške zbore in da so njegove pesmi zelo priljubljene in
Predstavitev dveh prevodov
Večer Alojza Rebule
• - IM	vv«	•
v italijanščini
V dvorani Della Torre na sedežu Fundacije Carigo v Gosposki ulici v Gorici je v sredo, 16. novembra, potekalo srečanje, posvečeno slovenski knjigi. Javnosti so predstavili prevoda dveh knjig našega velikega pisatelja Alojza Rebule.
Liliana Ferrari je kot predsednica prireditelja, Inštituta za družbeno in versko zgodovino, izrazila zadovoljstvo zaradi prisotnosti gosta, uglednega člana in sodelavca. V romanu Nokturno za Primorsko (prevod Notturno sull'Isonzo je sredi oktobra izdala založba San Paolo v Milanu), ki ga je prebrala na mah, je našla zgodbo o širši Goriški, veliko domovinskega čuta, različne osebe in jezike, sploh pa držo sočutja, ne pa moralnih, verskih ali političnih sodb, kakršne so prisotne v Kaplanu Martinu Čedrmacu.
V imenu založbe Mladika je Nadia Roncelli predstavila Rebulo kot enega najpomembnejših slovenskih sodobnih književnikov, ki pa v italijanski javnosti žal ni dovolj poznan. O Vinogradu rimske cesarice (prevod La vi-gna dell'imperatrice romana je izdala tržaška Mladika) je povedala, da vsebuje 12 novel, ki so najbolj značilne za pisateljevo krajšo prozo. Njene osnovne
V jasnem sobotnem popoldnevu, 29. oktobra 2011, ko so se sončni žarki poigravali s čudovitimi barvami, v katere je jesen odela listje, so se v Kulturnem centru
Lojze Bratuž začeli letošnji Zimski popoldnevi (Pomeriggi d'in-verno), ki jih trinajsto leto zapored prireja Deželno središče za animirano gledališče - CTA. Združenje ima svoj sedež v Gorici in deluje pod umetniškim vodstvom Roberta Piaggia in An-tonelle Caruzzi. Prepolna velika dvorana KCLB je bila čudovita spodbuda za organizatorje, ki so za uvod v letošnjo abonmajsko ponudbo izbrali predstavo Pi-nocchio di sabbia (Ostržek iz peska), bralno predstavo, pri kateri je Ostržkove dogodivščine z menjavanjem tona glasu, ki je bil včasih prežet z rahlo ironijo, včasih tudi strogostjo, prebiral igralec David Riondino, zmeraj pozoren na odziv gledalcev. Njegovo pripoved so "oživljale" izredno spretne roke Massima Ot-tonija, ki je v živo na posebni ta-
motivne prvine je osvetlila z besedami uvodne študije Marije Pirjevec, ki si je izbor zamislila in ga tudi uredila.
Ivo Jevnikar je povedal, da je Notturno sull'Isonzo izšel v okviru projekta Knjižnice Dušana
Černeta iz Trsta, ki si je zadala nalogo, da bo pripravila italijanske izdaje treh del Alojza Rebule in tako predstavila italijanski javnosti njegovo pisateljsko, teološko in esejistično ustvarjanje. V načrtu je še ita-
bli ustvarjal ligure, predmete in čudovite pokrajine iz peska s spretnim mešanjem, brisanjem, risanjem. Snemalna kamera je te umetnine iz peska nato projicirala na veliko platno. Več kot
uro trajajočo predstavo so mali gledalci z odraslimi spremljevalci mirno in pazljivo spremljali in se čudili menjajočim se figuram na platnu, ki jih je spremljala delno posneta glasba Mattea Scaiolija. Ta je v živo, igraje na raznovrstne bobne, spremljal pripoved v enkratnem sozvočju z mestoma kar dramatično vsebino. Med otroki, ki jih je treba prav posebej pohvaliti zaradi pozornosti in vztrajnosti, je bilo tudi nekaj slovenskih malčkov.
Po predstavi so organizatorji povabili otroke na "strogo" biološki prigrizek, ki bo po besedah Roberta Piaggia postal stalnica ob koncu teh gledaliških srečanj, saj se otroci in njihovi starši zelo radi ustavljajo v prostorih KCLB na prijetnem klepetu.
IK
lijanski prevod knjige šestih teoloških esejev Smer - Nova zemlja (v prevodu Franca Husuja naj bi izšel februarja 2012 pri založbi San Paolo) ter izbor predavanj, člankov, esejev, molitev in govorov Od Niceje do Trsta, ki jih je Rebula napisal v italijanščini. Na kratko je povzel vsebino Nokturna in življenjsko zgodbo glavnega junaka Florjana Burnika, v osebi katerega je Rebula upodobil usodo duhovnika-mučenca Filipa Terčelja. Ta je v Sloveniji ostal predolgo pozabljen in za-
molčan, pred kratkim so sprožili postopek za njegovo beatifikacijo. Posebno živo je bilo pričevanje prevajalke Martine Clerici, ki je povedala, da je Rebula genij, ustvarjalec in arhitekst, ona pa preprost zidar. Zelo je navezana nanj in na Pahorja, z deli katerih je imela v zadnjih letih veliko opraviti; zelo ju ceni, "čeprav sta zelo različna", pravzaprav ju ima za svoja dedka. Najprej je spoznala Rebulo, saj je za diplomsko nalogo prevedla štiri njegove novele; prek njega pa potem Pahorja. Prevajalka je povedala, da je komaj pri 20 letih spoznala svet naše slovenske narod-
S akralna glasba iz 19. in 20. stol. v naši deželi vzbuja zanimanje tudi v akademskih krogih. Po vrsti pobud in raziskovalnem projektu, ki ga je sprožila videmska univerza v sodelovanju z videmskim konservatorijem Tomadini, z Zvezo zborovskih združenj FJK, opatijo v Rožacu in Furlanskim filološkim združenjem, so 10. in 11. novembra v Gorici organizirali posvet, na katerem so profesorji z vseučilišč v Vidmu, Padovi, Modeni in drugi strokovnjaki glasbene zgodovine orisali izsledke dosedanjega dela, ki je postavilo pod drobnogled različne deželne skladatelje in njihova dela.
Po posegu Ivana Portellija (Inštitut za družbeno in versko zgodovino), ki je 11. novembra zjutraj spregovoril o goriški Cerkvi v 19. in 20. stoletju in različnih prizadevanjih goriških škofov, ki so imeli opraviti z dvema dušama tega prostora, je prof. Ales-sandro Argentini z videmske univerze, na Goriškem znan kot nekdanji organist v stolni cerkvi, orisal lik Vittoria To-niuttija in Stanka Jericija: oba sta bila duhovnika in skladatelja, in vendar sta se v marsičem razlikovala. Taki posveti so pomembni, je dejal Argentini, da se primerno ovrednoti njuna dediščina. Gorica je namreč mesto ob meji, kar se lahko zazna tudi v glasbenikih in njihovih delih. Toniutti, rojen v Vidmu 1. 1900, je bil posvečen v duhovnika 1. 1923, iz orgel je
ne skupnosti, za katerega prej sploh ni vedela, pa čeprav je po rodu iz naše dežele. Za sodelovanje pri prevajanju se je zahvalila raznim sodelavcem in strokovnjakom, med drugimi časnikarki Eriki Jazbar. Na zelo simpatičen način je tudi prikazala nekaj enekdot okrog svojega dela in nazadnje nakazala, kako se okrog takega dela lahko stkejo iskrene in pristne prijateljske vezi.
Alojz Rebula je povedal, da od nekdaj rad prebira življenja svetnikov. "Svetost je danes edina stvar, ki me še zanima, bolj kot politika in kultura". Ko mu je prišla pod roke knjižica o Terčelju, ga je njegova zgodba tako pretresla, da se je kmalu lotil pisanja. Za roman se je odločil, ker ga še vedno ima za najbolj pristno obliko razmišljanja o človekovem bivanju. Nekaterih dejstev si ni upal spremeniti, marsikaj pa je s svojo domišljijo literarno preoblikoval.
Na koncu je posegel tudi goriški nadškof msgr. Di-no De Antoni, ki je v preteklih tednih že prebral Nokturno. Priznal je, da tudi on do svojega prihoda v Gorico ni vedel za slovensko manjšino. Prevajalki se je zahvalil za prevod in jo vprašal, kako je lahko zgoščeno slovenščino prelila v Dantejev jezik, ki je čisto drugačen. Martina Clerici mu je med drugim odgovorila, da se za eno slovensko besedo včasih skriva pojem, ki ga v italijanščino lahko prevedeš le s celim stavkom. Še enkrat je poudarila, da bi morali medsebojno spoznavanje graditi na majhnih stvareh in predvsem prijateljskih odnosih.
diplomiral v Padovi, nato tudi v kompoziciji. V Gorico je prišel 1. 1933; tu bil celih 30 let organist v stolnici, sploh pa je bil dejaven v mestnem kulturnem življenju. Pisal je sakralne in posvetne skladbe; med najbolj znanimi so Maša v čast Svetogorske Marije, Rekviem, posebno pa oratorij La gloria di Ermacora; slednji je bil napisan v začetku 50. let, prvič pa ga je izvedel - 30 let kasneje - MePZ S. Ignazio, ki ga je vodil g. Jericijo. Delo je kompleksno, je povedal Argentini, "vsekakor zmore ganiti poslušalca"; besedilo povzema iz oglejske liturgije in ap. Luke.
O Jericiju je predavatelj povedal, da se je rodil v Avčah pri Kanalu 1. 1928, študiral je v goriškem semenišču, nato v Vidmu. Posvečen je bil 1. 1951, deset let kasneje je nastopil službo kaplana pri sv. Ignaciju na Travniku, kjer je ostal do smrti 1. 2007. Študij glasbe je začel pri Fileju, nadaljeval pri Costantinidesu in drugih, diplomiral je na konservatorijih v Trstu in Benetkah. Jericijo je za sabo pustil obširen opus; gre za pomembne in zahtevne skladbe, pa tudi take, primerne za vsakdanjo mašno rabo. Argentini, ki je Jericija poznal in ga cenil, je navzočim na posvetu ponudil v poslušanje odlomek iz maše Sic benedi-cam te, napisane za nedeljske evharistične daritve; ta je "zelo prijetna, večkrat je bila izvedena v času njegovega življenja, po smrti pa ne več". / DD
Obvestila
KRUTvabi v petek, 25. novembra, na kuharsko delavnico z naslovom “Zdravi, sladki in slani namazi”. Delavnico bo vodil univ. dip. inž. živilske tehnologije g. Matjaž Kološa in se bo odvijala od 17. do 20. ure na goriškem sedežu krožka KRUT- korzo Verdi 51/int. Potrebna je predhodna prijava tel. 0481 530927 in e-mail: krut. go@tiscali. it ali na tel. 040 360072 in e-mail: krut. ts@tiscali. it.
Svet slovenskih organizacij vabi članice na redni občni zbor, ki bo v KC Lojze Bratuž v Gorici, v petek,
25.	novembra 2011, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora in tajnika, poročilo predsednika, pozdravi gostov, premor, razprava, volitve novih organov, razno. V prvem delu občnega zbora SS0 bo kulturni program oblikovala DVS Bodeča neža z Vrha Sv. Mihaela od vodstvom Mateje Černič, upnija sv. Andreja apostola iz Štandreža ob praznovanju farnega zavetnika vabi v soboto, 26. novembra 2011, ob 20. uri v cerkev sv. Andreja apostola v Štandrežu na koncert goriškega mešanega mladinskega zbora Primož Trubar (zborovodja David Bandelj; Ivana Sant, sopran; Marco Colella, klavir).
Iščem delo hišne pomočnice -
likanje, čiščenje v dopoldanskem času. Sem mlajša gospa z izkušnjami pri takem delu. Kličite zvečer na tel. 00386 40307088. Nudim varstvo otrok na svojem domu, lokacija Miren. Starost: 0 mesecev - 5 let. Več informacij: 00386-40-700111.
Darovi
Za KCLB: namesto cvetja na grob pok. Andreju Bratužu, darujeta Marija in Franka Žgavec 100 evrov. Za PD Podgora - v spomin na drago teto Vero Jarc vd. Ambrosi darujejo: družina Mužič 50, svakinja Gina 50, Lidija in Milan 50 evrov.
Zahvala
Karitas dekanije Štandrež se zahvaljuje župnijski skupnosti Rupa-Peč, župnijski skupnosti
Štandrež, župnijski skupnosti Sovodnje in prosvetnemu društvu Rupa-Peč za bogate darove ob zahvalni nedelji.
Sožalje
Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela in Cerkveni zbor izrekata prof. Lojzki Bratuž ob smrti brata Andreja iskreno sožalje: naj bo spomin kot pesem, ki v srcih odzvanja, kot cvet, ki nenehno poganja, kot svetloba, ki dušo obliva, kot Ljubezen, ki v srcih prebiva!
Ob izgubi drage mame Veronike sovodenjski občinski svetniki Slovenske skupnosti in Liste skupaj za Sovodnje izrekamo hčerki Ljubici in družini iskreno sožalje.
SCGV Emil Komel se klanja spominu prof. Andreja Bratuža in izreka njegovi sestri, prof. Lojzki, in vsem svojcem iskreno sožalje.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 25.11.201 Ido 30.11.2011)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5	Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od 21.30 do
22.30. Ob nedeljah od 14.30 do
15.30. Spored:
Petek, 25. novembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev-Glasba iz studia 2.
Nedelja, 27. novembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju.
Ponedeljek 28. novembra (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna, zabavna in zborovska glasba -Novice iz naših krajev - Iz krščanskega sveta - Obvestila. Torek, 29. novembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru -Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 30. novembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Pričevanje Alberta Svetine III. del -Izbor melodij.
sV
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ GALERIJA ARS
^	vljudno	vabita na odprtje
likovne razstave goriškega slikarja z naslovom
SVETLOBA IN BARVE
ROBERTO FAGANEL
Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Verena Koršič Zorn
Glasbeni poklon: gojenci SCGV Emil Komel
Kulturni center Lojze Bratuž, drevored 20. septembra 85 v Gorici četrtek, 24. novembra 2011, ob 18. uri
Galerija Ars na Travniku 25 v Gorici torek, 29. novembra 2011, ob 18. uri
Štandrež / Praznovanje zavetnika
Župnija sv. Andreja ap., Krajevni svet in PD Štandrež vabijo na praznovanje župnijskega zavetnika 2011. V bogatem nizu prireditev izstopajo posebni dogodki. V soboto, 26. novembra, bo po maši (ob 19. uri) ob 20. uri koncert Goriškega mešanega mladinskega pevskega zbora Primož Trubar, ki ga vodi David Bandelj; nastopila bosta tudi sopran Ivana Sant in pianist Marco Colella. V nedeljo, 27. novembra, bo ob 10. uri v župnijski cerkvi slovesna sv. maša, ki jo bo vodil g. Marko Rijavec iz Vipave; na trgu sledi podelitev devetega klasa. V torek, 29. novembra, bo ob 20. uri v župnijskem domu Gregor Čušin (na sliki): Jona - Besni prerok: monodrama za vse, posebno za zakonce! V soboto, 3. decembra, bo ob 20. uri v župnijski cerkvi koncert (štirje zbori in orkester): Patrik Quaggiato - Missa nova Laudate Pueri Dominum. Vabljeni!
Zimski popoldnevi	v organizaciji videmske univerze
Poetičen prikaz	Na posvetu tudi
Ostržkovih pustolovščin	° Stanku Jerid ju
II progetto e realizzato dalla Provincia di Gorizia e finanziato dalla Regione Friuli Venezia Giulia, ai sensi delle leggi 482/99, 38/01 e della L.R, 26/07.
II progjet al e realizat de Provincie di Gurize e finanziat de Regjon Friul Vignesie lulie, ai sens des legs 482/99, 38/01 e de L.R. 26/07.
Projekt izvaja Pokrajina Gorica, financira pa ga Dežela Furlanija julijska krajina v okviru zakonov 482/99 in 38/01 ter deželnega zakona 26/07. A
Cronache Isontine
provincie di gurize
pokra)™ gonca Cronichis Li s u n ti n i s - Posoška kronika
www.cronacheisontine.it
I friulani piu famosi dell’Ottocento e del Novecento nel Dizionario biografico “Nuovo Liruti”
Sara presentato venerdi 2 dicembre alle 17.30 nelVAuditorium della sede della Regione in via Sabbadini a Udine, con la partecipazione del professor Gianfranco DAronco e di monsignor Sergio Pagano, Prefetto dellArchivio segreto del Vaticano, la terza parte del "Nuovo Liruti", il grande dizionario biografico dei friulani, giunto al suo ultimo capitolo dedicato alVEta contemporanea, dopo che nel 2006 era uscita la parte dedicata ai personaggi famosi del Medioevo (in due volumi) e nel 2009 i tre libri riservati alla cosiddetta "Eta veneta". II "Nuovo Liruti" delVEta contemporanea e stato curato dal professor Cesare Scalon, responsabile del progetto, e da altri due docenti, Claudio Griggio e Giuseppe Bergamini, che hanno ricevuto il prezioso aiuto di centinaia di collaboratori esterni. Quest'ultima opera conterra le biografie dei friulani e di coloro che sono transitati nelle nostre terre nelVOttocento e nel Novecento, lasciando dietro di se un segno importante. In tutto le biografie sono 1300 per un totale di quasi 3800 pagine suddivise in quattro volumi. La terza e ultima parte del "Nuovo Liruti" e edita dalla casa editrice Forum, grazie al sostegno finanziario della Regione Friuli Venezia Giulia, della Provincia di Udine, della Deputazione di Storia Patria per il Friuli, della Camera di Commercio di Udine, delle Fondazioni Crup e CaRiGo, della Banca FriulAdria, delVIstituto Pio Paschini e con il patrocinio delle Province di Gorizia e Pordenone.
Duetesi e un saggio premiati alla XV edizione del Premio “Andreina e Luigi Ciceri”
In occasione del recente congresso della Societa Filologica Friulana sono stati consegnati i riconoscimenti per la XV edizione del Premio "Andreina e Luigi Ciceri", concorso per saggi, tesi di laurea e documentari su aspetti della vita tradizionale e della cultura popolare in Friuli. II Premio biennale ricorda le figure di Luigi Ciceri (scomparso nel 1981) e di sua moglie Andreina Nicoloso Ciceri (mancata nel 2000), studiosi della cultura tradizionale del Friuli. Per questa edizione sono pervenuti quattordici lavori: sette tesi di laurea, sei saggi liberi e un documentario etnografico. La Giuria ha premiato due tesi di laurea e un saggio. II primo premio e stato conferito a Tatiana Azzola di Venzone per la tesi di laurea specialistica in Antropologia culturale e Etnologia presso 1'Universita di Torino (anno accademico 2009/2010) con il titolo "Invecchiare in montagna. Una ricerca antropologica in due comunita della Carnia". II secondo premio e stato assegnato a Marta Pascolini di Cividale, laureata presso 1'Universita di Venezia, per la tesi dal titolo "II palo della Passione nella cultura delValpeggio in Carnia”. Nella categoria dei saggi ha vinto 1'opera di Giorgia Del Bianco, Gina Vallerugo di Udine e di Grazia Gatti di Trieste dal titolo "Storia e linguaggio delle merlettaie di Fagagna".
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliNllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllltlllllilllllllllllillllllllllillllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllilllllilllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllMIIIIIIItllllllllllillllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllillilllllllllllllll
Gli scrittori Lidia Ravera, Ferdinando Camon e Nicold Ammaniti, i giomalisti GianniMura e Carlo Teccesono solo alcuni
dei nomi che parteciperanno a "Cormons Libri", che dal 1°dicembreanimera leserate cittadine nella sala Italia di via Friuli. Sono
una quindicina gli esponenti di livello nazionale provenienti dal mondo della filosofia, della letteratura, della politica e
del giomalismo che richiameranno come da tradizione gli appassionati della lettura da tutta la regione.
m Zelo zelo kratka poučna zgodbica o vrednosti denarja
MARIL7E E LA CHECHE
Storiule pilule pilule par impara II valor dai beg*
M A El IVE E LA GA7.7.A
Storia piccola piccola per imparare II valore del denaro
Una storia piccola piccola per imparare il valore del denaro
V okviru Svetovnega dneva varčevanja je Čedajska banka v sodelovanju s Furlanskim filološkim društvom in z mrežo šol »I Ragazzi del Fiume« priredila zanimivo pobudo, s katero so najmlajšim predstavili pomen varčevanja in kulturo denarnega varčevanja. V tem okviru je nastala drobna slikanica z naslovom »Marjuta in Keke -Zelo zelo kratka poučna zgodbica o vrednosti denarja«. Publikacija s preprostim izrazoslovjem in
z ilustracijami poudarja tudi pomembno vlogo večjezičnosti, saj je napisana v furlanskem, italijanskem in slovenskem jeziku. »Od nekdaj predstavlja kultura varčevanja eno od poglavitnih vrednot našega prostora. To vrednoto smo dolžni prenašati tudi na predstavnike nove generacije, ki bodo nekoč postali odrasli ljudje,« opozarja predsednik upravnega sveta Čedajske banke Lorenzo Pelizzo. Otroška zgodbica, v kateri je glavna junakinja mala pikapolonica Marjuta,
je prišla izpod peresa učiteljice Miriam Pupini. Za slovenski prevod teksta je poskrbela Nika Simoniti Jenko. Knjigo bodo v prihodnje prejeli v dar vsi malčki vrtcev in osnovnih šol v goriški pokrajini.
imiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiii
La Banca di Cividale e la Societa Filologica Friulana hanno recentemente pubblicato un libricino illustrato plurilingue in friulano, italiano e sloveno dal titolo "Mariute e la gazza - Storia
piccola piccola per imparare il valore del denaro", scritto e illustrato da Miriam Pupini, attraverso il quale si intende diffondere la cultura del risparmio tra i bambini della nostra regione.
I Intun libri i dis agns di furlan al Istitut “Stringher” di Udin
In un libro i dieci anni di friulano alTIstituto “Stringher” di Udine
A son dis agns che il furlan veicolar al ven doprat tal Istitut Statal di Istruzion Superior "Bonaldo Stringher" di Udin. Cheste esperience, nassude tal 2001-2002,
e ven contade intal libri “II frico e il Computer". II volum bilengal al fevele des ativitats des professoris Elisabetta Marioni e Anna Maria Zilli traviers il modul "Lenghe e
culture furlane", in colaborazion cul professor Elio Varutti espert di lenghe furlane. Al progjet si son zontadis lis docentis Calligaro, Viviana Zoratto, Enrichetta Del
Bianco, Lucia Blonna e Laura Fidenzio. Pe realizazion de vore, il "Stringher" al a vut il jutori de Societat Filologjiche Furlane e dal Museu Etnografic dal Friul.
Tal volum al ven presentat il modul didatic "Lenghe e culture furlane" e diviersis ricercjis e voris fatis dai students come la analisi de condizion feminil in Friul partint des novelis di Catarine Percude, il studi sui marcjadants di Claut e Resie e l'us de lenghe furlane par spiega la matematiche. II progjet al a vut ancje diviersis ativitats didatichis come il detat sul "frico", dula che i arlefs dal setor alberghir a an trascrit e eseguit lis ricetis tai laboratoris di cusine. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Llstituto Statale di Istruzione Superiore “Bonaldo Stringher’ di Udine, in collaborazione con la Societa Filologica Friulana e il Museo Etnografico del Friuli, ha presentato un libro bilingue dal titolo "II frico e il Computer", che illustra dieci anni di attivita didattica in marilenghe attraverso il modulo "Lingua e cultura friulana".
Gianni Mura e Lidia Ravera: grancj nons a Cormons Libri
Gianni Mura e Lidia Ravera: grandi nomi a Cormons Libri
I scritors Lidia Ravera, Ferdinando Camon e Nicolo Ammaniti, i gjornaliscj di "Repubblica” Gianni Mura e di "II Fatto Quotidiano" Carlo Tecce. Chescj a son un pocs dai nons da lis personis che i daran lustri a la prossime edizion di Cormons Libri, che dal prin di Dicembar e animara lis seradis de citat, ta la solite suaze da la sale Italie in vie dal Friul. Ancje chest an, di fat, la liste dai ospits al sara une vore sior: in dut a saran un cuindis esponents di nivel nazional dal mont da la filosofie, da la leterature, da la politiche, dal gjornalisim, che -come ogni an- a fasaran riva dongje apassionats di leture di dute la regjon. Tra i ospits al vares vut di jessi ancje Salvatore Borsellino, fradi di Paolo, il judig antimafie che al e stat copat di Cosa Nostra tal mes di Lui dal 1992, ma al sara une vore dificil che al puedi vigni a Cormons tai dis dal festival dal
libri, par colpe di problemis in famee. I organizadors alore a stan cirint di fa vigni tal so puest il fi dal judig, Manfredi Borsellino. A saran ancje riferiments umanitaris cuntune serade dedicade a Emergency (Mura al sara a Cormons propit come diretor dal periodic di cheste associazion fondade di Gino Strada) e i moments dedicats ai plui pigui, cuntun aprofondiment suntun big dai pipins come Berto Lof. "O lavorin par meti in pits une edizion une vore siore e che e sedi pardabon par ducj i guscj. - dissal il diretor artistic Renzo Furlano - Al e clar che si dara une grande impuartance a ducj i argoments che a puedin ve ce fa cul mont dai libris: da la politiche al gjornalisim prin di dut, ma ancje ai pipins, a la filosofie e a la sience". A saran une vore di novitats, in plui da lis seradis-incuintri: "E sara une iniziative al Teatri la che si presentara
un spetacul a pro di Emergency. - al dis Furlano - O larin ancje inta lis scuelis cuntune colaborazion che o vin metut in pits cul Istitut di Art
Fabiani di Gurize. In some, Cormons Libri al sara simpri di plui il festival da la informazion, da la leterature e di dutis lis formis di culture".
.zgodbica o vrednosti denarja
Športno obarvani turizem
II turismo all'insegna dello šport
Ali bom sploh še našel kako vstopnico? Ali bom lahko prispel z avtom do stadiona? Ali bo po tekmi veliko prometa? Ali je varno med tekmo pustiti avto na parkirišču v neposredni bližini stadiona? Taka in podobna vprašanja si večkrat postavljamo, preden se odločimo za ogled vrhunske športne tekme, naj bo to v nogometu, košarki ali kaki drugi panogi. Večkrat ta negotovost in skrbi, ki jih tak dogodek povzroči, nas prepričajo, da si raje ogledamo športni dogodek po televiziji. Na spletu pa je mogoče naleteti na agencije, ki poskrbijo »za vse« oziroma prirejajo izlete izključno s ciljem ogleda določene tekme ali pa organizirajo turistični vikend v kakem velikem evropskem mestu z možnostjo prisostvovanja kaki vrhunski tekmi, tako da bodo prav vsi družinski člani zadovoljni. Po kratkotrajnem brskanju po spletu že naletimo na znano turistično agencijo
iz Domžal, ki nudi široko paleto izbir. Zelo zanimive so ponudbe za ogled tekem italijanske nogometne A-lige, za katere je poskrbljen avtobusni prevoz iz Ljubljane (avtobus ustavi tudi na bivšem mejnem prehodu v Vrtojbi) na primer do stadiona »San Siro« v Milanu. Tako si je s 139 evri na primer mogoče ogledati milansko tekmo Milan - Inter, ki bo na sporedu 15. januarja. Za navijače Rome ali Juventusa pa je zelo ugodna ponudba za tekmo Roma - Juventus, in sicer za ceno 169 evrov, v katero sta vključena dvodnevni izlet in nočitev v Rimu. 169 evrov je treba tudi odšteti za poslastico lige prvakov Milan - Barcelona. Če si kdo želi ogledati sloviti El Clasico, in sicer tekmo med Realom iz Madrida in Barcelono v španski prvi ligi, je treba odšteti približno 1.000 evrov: v paket pa sta vključena štiridnevni izlet v Madrid in povratna letalska karta iz Benetk. Samo v razmislek, za nekoliko alternativen vikend!
IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillll
Sarannogiaesauritiibiglietti?Riuscird ad arrivare in macchina fino allo stadio? Ouanto traffico ci sara dopo la partita? Sara rischioso lasciare la macchina nel parcheggio adiacente allo stadio? Accade spesso che ci
poniamo domande sirnih prima di decidere di andare a vedere una partita di calcio, di pallacanestro o di qualche altra disciplina, soprattutto se di alto livello. Spesso poi va a finire che preferiamo guardare
Vincontro alla televisione. Navigando su Internet, e possibile trovare i siti di diverse agenzie slovene che offrono pacchetti turistici con la possibilita di assistere a partite di cartello. Le offerte piu interessanti sono quelle relative
alle partite del campionato italiano di calcio di Serie A, per le quali e prevista la partenza in pullman da Lubiana (con fermata anche in prossimita dell'ex valico confinario di Vrtojba).
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
La tecnologia negli ultimi anni ha fatto passi da gigante nelVambito delle telecomunicazioni. Proprio questo fatto mi ha sollecitato a descrivere una sorta di "miracolo"accaduto poco tempo fa. Le incertezze economiche del dopoguerra spinsero la sorella di mia nonna ad emigrare inAustralia agli inizi degli anni '50 del secolo scorso.
In tutti questi anni ha fatto ritomo solo in rare occasioni al suo paese d'origine per far visita alVanziana madre, ai fratelli e alle sorelle. Nonostante i progressi dei mezzi di trasporto, lAustralia resta pur sempre una terra molto lontana per noi europei ed anche molto dispendiosa, se pensiamo al costo del biglietto • ^
aereo. Inoltre per un anziano questo viaggio puo diventare un'impresa ardua se non impossibile. Tutte queste circostanze hanno fatto si che le due sorelle si siano incontrate Vultima volta nel 1993. Oggi Internet, una vvebcam e Vapplicazione Skype hanno consentito alle sorelle dopo diciotto anni di parlarsi e contemporaneamente di
vedersi reciprocamente sugli schermi dei Computer. E difficile descrivere a parole la felicita che esprimevano gli sguardi di entrambe, ma questa e senz'altro una dimostrazione di come la tecnologia pud proprio essere utilizzata da tutti e, se ben usata, puo migliorare e rendere piu bella la vita di ognuno di noi.
II grant M are jat di Sant Andree
La grande Fiera di Sant’Andrea
Tant e tant no son cambiats ni il non, ni la date e, in fonts, naneje Vafiet da la int. Parce che par Gurize il Marcjat di Sant Andree al e ale di plui che no une fieste. E je une tradizion, un toc di storie da la citat. Par cjata lis sos lidris -imprese une vore dificile- si vares di la indaur tal timp, tai prins secui di vite da la citat ta la Ete di Mieg. Tra il Sietcent e i Votcent il Marcjat di Sant Andree al veve une impuartance straordenarie pe citat, noi durave sol pocs dis, ma -come che si lei tai documents anties- al lave indenant dos setemanis a parti dal prin lunis dopo dal di che e cole la fieste di Sant Andree. II Marcjat si inviave ta la plače dal Cuar (che cumo si clame Plače De Amicis), dongje dal palag Attems. No si fasevin afars dome ta lis bancarelis dai ambulants, ju fasevin dutis lis buteghis dulintor: dal pec, che al vendeve i chifei (come che al conte Mario Ranieri Cossar tal so libri "Gorizia d'altri tempi") a la ostarie di
Faifer, che e jere famose pes tripis cul formadi. Po, vie pal di, il marcjat si slargjave a dut il centri da la citat, fin sot dal Cjistiel, e lis buteghis a profitavin metint fur in vitrine robiš gnovis che no si vevin mai viodudis in citat. In vie dal Ristiel, la perle al jere il picolit, un vin che secont i gurizans di che volte (e noaltris no ur al contindin) al jer un dai mior vins dal mont. II cur dal marcjat e jere la Plače Grande, che e sares la Plače Vitorie di cumo, dula che si cjatavin tendis, bancarelis, baracons, ravendicui di dolgs, specialitats esotichis speziadis e profumadis.
iiimiimiiiiimiiiiiiiNiimmmiimiiimmiiiiimmmiimii
La Fiera di SantAndrea ha una straordinaria importanza per la citta. In passato non durava solo pochi giomi, come oggi, ma si protendeva per ben due settimane a partire, si legge negli antichi documenti, dal primo lunedi successivo al giomo del santo a cui e dedicata.
eJt\
www.cronacheisontine
Sul sito Internet www. cronacheisontine.it, al quale si puo accedere anche dal sito istituzionale www.provincia.gorizia.it, e possibile sfogliare la versione on-line del periodico trilingue della Provincia di Gorizia Cronache Isontine - Cronichis Lisuntinis - Posoška kronika, nel quale vengono pubblicati mensilmente interessanti articoli in lingua friulana e slovena, accompagnati da una traduzione o sintesi in italiano.
Pinacoteca provincialen
Mercoledi 16 novembre e stata inaugurata la nuova Pinacoteca provinciale nella sede di Palazzo Attems a Gorizia, la cui collezione si arricchisce con Vesposizione di numerose opere del panorama artistico isontino. Tra gli ultimi acquisti della collezione spiccano le opere di Palli, Tudor, Valvassori, Dugo e Di Iorio. La Pinacoteca rimarra aperta dal martedi alla domenica dalle 10.00 alle 17.00. Info: Musei provinciali di Gorizia, Palazzo Attems Petzenstein,
tel. 0481/547541-547499, e-mail: musei@provincia.gorizia.it.
Go Orienta a Monfalcone
Dal 24 al 26 novembre si terra a Monfalcone "Go Orienta", salone delVorientamento rivolto agli alunni delle terze classi delle scuole secondarie di primo grado. Gli stand saranno visitabili al Palazzetto Veneto e nella Galleria comunale di piazza Cavour. Uiniziativa e realizzata dalla Provincia di Gorizia in collaborazione con il Comune di Monfalcone.
Quale lavoro?
LAssessorato alle Politiche attive del lavoro della Provincia di Gorizia organizza un seminario dal titolo "Quale lavoro?", che si svolgera mercoledi 30 novembre dalle ore 14:30 nellAuditorium del Liceo Classico "Dante Alighieri" a Gorizia. Sono previsti interventi del professor Luigi Menghini dell'Universita degli Studi di Udine, del dott. Domenico Tranquilli, Direttore dellAgenzia regionale del lavoro, di esperti del progetto "Imprendero" e di rappresentanti di una nota azienda delllsontino.
Altre Espressivita
Continuano fino al 1° dicembre gli spettacoli e i laboratori di formazione teatrale della XIV Rassegna internazionale di teatro sociale Altre Espressivita, organizzata dalla Direzione Welfare della Provincia di Gorizia con il C.I.S.I., grazie al contributo della Fondazione CaRiGo e della Regione. AlViniziativa collaborano inoltre i Comuni della provincia, VA.S.S. 2 Isontina, le scuole, il Comitato provinciale per il coordinamento delle associazioni a tutela dei disabili, le associazioni culturali e di volontariato. La Rassegna accoglie compagnie di teatro sociale locali, nazionali e della Slovenia che operano nei campi della disabilita, del disagio mentale e della violenza femminile. L'ingresso agli spettacoli e la partecipazione ai laboratori sono gratuiti. Info: Provincia di Gorizia - Direzione Welfare - Ufficio Programmazione sociale, tel. 0481/385232, http://opps.provincia.gorizia.it
✓-----------------------------------N
Scrivono / a serivin / pišejo:
Alessio Potocco, Marco Bisiach, Paolo Roseano, Matteo Femia, Tanja Zorzut, Jerica Klanjšček, Vanja Sossou, Albert Vončina.
Collaborano / a colaborin / sodelujeta:
Servizio identita linguistiche / Servizi identitas linguistichis / Služba za jezikovne identitete, Ufficio stampa / Ufici stampe / Tiskovni urad (Provincia di Gorizia / Provincie di Gurize / Pokrajina Gorica).
Promotori / Promotors / Pobudniki:
Societat Filologjiche Furlane, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij.
Tehnologija
V« | •	•
življenje
La tecnologia puo rendere la vita piu bella
lahko olepša
Veliko je vprašanj glede vloge in vpliva, kiju ima tehnologija v današnji družbi, vendar med najpogostejšimi je vprašanje, ali je lahko sploh človek kos vsem novostim, ki se iz dneva v dan širijo po celem svetu. Ne glede na to, da je mnenj o tem veliko, je v zadnjih letih tehnologija na področju komunikacij veliko napredovala. Svet interneta, kot ga poznamo danes, bi si kdo pred nekaj desetletij težko predstavljal. Zaradi tega bi želel na kratko opisati »čudež«, ki se je zgodil pred kratkim. Povojna ekonomska negotovost je v petdesetih letih prejšnjega stoletja nonino sestro prisilila k emigraciji v Avstralijo. Tam seje zanjo začelo novo življenje, med katerim si je ustvarila družino, in ima vnuke, ki so stari prav tako kot jaz. V tem obdobju se je le redkokdaj vrnila v rojstni kraj, da bi obiskala brate in sestre. Kljub vsem napredkom prevoznih sredstev ostaja vendarle Avstralija še vedno zelo daleč za Evropejce in predvsem zelo draga, kar se tiče cene letalske karte, sploh pa je pri 83. letih (toliko je namreč stara nonina sestra, nona pa je leto mlajša) tako potovanje zelo naporno. Vse te okoliščine so privedle do tega,
da sta se sestri zadnjič videli leta 1993. Osemnajst let zatem pa je moderna tehnologija, kije danes dostopna vsem, sestrama omogočila, da si ponovno gledata v obraz in se pogovarjata (vse to povsem brezplačno). Internet, webcam in program »Skype« so namreč omogočili, da sta se lahko sestri neposredno pogovarjali in videli na zaslonih po osemnajstih letih. Telefon, ki sta se ga v teh letih posluževali za stike in pozdrave, namreč ne omogoča takšne »bližine« in pogovor ni tako neposreden in intimen. Po začetni zmedi, ko se je obema zdelo skorajda neverjetno, da gledata na zaslonu tisti obraz, ki sta ga zadnjič v živo videli pred skorajda dvajsetimi leti, sta se obe takoj privadili na ta moderen način komuniciranja in že po nekaj minutah začeli govoriti v furlanščini (ki je njun sporazumevalni jezik), kot da bi bili na kavi in sedeli čisto druga ob drugi v kaki kavarni v naši okolici. Veselje, ki ga je bilo opaziti v očeh obeh sester, je težko opisati z besedami, je pa pravi pokazatelj, da tehnologija lahko znatno olepša in olajša življenje, če jo primerno uporabljamo.
Kratke
Obnovitev cerkve sv. Roka v Nabrežini
To nedeljo bo v Nabrežini velika svečanost. Po večmesečnem obnovitvenem delu domače cerkve bo goriški nadškof Dino De Antoni daroval slovesno sv. mašo in tako pokazal tudi svojo hvaležnost vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da so se dela končala v sprejemljivem času.
Nabrežinska cerkev je zadnji večji poseg zabeležila pred več kot petdesetimi leti, ko je tedanji župnikSrečko Rejc obogatil prezbiterij s pozlačenim mozaikom. Tokrat je bilo potrebno, da se lotimo temeljitejšega dela, saj je bilo treba popraviti streho in sam zvonik, poleg seveda notranjosti. Lepe freske in sam bogat križev pot so bili potrebni temeljite obnove, kar za zmogljivosti župnijske blagajne ni bilo dosegljivo. Deželna vlada je s svojim prispevkom priskočila na pomoč, tako da se danes - sicer s še precejšnjim dolgom naše župnije - lahko ponašamo s popolnoma obnovljeno cerkvijo. Temu so bistveno pomagali nekateri domačini, upokojeni obrtniki, brez katerih dela ne bi bila še dokončana.
Sedanji župnik Don Ugo Bastiani pripravlja ob tej priložnosti slovesnost in je dosegel, da nas bo s svojo prisotnostjo počastil sam nadškof msgr. De Antoni. Vse domačine in predvsem tiste, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli, da se danes lahko ponašamo z obnovljeno cerkvijo, vabi župnijska skupnost na nedeljsko slavnost, kateri bo po stari navadi sledila zakuska. / n. k.
Dvodnevna prireditev v gledališču Prešeren v Boljuncu
“Ka' Ihko”? -je pevka ženske skupine Stu ledi vprašala publiko, ko je pred začetkom nastopa pokukala izza zakulisja v dvorano. Obiskovalci dvodnevne prireditve Čez tri gore, čez tri dole so takoj razumeli, da bo praznik folklore in ljudske kulture potekal v primerno pristnem, domačem vzdušju prijateljskega srečanja, na katerem se
zborovodje pogovarjajo s publiko, se zapoje in zapleše z željo, da bi bilo vsem prijetno in da bi se med seboj spoznali z našimi raz-ličnimijeziki, kulturami, navadami.
Tako je bilo pred nedavnim v gledališču Prešeren v Boljuncu, kjer so organizatorji tržaške folklorne skupine Stu ledi imeli v gosteh nove in dolgoletne prijatelje skupin, s katerimi so se povezali na drugih festivalih. Gostitelji so prijetno odprli pevski večer in sklenili plesni popoldan s prikazom tradicij iz naših krajev in sosedne Istre, prvi pevski gost pa je bil italijanski mešani zborVoci di Parma, ki si je z navdušenjem nad toplim sprejemom dal duška s svojim zagnanim dirigentom Alessandrom Remigiom, da bi čim bolj čustveno in prisrčno podal program umetnih skladb z ljudskim predznakom iz okolice Parme in iz alpinske zakladnice. V prijetno vzdušje seje vključil še mešani zbor Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. Pevci so v nošah odpeli program priredb ljudskih motivov z živim zvokom in lepo energijo, ki so jo vlili v raznolik program, s katerim so ritmično, melodično in harmonsko označili različna področja slovenskega prostora. Od Prekmurja, skozi Istro do Karnije seje vila tudi folklorna nit nedeljskega popoldneva, ki so ga odprli najmlajši otroške folklorne skupine Is Guldana Pearl, predstavniki nemške manjšine v kraju Timau, ki so s svojo prisotnostjo opozorili na bogato večkulturnost naše dežele kot tudi na ogroženost posebne “tischIbongarisch” skupnosti starodavnega bavarskega izvora. Mladi člani folklorne skupine Kulturno turističnega društva Moščanci pa so s šaljivimi in živahnimi plesi, ob spremljavi svojih “muzikantov", prikazali utrinek tradicije z Goričkega. Prekmurske “razglednice” v barvah lesa in zemlje temnih kmečkih noš so uokvirile nastop istrske glasbene skupine Vruja, ki že desetletje ustvarjalno ohranja in prireja glasbo istrskega polotoka in je tokrat predstavila izbor pesmi in plesov slovenske Istre, ki se širi do Brega. Poleg manfrin in balunaje skupina zaigrala namreč venček kraško-istrskih pivskih pesmi in staro pesem iz Doline. / PAL
Hrastovlje / Marko Kravos v glasbi...
V Pohlenovi galeriji v Hrastovljah bo v soboto, 26. t. m., pesniško glasbeni večer, na katerem bodo med drugim predstavili uglasbitve pesmi tržaškega pesnika Marka Kravosa. Pogovor z besednim umetnikom bo vodila Vladka Tucovič, docentka na Primorski univerzi, za glasbeni del bosta poskrbela Tarcizijo in Nevjo Miklavčič.
S1. strani
Obvladati prostor...
Pozdravi gostov
Kot je za vsak kongres značilno, so bile besede gostov koalicijskih strank naklonjene. V to so svoje posege usmerili podpredsednik pokrajinske uprave Igor Dolenc (DS), predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič (Komunistična prenova), Giovanni Maria Coloni (DS) (pozitivno je ocenil sodelovanje z občinskim svetnikom SSk Igorjem Švabom), Mario Marin (Italija vrednot), Fabio Valon (Levica ekologija in svoboda), Mas-simo Veronese (DS). Deželni tajnik SSk Damijan Terpin je v svojem pozdravu poudaril, da zadeva problem krčenja prispevkov zlasti krhko politično predstavništvo, ki ga Slovenci imamo v Rimu. Glede šolske problematike je Terpin spomnil prisotne na zakonski osnutek, ki ga je izdelala šolska komisija SSk in so ga nato predložili v senatu, v zvezi s pomanjkanjem odborniških mest SSk-ju pa je tajnik izrazil nezadovoljstvo. Pokrajinski tajnik SSk za Goriško Julijan Čavdek je poudaril, da je politika še zlasti danes prostor odločanja usode našega življa: žal večkrat ne dobimo povračila za trud, ki ga vlagamo v skupne koalicijske bitke. V pisnem sporočilu je Bruna Zorzini (Stranka italijanskih in slovenskih komunistov) ob poudarjenem prijateljstvu podčrtala globoke razlike med svojo politično stranjo in SSk. Roberto Sasco je predstavnike SSk in njene delegate svaril pred dejstvom, naj se stran-
ka lipove vejice boji načelnih razglašanj prijateljstev: politika se presoja na podlagi dejanj. Dokaj zanimiv pa je bil poseg pokrajinskega tajnika DS Francesca Russa, čigar besede so med razpravo povzročile kar nekaj polemik med delegati... Russo je v skladu z načeli svoje stranke poudarjal, da slovenska šola ne sme postati prostor narodne obrambe:
Russo je razmišljal o tečajih slovenščine v italijanskih šolah, v pojmu dvojezičnega šolstva pa je uvidel možnost, s katero bi se slovenska manjšina in tržaško okolje okoristila. Jezik je po njegovem mnenju sredstvo za komunikacijo, v politiki je treba iskati skupne imenovalce ali ločitve na podlagi programov, ne pa na temelju jezika, ki ga posameznik govori. Russo je tudi zaželel, naj bi se polemiziranje z DS in njeno slovensko komponento zaustavilo, kar si je zaželel tudi pokrajinski predsednik SKGZ Marino Mar-sič, ki je mislil predvsem na polemike med krovnima organizaci-
jama v zadnjih mesecih. Njemu je odgovoril predsednik SSO Drago Štoka, ki je jasno dejal, da je bil on sam tarča napadov: "Pravico do samoobrambe pa še kako zahtevam"! V imenu Kmečke zveze je občinstvo pozdravil Edi Bukavec.
Razprava
Po premoru je bil čas za razpravo, med katero je bil končno govor o 'pravi' politiki, ki temelji na neposrednem soočanju delegatov. Tedaj so prišla na dan resnična nagnjenja baze, njena hotenja in stališča. Kot je zanj značilno, je
prof. Joži Peterlin v barvitem slogu iz srca premislil položaj SSk in njenega odnosa do okolja, v katerem deluje. Zaželel je med drugim temeljitejše prizadevanje SSk na območju ("obvladati je treba prostor in ga upravljati v skladu z željami naših ljudi"), pogrešal je tesnejše sodelovanje med bazo in vrhovi stranke. Kritičen je bil do odnosa, ki ga SKGZ ima do SSO in SSk: ta dva osebka namreč ne gre istovetiti, saj so v vrstah SSk tudi taki, ki se prepoznavajo v narodnih vrednotah, so pa levičarskega nazora. Marko De Luiza je glede Russovih besed o dvojezičnih šolah dejal, da naj sosedje najprej
uvrstijo slovenščino kot učni predmet v svoje šole. Tudi Igor Pavel Merku' je bil mnenja, da bodo stališča DS do SSk v prihodnje težka, večjo pozornost do potreb SSk je namreč izrazil predstavnik UDC Sasco. Deželni svetnik Igor Gabrovec se je globlje zazrl v sedanji položaj stranke na deželni in tržaški ravni. Gabrovec je bil mnenja, da je položaj stranke dokaj krhek glede na odziv, ki ga sekcij ski kongresi (zlasti v mestu Trst) imajo. Težko je namreč danes (zlasti po upadu glasov SSk na zadnjih pokrajinskih volitvah) računati na podporo, ki jo je SSk imela na zadnjih deželnih volitvah: glasovi volilcev so podobni borznemu valovanju, kar si nekoč zaslužil, lahko danes zapraviš. Dolinsko županjo Fulvio Premolin skrbi apatičen odnos, ki ga imajo danes ljudje do politike. To težnjo po nezanimanju lahko vrhovi stranke popravijo s prenovljenim, tesnejšim odnosom do svoje baze. Dolinska županja je obenem kritično ocenila poenotenje šol (sama je namreč ravnateljica), ki lahko močno prizadene poslanstvo slovenske šole. Svoje misli so izrazili tudi občinski svetnik v občini Zgonik Dimitrij Žbogar, Alojz Debeliš, Lorenzo Frandolič.
Na pokrajinskem kongresu so izvolili novo razsodišče In nadzorni odbor. Na prvi seji pa bo nov pokrajinski svet izvolil predsednika in pokrajinskega tajnika: ta bo nato predlagal zasedbo pokrajinskega tajništva. Na kongresu je bilo med drugim povedano, da je dosedanje pokrajinsko tajništvo dobro delovalo: najbrž to potrjuje željo po kontinuiteti strankarske organiziranosti na krajevni ravni...
Foto IG
NARODNI DOM
| Predstavitev projekta Trans2care
Medsebojno sodelovanje v zdravstvu
Populacija na našem čezmejnem področju, nasploh pa v Sloveniji ter na severu Italije uživa visoko kakovost življenja in dosega zavidljivo visoko življenjsko dobo. Sploh v zadnjih desetletjih življenja so potrebe po zdravstvenem oskrbovanju in pomoči zelo velike, kar se pozna na družbenem in gospodarskem področju. Prav zato je potrebno tehnike preventive, zgodnje diagnostike in zdravljenja kroničnih bolezni, značilnih za starost, neprestano izboljševati.
Pred časom je zato nastal načrt evropskega čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo z naslovom Trans2care, ki cilja k vzpostavitvi transregionalnega omrežja za inovacijo in prenos znanja za izboljšanje zdravstva. Namen je namreč ustvariti traj-
no čezmejno organizacijsko strukturo, ki se zavzema za stalen razvoj novih praks in biotehno-loških proizvodov na področju zgodnjega diagnosticiranja in zdravljenja nevrodegenerativnih, kardiovaskularnih, ortopedskih in rakavih obolenj. Posamezniki bodo tako deležni boljšega počutja in zdravja, predvsem v senilnem starostnem obdobju, izboljšanje zdravstvenih pogojev bo omogočilo prihranke v zdravstvenem sektorju: pomembna bosta tudi prodor novih storitev in biotehnoloških proizvodov ter usposabljanje mladega, vrhunsko izobraževalnega kadra, ki je vključen v projekt. To bo spodbudilo razvoj novih poslovnih niš v zdravstvu in pospešilo zaposlovanje kvalificiranega kadra. Budget načrta je dva milijona in šeststo tisoč evrov, pri njem sode-
luje 13 partnerjev iz Slovenije in Italije, ki delujejo na raziskovalnem zdravstvenem in podjetniškem področju. Podrobnosti načrta so predstavili v Narodnem domu v ponedeljek, 21. novembra, ob prisotnosti pobudnikov in koordinatorjev načrta samega (v prvi vrsti vodilnega partnerja, to
je Oddelka za znanost o življenju tržaške univerze), 14 raziskovalcev, ki bodo pri načrtu sodelovali, ter slovenskega ministra za kulturo in za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša. Kot je v uvodnem posegu dejal deželni odbornik za kulturo Elio
De Anna, je tudi minister Žekš poudaril težavno genezo načrta zaradi administrativnih zapletov partnerskih držav. Minister pa je v isti sapi izrazil zadovoljstvo, da se je projekt - "prvi evropski načrt znanstvene narave" - vsekakor začel. "Danes smo potrdili, da je medsebojno sodelovanje med našima državama mogoče.
Ta projekt ima zato simbolični pomen tudi zato, ker ga predstavljamo javnosti v Narodnem domu". Po mnenju ministra se odnosi med državama izboljšujejo, kar daje upati "da bodo Slovenci v Trstu dobili ta dom nazaj".
IG
Foto IG
Medkulturni dialog in spoštljivo sobivanje
Za dobro počutje naših malčkov
ur7> dobro počutje M naših malčkov. Vlo-* vrtca s slovenskim učnim jezikom pri razvoju otroka v večkulturnem okolju" je naslov večletne raziskave, katere izsledke so v sveži dvojezični publikaciji predstavili v petek, 18. novembra, v tržaškem Narodnem domu. Organizirala sta jo Sklad Libero in Zora Po-lojaz v sodelovanju z večstopenjsko šolo pri Sv. Jakobu ter s številnimi strokovnjaki. Na ta način so nadgradili projekt Mo-
zaik, ki ga je leta 2008 predstavila Norina Bogateč s Slovenskega raziskovalnega inštituta Slori, takrat o sliki osnovnošolske populacije pri nas. Ravnatelj šole pri Sv. Jakobu Marijan Kravos doživlja pričujočo knjigo kot dokument za razumevanje šole, ki jo imamo danes Slovenci v Italiji. V njej so zabeležena mnenja njenih uporabnikov, katerih narodnostna in jezikovna sestava je vedno bolj mešana. Prav ravnateljstvo šole pri Sv. Jakobu je
v zadnjih dvajsetih letih doživelo največje spremembe na tem področju, z ravnateljem Kravosom pa se skuša nanje odzvati, jih problematizirati in ne nazadnje reševati v konkretnih primerih. Na Tržaškem je ta zaradi sobivanja manjšinskih, italijanskih in priseljenskih skupnosti vsekakor izjemen primer stičišča različnosti in laboratorij medkulturnosti ter jezikovne rasti, ne pozabimo pa na to, da gre za slovensko šolo v zahtevnem kontekstu mestnega središča.
Predsednica sklada, dr. Vlasta Polojaz, ki že vrsto let finančno in strokovno pomaga tej šolski realnosti, je poudarila specifiko vrtca kot prvega okolja ločitve otroka od doma. S to raziskavo se je skupina strokovnjakov,
med katerimi najdemo psihologinje, psihoanalitike, sociologe in pedagoške delavce, skušala približati notranjemu svetu oseb, ki delujejo v slovenskih izobraževalnih ustanovah na Tržaškem. V ta namen so izvedli vrsto pogovorov s starši otrok, večinoma italijanskega rodu, ki obiskujejo vrtce pri Sv. Jakobu, v Skednju in pri Sv. Ani ter tako razkrili vrsto težav, problemov, vrelišč, ki so trenutno najbolj aktualna. Sodelujoči raziskovalki dr. Veronika Lokar in dr. Suzana Pertot sta predstavili vrsto perečih tem, ki sta jih metodološko analizirali. Prehod ločevanja otrok iz družinskega kroga v vrtec je posebno kočljiv pri ne-slovenskih starših, ki otroka "zaupajo" novemu okolju, kulturi in jeziku. Slo-
venski vrtci v mestu naj bi bili glede učenja slovenščine manj 'vsiljivi' kot tisti na Krasu, saj se starši bojijo šokantnih sprememb. Druga tema je sprejemanje priseljenih družin, večinoma z Balkana, ki se počutijo v novem okolju osamljeni. Raziskava je tudi pokazala, da o Balkancih še vedno kroži veliko predsodkov, ki otežujejo vsakdan staršev in otrok. Kočljiva situacija slovenskega vrtca pri Sv. Ani, ki trenutno domuje v nekdanji slačilnici italijanskega vrtca, buri duhove. Vprašanja se odpirajo tudi glede osvajanja drugega jezika, vzgoje dvojezičnosti in mešanja le- teh. Raziskava daje odgovore tudi na to, zakaj starši vpisujejo otroke v slovenski vrtec: Slovenci se nanašajo na pomen pripadnosti,
identitete in jezika, italijanski starši pa se odločajo na podlagi naključij (selitve, udobnost, prijatelji), ker verjamejo v pomen znanja slovenščine, predvsem po padcu meje, prepričani o prednosti kulturne ozaveščenosti, možnosti dela v slovenskem okolju itd.
Šola s slovenskim učnim jezikom je, večkrat, za slovenske starše slovenska šola, za italijanske starše pa italijanska dvojezična šola, ki ni posrednik slovenske identitete.
Pričujoča raziskava in publikacija, ki sicer ni v prodaji, naj bo glasnik pozitivnega medkulturnega dialoga in spoštljivega sobivanja za zdravo življenjsko okolje, v katerem bodo lahko naši malčki odraščali.
Jernej Šček
NOVI	rT-.	v v
GLAS
TRŽAŠKA ŠKOFIJA
Priznanje prof. Aldu Stefančiču
Obvestila
Svet slovenskih organizacij vabi članice na redni občni zbor, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, v petek, 25. novembra 2011, ob 15.30 v prvem in ob
16.00	v drugem sklicu. Dnevni red; izvolitev predsednika občnega zbora in tajnika, poročilo predsednika, pozdravi gostov, premor, razprava, volitve novih organov, razno. V prvem delu občnega zbora SSO bo kulturni program oblikovala DVS Bodeča neža z Vrha Sv. Mihaela pod vodstvom Mateje Černič. Dekanijski svet slovenskih vernikov tržaške škofije se bo zbral v nedeljo, 27. novembra, ob 16. uri v Marijanišču na Opčinah za pregled opravljenega dela, razmislek in načrtovanje prihodnjih pobud.
Na Katinari se za poskusno dobo obnavlja slovenska sveta maša ob delavnikih ob 16.30, v soboto ob 17.15. Maša ob delavnikih je v Tar-cizijevem domu ob cerkvi Svete
Trojice. Ob nedeljah in praznikih je slovenska služba božja ob 9.15 v cerkvi.
V Bambičevi galeriji je do 2. decembra 2011, od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, odprta razstava VZS Mitja Čuk - Lutke nas spremljajo v svet pravljic. Razstavo so odprli v petek, 18. novembra, gojenci dnevnega središča s pesmijo in vodenjem lutk. Na pianolo jih je spremljala Martina Feri.
Praznovanje sv. Andreja v Trebčah: devetdnevnica bo do 30. novembra. Sv. maše bodo ob 18. uri s priložnostnim razmišljanjem in molitveno uro. V petek, 25. novembra, bo po maši nastop skupine Uopenska mularija; v soboto, 26. novembra, bo ob 20.30 nastop godbe Viktor Parma; v nedeljo, 27. novembra, bo ob 10. uri nastopil openski moški pevski zbor; v sredo, 30. novembra, bo ob 18. uri slovesna maša z ljudskim petjem.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na revijo odraslih zborov
PESEM JESENI 2011
sobota, 3. decembra, ob 20. uri Kulturni dom v Trstu
M Založba Mladika
Rebulov Vinograd rimske
•	I,	vv»	•
cesarice v italijanščini
Italijanska književnost je odslej bogatejša za prevod dveh Rebulovih del, in sicer za Vinograd rimske cesarice - La vigna deli 'imperatrice romana, ki ga je izdala tržaška Mladika, in za Nokturno za Primorsko -Notturno sull 'Isonzo, ki je izšel pri milanski založbi San Paolo. Res številno občinstvo je potrdilo naklonjenost avtorju ob dvojnem prazniku, ki mu ga je priredilo Društvo slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani na ponedeljkov večer v sodelovanju s Knjižnico Dušana Černeta, z Založbo Mladika in založbo San Paolo.
Poleg pisatelja Alojza Rebule so
večer sooblikovali Nadia Roncel-li v imenu založbe Mladika, prof. Marija Pirjevec kot ena glavnih pobudnic za zbirko novel, prevajalka obeh del Martina Clerici, Ivo Jevnikar zaradi zamisli širšega projekta prevajanja Rebule v italijanščino in Božo Rustja, avtor spremne besede Nokturna za Primorsko.
Obe knjigi je prevedla Martina Clerici, ki se je lotila dela zelo podrobno in ponižno. O sodelovanju z avtorjem je spregovorila preko anekdot in prevajalskih zapletov. "Sodelovanje z Rebulo ima zame velik pomen, ker lahko ob Pahorju predstavim drugi glas slovenske manjšine".
Nadia Roncelli je bila mnenja, da je "roman Nokturno zelo berljivo in dobro delo. Prispeva k poznavanju razmišljanja in čutenja naših ljudi, Primorcev. Rebulo zanima, da se slovenska kultura uveljavi tudi v širšem italijanskem svetu". Avtor spremne besede, Božo Rustja, pa je dejal, da "je specifiko primorskega prostora zelo težko prikazati že Slovencu, kaj šele Italijanu. Knjiga pa je čudovita, ker odraža težko razumljivega duha časa. Ta ni prvi Rebulov roman o tej temi. Pred njim je napisal Divjega goloba, leta 1981 izdal Zeleno izgnanstvo, leta 2000 pa Jutran-jice za Slovenijo". Osrednji lik Nokturna je Filip Terčelj, realna oseba.
Prof. Marija Pirjevec je za knjigo La vigna deli'imperatrice romana napisala spremno besedo
in dodala opise. Gre za zbirko dvanajstih novel iz Rebulovega opusa, točneje iz treh knjig -
Vinograd rimske cesarice, Sne-govi Edena in Arhipel. Panorama slovenskih stoletij. "Delo je trajalo tri leta, a mi ni vseeno, kakšno knjigo dobijo italijanski
bralci v roke", je bila iskrena Pirjevčeva, ki je predstavila Rebulovo vsebinsko stalnico, in sicer srečanje med regionalnim in univerzalnim. Rebula je kot pisatelj zasajen v bližnjo preteklost rodnega Krasa in mesta Trst. V njegovih delih se občutita zavezanost	narodu,
krščanstvu in Antiki, pa tudi vprašanje minevanja in neizbežnosti smrti. Usmerjen je k naravi, ki je tudi najbolj sugestiven del njegove pesniške	imaginacije.
Samo narava nudi človeku skladnost in celovitost.
Ivo Jevnikar je številnim poslušalcem predstavil pomen Knjižnice Dušana Černeta. Tej je Dežela FJK leta 2009 odobrila projekt, v katerem si je knjižnica zadala kot cilj izdajo treh knjig in nagovarjanje mednarodne javnosti. Prva knjiga, Notturno sull 'Ison-
zo je izšla oktobra, druga bo izšla februarja, tretja pa marca prihodnjega leta. Jevnikar je še dodal, da so zanimanje, ki ga je sprožil v italijanski javnosti Boris Pahor, izkoristili tudi za Rebulo.
Prijeten večer je popestrila vokalna skupina Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine. Štirinajst pevcev je pod vodstvom dirigentke Jerice Rudolf predstavilo tako sakralne kot posvetne pesmi, ki jih je napisal Filip Terčelj, uglasbil pa Vinko Vodopivec.
Pisatelj se je ob koncu uspelega praznika in dvojnega literarnega dogodka zahvalil prav vsem: govornikom, Mariju Maverju -"skriti duši, ki je nudila finančno in tehnično pomoč" - in tudi številni publiki. Pri tem je skromno dodal, da za ti dve knjigi sam nima nobene zasluge, ker "so prevodi šli mimo mene".
SSk Zgonik
Kongres krajevne sekcije
V sredo, 9. novembra, je potekal pri Štolfi v Saležu kongres sekcije Slovenske skupnosti iz Zgonika. Prisotne člane in somišljenike je nagovoril načelnik svetniške skupine v občinskem svetu Dimitri Žbogar, ki je vse lepo pozdravil, se zahvalil Srečku Štolfi za gostoljubje na svoji domačiji in v prenovljenih prostorih ter povabil goste večera, naj pozdravijo in povedo svoje misli.
Pozdrave sta med drugim izrekla Maurizio Vidali, predsednik pokrajinskega sveta v Trstu, dolgoletni občinski svetnik SSk v Zgoniku, Jožko Gruden. Pokrajinski tajnik stranke Peter Močnik pa je govoril o novi strategiji, ki bi jo morala ubrati sekcija v Zgoniku, kjer je nenaklonjenost uprave na dnevnem redu. Rekel je, da bi bilo potrebno oživiti vse sekcije stranke, začenši prav s tisto v Zgoniku. Pomanjkljivost te uprave se po njegovem mnenju kaže predvsem na ravni šolstva
in drugih javnih storitev, ki so bistvene za občane. Na isti valovni dolžini so bile tudi besede vodje sekcije SSk Devin-Nabreži-na Edvina Forčiča. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je glede dinamik v Zgoniku dejal, da župan doživlja srečo in naklonjenost medijev (tudi italijanskih), omenil pa je tudi elemente, ki mu omogočajo oblast in vidnost. Opozicija je po mnenju Gabrovca veliko naredila in lahko še veliko naredi v tej občini.
Žbogar, ki je odprl debato, je izrazil zadovoljstvo zaradi zadnjih volitev in porasta glasov Slovenske skupnosti v občini Zgonik, omenil pa je tudi porast glasov PDL in IDV in izgubo glasov župana Sardoča in njegove uprave. Ta izguba glasov po Žbogarjevi oceni ni zanemarljiva in odnosi v občinskem svetu vsekakor niso rožnati, za razliko od ostalih občin tržaške pokrajine, kot sta Repentabor in Dolina, ter deželnega sveta FJK,
kjer Demokratska stranka in Slovenska skupnost tesno sodelujeta. Slovenska skupnost je v občini Zgonik prisotna že več kot 35 let in taka klima spominja večkrat na italijansko vsedržavno politiko.
Delovanje občinskega sveta je ocenil za plitvo, ker uprava ne sprejema kritik opozicije in izkazuje svojo oblast. Župan letos od aprila do septembra sploh ni sklical občinskega sveta, sam je pa bil prisoten na vseh možnih prireditvah po Krasu, tudi na Barkovljanki. Tudi sami občinski sveti trajajo malo, saj ne predvidevajo širših debat. Omenil je tudi občinsko bilanco, ki je sicer pozitivna, ampak nihanje je vedno slabše. Denar bi uprava npr. lahko vnovčila v prepotrebna dela v šoli v Zgoniku. V občini deluje sistem molka med ljudmi, češ da se nihče ne oglasi, ko kaj ne gre. Potrebno bi bilo prav to, da bi se občani zavedali pomanjkljivosti te uprave in se začeli oglašati.
Besedo je nato prevzel svetnik Špacapan, ki je orisal delovanje svetniške skupine Slovenske skupnosti v teh dveh letih. Špacapan je opisal tematike, pri katerih se je skupina oglašala in je postavila kritike in vprašanja županu. Svetnik se je ustavil pri
tematikah, ki so jih obravnavali v občinskem svetu, kot so ločeno zbiranje odpadkov, 5. koridor in hitra železnica, vojaško letališče pri Briščikih, vojaški poligon na Volniku, nega občinskih cest, smeti na prizorišču Guče na Kra-
su po prireditvi, zamenjave določil v prostorskem načrtu v korist obrtne cone Zgonik itd. Slovenska skupnost bi po mnenju svetnika morala biti prisotna pri odločanju in obravnavi teh tematik, ki večkrat predstavljajo
kamen spotike in nezadovoljstvo občanov. Primer 5. koridorja je zloglasen: župan je bil glede tega mlačen, saj bi dejansko predori le delno 'oplazili' občinsko ozemlje in bi torej imeli minimalen vpliv na to območje.
Tržaška knjigama in Goriška Mohorjeva dmžba
vabita na predstavitev
IIŽNE ZBIEKE 2012
Pravljice
za bele zimske dni
KOLEDAR ZA LETO 2012 Zbral in uredil Jože Markuža Slikovne priloge Matej Sussi
Helena Jovanovič PRAVLJICE ZA BELE ZIMSKE DNI Ilustriral Štefan Turk
BRAZDE S TRMUNA 15 LET-IZBOR skupno s KD Beseda Slovenske Istre Zbrala in uredila Nadja Rojac Perorisbe Darij Novak
V sredo, 30. novembra 2011, ob 10. uri na “
Kavi s knjigo” v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu
TA o mi je pred nekaj 1^ dnevi telefoniral g.
A^Dušan Jakomin, mi je le sporočil, da moram v soboto z njim na škofijo: 'O nečem se morava pogovoriti z gospodom škofom', mi je rekel. Nič drugega. Tudi zato, je bilo zame danes pravo presenečenje".
Tako je predsednik Slovenske Vincencijeve konference prof. Aldo Stefančič komentiral prejetje papeškega priznanja Viteškega reda sv. Silvestra, ki mu ga je tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi izročil v soboto, 19. novembra, na sedežu tržaške škofije. Načelnik tržaške Cerkve je skupino prejemnikov (med njimi so laiki prejeli omenjeno priznanje, nekateri duhovniki pa naslov monsinjorja) in njihove družine takole nagovoril: "Ne glede na svečani vidik izročitve imajo ta priznanja globlji cerkveni in verski po-
men: so namreč izraz vašega sprejetja in vaše pokornosti svetemu očetu".
Priznanje so tako prejele osebe, ki so v svojem življenju veliko prispevale k razvoju in učinkovitemu delovanju krajevne Cerkve. Kot nam je povedal škeden-jski kaplan g. Dušan Jakomin, je sam predlagal škofiji prof. Stefančiča: "Dolgo se poznava, v
danes pri Slovenski Vincencij evi konferenci".
Prof. Stefančiču je bil socialni čut pri srcu že od nekdaj. "Kot ravnatelj najprej na nižji srednji šoli v Dolini, nato pri sv. Jakobu sem bil vedno v stiku z mladino. Pri Slovenski Vincencij evi konferenci sem nekoč prirejal in vodil kolonije za mladino v Karniji, po smrti prof. Abramove sem tudi
delovanje dročju? "
Skupinska slika z nadškofom Crepaldijem, msgr. Jakominom, prof. Stefančičem, njegovo družino in s člani in članicami Slovenske Vincencijeve konference v Vurnikovi kapeli na škofiji (foto IG)
preteklosti sva veliko sodelovala pri Slovenski prosveti in Mladiki, pomembno vlogo ima še
sprejel predsedstvo slovenske do- delo, ki g; brodelne ustanove", nam je po- v skladu s vedal. Od kod pa njegov čut za
na tako zahtevnem po-Bilo je takrat, ko sem med romanjem v Lurdu spoznal, kako pomembno je pomagati potrebnim". To je namreč postalo vodilo v življenju prof. Stefančiča, za kar se mu je krajevna Cerkev s papeževim priznanjem javno zahvalila. "To priznanje pomeni predvsem zadoščenje za delo, ki sem ga doslej v sodelovanju z odborom SVK opravil, obenem je moralna opora za prihodnje i bom vedno opravljal svojimi močmi..."
IG
To je moralna opora za prihodnje delo
Tridesetletnica Kulturnega doma v Gorici
V nedeljo osrednja prireditev
Kulturni dom, eden izmed dveh večjih slovenskih kulturnih hramov na Goriškem, bo v nedeljo, 27. novembra, ob 18. uri slovesno obeležil 30-letnico neprekinjenega delovanja, v katerem se zrcali večjezični kulturni utrip našega obsoške-ga mesta. Prav zato bodo nedeljska prireditev v treh jezikih (slovenskem, italijanskem in furlanskem) in vse ostale, povezane s praznovanjem te okrogle obletnice, izzvenele pod naslovom Roko-
sožitja in v tem času hude krize nam lahko iz zagate pomaga le kultura. Ta se bogato pretaka prav v tem goriškem hramu, saj, kot je poudaril Komel, se je v tem dolgem tridese-tletju v njem zvrstilo od 5.500 do 6.000 različnih prireditev in 350 razstav s 30.000 obiskovalci na leto. Prav te vezi z raznimi gosti, ki so na katerikoli umetniški način sodelovali s Kulturnim domom, so omogočile uresničitev dveh glavnih dogodkov, ki bosta v prihodnjih dneh zabeležila
ll®
vanje kultur ...La cultura in una stretta di mano... Culture in t'une strete di man. Geslo povedno ponazarja grafično lepo izoblikovan plakat, ki vsebuje vse elemente Kulturnega doma. Kot je obrazložil ravnatelj KD Igor Komel na tiskovni konferenci v sredo, 16. novembra, ki so se je udeležili tudi Livio Semolič, goriški predsednik SKGZ, pokrajinska svetnika Mario Lavrenčič in Vesna Tomšič, obenem go-riška predsednica ZSKD, se v Kulturnem domu že od ustanovitve dalje prepletajo vezi med Slovenci, Italijani in Furlani, stisk rok pa je najlepše znamenje prijateljstva in
30-letnico delovanja. Najprej, v torek, 22. novembra, ob 18. uri, bo na vrsti skupinska razstava z naslovom Poklon ob 30-letnici Kulturnega doma; sodelovalo bo 42 umetnikov, zvečine slikarjev, pa tudi nekaj fotografov z Goriškega, s Tržaškega, z Videmskega, iz Slovenije, Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, ki so bili v zadnjih petnajstih letih gostje v tem goriškem hramu. O sami razstavi, na kateri bodo tudi zelo dobro poznana imena, kot so Demetrij Cej, Franco Dugo, Robert Faganel, Vladimir Klanjšček, Andrej Kosič, Franco Vecchiet, Deziderij Švara, je na predstavitvi spre-
govoril likovni kritik Joško Vetrih. Poudaril je pomembnost razstavne dejavnosti v KD in strnjeno orisal dosedanjo razstavno pot ter povedal, da bo ob tej priložnosti izšel tudi katalog, pri izdelavi katerega je sodeloval Vili Prinčič. Razstava, ki jo bo odprl Joško Vetrih, se bo morda selila tudi v druge galerije. O osrednji nedeljski prireditvi pa je poleg Komela nekaj besed povedal Valter Sivilotti, ki si je s Petrom Gergoletom zamislil in zrežiral ta glasbeni večer. Ob spremljavi orkestra Arsatelier -za to glasbeno sodelovanje se je Sivilotti prisrčno zahvalil ravnatelju SCG Emil Komel Silvanu Kerševanu - bodo koncert izvedli mladi pevci Martina Feri, Elsa Martin, Tatjana Mihelj, Aliče Pozzetto, Bojan Kovic in Manuel Soban. Zapeli bodo pesmi, ki so jih prav za to slavje spisali znani glasbeniki in kantavtorji (Kreslin, Dragoje-vič, Tinkara, Elisa ...), gostje in prijatelji Kulturnega doma. Na večeru se bo oglasila tudi umetniška beseda iz ust ljubiteljskega igralca Roberta Cotiča, dolgoletnega člana 0dra90; na sporedu bodo pesmi, ki so jih poklonili Kulturnemu domu Miroslav Košuta, Ciril Zlobec (njegova je bila na projekciji na platnu med tiskovno konferenco). Slavnostni govornik bo predsednik Kulturnega doma Boris Peric, pozdravili bodo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, goriški župan Ettore Romoli in predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Častni pokrovitelji so predsednik RS Danilo Turk, predsedstvo italijanske vlade, italijansko ministrstvo za kulturo, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, občina in pokrajina Gorica, Mestna občina Nova Gorica, deželni sedež Rai - slovenski program in SKGZ. Spored bo povezovala Karolina Černič.
IK
Foto DPD
V goriški enoteki na Travniku
Zadnjič festival Ex border
Goriški festival književnosti, umetnosti, filma in znanosti Ex-border je potekal od 17. do 20. novembra pod naslovom Al-la_Fine (ob koncu) in besede niso bile samo vezna nit, saj je prireditev ob šesti izvedbi končala svojo pot zaradi pomanjkanja potrebne finančne podpore. Kljub senci ukinitve je praznik kulture zaživel s svojo raznolikostjo in mednarodnim pečatom in je obsegal odprtja razstav, predvajanja filmov o temi "konca", srečanja, okrogle mize in pogovore s književniki, predstavitve romanov in antologij, performance. Med glavnimi gosti so bili filozof Pier Aldo Rovatti, pisateljica Sara Boero in astrofizičarka Margherita Hack. Slovensko besedo so zastopali pesnika Stanka Hrastelj in Jurij Paljk ter Miha Obit v vlogi prevajalca antologije del slovenskih pesnikov mlajše generacije.
Med osrednjimi poglavji festi-
vala je bil projekt za mednarodno kooperacijo Evropske unije Read me live v obliki niza pesniških srečanj, ki so povezala Italijo, Slovenijo, Litvo in Irsko. Uvodni večer v neformalnem okviru vinoteke na
BORDER
Travniku je ob točilnem pultu povezal rahle, čustvene, črne, tudi duhovite pesniške izpovedi z jazz glasbo Silvia Donatija, ki je komaj izdal novo cd ploščo. Meja med srečanjem, naključjem sporočilne iz-
menjave in organiziranim kulturnim dogodkom je bila labilna, v pristnem duhu festivala, ki od same ustanovitve časti padec vseh meja. "Najdi čas” je vabil moto na steni vinoteke, ki so ga obiskovalci večera upoštevali, ko so med pogovori, kozarcem vina in krožnikom pršuta ujeli vtise različnih pesniških govoric France-sce Genti, Marine Giovannelli, Roberta Cescona in Francesca Tornade. Začetno črnino pesniške, zamišljene melanholije je razblinil Jurij Paljk s humoristično noto iger z besedami in vsebinami, pri katerih je v spomin na tržaška, študentska leta ustvaril tudi pesniško-gla-sbeni, blues dialog s pianistom Donatijem. Prijazna, širše dostopna kultura je od ustanovitve koncept in vodilna usmeritev festivala, ki daje prednost ideji bolj kot lesku imidža oz. priznano-sti uglednih gostov. Praznik pa se mora po mnenju umetniškega vodje Alberta Princisa nujno končati iz spoštovanja do dostojanstva kulture, ki ne sme prosjačiti za malenkostno podporo, ki je tudi v veliko manjših državah zagotovljena za tovrstne prireditve z mednarodnim pridihom.
PAL
Spomini na pretekle lepe, a tudi hude čase (11)
Življenje je zgodba
•••
Cez nekaj časa - teden ali dva - so pripeljali v Ljubljano z Raba celo skupino s prvega oddanega seznama; to je bilo kakih 5-6 tednov od tedaj, ko sojih odpeljali. To je bila prva množična izpustitev internirancev iz koncentracijskega taborišča na Rabu, ki so bili tja odpeljani po prečesovanjih ali množičnih aretacijah tistega hudega leta 1942, in sploh iz kakega taborišča v Italiji.
Zanimivo je, da Vratuša v svoji knjigi Iz verig v svobodo - Rab-ska brigada, Lj. 1998, kjer podrobno in dokumentirano opisuje dogajanje v taborišču, to prvo množično izpustitev le bežno omenja, čeprav je gotovo imela odmev. Piše samo: "Nekatere, zlasti take, za katere so jamčili krajevni župniki ali župani, so pustili domov oziroma poslali v enote MVAC" (str. 116).
O ugodni rešitvi naše prošnje smo takoj obvestili vodstvo Slovenske legije, ki je obvestila druge Vaške straže, da so začele pošiljati prošnje za izpustitev. Kjer Vaške štraže ni bilo, so prošnjo podpisali poleg župnika še župan (podesta') ali pa občinski fašistični tajnik.
Prve skupine internirancev-vrnjencev iz Polja niso takoj poslali domov, ampak so jih zadrževali v kasarni. Ko smo to izvedeli, sem šel k polkovniku Gallu in ga obvestil. Poklical je dežurnega karabinjerskega podčastnika in ga poslal v kasarno z naročilom za izpustitev. Šel sem z njim v kasarno, da bi jih spremljal domov. Obstal sem, ko sem zagledal upadle obraze in shujšana telesa, ki sem jih prej poznal kot krepke može.
Videl sem, kakšno veselje jih je
prevzelo, ko so prosti prišli iz kasarne. Takoj so se kljub oslabelosti napotili proti domu. Niso hoteli čakati, da bi domači prišli ponje. Omahovali so, morali so večkrat počivati, toda silili so naprej - domov! Če me spomin ne vara, je bilo na prvem seznamu okoli 90 imen. Spominjam se, da je nekaj vrnjencev čez nekaj dni umrlo, ker niso vzdržali, čeprav sem jim priporočil, naj se ne najejo, a najedli so se že med potjo domov!
Vesti in poročila o nečloveških razmerah na Rabu so s svojim osebnim pričevanjem potrdili interniranci. To je ustvarilo oz.
li že prej poslani v taborišče, prevzeti v roke vsa pomembnejša mesta (npr. v kuhinji, ambulanti, kot načelniki sektorjev) in dajati prednost somišljenikom OF, ki je bila tajno organizirana - Vratuša v svoji knjigi to jasno prikaže -. To poročilo smo poslali vodstvu SL in tudi škofu Rožmanu; ta ga je verjetno poleg poročila, ki so ga preko dr. Kralja poslale sestre z Raba, uporabil za svoje poročanje v Vatikan. Prošnje za izpustitev so se potem nadaljevale še za izpustitev iz drugih taborišč. Nekako sredi oktobra smo izročili drugi seznam interniranih na Rabu, ki ga je vojaško poveljstvo sprejelo, in konec novembra je prišla domov tudi ta skupina. Vrnjenci so bili še bolj oslabeli kot tisti iz prve skupine: bila jih je sama kost in
res*::®
Si Wi
. f fe, 62 • /Tpšsr
Mozaik v taborišču na Rabu, delo umetnika Ravnikarja, ki nazorno prikazuje trpljenje taboriščnikov
še povečalo nerazpoloženje do okupatorskih oblasti. Civilne oblasti, visoki komisar in vojaško poveljstvo so se morali sedaj soočiti tudi s tem problemom in ga skušali reševati. Občinski uradnik Zdravko Novak, ki se je vrnil s prvo skupino, je po nekaj dneh, ko se je opomogel, napisal izčrpno poročilo o razmerah in nečloveških pogojih na Rabu. Opisal je tudi, kako so znali komunisti, ki so bi-
koža. Poslan in sprejet je bil Še tretji seznam, v tega pa so bili vključeni tudi nekteri interniranci iz Gonarsa in celo eden iz taborišča v Renicciju: neki učitelj, pisal se je Toroš. Za njegovo vključitev je prosil dr. Kralj. Toroš je bil z Goriškega. Po vojni je služboval na Plešivem pri Krmi-nu. Interniranci s tega seznama so se vrnili pred Božičem, večina od njih kot živi okostnjaki.
Martin Kranner
kar sedem oseb. Ta nakup je dokaz, da ima občinska uprava posluh za potrebe prostovoljcev vaške ekipe Civilne zaščite in prepričano zagovarja njihovo neizpodbitno vlogo, ki jo opravljajo na občinskem območju v prid celotne skupnosti.
MD
nekaj več kot 20.000 evrov. Vozilo New Daily nudi tri pomembne, bistvene značilnosti: podporo šasije s prečnica-mi, prilagodljivost za različna opravila in potrebe, zagon močnega, prožnega in varčnega turbo dizelskega motorja. Vse te značilnosti so zapisane že v samem DNA vozila Daily. Na področju komercialnih vozil in vozil za prevoz oseb vpeljuje Daily nove standarde tehnologije in skrbi za udobje, hkrati pa ohranja moč in funkcionalnost delovnega vozila. Tako šte-verjansko vozilo poleg ostalih udobnosti lahko sprejme
Števerjanska Civilna zaščita ima sodobno vozilo
Dobrodošel
Ob sv. Martinu se je števerjanska ekipa prostovoljcev Civilne zaščite veselila prihoda večnamenskega prevoznega sredstva, ki je bilo blagoslovljeno na zahvalno nedeljo. Gre za moderno vozilo Iveco New Daily 4x4. Števerjanska občinska uprava je tudi s pomočjo solidnega deželnega prispevka v višini 55.000 evrov poskrbela za nakup novega in obenem prvega prevoznega sredstva za vaško ekipo. Pred števerjansko občinsko hišo so se ga veselili županja Franca Padovan, odbornik za Civilno zaščito Marjan Drufovka, vodja eki-
pe Lojze Juretič in vsi prostovoljci ekipe.
Poleg opremljenega sredstva je občinska uprava poskrbela tudi za nakup še dodatne zimske opreme, in sicer nabavila je trosilnik soli in plug za odstranjevanje snega. V celoti je namenila dodatnih,
Sloveniia
	^	M-
Katoliška Cerkev se z izjavo “Naj se sliši vaš glas” ni vključila v volilni boj
Že ugibanja o podelitvi mandata za sestavo nove slovenske vlade
Na pročelju pred zgradbo finančno-denarne borze v Ljubljani že nekaj tednov tabori skupina ljudi iz različnih socialnih okolij. Z govori in protesti nastopajo pred poslopji, ki naj bi simbolizirali finančni oziroma pohlepni kapitalizem, kamor uvrščajo tudi banko Slovenije, zgradbo parlamenta in sedež sodišč. Protestniki so se poimenovali Gibanje 150, pod šotori pa bodo prebivali in v Ljubljani delovali vsaj do novega leta. Ljubljančane pozivajo, naj se ne udeležijo volitev 4. decembra, pritrjujejo nekakšnemu Gibanju za 23. november, ki napoveduje "zasedbo" Filozofske fakultete v Ljubljani, in opozarjajo, da bodo
kmalu nasilno vstopili in ______
zasedli vseh tisoč ali celo več stanovanj, ki so prazna in jih lastniki nočejo oddati v najem družinam ali posameznikom, ki nimajo strehe nad glavo.
Takšen je del turobnega vzdušja, ki ga je v bistvu ustvaril in omogočil kapital, ki si je po mnenju večine prebivalstva podredil slovensko družbo in državo. Zato je v predvolilni kampanji tudi slišati zahteve, da je treba ljudstvu vrniti državo, ki mu je bila ukradena. Gregor Golobič, predsednik stranke Zares-Socialno liberalni, je začel opozarjati, "da predčasne parlamentarne volitve niso najboljši scenarij za premostitev krize in nasploh kritičnih razmer v Sloveniji, a so še vedno boljši kot agonija ulice, ki bi se zgodila v nasprotnem primeru. Kriza bi se stopnjevala, na ulici bi imeli demonstracije, posebne hujskaške skvadre pa bi povzročile
izredne razmere v državi". Gregor Golibič je v pogovoru, objavljenem v novi številki tednika Mladina, tudi priznal, "da je o kaosu in nemirih na ulicah prvi govoril Janez Janša. Ja, to omenja že nekaj časa. Poznam ga in vem, da o tem ni govoril kar tako".
Kampanja za volitve v nedeljo, 4. decembra, se je prevesila v zadnji in tudi najbolj nepredvidljivi del. Skoraj zagotovo se bosta na volitvah v boju za premierja nove vlade soočila vodja desnosredinskega območja slovenske politike Janez Janša in izbranec Milana Kučana, ljubljanski župan Zoran Jankovič. Dr. Gregor Virant je vpleten v razvpito zgodbo o denarnih nado-
mestilih in honorarjih, ki jih je prejel med svojo "brezposelnostjo", kar mu je najbrž zmanjšalo možnosti, da postane novi premier. Za pridobivanje volilcev se skladno s svojimi ideološkimi in političnimi nazori trudijo Forum 21, ki ga vodi Milan Kučan, nekdanji predsednik države in v prejšnjem režimu njen prvi politik,
Zbor za republiko, ki ga po samovoljnem odhodu dr. Gregorja Viranta po novem vodi dr. Lovro Šturm, pa razna civilnodružbena gibanja katoliške usmeritve. Ta si skupaj z Novo Krščansko ljudsko stranko prizadevajo, da bi bil v novem mandatu v parlament vendarle izvoljen kak poslanec ali poslanka katoliških nazorov. Saj gre v primeru Slovenije za tradicionalno in izrazito katoliško državo.
Glede izjave z naslovom Naj se sliši vaš glas, ki so jo 14. novembra sprejeli predstavniki Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, Slovenska Karitas in Svet katoliških laikov Slovenije, je predsednik Komisije
Pravičnost in mir, sicer mariborš-ki nadškof dr. Marjan Turnšek, opozoril, "da se z omenjeno izjavo katoliška Cerkev ni vključila v volilni boj, ker Cerkev ni stranka in ne lista, ki bi nastopala na volitvah". Vendar pa je dr. Ivan Štuhec, član Komisije Pravičnost in mir poudaril, da se Cerkev na Slovenskem sicer ne bo opredelila
do nobene posamične politične stranke, kar se še nikoli ni, toda predpostavljamo, da zna vsak razumen človek na podlagi katoliških vrednostnih vidikov sam presoditi, katero politično opcijo lahko z mirno vestjo podpre in katere ne more. Gre za avtonomno voljo svobodnega državljana in ni naloga cerkvene avtoritete, da se spušča na tako raven".
Kot so napovedovali v opoziciji, je levi politični tabor pred koncem zaostril, morda celo zastrupil predvolilno kampanjo. Janez Janša je v ponedeljek, 21. novembra, spet moral sesti na zatožno klop okrajnega sodišča v Ljubljani. Novi naroki sojenja v zadevi Patria pa so razpisani za čas, ko naj bi se Janez Janša ukvarjal z volitvami. Potekali bodo 28. novembra in 5. decembra, torej dan po volitvah, ter 19. decembra. Med politiki in tudi med navadnimi ljudmi pa se že pojavljajo ugibanja in domneve o tem, komu bo predsednik države dr. Danilo Turk po volitvah podelil mandat za sestavo nove vlade. Državni poglavar je nekajkrat ponovil, "da bo o tem temeljito premislil". Utegne se zgoditi, da bo na volitvah zmagal Janez Janša kot kandidat za novega premierja, mandat pa bi prejel ljubljanski župan Zoran Jankovič. Če bi se to zgodilo, bi se odzvali ljudje na demonstracijah, zgodil pa bi se lahko tudi državni udar. Tako je v komentarju, objavljenem na spletni strani tednika Demokracija, zapisal časnikar Gašper Blažič. Vendar pa upajmo, da bo razplet povolilnega obdobja v Sloveniji vendarle miren in demokratičen, saj dogodke in razmere budno spremljajo tudi v Evropski zvezi.
Marijan Drobež
Nadškof Marjan Turnšek
Spread povzroča težave tudi slovenski javni financi
Tudi Slovenija pod udarom borzne špekulacije!
V kratkem bo konec agonije brezvladja, ki Slovenijo tare že vse od padca vlade. Volitve bodo prinesle novega zmagovalca in upamo lahko, da tudi novo vladno ekipo, ki bo dovolj močna in poenotena za sprejem številnih nepopularnih ukrepov, ki jih bo treba izvesti. Na političnem prizorišču vlada že dlje časa mrtvilo, ki ga nadomešča predvolilna vročica: kot je bilo predvidevati so namesto hudih gospodarskih težav v ospredju aferaške teme, ki preusmerjajo pozornost iz realnega ekonomskega stanja slovenske države.
Od časa do časa pa na dan spet pricurljajo tudi tiste novice, ki so v današnjem času bistvenega pomena za preživetje slovenske države. A niso deležne tolikšne pozornosti. V času, ko je italijanska javnost namreč dnevno bombardirana s podatki o padcu borze in razkorakom med svojimi in nemškimi desetletnimi obveznicami (t. i. spread), se namreč v Sloveniji te novice veliko bolj elegantno izmuznejo iz središča pozornosti. Žal Slovenija danes v enem od ključnih indikatorjev stabilnosti, kakršen je prav spread, je zelo podobna Italiji. Slovenija ima sicer neprimerno manjši javni dolg, ki znaša 45 odstotkov BDP (v primerjavi je italijanski javni dolg 120 odstotkov BDP), slovenski spread pa je predvsem
v zadnjem četrtletju letošnjega leta močno poskočil. Donos slovenskih desetletnih državnih obveznic danes presega 7 odstotkov: to pomeni, da so obresti, ki jih mora slovenska država odplačevati za "najete kredite", že 7 odstotne. Spread je prekoračil nevarno mejo 500 točk, kar je bilo v preteklosti za druge rizične evropske države že skoraj usodno. Grčija, Portugalska in Irska, države, ki so zabredle v take težave, da jim je morala na pomoč priskočiti Evropa, so prosile Bruselj za finančno injekcijo v trenutku, ko je donosnost njihovih desetletnih obveznic presegla
7,5	odstotka, njihov spread pa je bil nekje med 550 in 600 točkami.
Vprašanje je seveda, zakaj je Slovenija naenkrat postala tako rizična država in zakaj danes tako tvega z visokimi obrestmi na izdane obveznice, če pa ima zelo sprejemljiv javni dolg (45%), ki je svetlobna leta za italijanskim (120%) in celo precej nižji od maksimalnega, ki ga dovoljuje EU (65%). Odgovor je preprost: dosedanja vlada ni bila sposobna izpeljati potrebnih reform, ki bi pomirile Evropo.
Zahtevana donosnost slovenskih obveznic se je letos namreč najprej dvignila ob padcu pokojninskega referenduma: ker reforma ni bila sprejeta, je vlada poslala evropskim trgom znak nemoči, hkrati pa je s poskusom uveljavitve pokojninske reforme doma sprožila naval novih predčasnih upokojitev, ki bodo odslej bremenile skupno blagajno. To pa še ni bilo vse. Pravi
udarec je prišel na vrsto septembra: takrat sta bonitetni agenciji Moody's in Finch znižali bonitetno oceno Slovenije za eno stopnjo. To znižanje je samo po sebi pomenilo tudi zvišanje zahtevane donosnosti slovenskih obveznic. In res, od oktobra, ko so se obrestne mere za desetletne obveznice gibale okoli 5 odstotkov, so v dobrem mesecu in pol zrasle za dva in pol dodana odstotka in 16. novembra dosegle vrednost 7,4
odstotka. Banka Slovenije v svojem poročilu o cenovni stabilnosti pojasnjuje, da so glavni vzrok zniževanja slovenske bonitetne ocene tveganja, ki jim je izpostavljen bančni sektor (poleg faktorjev politične nestabilnosti, slabe gospodarske rasti in neizvajanje reform). Bančni sektor je v Sloveniji že dalj časa problematičen. K njegovi problematičnosti močno pripomore tudi dejstvo, da je dejansko v državnih rokah, država pa ne najde primernih ukrepov za njegovo dokapitalizacijo. Nova ljubljanska banka je zaradi stalne potrebe po svežih finančnih sredstvih že dalj časa obsojena na stagnacijo: spomladi je država vanjo vložila 250 milijonov evrov, danes bi NLB potrebovala novih 400 milijonov, za katere pa ni pravih investitorjev. Zelo verjetno je, da bo morala spet vstopiti država, kar bi pa prineslo novo nevarno zvišanje javnega primanjkljaja. Ta scenarij postane samo še bolj črnogled ob postavki, da je imela NLB v prvih devetih mesecih letošnjega skoraj 100 milijonov evrov minusa, ob tem je bilo tudi za 300 milijonov evrov slabitev oz. takih slabih investicij, ki so v času izgubile vrednost in tako prispevale k minusu.
Andrej Čemic
Kratke
Predstavitev knjige Ameriška luč nad Trstom na Gradu Kromberk
Goriški muzej vabi na Grad Kromberk v torek, 29. novembra 2011, ob 20. uri na predstavitev knjige Ameriška luč nad Trstom O veleposlanici ZDA v Rimu Clare Boothe Luce in njeni vlogi pri reševanju tržaškega vprašanja med letom 1953 in 1954. Predavala bo mag. Tanja Mljač.
Razstava Tekst v podobi v Galeriji Vipavski Križ
V Galeriji Vipavski križ je bilo v četrtek, 17. novembra, odprtje medobmočne likovne razstave izbranih del Tekst v podobi.
Izbrana dela dvaindvajsetih likovnih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so sodelovali na tematskem razpisu Tekst v podobi, kažejo različne načine združevanja teksta in podob v treh izraznih medijih: slikarstvu, kiparstvu in fotografiji. Tekstualni elementi se v slikarskih in kiparskih delih pojavljajo bodisi kot ročno izbrisane/ odtisnjene/ vdolbene tipografije bodisi kot kolažni fragmenti, ki so najpogosteje “iztrgani" iz tiskanih medijev in nalepljeni na slikovno ploskev. (Nataša Kovšca) Na razstavi sodelujejo: Nejc Bizjak, Nika Božič, Loredana Zega, Danilo Jereb, Vera Kostanjšek, Nande Rupnik, Ina Stergar, Maja Kristan, Darja Gruntar, Simona Leban, Peter Juren, Mirela Faganel, Ida Kocjančič, Lidija Gruntar, Nevenka Šutila, Primož Tomšič, Elvira Vera Mauri, Igor Zimic, Majda Klančič, Afra Prinčič, Ingrid Černe, Ivan Skubin.
V SNG Nova Gorica krstna, uprizoritev burkaške moralitete Sljehernik
V četrtek, 24. novembra 2011, bo 20. uri ob v SNG Nova Gorica prva premiera krstne uprizoritve burkaške moralitete Sljehernik, ki jo je napisal Iztok Mlakar in je nastala kot koprodukcija SNG Nova Gorica in Gledališča Koper v režiji Vita Tauferja. Druga premiera bo v petek, 25. novembra 2011, ob 20. uri v Gledališču Koper.
“Kaj črno, pomagat se ne da: življenje žepni je format pekla”.
V življenju ni nič gotovega razen smrti in davkov. To zelo dobro ve tudi Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, čigar duša uživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna iztrjevalka, pred katero ni moč ubežati. Iztok Mlakar se je tokrat navdihoval pri Hugu Hofmannsthalu, ki je natanko pred sto leti za salzburški festival napisal Slehernika, igro o smrti bogatega človeka, katere motiv izhaja iz angleške srednjeveške moralitete (The Sononynge of Everyman).
Mlakarjev sodobni Jožef Slehernik - Pepi je razpet med tu in onstran: tu pleše med Ženo, Revežem, Komparetom, Žandarjem, Putano ter sveto trojico, Pravnikom, Politikom in Finančnikom, onstran pa med Smrtjo, Bogom, Materjo in Hudičem. Bistvena razlika v razumevanju poante motiva pa se seveda vzpostavi v razpletu, saj junaka po vrtinčenju skozi moderne preizkušnje na koncu poti ne čaka odrešenje, ampak...
Iztok Mlakarje z žlahtno rahločutnostjo, ostrim švrkanjem, a vselej tudi srčnim razumevanjem človeških vrlin in “vrlin”, ustvaril zavidljiv opus songov in komedijo Duohtar pod mus!, kije v režiji Vita Tauferja in koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica doživela več kot dvesto ponovitev in prejela vrsto nagrad in priznanj.
Predstavo sooblikujejo scenograf in kostumograf Samo Lapajne, avtor glasbe Iztok Mlakar, oblikovalca svetlobe Samo Oblokar, Jaka Varmuž, oblikovalka maske Nastja Starič.
Igrajo: Iztok Mlakar - Sljehrnik, Marjuta Slamič - žena, Rok Matek - revež, žandar, pravnik, Teja Glažar - mati, Igor Štamulak- prijatelj, politik, Ajda Toman - rufjana, Ivo Barišič - finančnik, Bog, Radoš Bolčina - smrt.
Instrumentalni trio sestavljajo David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal.
Blagajna gledališča je odprta vsak delavnik od 10.00 do
12.00	in od 15.00 do 17.00 ter uro pred pričetkom predstav. T 05 335 22 47 E blagajna. sng@siol. net
23. 11. 2011 ob 20.00 - Gledališče Koper
24. 11. 2011 ob 20.00 - SNG Nova Gorica, veliki oder -PREMIERA. Za Abonma premiera in Izven.
25. 11. 2011 ob 20.00 - Gledališče Koper
26. 11. 2011 ob 20.00 - Gledališče Koper 29. 11. 2011 ob 20.00 - Gledališče Koper
30.11. 2011 ob 20.00 - SNG Nova Gorica, veliki oder - Za Abonma sreda, konto in Izven.
1. 12. 2011 ob 20.00 - SNG Nova Gorica, veliki oder - Za Abonma četrtek, konto in Izven.
2. 12. 2011 ob 20.00 - SNG Nova Gorica, veliki oder - Za Abonma 1A, konto in Izven.
3. 12. 2011 ob 20.00 - SNG Nova Gorica, veliki oder - Za Abonma sobota, konto in Izven.
9. 12. 2011 ob 20.00 - SNG Nova Gorica, veliki oder - Za Abonma petek, konto in Izven.
23.12. 2011 ob 20.00 - SNG Nova Gorica, veliki oder - Za Dijaški abonma, konto in Izven.
Goriška Mohorjeva družba
v
ljudno vabljeni na predstavitev V LJUBLJANI
v petek, 25. novembra 2011, ob 11. uri - Literarni klub Lili Novy Cankarjev dom, 27. slovenski knjižni sejem v sodelovanju z zamejskimi založbami pod skupnim geslom Slovenska knjiga v Italiji
14 24. novembra 2011	Goriška	/	Aktualno	glas
//
Goriški lok / Okrogla miza: mladi in krovni organizaciji
Problem v manjšini danes ni kreganje"
MIREN
V soboto, 26. novembra, ob 19. uri glasbeni večer
Klepetalnica	Goriškega
loka, ki je 14. novembra potekala v Domu Andreja Budala v Štandrežu v organizaciji SKGZ in KD Oton Župančič, je bila	posvečena
soočenju med mladimi in krovnima organizacijama SKGZ in SSO. Na večeru, ki ga je moderiral Albert Vončina, so posegli pokrajinska predsednika krovnih Livio Semolič in VValter Bandelj, študenta Simon Koren in Aljoša Jarc ter dipl. sloveni-stka Slavica Radinja.
Srečanje je bilo po svoje zanimivo, saj je iz njega izšlo stanje duha v naši manjšinski skupnosti. Stanje, ki ni najbolj rožnato; bolj se zdi, da smo v slepi ulici, iz katere v tem trenutku ne znamo najti primernega izhoda. To je vsaj mnenje nekaterih mladih, ki želijo razmišljati s svojo glavo, pa v naši skupnosti ne najdejo primernega manevrskega prostora. Potrebni smo reorganizacije, saj sedanja oblika organiziranosti ni perspektivna; kako to izvesti, pa ni jasno, saj obstajajo - zlasti v "vrhovih" - različni pogledi. In zdi se, da se vse konča pri tej ugotovitvi...
Spodbudno je bilo videti mlade, ki iščejo kakovost in se izobražujejo, so zagnani in dejavni v naših društvih in ustanovah; mlade, ki imajo ideje in se zanimajo za našo skupnost; mlade, ki menijo, da je sterilnih polemik že preveč; mlade, ki želijo presegati stare delitve in vsaj zase zahtevajo pravico, da so še idealisti in torej ne primorani se opredeliti za eno ali drugo stran.
Semolič meni, da je stanje dramatično, da se manjšina sploh ne zaveda realnega stanja. "Če manjšina ne bo složna, bodo o nas odločali drugi". Če bomo "udarce" sprejemali pasivno, tvegamo, da z vodoravnim rezom "crkne", kar imamo najbolj dragocenega in kakovostnega. Sta krovni pripravljeni ločiti prioritete od tega, kar ni perspektivno? Krovni organizaciji sta res neke vrste sindikat, ki želi razvijati in utrditi našo prisotnost, je dejal. Na prvo mesto moramo postavljati šolo in ustanove, ki podpirajo znanje mladih. "Leto 2020 je za vogalom: kaj potrebujemo, da bomo takrat uspešni"? Sicer pa - tako Semolič - krovni ne predstavljata vlade manjšine; njuno mnenje ni vedno upoštevano, večje ustanove so samostojne in v svojem od-
ločanju suverene.
Bandelj je potrdil, da s Semoličem dobro sodeluje, da se po potrebi znata zmeniti in ne iščeta javnih polemik. Mlade, ki so
v vizijah in modelih integracije. Ali bo uspela vsaj ta simbolična in konkretna gesta, ki bi bila v času krčenja prispevkov več kot dobrodošla, ostaja odprto
naša prihodnost, je opozoril, da ni vse tako preprosto in enostavno, kot oni morda mislijo; zato jim je treba pomagati, da se najprej včlanijo v društva, nato se morda angažirajo v kulturnih zvezah in raznih odborih; starejši, med katere je dal tudi sebe, pa bi se morali umikati in mladim pomagati pri vodenju naših organizacij, kar pa ni vedno lahko. Pripravljenih in še zlasti intelektualno sposobnih mladih je malo, je dodal Semolič. In vendar so jim odprta vrata, okna in še kaj. Po vaseh je več medgeneracijskih povezav, v mestu je problem bolj občuten. "Nočemo delati nobene politične šole, želimo samo razvoj, izobraževanje in kakovost". Slednjo lahko jamčijo le t. i. poklicne organizacije; za primer je navedel medije. Naša manjšina je neverjetno bogata, v samem mestu razpolaga z dvema kulturnima središčema, ki dobro delujeta, pa tudi po vaseh mrgoli društvenih domov.
Slavica Radinja je mnenja, da se mora manjšina odločiti za skupno dobro; krovni naj iščeta skupne točke, ki jih je veliko, zgladita naj razlike. 30-letniki se danes ukvarjajo z iskanjem službe in torej z vprašanjem preživetja. Nekoč so bili za našo narodno skupnost bolj zagnani, danes so bolj apatični...
Simon Koren trdi, da ideje oseb, ki 20 let vodijo naše ustanove in niso sposobni rešiti današnjih težav, niso več aktualne. Odgovorna mesta bi morali prevzeti 30-40-letniki.
Na vprašanje Vončine, ali bi bili krovni sposobni položiti v Gonarsu ob vseh svetih en sam venec, je Semolič povedal, da podpira idejo, čeprav se zaveda razlik
Foto DPD
vprašanje...
Jarc je ugotovil, da je takih in podobnih okroglih miz že preveč. Konkretne rešitve bomo našli, "ko bo že prepozno", je pripomnil s kančkom razočaranja. Koren se zaveda, da mladi ne morejo rešiti problemov, vezanih na financiranje, saj nimajo teh odgovornosti, lahko pa dajo kakšno svežo idejo. Radi bi npr. več prozornosti v bilancah slovenskih ustanov.
Večer je sklenil predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je "prizemljil" navzoče. Potrebno je imeti zgodovinski spomin, je dejal. Že 20 let smo v tem finančnem sistemu. Prva slovenska vlada je namreč vsilila, da morajo biti osrednje ustanove skupne, in ustvarila logiko razdeljevanja finančnih prispevkov na dva dela. Tako je še danes. Pred osmimi leti je 120 vodilnih osebnosti skušalo doreči prihodnost na programski konferenci. "Ki bi bilo treba uresničiti smernice, jih del soorganizatorjev ni več vzel resno". Vedno isti del po Pavšičevem mnenju ne sprejema predlogov, alternativ pa ne ponuja. Zato je predlagal, da bi šli na vsemanjšinske volitve pod režijo dežele FJk. "Problem v manjšini danes ni kreganje"! Krovni skušata držati skupaj, kar se da; tudi polemike so lahko pozitivne, da se kaj razčisti. "Manjka pa nam legitimno vodstvo, ki bi odločalo o bistvenih zadevah". Logika razdeljevanja sredstev je zastarela in neprimerna za naš čas. "Nimamo prioritet in vizije, kaj hočemo", to je glavni problem, je sklenil predsednik SKGZ-ja.
Kot smo že dejali, je stanje - zlasti za mlade - vse prej kot rožnato. Škoda. / DD
NOVI
GLAS
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo Tjv za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 22. novembra, ob 14. uri.
liC
Poklon Paulu J. Siflerju in Ivanu Kacinu
V
V v
organizaciji Kulturnega društva Stanko Vuk in župnij e Miren bo v soboto, 26. novembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Jurija v Mirnu prav poseben glasbeni večer. V cerkvi bo razstava, ki jo je Pokrajinski arhiv Nova Gorica posvetil 100-obletnici rojstva ameriškega rojaka, pianista, organista, zborovodje in skladatelja Paula J. Siflerja ter njegovemu očetu, znanemu izdelovalcu orgel, harmonijev in pianinov, organistu in zborovodji Ivanu Kacinu. Na orgle bo Siflerjeva dela izvajal mirenski rojak Gregor Klančič, organist v ljubljanski stolnici, član Slovenskega komornega zbora, ki deluje v okviru Slovenske filharmonije, in vodja zbora Consortium Musi-cum.
Paul John Sifler (1911-2001), rojen v Ljubljani, je zgodnjo mladost preživel v Polhovem Gradcu; devetleten se je preselil v bližino Chicaga v ZDA. Kmalu je začel študirati glasbo. Vključen je bil v živahno kulturno dejavnost Slovencev. L. 1946 se je preselil v New York, kjer je nadaljeval svojo dejavnost in poučevanje glasbe ter se uveljavil z orgelskimi koncerti. Zadnjih 35 let je ži-
vel v Hollywoo-du, kjer je pred 10 leti umrl. Rad se je vračal v rodno domovino (prvič L 1964), kjer je tudi koncertiral; pred 30 leti je prvič spoznal svojo polsestro po očetu, znano novinarko Dorico Makuc. Sifler je bil plodovit skladatelj, njegov opus obsega nad 230 kompozicij: pesmi za zbor in soliste, simfonije, pet knjig orgelskih skladb, veliko del za pianiste, pa tudi samospeve, tri operete, Božični oratorij, štiri maše itd. Svojevrstno mesto zavzema skladba Obup in agonija Dachaua. Izdal je tudi nekaj gramofonskih plošč in prejel ugledna priznanja.
Ivan Kacin (1884-1953), v primorski zgodovini znan kot eden najbolj markantnih goriških podjetnikov in pravi mojster v izdelovanju kraljice glasbil, seje rodil v Otaležu pri Cerknem. Že zgodaj se je srečal s svetom glasbenih instrumentov. Orglarsko šolo je obiskoval pri A. Foersterju v Ljubljani, kot organist je služboval v Velikih Laščah, na
m*
Paul J. Sif
Brezjah in Kontovelu pri Trstu, nato v Komnu in Polhovem Gradcu. Že 1.1916 je v Ljubljani odprl lastno delavnico harmonijev, tri leta kasneje se je preselil v Gorico, kjer je na Placu-ti postavil tovarno harmonijev, orgel in pianinov, ki je kmalu zaslovela daleč naokrog; zaposloval je do 40 delavcev. L. 1931 se je Kacin v burnih predvojnih časih znašel v stiski, odšel je v Jugoslavijo; v Domžalah je odprl tovarno harmonijev in klavirjev, ki je delovala deset let. Nato se je vrnil v Gorico. Poznal je značilnosti srednjeevropske orglarske tradicije. "Splošna značilnost Kacinovih orgel je, da so registri izredno kvalitetni in raznoliko izraziti", je pred leti zapisal mirenski strokovnjak in organist Marko Vuk. Tudi zato njegove orgle (prisotne so v več kot 30 cerkvah) še vedno donijo. / DD
Ob smrti dveh umetniških duš
Spomin na Staneta Jarma in Branka Miklavca
Listje že odpada z dreves in da, steze in ulice po mestu so že tlakovane s pisanostjo jesenskih barv. Koder stopaš, je tvoj korak mehkejši, oblazinjen in bolj lahek. Jesen je tu in v tem posebnem času, ko se vse spreminja in narava gre k počitku, postanejo dnevi bolj žalostni.
V teh nekaj tednih smo izgubili kar nekaj velikih slovenskih mož. Smrtna kosa je posegla v naše vrhove in nas osiromašila. Neka nemoč in naša človeška majhnost prideta do izraza in človek se resno zamisli in razmisli o sebi in večnosti. Kako bomo te izgube nadomestili, kdaj bom pa jaz na vrsti? Zato bi rad napisal skromen in hvaležen spomin na dva velika umetnika, ki sta mi bila blizu in sta za vedno odšla v letošnji jeseni.
Stane Jarm je velik umetnik, kipar, posebno pa še velik in pokončen človek, na katerega imam lepe, enkratne spomine. Ko sva se osebno srečala na slikarski koloniji na sv. Mihaelu nad Mozirjem, sem že vedel za njegovo kiparstvo. S svojo žago je delal in oblikoval debla pod skednjem, odmaknjen je oblikoval in ustvarjal. Njegova žaga je bila posebna, njen šum in ropot nista nadlegovala, kot bi si človek predstavljal. Žaga je pela posebno melodijo, ko je iz debla izklesal in izdelal umetnino Kristusa, trpečo mater, otroka, Marijo. To je bila pesem, bila je molitev, ki jo zmorejo le redki, zato ostanejo veliki in nepozabni. Ob pogovoru pri mizi ali ob delu si občutil veličino skromnega in dobrega človeka, ki je sovražil nasilje in tudi nadutost, ki sta v sedanjem času na dnevnem redu. Na poti v Kočevski rog te spremlja ob cesti monumentalen Križev pot, izdelan iz debel slovenskih gozdov, ki so napojeni s krvjo. Obisk lepe konkate-drale Kristusa Odrešenika v No-
vi Gorici te prevzame. Na stenah je Jarmov Križev pot z mogočnim Kristusom (na sliki), postavljenim pri oltarju, kamor je Kristus stopil po vstajenju. Križani je simbol kristjana, ki veruje v večno življenje.
Lep spomin hranim na srečanje na slikarski koloniji v Svečah na Koroškem. Njegovo dleto v obliki žage je pelo, kot znajo peti Korošci: čustveno, otožno in polno ljubezni do domovine. Svoje lepe in monumen taln e izdelke je ustvarjal iz drevesnih debel. Tam pod lopo pri Goršetovi galeriji, kjer je pela njegova žaga, je nastajal kup žagovine.
Njegova energija te je napolnila z optimizmom in lepo je bilo gledati in občudovati, kako je iz debla izdelal kip, obraz, roke, ki se dvigajo kvišku.
Srečala sva se še ob skupni razstavi v galeriji Ars Sacra v Mariboru.
Vesel sem bil in v čast mi je bilo, da sem lahko z njim razstavljal. V lepi, posebni galeriji sem jaz imel akvarele na stenah, Jarm pa kipe na tleh. Razstava, ki je bila od 13.3. do 12. 4.2008, je imela naslov V lesu Izrečeno in Nedorečeno. Predstavila jo je umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
"V trdoti lesa ali mehkobi akvarela prepričljivo zaživi resnica trpljenja - zdaj grobo izrečena, nato prefinjeno, a nič manj jasno podano. Stane Jarm in Andrej Kosič vsak na svoj način uprizarjata potna Kalvarijo. Ta pa ni le gora smrti. Jarmovemu človeku daje tudi umiritev in v molitev sklenjene
roke prinašajo spokojno držo. V temačnost in brezizhodnost Kosičevih likovnih uprizoritev pa vedno posije velikonočna svetloba".
Pred kakim letom se je udeležil tudi kiparskega srečanja v Štandrežu na Jeremitišču. Ustvaril je nekaj del, ki krasijo naš prostor. Tako imata obe Gorici njegov zaklad.
Za vedno mi bo ostal v spominu umetniški nastop igralca Branka Miklavca ob odprtjih mojih slikarskih razstav v Ljubljani. Veliki gledališki in televizijski igralec ter pesnik Miklavc je deklamiral pesem, indijansko pesem o ljubezni. Bil je prisoten na odprtju moje slikarske razstave v Ljubljani. Prišel je k meni in dejal: '‘Tukajpa 'paša' ob tej lepi razstavi tudi tale pesem, ki jo bom jaz podal". Odgovoril sem mu, da sem počaščen in prosim za nastop. Bilo je enkratno, doživeto in čustveno, podano je bilo tako, kot je znal samo on. Prisotni smo bili vsi prevzeti. Miklavc se je udeležil tudi odprtja neke druge moje slikarske razstave v Ljubljani in tudi tu je nastopil s svojo izpovedjo in z isto lepo pesnitvijo. Ta nastop pesnika, velikega igralca in dramatika je vse očaral. S svojo interpretacijo je prenašal čustva na poslušalca in gledalca ter seveda na nas, ki smo bili ob njem. Zdaj, ko ga ni več in se je izpel, sem mu hvaležen, da je obogatil razstave s svojo prisotnostjo; hvaležen sem mu za njegovo visoko umetniško izražanje.
Takih stvari in takšnih ljudi ne moreš pozabiti. Ostali bodo v prostoru v sedanjem in prihodnjem času.
Andrej Kosič
Jesen in zima sta čas, ko naše telo in predvsem naša duša potrebujeta sonca in svetlobe, da zaživi spomin na dolge, razposajene poletne dni, da se nekoliko oddahnejo in segrejejo prem-ražene kosti, da človek najde pot iz megle, pa naj si bo tiste čisto konkretne, jesenske megle, kot tiste nevidne megle, ki je je vse več na našem obzorju in nam ne dopušča, da bi videli nekaj jasnine v naših načrtih za prihodnost. Sonce in nebo pa pomagata, vedno pomagata, kajti v soncu in nebu sta upanje in moč.
Za take dni, ko nam je vsakdanje sivine več kot dovolj, je Istra s svojimi odprtimi gmajnami in sinjim nebom vsekakor najbolj primeren izletniški cilj. Istro vse premalo poznamo, saj je za marsikoga le sinonim za poletno kopanje v znanih turističnih središčih, malokdaj pa se spomnimo, kako lepa je notranjost polotoka, s pridihom preteklosti in tišine, polna zgodovinskih znamenitosti in naravnih lepot.
Prav v začetku te jeseni, ko sem, kot vsako leto, obupano grabila za
Tema športnih centrov, telovadnic, igrišč in drugih tekmovališč je spotikljiva. Na območju delokroga naših društev športnih središč, zlasti na Tržaškem, ne manjka, čeprav tudi preko medijev pisci in njihovi sogovorniki pogosto tarnajo, da pogrešajo sodobno in ustrezno dvorano oziroma primeren objekt. Problematiko gre menda razčleniti. Slovenski nogometni klubi namreč razpolagajo z več povsem spodobnimi igrišči, ki so po večini v manjših občinah in ki jih društva v glavnem tudi sama upravljajo. Da se omejimo na ze-
lenice za igranje 11:11, naj naštejemo umetno travo v Dolini (Občina Dolina) in pravokotnike z naravno travnato površino v Doberdobu, Sovodnjah, Štandrežu (Občina Gorica), pri Briščikih (Občina Zgonik), v Repnu (Občina Repentabor), v Križu, Trebčah, Bazovici, na Padričah (vsi v Občini Trst). Skratka, deseterica za pojme amaterskega in mladinskega nogometa čisto solidnih športnih centrov, ki jih glede na vzorno urejenost večkrat najemajo tudi drugi klubi, na primer Triestina (predvsem v preteklosti) za treninge svoje članske ekipe, pa tudi za tekme mladinskih moštev. Malce večji in modernejši športni objekt bi potreboval edinole Kras, ki ima tako za člansko kot za združene mladinske ekipe velike ambicije in visi med amaterizmom (deželna elitna liga) in pol-
zadnjimi toplimi sončnimi žarki, sem si zaželela svetlobe, kraške gmajne in vetra. Zato sva se z možem odločila za obisk zgodovinske poti pri Karojbi, poti, ki priča o preteklosti teh krajev in ji Hrvati pravijo "Put istarskog razvoda", v slabem prevodu Steza istrske razmejitve.
Pot se začenja nekoliko pred lično vasico Karojbo, na levi strani asfaltne ceste, če se pripeljemo iz Slovenije ali iz Trsta. Začetek poti je vsekakor lepo označen, prostor za jeklenega konjička je, nekaj smeti tudi, to v dokaz, da ljudje še vedno ne znajo ceniti zgodovine in lepote svojega kraja (no, ali pa kraja, kjer so v gosteh), a kaj hočemo, tako je pač tudi pri nas doma! Že na samem začetku ture nas informativna tabla obvesti o namenu poti in o znamenitostih, ki jih bomo videli. Istarski razvod, ali po naše Zapisnik o razmejitvah v Istri, je pomemben pravni spomenik srednjeveške Istre. Gre za pisni dokument, pravzaprav pravi zapi-
profesionalizmom (meddeželna D liga). Posodobitvena dela sicer potekajo, toda počasi. V splošnem pa lahko trdimo, da ima naše nogometno gibanje izjemno dobre vadbene in tekmovalne razmere. Nevšečnosti od snežnih padavin so pač vezane na dejstvo, da so društva doma v glavnem na hladni kraški planoti. Pozitivno je tudi, da klubi po večini upravljajo športna središča, v katerih delujejo, tako da so tu sicer stroški za vzdrževanje, praviloma pa ne za najemnine. V drugih panogah so namreč izdatki za odbore naših društev ravno za vadbene ure
izjemno visoki.
S telovadnicami je torej drugače. Tudi tu glede na priliv občinstva na tekmah članskih moštev sicer, po pravici povedano, ne bi potrebovali bistveno večjih objektov. Odbojkarji Sloge Tabor, ki so uspešno začeli državno prvenstvo B2 lige in so sedaj nekako paradni konj našega ekipnega športa, nastopajo v domačem in prijetno
snik, ki so ga podpisali oglejski patriarh, pazinski grof in predstavniki beneških oblasti, potem ko so skupaj prehodili in pregledali ozemlje, določili meje ter dolžnosti svojih podložnikov. Razmejitve
in ogleda zemljišč se je poleg oblastnikov udeležilo tudi ljudstvo, se pravi istrski kmetje. Poleg originalnega hrvaškega dokumenta je bil zapisnik podan še v latinščini in nemščini, originalnih zapisov v teh treh jezikih nimamo več, ohranili pa so se poznejši prepisi v glagolico, nekje iz 16. stoletja, ter še kasnejši latinski in italijanski prevodi.
Prvi Zapisnik o istrski razmejitvi je bil v celoti izdelan leta 1325, v resnici pa gre za zbirko še starejših dokumentov, nekateri so celo iz leta 1275.
Udeležence dolgotrajnega razmejitvenega pohoda, ki so dejansko prehodili celotno Istro in nekatere otoke, je pot vodila tudi mimo teh krajev, točneje od vod-
polnem okolju prenovljene re-penske telovadnice. Izkušnja izpred dveh let v prazni (ogromni) tržaški športni palači je bila namreč povsem negativna. Zanimanje za košarkarje Jadrana in ostalih slovenskih peterk je sicer ravno tako precejšnje, tudi tu pa bi se bistveno večje dvorane zdele napol prazne, ko se število gledalcev suče okrog dvesto ljudi. Naše športno gibanje bi večjo telovadnico (če je je res treba) vbolj funkcionalnem športnem središču prej potrebovalo za bolj celovito razvijanje projektov na mladinski ravni, pa tudi kot zbirni center za mladino. Dobrih idej tu ne manjka. Dolgo let se govori o Stadionu 1. maja pri Svetem Ivanu, ki je blizu tržaških slovenskih višjih srednjih šol, ima dve dvorani, nogometno igrišče, zunanjo ploščad, fitnes, bar, sejno sobo, kulturno društvo, parkirišče. Odlična lokacija za kraško območje bi lahko bil športni center pri Briščikih, kjer stojijo telovadnica, travnato nogometno igrišče z velikim stopniščem, cementna ploščad, kavarna pa na primer ne obratuje. V Gorici sta zbirni središči mladih slovenskih športnikov Kulturni dom in Kulturni center Lojze Bratuž, za vse omenjene objekte pa velja skupni imenovalec, da iz raznoraznih razlogov (lega, lastništvo, tudi politična volja) niso v celoti izkoriščeni. Skratka, debata o najprimernejši rešitvi za probleme vadbenih prostorov je umestna in sodi v snop predlogov za celovito reorganizacijo naše športne srenje. Večji športni center bi bil najbrž potreben, predvsem pa bi bilo smiselno dopolniti ponudbo v že obstoječih strukturah, ki so nedvomno dobre. Samo graditi z javnimi sredstvi neke katedrale, ki nato samevajo in jih nikoli ne napolnimo, menda ni najbolj modro.
HC
nega izvira Badavca do zajetja Va-ligaštar. In po dolgih letih smo se jasnega jesenskega dne tudi mi odločili, da jim bomo sledili in prisluhnili pripovedi vetra in osata. Pot Istarskega razvoda je lahka, položna, odprta in nenaporna. Hodimo skozi mediteranski gozd, mimo obdelanih žitnih polj, predvsem pa po prostrani kraški gmajni, kjer razgled sega do očakov Čičarije in Učke, veter pa nam prijetno hladi čelo in se igra s sončnimi žarki. Teh pa je na tej poti veliko, toliko, da se jih bomo naužili za vse dolge, sive in meglene zimske dni. Na poti si lahko ogledamo več zanimivosti, povsod so informativne table v več jezikih, tudi leseni kažipoti nas lepo vodijo po istrskih poteh. Ker je seveda izlet dolg,
zimski dnevi po kratki in mrzli, smo se mi za malico ustavili pri izviru Badavca in se od tod tudi vrnili k avtomobilu.
Badanca je izvir pitne vode, ki je nekoč pritekala v poseben zbiralnik. Staro latinsko ime za potoček je Badausium, v 10. stoletju je bil vodni vir v lasti poreške škofije in oglejskega patriarha, v 14. stoletju pa je lastništvo prešlo pod moto-vunski fevd. Prav v tem obdobju je bil dragoceni izvir predmet spora med avstrijskimi podložniki in Benečani, tako da je bila tu poštena delitev nujna.
V razmejitvenem zapisniku piše, da pripada polovica izvira mestu Motovunu, druga polovica pa tr-viškemu komunu, vsak lastnik mora čistiti svojo polovico lastnine, a ne na isti dan. Medtem ko ena stran čisti, mora druga potrpežljivo čakati. In tako so se pač sporazumeli...
Prav tu zraven izvira je v začetku šestnajstega stoletja nastal tudi za-
selek Badossi, ki so ga zgradili dalmatinski pribežniki, da bi se zatekli pred Turki. A med uskoško vojno, na velikonočno nedeljo leta 1616, je bila vas v celoti požgana in nikoli več obnovljena. Prebivalci so se naselili v okolici Motovuna in drugih istrskih vasi.
Leta 1999 so okoli izvira postavili 12 kamnov z imeni današnjih dvanajstih okoliških vasi ter sončno uro, ki naj bi opozarjala na minljivost vsega, kar je zemeljskega in predvsem našega, človeškega bivanja. V objemu vetra, gmajne in preteklosti, ki bdi v kamnih, travah in vodi, pa vsako zadnjo nedeljo v mesecu tu prirejajo literarne večere pisateljskega združenja Badavca.
Ko smo bili mi tam, so vetru in vodi šepetale samo suhe trave, a to je bilo dovolj, da smo sedli na stare kamne in prisluhnili daljni pripovedi preteklosti in tihi tožbi neobdelanih polj.
Suzi Pertot
JURIJ PALJK
KAJ SPLOH POČNEM TUKAJ? 89
NOGOMET
Elitna ligo: San Luigi - Kras 1:3 Promocijska liga: Juventina - Romans 2:0; Vesna - Fagagna 1:2
1. amaterska liga: Primorec - Villesse 1:1, Isonzo - Sovodnje 2:0
2. amaterska liga: Opicina - Breg 1:3, Zarja-Roianese 1:0, Primorje - Mariano 1:2
3. amaterska liga: Torre - Mladost 1:0 KOŠARKA
Državna C liga: Montebelluna - Jadran 66:62
eg - lolmezzo 78:66, Bor -San Daniele 81:76
D liga: Monfalcone - Kontovel 81:63 ODBOJKA
Moška B2 liga: Sisley - Sloga tabor 3:2 Ženska C liga: Zalet - Tarcento 2:3 Moška C liga: 0lympia - Sloga 3:0,
2:3, Basiliano - Soča 3:0
la: Zalet - Coselli 2:3 a: Travesio - 0lympia 3:0
I - Buia
Minuli teden sem v petek zelo zgodaj odšel na pot, žena Adriana me je z avtom peljala do Tržiča, kjer sem se prvič v življ enju usedel v udoben sedež v vagonu prvega razreda na vlaku Freccia bianca (Bela puščica), ki je odpeljal proti Milanu. Še sam sebi nisem mogel verjeti, da se pri 54 letih prvič peljem v udobnem, čistem, skrajno imenitnem prvem razredu, kjer ti takoj po odhodu vlaka brezplačno prinesejo dnevnike in ti postrežejo tudi s toplo kavo. Povratni vozovnici in nočitev v hotelu mi je podaril organizator likovne razstave Zorana Mušiča v Legnanu Luca Melloni, brez sramu tudi povem, da je sploh prvič, da me organizator kake razstave, kakega pomembnega dogodka kam tako vljudno in odločno povabi ("Ne moreš mi reči ne, preveč sem vesel, da se bova končno srečala"! je bil v elektronskem pismu odločen Luca), sicer sem po svetu lepe stvari gledat in poslušat vedno hodil in še hodim na svoje stroške. Da ne bo kdo mislil, da sem se naučil potovati, naj povem, da sem na postaji v Tržiču pred odhodom kupil dva dnevnika za na pot in sem zato bil med poslovneži v vagonu deležen nejevernih pogledov, da ne rečem prizanesljivega posmeha: takoj so me spregledali in z zaigrano brezbrižnostjo zadržali zase misli o meni, človeku, ki mednje gotovo ne spada. To, da ne znam potovati, pa naj gre za letalo, avtobus ali vlak, se najbolj kaže v moji kronični nezmožnosti (ne) priprave kovčka za na pot, v katerem je vedno česa preveč in tudi vedno manjkajo potrebne stvari, kot sem kasneje skrušeno ugotavljal v Milanu, ko me je organizator razstave v Legnanu pripeljal vanj. Prijazni Luca Melloni, športno-elegantno urejen poslovnež srednjih let, ki da nekaj nase in na svoje telo ter zunanji izgled, nevsiljivo prijazen in vedno profesionalen, me je s svojim avtom, za vrednost katerega bi jaz kupil stanovanje, prišel iskat na železniško postajo v Milan, kjer me je našel takoj, saj je že od daleč videl, kako bi le mogel zgrešiti zelo visokega moškega s klobukom!, v Milanu sem bil namreč med tisoči dobesedno edini v središču mesta, ki je nosil klobuk, in tudi edini, ki je nosil dolg plašč. Moral sem biti pojava za vse te urejene gospode, ki v Milanu nenehno in neumorno ter stalno tekajo za novimi posli! Sliši se noro, je noro, a tako je bilo. Vsi drugi nosijo danes modne kratke plašče, sodobne bunde znanih modnih oblikovalcev in podobnih sort površnike, vsi v Milanu so 'trendy' in modno oblečeni, vsaj tiste, ki sem jih videl jaz, ki tokrat nisem zavil v podzemno železnico, kjer obstaja drugi Milan. Ko sem prijaznemu organizatorju, ki mi je tudi takoj povedal, da pisatelja Borisa Pahorja v Milan ne bo zaradi gripe, omenil dejstvo, da je lahko tudi sam videl, kako se takoj in na daleč vidi, da prihajam iz obmejne province, se je dobrohotno nasmehnil in mi povedal, da tudi njegova mama izhaja iz Trsta, da v Milanu še vedno, in to po petdesetih letih!, govori le italijansko tržaško narečje, sem se že bolje počutil. Ko sem mu v italijanski tržaški italijanščini navrgel nekaj stavkov, kakšni smo ljudje ob meji, se je prešerno zasmejal: "Kot da bi poslušal svojo mamo"! Ko sem mu odvrnil, da mora biti njegova mama gotovo "fejst" gospa, mi je veselo rekel: "To mi je všeč pri tebi, vedel sem, da boš tak, ti se ne sprenevedaš in zato ni nič čudnega, če nosiš klobuk in dolg plašč"!
V hotelu, ki je bil oddaljen samo deset minut peš od milanske katedrale, sem odprl prenatrpan kovček, kot vedno takoj razmetal stvari po sobi, ugotovil, da sem pogrešil vzeti pravo knjigo s seboj, vzel sem nekaj odurno osladnega, česar nisem mogel in nikdar ne bom prebral do konca!, videl, da
nisem vzel loščila za čevlje, in še marsikaj je manjkalo v potovalki, v zameno pa je bilo spet v torbi kar kup nepotrebnih stvari. Kaj sploh počnem tukaj, sem se skrušeno vprašal, kot vedno, ko se znajdem v brezosebni hotelski sobi sam. Šel sem pod 'tuš' in se očedil, zamenjal srajco in se odpravil v mesto, z Luco sva bila zmenjena za večer, kot vsi poslovneži iz Milana, dela ves dan, "od zore do mraka, od mraka do dne", in sem zato še kako razumel njegovo opravičilo, češ da mi ne more sam razkazati mesta. Po pravici povedano, sem bil tudi vesel, v Milanu nisem bil točno deset let in pol, pa še takrat sem bil z ženo in nekajmesečnim Lukcem v otroškem vozičku, saj je Adriana takrat nujno morala kot članica neke univerzitetne komisije na neki pomemben natečaj v Milan, v samo središče, spominjal sem se, da se je njen inštitut nahajal v okrožju San Babila, v samem središču mesta torej. Kot človek s slovenskega podeželja, ki je odraščal v kmečkem okolju in nanj ostal navezan, imam zelo rad velika mesta in luči, trgovske izložbe, reklame, barve, ki jih v mojem otroštvu v času socializma nikjer ni bilo. Pripadam generaciji tistih, ki smo se rodili v času, ko je bila v takratni Jugoslaviji tipična trgovska izložba okrašena s sliko maršala Tita in steklenico malinovca znamke Alko ali Fructal ter jugoslovansko zastavo, v času mojih najstniških let so zraven dodali še kakšno majico sive ali nemogoče rjavo-zele-ne barve, da o moških hlačah nemogočih krojev ter čevljih še bolj nemogočih oblik ne rečem nobene. Zato imamo radi barve, luči, reklame, pdzavestno iščemo to vse življenje, naši otroci tega ne morejo razumeti. Odpravil sem se v mesto, peš, kakšno razkošje biti nekaj ur sam v velemestu, kar Milan je. Šel sem v milansko katedralo, stolnico neverjetnih dimenzij, in prisedel k edini ostareli gospe, ki je molila v stranski kapeli pred Najsvetejšim, za nama so turisti mrmrajoče komentirali in občudovali mojstrsko narejeno katedralo. Rad imam stranske kapele v velikih cerkvah v velikih mestih; to je edini kraj, kjer se znajdeš sam v tišini pred Najstevetjšim. Kot požirek hladne vode v avgustovskem soparnem dnevu je tak postanek. In nato sem zavil v vrvež poslovnežev ter bogatih turistov, ki zavijajo v nesramno, odurno drage trgovine...
Razstava likovnih umetniških del Zorana Mušiča me je pretresla, ogledal sem si jo sam, pred javnim odprtjem, v tišini, ki je bila enaka tišini umiranja revežev v nacističnih taboriščih. Boris Pahor je zapisal v svojem spremnem tekstu v katalog razstave, da z Zoranom nista nikdar govorila o svojem bivanju v Dachauu. Tišina grozot, ki sta jih vsak po svoje preživela, je torej za vedno ostala med njima. Molk, ki kriči, je to! Domov grede sem na železniški postaji v Feltrinellijevi knjigarni končno le kupil knjigo Suite francese (Francoska suita) nesrečne Irene Nčmirovsky, ki je svojo življenjsko pot sklenila v Auschwitzu. Leta sem odlašal s tem branjem. Pretresen od Mušičevih del sem se torej le odločil, da jo bom prebral. V tišini prvega razreda v vagonu sem jo bral na poti domov, na žalni slovesnosti za našim dragim urednikom Andrejem Bratužem sem povedal, da sem ob nakupu mislil na Andreja, ki je znal odlično francosko in je bil tudi sam žrtev fašizma, ker so mu umorili očeta. Samo deset minut kasneje me je poklical Igor Devetak, kolega, pretresen mi je povedal, da je Andrej Bratuž nenadoma umrl.
Po žalni slovesnosti v Gorici mi je Nataša Gregori, moja dolgoletna sodelavka, tiho povedala: "Ne morem verjeti, tudi sama jo berem sedaj, v slovenščini, pretresljiva je"!
Ko se ne sprašuješ več, kaj sploh počnem tukaj, ampak veš, da se boš to spraševal do konca svojih dni.
Čar jesenske narave
Zgodovina Istre v soncu in vetru
Za celovito reorganizacijo našega športa
Bi večji športni center sploh potrebovali?
Damijana Češtut in Andrej Vogrič
S 6. strani
GORICA
Poslušajmo... z branjem
"Muzika se piše..."
Med publiko so bile tudi letos nekatere vidnejše osebnosti s kulturnopolitičnega področja: Drago Štoka, deželni predsednik SSO, Mara Černič, podpredsednica goriške pokrajine, Janko Zerzer iz Koroške, Anton Baloh, predsednik ZPZP, VValter Bandelj, predsednik SSO za Goriško, Damijan Terpin, deželni tajnik SSk, Marjan Terpin, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa konference za Italijo, Marij Čuk, vodja slovenskih programov deželnega sedeža Rai, dekan Karel Bolčina, Tomaž Slokar, podžupan Mestne občine Nova Gorica, Silvan Primožič in Marilka Koršič, goriška občinska svetnika SSk, Loredana Fain, predsednica USCI, Stefano Ceretta, odbornik goriške občine. Pismo z zahvalo za povabilo in z opravičilom za upravičeno odsotnost je poslal deželni svetnik SŠk Igor Gabrovec.
Cvetlični in knjižni dar so zborovodje prejemali iz rok zalih deklet Lucrezie Bogaro, Kristine Gerin, Giade Giuntoli in brhkega fanta Matjaža Liljana. Pokroviteljici 53. Cecilijanke sta bili goriška občina in pokrajina, podprli so jo Javni Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Fundacija Cassa di Risparmio iz Gorice, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje. Sodeloval je tudi Svet slovenskih organizacij. Vsem je seveda šla zahvala Zveze slovenske katoliške prosvete.
BK cvolution - Jablen (društvo Beneške korenine, 2010)
Ta teden se bralni poslušalci Novega glasa posvečamo glasbi iz Benečije, toda ne iz magnetofonskih arhivov Pavla Merkuja, temveč neposredno iz sedanjosti, tukaj in zdaj. Skupina BK (Beneške korenine) evolutionje pred natanko letom dni izdala svojo drugo ploščo, Jablen, ki pa je še vedno sveža in aktualna. Sadno drevje -jablane so dobra metafora za to, da se iz beneških korenin dejansko razvija nova slovenska kultura na Videmskem, angažirana druščina glasbenikov pa je nedvomno njen glavni ponašalec.
Leta 1997 je skupina začela delovati najprej v vodah lahke glasbe. Sad prvega obdobja je bil leta 2004 izdani cd “Substrati”, šele kasneje pa seje vokalna skupina Beneške korenine odločila za drugo, beneško glasbeno pot in dopolnila svoje ime. Priložnost za novo usmeritev je bil projekt o kantavtorju in kulturniku iz Benečije Kekku Bernjaku, ki ga je skupina pripravila za Postajo Topolove leta 2007. V sodelovanju z Marijo Brecelj z Radia Trst A je nastajal projekt o plošči Kekkovih pesmi, ki je izšla I. 2008 z naslovom “Kekko Bergnach unplugged”.
V rokah pa imamo tokrat drugi CD skupine BKevolution “Jablen”, izdan novembra 2010 pri društvu Beneške korenine. Z dvanajstimi pesmimi se obetavni etno-rokerji lotevajo lastne, avtorske produkcije. Nedvomno izstopajo pesmi v terskem narečju Igorja Černa, saj sodijo med najboljšo pesniško produkcijo nove generacije beneških pisateljev. S sproščenostjo domačega jezika zna Černo peti o aktualnih čustvih in mislih, daleč od folkloriziranega narečja, a še vedno polnih elementov beneško rezijanskega ljudskega zaklada. Nekaj skladb podpisuje pianist David Klodič-teso bolj intimne in “glasbene”. Poleg že omenjenih članov najdemo še harmonikarico Anno Bernich, basista Davida Tomazetiča in bobnarja Luco Clinaza. Kot gostje se na Jableni pojavijo tudi pevka Elisa lovele, pianistka Stefania Rucli ter kitarist Andrej Jussa. Snemanje je potekalo v prostorih Inštituta za slovensko kulturo v Špetru ter v studiu Brickstone v Biljah, medtem ko so vsa besedila shranjena v lepi grafično oblikovani knjižici, v kateri lahko najdemo tudi prevode v angleščino.
Med drugim je plošča dobila tudi finančno podporo Gorske skupnosti Ter Nediža Brda, saj spada v t. i. projekte za vrednotenje slovenskih narečij v videmski pokrajini, ki ga predvideva deželni zakon 26/2007. Plošča “Jablen” je nedvomno izraz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, saj so besedila napisana večinoma v narečjih Nediških in Terskih dolin ter Rezije, medtem ko so za njegovo realizacijo poskrbeli mladi umetniki iz vseh teh krajev.
Jernej Šček
stom in strokovnjakom "glasbe iz sveta" Ninom Mureškičem. Koncept Choregie, ki prepleta glasbo, gib, igro in druge odrske elemente, je zbor Carmina Slovenica že večkrat popeljal na Daljni vzhod, kjer je na turnejah po Kitajski, Japonski, Singapurju in Maleziji, Tajvanu in Južni Koreji doživel izjemen uspeh. Nekaj "daljnega" vzdušja smo presunljivo doživeli tudi sami. Dekleta so pod vodstvom izvirne Karmine Šileč in ob mističnem udarjanju Mureškiča odkrivala duha azijskih kultur iz Balija, Kitajske, Japonske, Malezije, Bornea, Indije, Gruzije in Koreje in nam pričarala svojevrstno čustveno potovanje. V sodobnih in kompleksnih skladbah se zahtevne ritmične sheme prepletajo s telesno koreografijo in odrsko pre-zenco samozavestnih in "odraslih" pevk. Izbor skladb izraža željo voditeljice po porogljivem raziskovanju zvočnih možnosti glasovnega izražanja, kjer se estetska pravila "lepega" zvoka raztreščijo v rezko, cvileče, hrupno mrmrjanje ritualne razsežnosti. Glas postaja instrument, ukalu-pljena lepota se umika poigravanju s čustvi in z domišljijo. Koncert Carmina Slovenica je spektakel, v katerem se na tehnični odličnosti nadgrajuje močna čustvena udarnost, v katero se posluša-lec-obiskovalec povsem utopi in vživi.
Deževni novogoriški večer se je spremenil v nepozabno, sunkovito, iskrivo izkušnjo, v kateri smo z zborom Carmina Slovenica, dirigentko Karmino Šileč in tolkali-stom Ninom Mureškičem odkrili magičnost daljne Azije. Z zborom Carmina Slovenica postane domišljija tako resnična...
Jernej Šček
upravi, Fundaciji Carigo, ZSŠ-Dl-ju ter vsem novim in starim sponzorjem, drugim pokroviteljem in podpornikom. "Kljub vsej pomoči pa obstajajo še ve-
like finančne težave za kritje celotne sezone", je dodal. S pomočjo SSO-ja in Finančne družbe KB1909, ki se jima je zahvalil, jim je uspelo kupiti kombi za prevoz atletov. Za delo in trud se je zahvalil že omenjenim trenerjem, za zaupanje pa staršem: "S tem ima naše društvo zagotovljeno prihodnost".
Delegat deželne zveze FIPAV za promocijo moškega mladinskega sektorja Paolo Santuz je spregovoril o prvih dobrih rezultatih revitalizacije sektorja in eksperimentalnem ambicioznem projektu, ki v vrstah 01ympie koncentrira najboljše deželne talente sedmih društev; ti bodo junija 2012 nastopili na državnem prvenstvu Trofeo delle Regioni v kraju Abano Terme. "Kakovost lahko dosežemo samo s sodelovanjem". Igor Tomazetič je v imenu ZSŠ-Dl-ja pohvalil uspešnost trenerjev in športnikov ter zgledno sodelovanje s pokrajinsko in deželno zvezo FIPAV. Da je šlo za čudovito predstavitev, je potrdil tudi predsednik pokrajinske FIPAV Carlo Facchet-tin. / D D
Enkratno gostovanje v Novi Gorici
Zbor Carmina Slovenica z Zvoki Azije je preplavil Kulturni dom
deželi Veneto in deželno prvenstvo D-lige.
Kot zanimivost je Vogrič navedel, da je bilo v sezoni 2004-05 pri 01ympii skupaj 16 mladincev in mladink, ki so se ukvarjali z odbojko. Danes jih je 60; 12 od teh nastopa v raznih deželnih selekcijah od 11. do 15. leta starosti, "kar je izreden razultat in dokaz, da je delo, ki ga opravljajo trenerji v telovadnici, na zelo visoki ravni". EKIPA U18 fantje (sponzor Terpin spa iz Gorice, trener Zoran Jerončič). Ekipo sestavlja 11 fantov od 16. do 17. leta starosti. Ta skupina trenira skupaj štirikrat tedensko s člansko ekipo "C" lige in nastopa na deželnem prvenstvu U 18, ki se je že začelo; trenutno je ekipa na 4. mestu na lestvici.
Športni direktor je tudi povedal, da sta 2. novembra letos dva člana in igralca mladinskih in članskih ekip prejela posebno priznanje ZSSDI-ja, ki nagrajuje tiste atlete, ki so poleg
EKIPA I. DIVIZIJA (trener in sponzor ekipe Andrej Terpin). Ekipo sestavlja 12 članov in bo odigrala 20 tekem medpok-rajinskega prvenstva I. divizije, ki se je začelo prejšnji teden. Prva članska ekipa (trenutno še brez sponzorja; trener Zoran Jerončič, maser Jan Grudina, trener za kondicijsko pripravo Renato Srebrnič). Ekipa - sestavlja jo 13 igralcev - si je v prejšnji sezoni priborila napredovanje iz deželne D lige v C ligo; fantje, ki bodo odigrali 28 deželnih prvenstvenih tekem, trenutno zasedajo 2. mesto na lestvici. V mesecu decembru bo pristopil še Andrea Loiaco-no, ki bo ojačil ekipo.
Vogrič se je na koncu za finančno pomoč zahvalil Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Svetu slovenskih organizacij. Prispevki omogočajo, da -sicer ne brez težav - lahko izpeljejo omenjeno dejavnost. Zahvalil se je tudi deželni vladi, goriški pokrajinski in občinski
Navdušenci nad glasbeno umetnostjo se redko vračamo domov povsem presenečeni, presunjeni, navdihnjeni. Kljub nenehnemu vzpenjanju ustvarjalne odličnosti so vzkliki "neverjetno" redka stvar. Ob obisku koncerta slovenske vokalno-scenske skupine Carmina Slovenica iz Maribora, ki je pretekli torek preplavila Kulturni dom Nova Gorica, smo prisotni doživeli tovrstno redkost.
Opisati zgodbo zbora Carmina Slovenica in umetniške vodje ter dirigentke Karmine Šileč je na tem mestu nemogoče. Eden izmed vodilnih ansamblov v svetovnem zborovskem gibanju je naj dragocenejši izvozni kulturni produkt naše dežele, ki je v dobrih dvajsetih letih stopil na najpomembnejše odre, od Cankarjevega doma v Ljubljani, Simphony Halla v San Franciscu, gledališča Teresa Careno v Caracasu, Teatra Colon v Buenos Airesu, hongkonškega kulturnega centra do tokijskega Metropolitan Art Spacea, ter prejel najpomembnejša priznanja in nagrade. Predvsem pa je Carmina Slovenica avantgarda zborovstva. Kar je Kar-mina Silec ustvarila sredi devetdesetih let, torej širjenje petja v celovito, teatralno odrsko izkušnjo, je prihodnost te glasbene discipline. Carmina Slovenica je institucija zborovstva, ki jo svetovna publika pozna predvsem preko Koncertnega dekliškega zbora, za katerim
Predstavitev odbojkarskih ekip 01ympie
Goriški odbojkarji iščejo kvaliteto
14.
EKIPA U 16-D LIGA fantje
(sponzor gradbeno podjetje Hlede A. I. Steverjan; trener Antonio Casarin, pomožni trener VValter Princi).
Ekipo sestavlja 13 fantov od 14. do 15. leta starosti. Ta skupina igra poleg deželnega prvenstva U 16 še elitno prvenstvo U 16 v
športnih rezultatov dosegli tudi dobre rezultate v šoli s povprečnim učnim uspehom vsaj 8. To sta Daniel Hlede in Jernej Terpin.
nico preko 350 mladoletnih otrok, da se udeležujejo treningov, turnirjev ali prvenstvenih tekem.
Odbojkarski sektor šteje letos 79 aktivnih igralcev in igralk, ki so bili povečini prisotni na predstavitvi. V tej sezoni se je včlanilo v društvo 14 novih odbojkarjev in odbojkaric. Enega
ca, trener Ivan Markič iz Kanala). Ekipo sestavlja 21 deklet od 10. do 15. leta starosti. Trenirajo trikrat tedensko; najmlajše bodo odigrale pokrajinsko prvenstvo U 14, ki se je pravkar začelo. Starejše ne bodo igrale na uradnem prvenstvu, pač pa prijateljske tekme in se pripravljajo na prvenstvo U 16 v naslednji sezoni.
EKIPA U 12-14 fantje (sponzor Corsi Adriano SPA Števerjan, trener Andrej Vogrič). Ekipo sestavlja 14 fantkov od 9. do 13. leta starosti. Mlajši bodo odigrali pokrajinsko prvenstvo U 12, ki se bo začelo januarja 2012, starejši pa prvenstvo U
pa stoji inovativna in prestižna glasbena šola iz Maribora. Delo otroških in mladinskih zborov služi kot temelj mladinske vokalne vzgoje, v kateri so solopetje, vokalna tehnika, skupinsko delo in gledališki pristop temeljne značilnosti. Zborom in pevski šo-
mina Šileč, ki je v vokalno glasbo vnesla svežino, odprla nove prostore izraza, prepričljivosti, intenzivnosti doživljanja in komunikacije. S Choregie - glasbenim gledališčem, na primer, in z inovativnimi posegi je vokalni glasbi razprla prostor h kompleksnim
li dodajajo še bogato založniško in festivalsko aktivnost ter presunljiv koncertni aparat, ki je zbor Carmina Slovenica spremenil v eno izmed najbolj profesionalnih in naprednih zborovskih institucij na svetu.
Njihovo delo poteka projektno, kar pomeni, da je vsaka sezona namenjena produkcijam vokalne in scenske narave, katerih skupni imenovalec so inovativnost, naprednost, vizionarstvo. Pri vsem tem ima gotovo največ zaslug Kar-
večzvrstnim umetniškim dogodkom, za katere je Evropa premajhna. To težnjo je pozorno oko lahko začutilo že ob nedavnem obisku baskovskega zbora Leioa Kantika Korala v Trstu in Gorici, saj sta oba zbora črpala iz iste zakladnice sodobnih skladateljev, ki gradijo na ritmih in melodijah eksotičnega Vzhoda. Kot se zdi, brez njega danes ne gre.
Torkov koncert v Novi Gorici je nabito polni dvorani ponudil Zvoke Azije s štajerskim tolkali-
Z velikim navdušenjem in ponosom so v torek, 15. novembra, v Slovenskem športnem centru Mirko Špacapan v Gorici predstavili odbojkarske ekipe športnega združenja 01ympia v sezoni 2011/12.
Športni direktor Andrej Vogrič, ki je povezoval večer, je povedal, da odbojkarske ekipe go-riškega društva tekmujejo neprekinjeno od ustanovitve leta 1961. Letos se 01ympia lahko ponaša z 206 aktivnimi člani, od katerih je 126 moških in 80 žensk. Od vseh članov je 152 mladoletnih, 54 pa polnoletnih. Tedensko vstopa v telovad-
igralca je 01ympia posodila za eno sezono drugim ekipam, eden pa je šel igrat drugam.
Pet ekip bo letos nastopilo na osmih prvenstvih in odigralo 170 urad-
nih odbojkarskih tekem v pokrajini, naši deželi in Venetu. Predstavitev ekip: EKIPA U 14-16 dekleta (sponzor K2 Šport Gori-