primorske
novice
KOPER, 4. junija 1982
URADNE OBJAVE
OBCm
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 16
VSEBINA
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna
—	SKLEP o ugotovitvi ve!javnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna
—	STATUT Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna
—	POSLOVNIK o de)u skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE POSTOJNA
Na podtagi 14. č!ena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna sta zbor uporabnikov in zbor izvujakev skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna na seji dne, 3. marca 1982 spreje!a
SKLEP
O UGOTOVITVI VELJAVNOSTI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE POSTOJNA L
Ugotavlja se, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna sprejet in podpisan v kvaiificirani večini teme!jnih in drugih organizacij združenega de!a, oziroma skupnostih ter v krajevnih skupnostih kot ustanoviteijih.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna začne ve!jati 5. marca 1982.
.1.
Ta sk)ep se objavi v Uradnih objavah.
$t.: 020/3-3/82
Postojna, 28. maja 1982	Predsednik skupščine skupnosti
TISELJ MARJAN, ing. !. r.
Na pod!agi 4. in b9. č!ena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni !ist SRS, št. 3/81 ) sprejemamo detavci, de!ovni !judje, občani, upokojenci in stanova!ci
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE POSTOJNA
vanjskimi hišami v družbeni !astnini, zagotavijanje vzajemnosti in so!i-darnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstvo stanovanjskega in biva!nega oko!ja,
—	o združevanju in uporabi sredstev za vzajemnost,
—	o združevanju in uporabi sredstev za soiidarnost,
—	o obiikovanju in uporabi stanarine,
—	o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	č!en
De!avci, de!ovni !judje, občani, upokojenci in stanovaki občine Postojna s tem samoupravnim sporazumom oprede!jujemo z!asti:
—	ustanovite!je stanovanjske skupnosti,
—	naioge stanovanjske skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski skupnosti,
—	mandanto dobo,
—	ustanoviteijstvo skupnosti sociatnega varstva v občini,
—	ustanoviteijstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Stovenije,
—	opravljanje skupnih de! za stanovanjsko skupnost,
—	financiranje stanovanjske skupnosti,
—	nadzor nad de!om stanovanjske skupnosti,
—	na!oge na področju !judske obrambe in družbene samozaščite,
—	statut stanovanjske skupnosti,
—	javnost de!a stanovanjske skupnosti,
—	odgovornost stanovanjske .skupnosti,
—	reševanje sporov.
3. č!en
Dejavnost stanovanjske skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena.
4.	č!en
-Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na pod!agi do!oči! ustave, Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov tega samoupravnega sporazuma ter statuta stanovanjske skupnosti.
L UVODNE [N SPLOŠNE DOLOČBE
L č!en
De!avci, de!ovni !judje, občani, upokojenci in stanova!ci občine Postojna ustanav!jamo neposredno in po svojih organizacijah združenega de!a,de!ovnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravno stanovanjsko skupnost (v nada!jnjem besedi!u: stanovanjska skupnost), v kateri se bomo dogo-varjah z!asti:
— o obiikovanju in usk!ajevanju p!anskih aktov stanovanjske skupnosti za graditev stanovanj, gospodarjenje s stanovanji in stano-
5.	č!en
Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna.
Sedež stanovanjske skupnosti je: Ljubljanska c. 5a, Postojna. Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register.
II.	USTANOVITELJI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
6.	č!en
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot uporabniki:
URADNE OBJAVE
224
—	delava prek organizacij združenega de!a in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	upokojena in invahdi prek svojih združenj in društev,
—	delovni ljudje, občani in stanovalci prek krajevnih skupnosti,
—	deiavci, zaposleni pn delovnih !judeh, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim de!om s sredstvi v tasti občanov, prek osnovne organizacije zveze sindikatov,
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic oprav ljamo umetniško in drugo dejavnost prek občinskih, obrtnih in drugih združenj,
—	imetniki stanovanjske pravice in lastmki stanovanj kot posameznih delov stanovanjskih hiš prek krajevne skupnosti,
—	delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki.
—	člani stanovanjskih zadrug prek stanovanjske zadruge
$ tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot izvajalci:
—	delavci v organizacijah združenega dela in delovmh skupnostih, ki sodelujemo kot izvajalci v stanovanjskem gospodarstvu pri programiranju, urbanističnem načrtovanju, projektiranju, graditvi, urejanju stavbnih zemljišč, vzdrževanju, prenovi ali opravljanju drugih de! in opravi! za potrebe gospodarjenja s stanov anji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnim prek svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti
Ul. NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
7.	člen
Z namenom uresničiti cilje, opredeljene v prvem členu tega samoupravnega sporazuma, oprav ljamo ustanov itelji v stanov anjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov ter predlagamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnost! za financiranje družbeno usmerjene gradnje in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družini lastnini,
—	organiziramo in tzvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj,
—	izvajamo organizirano družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj,
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini na načelih vzajemnosti ter solidarnosti.
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev , pregled o sredstvih stanarine in prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše,
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje biv alnega okolja in izboljšanju stanovanjske kulture.
—	skrbimo za izvajanje ukrepov Civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojn! m drugih izjemnih razmerah.
—	predlagamo ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo,
—	določamo izvajalce mvestitorskih poslov za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo,
—	ustanovimo posebej organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
1.	Planiranje
8.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnost! uresničujemo pravice in dolžnosti družbenega planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva predvsem s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske
4. junija 1982 —§t. 16
skupnosti, ki ga sprejemamo v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, skupnostih stanovalcev in krajevnih skupnostih, usklajujemo pa v skupščini stanovanjske skupnosti, nadalje s spremljanjem uresničevanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti ter s predlaganjem ukrepov za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti.
9.	člen
Za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejemamo in usklajujemo zlasti naslednje elemente:
—	obseg stanovanjske graditve v srednjeročnem obdobju in letno ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj,
—	površino in lokacijo stavbnih zemljišč za gradnjo planiranega števila stanovanj,
—	obseg in pogoje združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti za vzajemnost ter solidarnost,
—	osnove in merila za združevanje amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	oblikovanje stanarin ter merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	osnove in merila za vzajemno združevanje dela stanarine za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	zmogljivost izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske gradnje,
—	naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter varstva bivalnega okolja,
—	osnove in merila za oblikovanje cen stanovanj,
—	naloge in sredstva za razvojno raziskovalno delo.
10.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo skupaj s komunalno skupnostjo, stavbno-zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, samoupravni sporazum o usklajevanju plana, s katerim podrobneje opredelimo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v občini.
11.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti urejamo s posebnim samoupravnim sporazumom tudi združev anje sredstev za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin.
12.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo dolgoročni plan razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini najmanj za obdobje desetih let, s katerim opredelimo tiste naloge in cilje, ki imajo dolgoročen značaj.
13.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo tudi program za uresničevanje sprejetih obveznosti pri gradnjt in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš.
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti usklajujemo te programe skupaj z drugimi zainteresiranimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pn družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji oziroma organizirani prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš.
2.	Zagotavljanje sredstev
14.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani kot ustanovitelji stanovanjske skupnosti namenjamo za stanovanjsko gradnjo naslednja sredstva:
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka,
sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka,
—	lastna sredstva,
sredstv a čistega dohodka in dohodka iz de jav nosti delov nih ljudi, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delov nih ljudi, ki samostojno kot poklic oprav ljamo umetniško ali drugo dejavnost,
sredstva čistega dohodka in dohodka kmetov ter drugih delovnih
4. junija 1982 —Št. 16
URADNE OBJAVE
225
ijudi, ki jih pridobivamo z združevanjem de!a in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih obiikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe,
—	dei investicijskih sredstev organizacij združenega deia iz skiadov skupne porabe, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposienih deiavcev zaradi razširitve materiaine osnove združenega deia,
—	de! amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni iastnini,
—	sredstva anuitet kreditov odpravijenega občinskega stanovanjskega skiada in druga namenska sredstva anuitet namenskih kreditov danih za stanovanjsko gradnjo,
—	sredstva, ki so z aktom družbenopoiitične skupnosti, namenjene za stanovanjsko gradnjo.
15.	č!en
Deiavci v organizacijah združenega deia in deiovnih skupnosti namenjamo za stanovanjsko gradnjo sredstva iz čistega dohodka v višini, opredeijeni s samoupravnim sporazumom o temeijih piana stanovanjske skupnosti in dogovorom o temeijih družbenega piana družbenopoiitične skupnosti.
16.	čien
Stanovaici v skupnostih Stanovalcev smo skupaj z deiavci, deiovnimi ijudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni iastnini, skiadno z dogovorjenimi meriii samoupravnega sporazuma o temeijih piana stanovanjske skupnosti, za kar vzajemnostno združujemo dei stanarine.
17.	čien
Deiavci v organizacijah združenega deia in deiovnih skupnostih, de-iovni ijudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim deiom s sredstvi v iasti občanov ter deiovni ijudje, ki samostojno kot pokiic opravijamo umetniško aii drugo dejavnost, združujemo skiadno s samoupravnim sporazumom o temeijih piana stanovanjske skupnosti iz dohodka sredstva za solidarnostno gradnjo stanovanj in deino nadomeščanje stanarin.
3.	Gospodarjene s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni iastnini
18.	čien
Stanovaici v skupnostih stanovaicev gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni iastnini, ki so jih organizacije združenega deia, deiovne skupnosti aii druge družbeno pravne osebe pre-nesie v gospodarjenje skupnostim stanovaicev.
Stanovaici gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami, upoštevaje pravice, obveznosti in odgovornosti, doiočene s samoupravnimi spiošnimi akti imetnikov razpoiagaine pravice, s samoupravnim sporazumom o temeijih piana stanovanjske skupnosti, z žakonom o stanovanjskem gospodarstvu ter drugimi predpisi.
4.	Stanarine
19.	čien
Stanovalci v skupnostih stanovaicev gospodarimo s sredstvi stanarin, ki se obiikujejo s samoupravnim sporazumom o temeijih piana stanovanjske skupnosti ob upoštevanju vzajemnostnega združevanja deia stanarine za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih his v občim, skiadno s samoupravnim sporazumom o temeijih piana stanovanjs e skupnosti.
V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE
SKUPNOST!
3.	Skupščina stanovanjske skupnosti
20.	čien
Stanovanjsko skupnost upravija skupščina.
Skupščino sestavijata zbor uporabnikov in zbor izvajaicev.
21.	čien
Zbor uporabnikov šteje 21 deiegatskih mest.
Zbor izvajaicev šteje 9 deiegatskih n*est.
22.	čien
Deiegate v zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti deiegirajo.
—	deiegacije temeijnih organizacij združenega deia in deiovnih skupnosti: 9 deiegatov,
—	deiovni ijudje, občani ter skupnqpti stanovaicev prek deiegacije krajevne skupnosti: 5 deiegatov,
—	upokojenci in invaiidi prek svojih združenj in društev: 2 deiega-ta,
—	deiavci, zaposieni pn deiovnih ijudeh, ki samostojno opravijamo dejavnost z osebnim deiom s sredstvi v iasti občanov prek osnovnih organizacij zveze sindikatov ter deiovni ijudje, ki samostojno opravijamo dejavnost z osebnim deiom s sredstvi v iasti občanov in deiovni ijudje, ki samostojno kot pokiic opravijamo umetniško a!i drugo dejavnost prek svojih občinskih, obrtnih in drugih združenj oziroma prek osnovnih organizacij zveze sindikatov: 1 delegata,
—	deiovni ijudje in občani, ki. pri bankah namensko varčujemo za reševanje stanovanjskega vprašanja prek zbora stanovanjskih varče-vaicev pri banki: 2 deiegata,
—	ciani stanovanjskih zadrug prek stanovanjske zadruge: 1 deiegata,
—	druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanoviteiji stanovanjske skupnosti: ! deiegata.
23.	čien
Deiegate v zbor izvajaicev deiegirajo:
—	organizacije združenega deia in deiovne skupnosti, ki programirajo, urbanistično načrtujejo,
projektirajo,
gradijo,
urejajo stavbna zemijišča,
vzdržujejo,	^
prenavijajo,
opravijajo druga deia in opravita za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni iastnini prek svojih organizacij združenega deia in deiovnih skupnosti: 9 deiegatov.
Zbora skupščine
24.	čien
Oba zbora skupščine obravnavata in odiočata enakopravno ziasti o nasiednjih zadevah iz pristojnosti skupščine stanovanjske skupnosti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti, o spremembah in do-poinitvah statuta stanovanjske skupnosti ter o sprejemu posiovnika o deiu stanovanjske skupnosti,
—	o pianskih aktih stanovanjske skupnosti.
—	organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	o organiziranju dei pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni iastnini,
—	o politiki obiikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	o poročilu o deiu stanovanjske skupnosti in načrtu deia stanovanjske skupnosti, finančnem načrtu ter zakijučnem računu,
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o izvoiitvi in razrešitv) predsednikov in čianov skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednikov in čianov občasnih deiovnih teies,
—	o imenovanju in razrešitvi organizacijskega tajnika stanovanjske skupnosti,
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z deiovno skupnostjo stanovanjske skupnosti,
—	o ukrepih za varstvo in izboijšanje bivainega okoija,
—	o organiziranju m izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč,
—	o ukrepih civiine zaščite.
—	o racionalizaciji in industriaiizaciji na področju stanovanjske gradnje in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni iastnini,
—	o obiikovanju cen o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega deia in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Skiep o posamezni zadevi iz pristojnosti skupščine je sprejet, če ga sprejemeta oba zbora z večino giasov vseh deiegatov v posameznem
226
URADNE OBJAVE
4. junija 1982 —$t. 16
zboru v enakem besedilu po opravljenem ločenem glasovanju.
V primeru, da zbora predloga, o katerem ločeno glasujeta, ne sprejmeta v enakem besedilu ali če predlog v posameznem zboru ni sprejet, se izvede usklajevalni postopek,'ki je določen s statutom in poslovnikom stanovanjske skupnosti.
25.	člen
Zbor uporabnikov samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter o prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj,
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
26.	člen
Zbor izvajalcev samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	o načinu izvajanja stanovanjske gradnje in de! pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,
—	o tehnologiji gradnje stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov,
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
27.	člen
kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzaje-mnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko gradnjo oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, se uveljavlja načelo, da odločitev o teh vprašanjih ni sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev.
3.	Skupni organi
28 člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje skupne organe:
—	odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov,
—	odbor za graditev in prenovo stanovanj,
—	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu,
—	odbor za samoupravni delavski nadzor,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	komisijo za splošne in administrativne zadeve.
29. člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko oblikuje tudi občasna delovna telesa, kot odbore in komisije z namenom podrobnejše proučitve posamezne zadeve in pristojnosti skupščine.
V!. TEMELJNA NAČELA ZA USTANAVLJANJE ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
30. (LEN
Ustanovitelj stanovanjske skupnosti lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti ustanovimo enoto stanovanjske skupnosti z namenom neposrednega uresničevanja, samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri gradnji, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter za reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva.
31.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom.
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote in njen statut potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
V!!. KANDIDATNA DOBA
32.	člen
Mandatna doba skupščine in skupnih organov stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
33.	člen
Predsednika in podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti izvoli skupščina za mandatno dobo dveh let.
Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika oziroma podpredsednika skupščine še za eno mandatno dobo.
VIII.	USTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI
34.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v občinskih skupnostih za socialno skrbrstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, enoti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter delu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, ustanovimo občinsko skupnost socialnega varstva, v kateri usklajujemo zlasti osnove in merila za dodelitev solidarnostnih stanovanj, delno nadomeščanje stanarine ter standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
IX.	USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
35.	člen
Stanovanjska skupnost občine Postojna skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanovi zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
X.	OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
36.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih de! skupnega pomena stanovanjska skupnost pooblasti specializirano organizacijo združenega dela STANINVEST Postojna, kot svojo pogodbeno strokovno službo.
XI.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
37.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge iz dela združenih sredstev vzajemnosti, solidarnosti, stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in planom stanovanjske skupnosti.
XII.	NADZOR NAD DELOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
38.	člen
Nadzor nad delom stanovanjske skupnosti, izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in statuta stanovanjske skupnosti ter v vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti opravljamo:
—	ustanovitelji s stanovanjske skupnosti neposredno,
—	skupščina in skupni organi,
—	odbor za samoupravni delavski nadzor.
39.	člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor ima naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:
—	nadzira izvajanje tega samoupravnega sporazuma in statuta stanovanjske skupnosti ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
nadzira izvajanje vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske supnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih je stanovanjska skupnost sprejela,
nadzira izvajanje sklepov skupščine in skupnih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost sprejetih sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi ustanoviteljav stanovanjske skupnosti,
4. junija 1982— Št. 16
URADNE OBJAVE
227
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev, združenih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, v stanovanjski skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uveljavljanje načela o javnosti dela stanovanjske skupnosti.
40.	člen
Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za samoupravni delavski nadzor ureja statut stanovanjske skupnosti.
XIH. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE !N DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
4L člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje ukrepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite, oziroma zaščitnih in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah,
—	oblikuje okvirne programe izvajanja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjskih hišah.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno zamozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti občine in krajevnih skupnosti v občini, pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
Podrobnejša določila o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa status stanovanjske skupnosti.
XIV.	STATUT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
42.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	naloge stanovanjske skupnosti,
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti,
—	vprašanja, o katerih odločata enakopravno zbor uporabnikov in zbor izvajalcev,
—	zadeve, o katerih odloča samostojno zbor uporabnikov,
—	zadeve, o katerih odloča samostojno zbor izvajalcev,
—	usklajevalni postopek med zboroma,
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami,
—	pristojnosti skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za samoupravni delavski nadzor,
—	pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	temeljna načela za samoupravno organiziranost enot s stanovanjske skupnosti,
—	delegiranje v stanovanjsko skupnost,
—	mandatno dobo skupščine in skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	pristojnosti predsednika skupščine,
—	usklajevanje in izvajanje nalog v občinski skupnosti socialnega varstva,
—	usklajevanje in izvajanje nalog v Zvezi s stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	zastopanje v pravnem prometu,
—	naloge, in pooblastila delavcev, ki opravljajo strokovno delo za stanovanjsko skupnost,
—	način obveščanja javnosti o delu stanovanjske skupnosti,
—	reševanje sporov,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
XV.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
43.	člen
Skupščina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanovitelje stanovanjske skupnosti o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospo
darstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti, o delu delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, o delu organizacije združenega dela, ki opravlja strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost, kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
XVI ODGOVORNOST STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
44.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje nalog, opredeljenih v 7. členu tega samoupravnega sporazuma, odgovorna skupščini občine.
45.	člen
Če med zboroma skupščine stanovanjske skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o zadevi, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta Skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
XVII. REŠEVANJE SPOROV
46.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta opredeljuje akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
47.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejše določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XVII! PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme 2/3 ustanoviteljev stanovanjske skupnosti, veljati pa prične, ko ga potrdi Skupščina
občine Postojna.	^ ..
49.	člen
Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko prične vsak ustanovitelj stanovanjske skupnosti.
50.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010/3-3/82
Dne: 5. marca 1982
Na podlagi 82. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, ŠT. 13/81) ter 25. in 44. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna sprejemata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna naslednji
STATUT
SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PO
STOJNA
I	UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine dne. 5. marca 1982 je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje, občani, upokojenci in stanovalci po načelih vzajemnosti in
228
URADNE OBJAVE
4 junija 1982 — $t. Ig
solidarnosti uresničujejo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarstvu, to jc pri planiranju m zagotavljanju ter združevanju sred štev pri graditvi stanovanj ter solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu ter vzajemnem gospodarjenju s stanovanj) in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
2.	č!en
Dejavnost stanovanjske skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena.
3	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmt m odgovornostmi, ki jih ima na podlagi doioči) ustave, Zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov. Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter tega statuta.
4	člen
!me stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna.
Sedež stanovanjske skupnosti je: Ljubljanska c. 5/a, Postojna
5.	člen
Stanovanjska skupnost uporablja prt svojem poslovanju štampiljko z besedtlom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna«.
Štampiljka je okrogle oblike.
h. člen
Stanovanjska skupnost ima prt Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Postojna, odprte naslednje račune:
52200—662/!—62050
52200—662/5—62050
52200—002/5—620.10
52200-075-75025.
7. člen
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register
1! OPREDELITEV PRAVIC. OBVEZNOST! !N ODGOVORNOST! UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI, K! JIH UREJA STATUT
S. člen
S	tein statutom se podrobneje ureja zlasti:
—	naloge stanovanjske skupnosti.
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti.
—	vprašanja, o katerih odločata enakopravno zbor uporabnikov in zbor izvajalcev,
—	zadeve, o katerih odloča samostojno zbor uporabnikov.
—	zadeve, o katerih odloča samostojno zbor izvajalcev.
—	usklajevalni postopek med zboroma
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditv i in gospodarjenju s stanov anji in stanovanjskimi hišami,
—	pristojnosti skupnih organov stanovanjske skupnosti.
—	prav ice, dolžnosti m odgovornosti odbora za samoupravni delavski nadzor,
—	prav ice, dolžnosti m odgovornosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
—	temeljna načela za samouprav no organiziranost enot stanovanjske skupnost).
—	delegiranje v stanovanjsko skupnost,
—	mandatno dobo skupščine in skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	pristojnosti predsednika skupščine,
usklajevanje in izvajanje nalog v občinski skupnosti socialnega varstva,
usklajevanje in izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije.
—	zastopanje v pravnem prometu,
—	naloge in pooblastila delavcev, ki opravljajo trokovno delo za stanovanjsko skupnost,
način obveščanja javnosti o delu stanovanjske skupnosti,
—	reševanje sporov,
odgovornost stanovanjske skupnosti.
!!! NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOST!
9 člen
Delav ci, delov ni ljudje in občani oprav Ijajo v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov ter predlagamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega
gospodarstva,
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti za financiranje družbeno usmerjene gradnje in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pn graditvi m uporabi družbenih stanovanj,
—	izvajamo organizirano družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. ki upošteva racionalizacijo pn graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj.
—	sprejemamo osnove in merda za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini na načelih vzajemnosti ter solidarnosti.
—	skrbimo, da sc vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše. s katerimi gospodarijo skupnosti stanov alcev. pregled o sredstvih stanarine in prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše,
—	skrbimo za varstvo m izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanje stanovanjske kulture.
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih nesrečah, v vojni in drugih izjemnih razmerah,
—	predlagamo ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo.
—	določamo izvajalce mvestitorskih poslov za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo.
—	ustanov imo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
!\ SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOST!
t. Skupščina stanovanjske skupnosti
H), člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina, ki jo sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
11.	člen
/bor uporabnikov šteje 2! delegatskih mest.
/bor izvajalcev šteje 9 delegatskih mest
2.	Skupni organi
12.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje skupne organe:
—	odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov,
—	odbor za graditev in prenovo stanovanj.
—	odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	odbor za solidarnost \ stanovanjskem gospodarstvu.
—	odbor za samouprav ni delavski nadzor.
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	komisijo za splošne m administrativne zadeve
3.	Občasna de!ovna te!esa
15. člen
Skupščina a!i posamezni zbor skupščine stanovanjske skupnosti lahko oblikuje tudi občasna delov na telesa, kot odbore in komisije za podrobnejšo proučitev zadev iz svoje pristojnosti.
4.	Pravice, obveznosti in odgovornosti detegatov
!4. člen
Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti m odgovornosti, ki jih določajo ustav a, zakon, samouprav ni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa:
4. junija 1982 —št. 16
—	da izražajo na sejah zborov skupščine statišča konferenc detega-cij oziroma detegacij, ki so jih de!egira!e,
—	da predtagajo, obtikujejo in sprejemajo stahšča in sktepe, ki uve-!jav!jajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu ob upoštevanju načeta, da je stanovanje ekonomska dobrina dotgoročne porabe s posebnimi sociatnimi značitnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa det družbene reprodukcije, o katerem odto čajo detavci, detovni tjudje in občani ter stanov atei v stanovanjih in Stanovanjskih hišah v družbeni tastnini,
—	da usktajujejo statišča v sktadu z interesi detavcev, detovnih tjudi, občanov in stanovatcev gtede stanovanjske gradnje, zagotavljanja vza jemnosti in sotidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj, gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni tastnini ter varstva stanovanjskega in bivatnega okotja,
—	da tvorno sodetujejo v detu skupščine oziroma zborov skupščine stanovanjske skupnosti, v detu skupnih organov ter v detu občasnih detovnih tetes skupščine oziroma zborov,
—	da skrbijo za obveščanje konferenc detegaci j oziroma detegaci j o detu stanovanjske skupnosti.
15. čten
Detegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem detu v skupščini, upoštevaje smernice, statišča in sktepe konferenc detegacij oziroma detegacij, ki so jih detegirate v stanovanjsko skupnost.
Detegati so za svoje deto v stanovanjski skupnosti odgovorni ustano-vitetjem stanovanjske skupnosti.
V. VPRAŠANJA, O KATERtH ODLOČATA ENAKOPRAVNO /BOR UPORABNtKOV !N ZBOR t/VAJALCEV
lb. čten
Zbor uporabnikov in zbor izvajatcev skupščine stanovanjske skupnosti obravnavata in odtočata enakopravno ztasti o nastednjih vprašanjih:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skùpnosti, o spremembah in do-potnitvah statuta stanovanjske skupnosti ter o sprejemu postovnika o detu stanovanjske skupnosti,
—	o ptanskih aktih stanovanjske skupnosti,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	o organiziranju det pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni tastnini,
—	o potitiki obtikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	p poročitu o detu stanovanjske skupnosti in načrtu deta stanovanjske skupnosti, finančnem načrtu ter zaktjučnem računu,
—	o izvotitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o izvotitvi in razrešitvi predsednikov in čtanov skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednikov in čtanov občasnih detovnih tetes,
—	o imenovanju in razrešitvi organizacijskega tajnika stanovanjske skupnosti,
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih s pogodbeno strokovno stužbo,
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivatnega okotja,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje postedic naravnih in drugih nesreč,
—^o ukrepih civitne zaščite,
—	o racionatizaciji in industriatizaciji na področju stanovanjske gradnje in vzdrževanju stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni tastnini,
—	o obtikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega deta in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega
gospodarstva.
17. čten
Sktep o posameznem vprašanju, o katerem odtočata oba zbora skupščine enakopravno, je sprejet, če ga sprejmeta oba zbora skups čine z večino gtasov vseh detegatov v posameznem zboru v enakem besedilu po opravljenem točenem gtasovanju.
URADNE OQJAVE	229
VL USKLAJEVALNI POSTOPEK MED /BOROMA
IH. čten
( e zbora skupščine predtoga, o katerem točeno gtasujeta, ne sprejmeta v enakem beseditu, se izvede usktajevatni postopek.
19 čten
Usktajevatni postopek izvede komisija za usktajevanje. v katero imenuje:
—	2bor uporabnikov po dva detegata,
—	zbor izvajatcev po dva detegata.	^
V detu komisije za usktajevanje sodetuje tudi predsednik skupščine.
20.	čten
Komisija za usktajevanje )ma za natogo usktaditi nasprotna statišča in obtikovati predtog sktepa, ki hi ustrezat statišču zbora uporabnikov in zbora izvajatcev.
O dopotnjenem predtogu se gtasuje na nastednji seji zborov
21.	čten
Ce med zboroma po opravljenem usktajevatnem postopku ni prišto do sporazumne odtočitve o vprašanju, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov detovnih tjudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, skupščina stanovanjske skupnosti pred-taga izvršnemu svetu skupščme občine, da skupščina občine začasno uredi to vprašanje.
V!! ZADEVE, O KATERtH ODLOČA SAMOSTOJNO /BOR UPORABNIKOV
22.	čten
/bor uporabnikov samostojno obravnava in odtoča ztasti o nastednjih zadevah:
—	o upravljanju z združenim) sredstvi,
—	o sotidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merititi /a ohtikovanje stanarin in najemnin ter o prispevkih tastnikov posameznih detov stanovanjskih hiš,
—	o samoupravnih sptošnih aktih o dodetjevanju sotidarnostnih stanovanj,
—	o samoupravnih sptošnih aktih o dodetjevanju stanovanj, s katerimi razpotaga stanovanjska skupnost,
—	o sptošnih aktih o odobravanju detne nadomestitve stanarine.
Vttt ZADEVE, O KATERtH ODLOČA SAMOSTOJNO /BOR t/VAJALCEV
21. čten
/bor izvajatcev samostojno obravnava in odtoča ztasti o nastednjih zadevah:
—	o načinu izvajanja stanovanjske gradnje in de! pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,
—	o tehnotogiji gradnje stanovanj ter tipizaciji gradbenih etemen-tov,
—	o ustanavljanju in detovanju postovnih skupnosti za cetovito stanovanjsko gradnjo.
!\ UVELJAVLJANJE POSEBNtH tNTERESOV ZDRUŽE-VALCEV SREDSTEV V /BORU UPORABNIKOV
24.	čten
Kadar zbor uporabnikov odtoča o združevanju in uporabi vzaje-mnostnih in sohdarnostnih sredstev za stanovanjsko gradnjo, odtočitev o teh vprašanjih ni sprejeta, če je ne sprejmejo detegati organizacij združenega deta in detovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki združujejo sredstva čistega dohodka in dohodka v stanovanjski skupnosti.
25.	čten
Kadar zbor uporabnikov odtoča o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarine za vzajemnostno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odtočitev o teh vprašanjih ni sprejeta, ča je ne sprejmejo detegati skupnosti stanovatcev, ki združujejo ta sredstva.
230
URADNE OBJAVE
4 junija 1982 —št. 16
X.	PRISTOJNOSTI SKUPNIH ORGANOV STANOVANJSKE SKUPNOST!
26.	člen
Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov ima zlasti nasiednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sk!epov skupščine oziroma posameznega zbora s področja planiranja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja osnutke samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti,
—	pripravlj osnutke dolgoročnega plana stanovanjske skupnosti,
—	pripravlja osnutke samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana stanovanjske skupnosti ter v okviru pooblastil skupščine oziroma njenih zborov skrbi za medsebojno usklajenost dejavnikov, ki so udeleženi pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji,
—	pripravlja osnutke posebnega samoupravnega sporazuma za medsebojno solidarnostno združevanje solidarnostnih sredstev za tiste delavce, ki sc dnevno vozijo na delo iz drugih občin,
—	spremlja izvajanje vseh planskih aktov stanovanjske skupnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih planskih aktov,
—	skrbi za pripravo programov za uresničevanje s planskimi akti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in naselij,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z združevanjem sredstev čistega dohodka in dohodka v stanovanjski skupnosti,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z vzajemnim združevanjem dela sredstev stanarin,
—	proučuje vprašanja in pripravlja smernice, stališčain predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše,
—	opravlja druge naloge s področja planiranja in družbenoekonomskih odnosov, ki mi jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
27.	člen
Odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov šteje pet članov.
28.	člen
2.	Odbor za graditev in prenovo stanovanj ima ziasti nasiednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja graditve in prenove stanovanj,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa stanovanjske graditve in prenove v občini,
—	spremlja izvajanje programov stanovanjske graditve in prenove ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov graditve in prenove,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom stanovanjske gradnje, strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj ter prenove stanovanj.
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom združevanja vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev,
—	skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo, stavbno-zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji,
—	proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen stanovanjske gradnje,
—	skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske gradnje,
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske gradnje,
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve in prenove.
—	pripravlja predlog delitve vzajemnostno združenih sredstev, do katerih so upravičene organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter delavci,
—	organizira strokovni nadzor nad družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo,
—	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja,
—	pripravlja druge naloge s področja graditve in prenove stanovanj, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
29.	člen
Odbor za graditev stanovanj šteje pet članov.
30.	člen
3.	Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	spremlja izvajanje programov gospodarjenja ter oblikuje predloge za uresničevanje sprejetih programov gospodarjenja,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	skrbi za pregled stanarin, najemnin in stroškov in sicer po posameznih elementih stanarin, najemnih in stroškov za vsako stanovanjsko hišo.
—	organizira solidarnostne naloge pri uporabi družbenih stanovanj,
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega vzdrževalnih del,
—	opravlja druge naloge s področja gospodarjenja, ki mi jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
31.	člen
Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini šteje pet članov.
32.	člen
4.	Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščina oziroma zbora uporabnikov s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	spremlja izvajanje programov solidarnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov solidarnosti.
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s solidarnostjo v stanovanjskem gospodarstvu.
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost,
—	obravnava ter odobrava vloge za delno nadomestitev stanarine upravičencem do delne nadomestitve stanarine.
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju.
—	opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki jim jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov.
V okviru odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu deluje pet članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
Prav tako pa deluje v okviru tega odbora tudi Komisija za reševanje Ntanovanjxkih vprašanj upokojencev in invalidov. Ta komisija šteje pet članov.
33.	člen
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu šteje pet članov.
34.	člen
6.	Komisija za splošne in administrativne zadeve ima ziasti naslednje pristojnosti:
po usklajevanju med skupnimi organi oblikuje predlog poročila o delu in predlog načrta dela stanovanjske skupnosti,
obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost,
obravnava pogodbe ter dogovore, ki jih sklepa stanovanjska skupnost.
4. junija 1982 — Št. 16
URADNE OBJAVE
231
—	po usktajevanju med skupnimi organi obiikuje prediog finančnega načrta in prediog zaktjučnega računa stanovanjske skupnosti.
—	obravnava in pripravija predioge za voiitve in imenovanja skupš-čine oziroma posameznega zbora,
—	skrbi za izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini,
—	opravlja druge naloge, ki ji jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor.
'	35. člen
Komisija za splošne in administrativne zadeve šteje pet članov.
XI.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
36.	člen
Za neposrednejše uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri gradnji, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci ustanovijo enote stanovanjske skupnosti.
37.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom, s katerim se opredeli naloge, postopki, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravna organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote.
38.	člen
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut enote skupnosti mora biti skladen s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in tem statutom.
39.	člen
Skupščino enote sestavlja zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Glede sestave in delegiranja delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev ter glede obravnave in odločanja o enoti stanovanjske skupnosti, se smiselno upošteva določila členov 42. in 43. tega statuta.
40.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
XII.	DELEGIRANJE V STANOVANJSKO SKUPNOST
41.	člen
Na podlagi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna delegirajo delavci, delovni ijudje, občani, upokojenci in stanovalci svoje delegate v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
42.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo:
—	delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti: 9 delegatov.
—	delovni ljudje, občani ter skupnosti stanovalcev prek delegacije krajevne skupnosti: 5 delegatov.
—	upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev: 2 delega-ta,
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov prek osnovnih organizacij zveze sindikatov ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost prek svojih občinških, obrtnih in drugih združenj oz. prek osnovnth organizacij zveze sindikatov: 1 delegata.
—	delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje stanovanjskega vprašanja prek zbora stanovanjskih varce valcev pri banki: 2 delegata,
—	člani stanovanjskih zadrug prek stanovanjskih zadrug, de ega-
ta,	.
—	druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovne j! stanovanjske skupnosti: 1 delegata
43.	člen
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo:
— organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki:
1.	programirajo
2.	urbanistično načrtujejo
3.	projektirajo
4.	gradijo
5.	urejajo stavbna zemljišča
6.	vzdržujejo
7.	prenavljajo
8.	opravljajo druga dela in opravila za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini: 9. delegatov.
XIII.	MANDATNA DOBA SKUPŠČINE IN SKUPNIH ORGANOV STANOVANJSKE SKUPNOSTI
44.	člen
Mandatna doba skupščine in skupnih organov stanovanjske skupno sti traja štiri leta.
45.	člen
Predsednika in podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti izvoli skupščina za mandatno dobo dveh let.
Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika oziroma podpredsednika skupščine še za eno mandatno dobo.
XIV.	PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE
46.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti nasjednje pristojnosti:
—	predstavlja stanovanjsko skupnost,
—	organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	je odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti,
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na zasedanjih zbora uporabnikov in zbora izvajalcev,
—	sodeluje v usklajevalnem postopku med zboroma skupščine.
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume ter druge samoupravne splošne akte. ki jih je sprejela stanovanjska skupnost.
—	v primerih, ko položaj zahteva izvršitev določenega sklepa ali sprejetje določene odločitve še pred zasedanjem skupščine, tak sklep izvrši ali tako odločitev sprejme s pogojem, da sklep oz. odločitev na prvi naslednji seji potrdi skupščina Skupnosti.
—	skrbi za usklajevanje nalog stanovanjske skupnosti v skupnosti socialnega varstva,
—	skrbi za usklajevanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	skrbi za sodelovanje skupščine in njenih zborov ter skupnih organov z občinsko skupščino ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine oziroma posameznega zbora stanovanjske skupnosti.
47.	člen
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine.
XV PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVAJALCEV
48.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavlja zbor,
—	sklicujeta in vodita seje zbora ter predlagata dnevni red zbora.
—	organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora.
XVI.	USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
49.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti usklajujejo v skupnosti socialnega varstva v občini zlasti:
232
URADNE OBJAVE
4. junija 1982 —§t. 16
—	osnove in merita za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost.
—	osnove in merita za detno nadomestitev stanarine.
—	standarde za solidarnostna stanovanja.
—	standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
—	pogoje in merita za pridobitev solidarnostnih stanovanj, namenjenih mtadim družinam.
50.	eten
Skupni organi stanovanjske skupnosti, ztasti pa odbor za sotidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se neposredno vktjučujejo v izvajanje natog skupnosti sociatnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo sociatno varstveni pomen
XV!! USKLAJEVANJE !N !Z\'AJANJE NALOG V ZVEZ! STA NOVANJSKtH SKUPNOST! SLOVENIJE
51.	čten
Stanovanjska skupnost občine Postojna ustanovi skupaj ? drugimi stanovanjskimi skupnostmi SR Stoveniji zarradi dogovarjanja in us-ktajevanja statišč pri rešesanju in izvajanju natog, ki so skupnega pomena za vso SR Stovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, Zvezo stanovanjskih skupnosti Stovenije.
52.	čten
1 emetjna razmerja med stanovanjsko skupnostjo in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije se dotoči s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Stovenije.
53.	čten
Zadeve skupnega pomena za vso SR Stovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva so ztasti nastednje:
—	razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Stoveniji,
—	ptaniranje stanovanjskega gospodarstva v SR Stoveniji za srednjeročno obdobje in za dotgoročno obdobje najmanj desetih tet,
—	sodetovanje s Skupščino SR Stovenije, !zvršnim svetom Skupščine SR Stovenije. upravnimi organi v repubtiki ter družbenopotitič-ninu organizacijami na ravni repubtike pri obtikovanju sistemskih ukrepov za razvoj stanovanjskega gospodarstva,
—	sprejemanje in izvaianjc družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področju stanovanjskega gospodarstva, pomembnih za vso SR Stovenijo,
—	razvojno-ra^iskovatnodeto na področju stanovanjskega gospodarstva.
XV!!! ZASTOPANJE V PRAVNEM PROMETU
54.	čten
Stanovanjsko skupnost zastopa v pravnem prometu predsednik skupščine.
Skupščina stanovanjske skupnosti tahko prenese poobtastita za opravljanje dotočenih opravi! v pravnem prometu tudi na podpredsednika skupščine, predsednika posameznega zbora, predsednika skupnega organa oziroma direktorja pogodbeno strokovne stužbe.
X!\ PRAVICE, DOLŽNOST! !N ODGOVORNOST! ODBORA ZA SAMOUPRAVNI DELAVSK! NADZOR
55.	čten
Odbor za samoupravni detavski nadzor ima ztasti nastednje pravice, dotžnosti in odgovornosti:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb.
—	nadzira izvajanje sktepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavtja sktadnost statišč, sktepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami. dot/nostmi in interesi ustanovitetjev skupnosti,
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti ter solidarnosti, samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi,
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temetjih ptana stanovanjske skupnosti in ptane stanovanjske skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa deta stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje načeta javnost) deta stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnth pravte, dotžnosti in interesov ustanovitetjev stanovanjske skupnosti.
56.	čten
Odbor za samoupravni detavski nadzor tahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa ter od detovne skupnosti stanovanjske skupnosti in vodje detovne skupnosti stanovanjske skupnosti vse podatke, ki so mu potrebni pri detu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
57.	čten
Odbor za samoupravni detavski nadzor opravlja nadzor na tastno pobudo, na pobudo detegacij oziroma konferenc detegacij, na predtog skupščine stanovanjske skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov ter vodje detovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Odbor za samoupravni detavski nadzor vrši ustrezen nadzor sam, tahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadotži ustrezne strokovne organizacije oziroma strokovnjake.
58.	čten
Odbor za samoupravni detavski nadzor ima pravico in dotžnost. da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, detovno skupnost stanovanjske skupnosti, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da daje predtoge za odpravo ugotovtjenih pomanjktjivosti.
Kotikor se ugotovljene pomanjktjivosti oziroma nepravitnosti ne odpravijo, obvesti odbor za samoupravni detavski nadzor o tem pristojnega družbenega pravobranitca samoupravljanja.
59.	čten
Odbor za samoupravni detavski nadzor deta na sejah
60.	čten
Odbor za samoupravni detavski nadzor ima tri čtane.
(tane odbora za samoupravni detavski nadzor votijo in odpoktičejo ustanovitetji stanovanjske skupnosti, upoštevaje načeto zastopanosti uporabnikov in izjavatcev v skupnosti.
(tani odbora za samoupravni detavski nadzor ne morejo biti detegati v stanovanjski skupnosti.
XX PRAV!CE, DOLŽNOST! !N ODGOVORNOST! ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO !N DRUŽBENO SAMOZA$(!TO
6!. čten
Odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje natog s področja tjudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti.
Odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito sodetuje s pristojnimi organi družbenopotitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in s skupnostmi v občini pri izvajanju natog sptošne tjudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kutture stanovatcev.
Odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito ztasti:
—	sprejema in dopotnjuje obrambni načrt o organizaciji in detova-nju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni,
—	predtaga obrambne etemente k samoupravnemu sporazumu o temetjih ptana stanovanjske skupnosti ter ptana stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih sptošnih aktov stanovanjske skupnosti ter ukrepov s področja tjudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost,
izdeta načrt ukrepov pripravtjenosti z izvajanjem varnostnih in zaščitnih ukrepov po načetih družbene samozaščite,
izdeta načrt mobilizacije z vsemi pripravami, v katerem dotoča način organiziranja in detovanje stanovanjske skupnosti pri prehodu iz mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje,
izdeta na podtagi republiških in drugih predpisov načrt priprave za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva.
4. junija 1982 — Št. 16
URADNE OBJAVE
235
—	po potrebi ustanavlja svoja delovna telesa ter jim določa področje dela in o njihovi sestavi.
2.	Predsednik in podpredsednik zbora uporabnikov in zbora izvajakev
22.	člen
Predsednik in podpredsednik zbora se izvolita za dobo dveh let, pri čemer sta lahko ponovno izvoljena še za nadalnji dve leti.
23.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata zlasti naslednje naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za sejo,
—	skrbita za izvajanje sklepov zbora,
—	sodelujeta v delu kolegija predsednika skupščine,
—	skrbita za izvajanje tega poslovnika,
—	opravljata druge naloge na podlagi zadolžitve zbora.
24.	člen
Podpredsednik posamezenega zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in lahko opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
V primeru, če je pedsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili.
3.	Delovno področje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
25.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji odloča zlasti o:
—	izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov,
—	imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadalnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
. — o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu de! in nalog delovne skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti,
—	o sprejetju samoupravnega sporažuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti,
—	volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine,
—	nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odtokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
26.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno odločata zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti,
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti,
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske
graditve,
^ o organiziranju de! pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in
najemnin,
o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja, o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč, ** o ukrepih civilne zaščite,
* ** o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
27.	člen
Zbor uporabnikov odloča samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov v občasnih komisijah,
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj,
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost,
—	o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
28.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzaje-mnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev, oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo delegati temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti oziroma delegati krajevnih skupnosti.
29.	člen
Zbor izvajalcev odloča samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora,
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov,
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Usklajevalni postopek
30.	člen
Sklep o vprašnjih in zadevah, o katerem enakopravno odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, mora biti sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do odločitve oziroma sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
31.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov in tri delegate zbora izvajalcev.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
32.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V primeru, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložit! predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
234
URADNE OBJAVE
4. junija 1982 —§t. 16
Na podlagi 16. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna je skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 5. marca 1982 sprejela
POSLOVNIK
O DELU SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOST! OBČINE POSTOJNA
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poslovnik o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna (v nadalnjem besedilu: poslovnik) ureja delo in organizacijo skupščine, njenih zborov in stalmh skupnih organov ter drugih delovnih teles skupščine ter druga vprašanja, ki zadevajo delo delegatov ter njihove pravice in dolžnosti v skupščini pri uresničevanju nalog stanovanjske skupnosti.
2.	člen
Kolikor posamezna vprašanja o delu skupščine niso urejena s poslovnikom stanovanjske skupnosti, jih ureja skupščina s sklepom, upoštevaje določila tega poslovnika.
3.	člen
Delo skupščine je javno.
4.	člen
Skupščino predstavlja njen ptedsednik.
5.	člen
Skupščina ima in uporablja okroglo štampiljko z napisom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna «
II	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV V SKUPŠČINI
6.	člen	s
Izhajajoč iz interesov in smernic delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev, združenih v stanovanjski skupnosti občine, določajo ustanovitelji temeljna stališča za delo svojih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti.
7.	člen
Prt zavzemanju stališč in opredeljavnju do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, zastopa delegat stališča konference delegacij, ki ga je delegirala, upoštevaje splošne družbene potrebe m interese.
8.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščin in organov, v katere je izvoljen ter ustvarjalno delovati prt njihovem delu in odločanju.
9 člen
Delegat skupščine se neposredno pred sejo izkaže s pooblastilom konference delegacij, ki ga je delegirala. V pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen za vse ali le za posamezne točke dnevnega reda seje. Delegat se lahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, zaskatere je predlagana ali sprejeta razširitev dnevnega reda seje, če mu to dopuščajo splošne smernice in stališča konference delegacij, ki ga je delegirala.
K), člen
Delegat, ki ne more priti na sejo skupščine, mora o svoji zadržanosti pred sejo obvestiti konferenco delegaoj. ki ga je delegirala
Delegat, ki ne more priti na sejo skupnega organa, katerega član je. obvesti o tem tud) predsednika skupnega organa.
11.	člen
Ce na sejo skupščine m delgata brez opravičila, skupščina o tem obvesti konferenoo delegacij
12.	člen
Delegat ima pravico predlagati posamezne zadeve za uvrstitev v delovni program skupščine, pravico in dolžnost razpravljati o predlogih delovnih programov, kakor tudi pravico predlagati posamezne naloge kot prednostne naloge v delovnih programih
13.	člen
Delegat ima pravico, da predlaga posamezne zadeve za uvrstitev v predlog dnevnega- reda seje skupščine, razpravlja o predlaganem dnevnem redu, upoštevaje proučenost zadev, ki naj bi se obravnavale na seji.
14.	člen
Delegat ima na seji skupščine zlasti naslednje pravice:
—	sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje,
—	predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda,
—	predlagati obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, kakor tudi zahtevat) obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov,
—	dajati pobudo za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, v katerem je udeležena stanovanjska skupnost,
—	dajati pobudo za sprejem stališč, smernic in sklepov skupščine, o zadevah, ki so na dnevnem redu seje,
—	dajati pobudo za pripravo informacij o izvrševanju stališč, smernic in sklepov v skupščine,
—	predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine.
Delegat uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji ali pismeno.
15.	člen
Delegat ima pravico postavljati vprašanja o zadevah, ki se nanašajo na delo skupščine, posameznega zbora, skupnega organa oziroma drugega delovnega telesa ali delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
16.	člen
Vprašanja delegatov morajo biti kratka ter postavljena praviloma v pismeni obliki, lahko pa so postavljena tudi ustno med sejo pri posebni temi dnevnega reda seje, namenjeni za vprašanja delegatov ter za dajanje odgovorov nanje.
Kolikor je možen takojšen odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje, se ga ustno sporoči delegatu takoj, sicer pa se da odgovor v 30-dneh v pismeni obliki ali pa ustno na naslednji seji.
17.	člen
Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje.
Delegat lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja. O morebitni razpravi in o gradivu zanjo odloča skupščina.
,	18. člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
O tem, katero gradivo velja za uradno tajnost, odloča predsednik skupščine.
Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki je bilo poslano skupščini z oz..ako »uradna tajnost« ali »državna tajnost«.
19>člen
Delegat mora obveščati konferenco delegacij, ki ga je delegirala o stališčih, mnenjih in sklepih, oblikovanih na seji skupščine, kakor tudi o svojem prispevku pri dogovarjanju in usklajevanju stališč stanovanjske skupnost).
111	ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
J. Splošne določbe
20.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno na skupni seji obeh zborov; določene zadeve pa opravljata zbora tudi samostojno.
21.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira:
V ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razreši,
4. junija 1982 —Št 16
—	po potrebi ustanavlja svoja delovna telesa ter jim določa področje dela in o njihovi sestavi
2.	Predsednik in podpredsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
22	člen
Predsednik in podpredsednik zbora se izvolita za dobo dveh let, pn čemer sta lahko ponovno izvoljena še za nadalnji dve leti.
23	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata zlasti naslednje naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za sejo,
—	skrbita za izvajanje sklepov zbora,
—	sodelujeta v delu kolegija predsednika skupščine.
—	skrbita za izvajanje tega poslovnika,
—	opravljata druge naloge na podlagi zadolžitve zbora.
24.	člen
Podpredsednik posamezenega zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in lahko opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
V primeru, če je pedsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili.
3.	Delovno področje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
25.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji odloča zlasti o:
—	izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov.
—	imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadalnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu de! in nalog delovne skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitv i vodje delovne skupnosti stanov anjske skupnosti.
—	o sprejetju samoupravnega sporažuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti,
—	volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine.
—	nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
—	o drugih zadev ah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
26.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno odločata zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti,
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti,
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč,
—	o ukrepih civilne zaščite,
. — o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
URADNE OBJAVE	235
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o vzdrževanju m prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
27.	člen
Zbor uporabnikov odloča samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov v občasnih komisijah,
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnost! v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merihh za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj,
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost,
—	o drugih zadev ah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
28.	člen
kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzaje-mnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev, oziroma o združevanju in uporab! združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanov anj. odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo delegati temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnost! oziroma delegati krajevnih skupnosti.
29.	člen
Zbor izvajalcev odloča samostojno zlasti:
—	o izvolitvi m razrešitvi predsednika m podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora,
—	o načinu izv ajanja stanovanjske graditve in de! pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov,
—	o ustanav ljanju in delov anju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Usklajevalni postopek
30.	člen
Sklep o vprašnjih in zadevah, o katerem enakopravno odločata zbor uporabnikov m zbor izvajalcev , mora biti sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do odloči-tve oziroma sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
31.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, k! šteje tri delegate zbora uporabnikov in tri delegate zbora izvajalcev.
kormsijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
32.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
(e navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Če navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V primeru, navedenem v prejšnjem odstav ku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložit! predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti.
33.	člen
V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo, da skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
!V SEJA SKUPŠČINE
Skupno sejo obeh zborov skupščine (v nadaljnjem besedilu: sejo skupščine) skliče predsednik skupščine in ji predseduje.
35.	člen
Sejo skupščine skliče predsedmk skupščine na lastno pobudo, na pobudo najmanj ene petine delegatov zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev ali na pobudo skupnega organa skupščine stanovanjske skupnosti.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine tudi tedaj, ko to zahteva občinska konferenca SZDL Slovenije, skupščina občine ali izvršni svet skupščine občine, občinski svet Zveze sindikatov Slovenije ali skupnost socialnega varstva občine
Predlagatelji sklica seje skupščine stanovanjske skupnosti morajo zahtevati za sklic seje priložiti gradivo oziroma predlog odločitve, oziroma sklepa, zaradi katere so zahtevali sklic seje
je dobi! podporo najmanj četrtine delegatov. Med sejo praviloma ni dovoljeno dopolnjevati oziroma spreminjati dnevnega reda, lahko pa se spremeni vrstni red posameznih točk dnevnega reda
Ena od točk dnevnega reda so vselej vprašanja in pobude delegatov.
44.	člen
Na začetku seje se praviloma obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje.
Vsak delegat ima pravico podati pnpombe k zapisniku prejšnje seje. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina Sprejete pnpombe se vpišejo v zapisnik.
45.	člen
Posamezne zadeve, ki so na dnevnem redu, obravnava skupščina praviloma po vrstnem redu. Uvodno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda, če je le ta potrebna, pripravi poročevalec, ki ga določi predsednik skupščine.
46.	člen
Na seji imajo pravico razpravljati tudi drugim udeležencem.
47.	člen
Delegati ali drug udeleženec sme govoriti le o vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko dnevnega reda seje skupščine.
48.	člen
Na seji skupščine ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika skupščine. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca razprave.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
36.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda seje skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano konferenci delegacij najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine se pošlje najmanj pet dni pred sejo skupščine tudi vsem vabljenim predstavnikom družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti v občini ter zastopnikom tiska.
37.	člen
Z vabilom in gradivom za sejo skupščine se pošlje delegatom tudi zapisnik prejšnje seje, kolikor ni bi! poslan že prej.
38.	člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku, kot je določen v 36. členu tega poslovnika: razlogi za ta sklic morajo biti posebej obrazloženi na seji skupščine.
2. Potek seje	^ „
39.	člen
Seji skupščine predseduje predsednik skupščine. Ge je predsednik skupščine zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik. Ge je tudi podpredsednik zadržan ali odsoten, vodi sejo skupščine delegat, ki ga izvoli skupščina.
Predsednik skupščine vodi sejo skupščine s pomočjo predsednikov ali podpredsednikov zborov, pri reševanju organizacijskih vprašanj pa sodeluje tudi vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti
40.	člen
Predsednik ugotovi pred začetkom seje, ali je seja sklepčna. V ta namen izvoli skupščina na seji 3-č!anski verifikacijski komisiji zborov skupščine, ki preverita število in veljavnost pooblasti! delegatov.
41.	člen
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov zbora uporabnikov in*zbora izvajalcev.
42.	člen
V primeru, da seja ni sklepčna, jo predsednik preloži.
43.	člen
Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se lahko spremeni ali dopolni na predlog predsednika skupščine ali delegata, ki
49.	člen
Predsednik daje delegatom v skupščini besedo po vrsti, kakor so se prijavili. K razpravi se lahko prijavijo delegati in druge vabljene osebe, čim se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava traja.
Ne glede na vrstni red prijav k razpravi lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu skupnega organa, ki je poročevalec pri posamezni točki dnevnega reda skupnega organa.
50.	člen
Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut.
Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Ge delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči skupščina o vprašanju brez obravnave
Ge zahteva delegat v skupščini besedo, da bi popravi! navedbe, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzroči! popravek. Delegat v skupščini se mora v tem primeru v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
51.	člen
Ge se delegat ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Ge se delegat tud) po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik vzame besedo, /oper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči skupščina brez obravnave.
52.	člen
Razprave delegatov v skupščini in drugih vabljenih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če skupščina ne odloči drugače.
Skupščina lahko na predlog predsednika ali kateregakoli delegata skupščine ob podpon najmanj devet delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posameznih vprašanjih na dnevnem redu in koliko časa sme govoriti posamezen govornik.
53.	člen
Razpravljanje o posamezni točki je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljenih govornikov.
Ge predsednik meni, da je razprava v posamezni točki povsem obra zložila obravnavano zadevo, lahko pozove skupščino za odločitev o prekinitvi ali nadaljevanju razprave. O predlogu predsednika odloča skupščina brez obravnave.
4. junija 1982 — št. 16
URADNE OBJAVE
237
54.	č!en
Predsednik skupščine lahko med sejo prekine delo skupščine in do-loči, kdaj sc bo seja nada!jeva!a.
Predsednik skupščine prekine de!o skupščine, če je potrebno posvetovanje in usklajevanje, če je potrebno pridobiti dopolnilno mnenje, zaradi odmora, pa tudi v drugih primerih, ko to predlagajo delegati na seji.
55.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik skupščine sklene sejo.
3.	Vzdrževanje reda
56.	člen
Za red na seji skrbi predsednik skupščine. Za kršitev reda se smejo izrekati naslednji ukrepi:
—	opomin,
—	odvzem besede,
—	odstranitev s seje.
57.	člen	f
Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori, čeprav mu predsednik skupščine ni da! besede, ki sega govorniku v besedo ali, ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v skupščini, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bi! na seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin izreče in besedo odvzame predsednik skupščine.
58.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v skupščini, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Ukrepe odstranitve s seje izreče skupščina z glasovanjem in brez obravnave.
Delegat, ki mu je bi! izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano.
59.	člen
Predsednik skupščine obvesti konferenco delegacij in krajevno konferenco SZDL o delegatu, ki mu je bil izrečen ukrep odvzema besede in odstranitve s seje in o razlogih, zaradi katerih mu je bi! izrečen.
60.	člen
Predsednik skupščine lahko odredi, da se odstrani iz sejne dvorane vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji skupščine.
61.	člen
(e predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji skupščine, odredi prekinitev seje.
4.	Sprejemanje sklepov
62.	člen
Skupščina sklepa na podlagi predloga sklepa, pripravljenega in obrazloženega s strani skupnega organa skupščine in razprave delegatov na seji.
O predlogu se sklepa najprej načeloma, nato pa v posameznostih, če skupščina meni, da je tako glasovanje potrebno.
63.	člen
Spremembe in dopolnitve predloge se lahko predlagajo, dokler se o predlogu ne prične glasovanje. Predlagatelj se izjavi takoj o predlaganih spremembah ali dopolnitvah. Če se s spremembami in dopolnitvami strinja, postanejo le te sestavni de! predloga, če pa se z njim ne strinja, odloči o tem skupščina z glasovanjem. Če je več različnih spre-minjevalnih ali dopolnjenih predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu tako, kot so bili predlagani
Spremembe in dopolnitve, ki jih skupščina sprejme, postajajo sestavni de! predloga.
Akte skupščine podpisuje predsednik skupščine.
5.	Glasovanje
64.	člen
Glasovanje v skupščini je praviloma javno.
Skupščina lahko odloči, da se o posameznih zadevah glasuje tajno.
65.	člen
Delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijoza predlog, ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se hkrati in sicer z dvigom rok.
„ 66. člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik skupščine pozove delegate v skupščino, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu, ali se kdo vzdrži glasovanja.
67. člen
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je neveljavna.
69.	člen
Skupščina veljavno sprejme sklep o zadevi, ki je v pristojnosti skupne seje z večino glasov vseh delegatov obeh zborov.
70.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog o katerem je skupščina glasovala, sprejet ali zavrnjen.
6.	Zapisnik
71.	člen
O delu skupščine se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o seji skupščine, zlasti pa:
—	zaporedno številko seje,
—	čas in kraj seje,
—	ime in priimek predsednika skupščine ali predsedujočega in njegovo funkcijo,
—	seznam pristojnih delegatov po posameznih skupnostih,
—	seznam odsotnih delegatov po posameznih skupnostih,
—	ugotovitev sklepčnosti,
—	dnevni red seje,
—	imena delegatov, ki so razpravljali,
—	povzetek razprave,
—	sprejete sklepe,
—	izid glasovanja o posameznih sklepih,
—	delegatska vprašanja ter odgovore nanj.
Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
Za zapisnik skrbi vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
72.	člen
Potek posamezne seje se lahko snema na magnetofonski trak.
V	primeru, da je seja posneta na magnetofonski trak, je treba hraniti potrditve zapisnika na seji skupščine.
V. SKUPNA ZASEDANJA ZBOROV
73.	člen
V	zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata, lahko zbora skleneta da bodo do zadeve obravnavali ali tudi sprejeli na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
74.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skličeta na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njihove predsednike.
Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov.
75.
Če zbora zasedata skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
V	zapisnik skupnega zasedanja se zapiše potek skupnega zasedanja.
76.	člen
Zadeva, ki jih zbora enakopravno obravnavata in sprejemata, se lahko obravnavajo tudi na ločenem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
V	zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se zapiše potek ločene seje.
77.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku, se smiselno uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbpra izvajalcev.
238
URADNE OBJAVE
4. junija 1982 —§t. 15
V!. SEJA / BORA
- 7M. eten
Sejo posameznega zboru skticuje predsednik zboru nu tastno pobudo u!i nu pobudo ene petine detegatov v zboru.
Predsednik zbora je dotžan skticati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine a!i skupni organ skupščine.
(e predsednik zboru ne sk!iče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega č!ena mora! skhcati, jo !ahko sk!iče skupina, ki šteje najmanj eno tretjino detegatov iz posameznega zbora a!i predsednik skupščine.
Pred!agate!ji, ki so zahtevah sk!ic seje zbora, predtožijo zahtevi za sk!ic seje gradivo oziroma pred!og odtočitv e, zaradi katere **o zahtevati sk!ic seje zbora.
79. čien
/bor skupščine sk!epa ve!javno, če je na seji navzoča najmanj poto-vica detegatov.
/bor skupščine odioča z večino g!asov vseh detegatov.
SO. č!en
Do!očhe tega pos!ovnika o sk!icu seje. poteku seje. vzdrževanju reda. sprejemanju sk!epov, g!usovanju in zapisniku, se smise!no upo-rab!jajo tudi za seje zborov skupščine.
V!!. SEJE SKUPNEGA ORGANA
S!. č!en
Seje skupnega organa skhcuje predsednik skupnega organa na !astno pobudo, na pobudo č!anov skupnega organa a!i na pobudo predsednika skupščine a)i na pobudo predsednika zbora skupščine.
Če predsednik skupnega organa ne sk!iče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega č!ena mora! skhcati. jo !ahko skhče predsednik skupščine.
Pred!agate!ji. ki so zahtevati sk!ic seje skupnega organa, predtožijo skupnemu organu gradivo ter predtog sk!epa v zadevi, zaradi katere so zahtevati sktic seje skupnega organa.
M2.
Vahi!o z gradi vonf za sejo skupnega organa mora biti postano pravi-toma najmanj pet dni pred sejo.
Če je seja skupnega organa skhcana v roku, krajšem od pet dni, mora biti to posebej obraztoženo v vabitu za sejo.
M.l.
Skupni organ vetjavno sktepa, če je na seji navzoča več kot potovica čtanov. Na seji odtoča skupni organ z večino gtasov vseh č!ano\.
M4. čten
\ primeru obravna\e zadev, ki so skupne in v pristojnosti odtočanja \eč skupnih organov. se sktiče skupna seja skupnih organov
M5.
!)o!oche tega postovnika o skticu seje poteku seje. v /drževanju reda, sprejemanju sktepov, gtasovanju in zapisniku, se smisetno uporabtjajo tudi za sejo skupnega organa, razen roka za vabi to.
Predsednik skupnega organa odtoča o vabtjenih institucijah m ostatiti udetežencih na seji skupnega organa.
Vtt! SEJE OBČASNtH SKUPNtH ORGANOV Mb. čten
Seje posameznega občasnega skupnega organa skticuje predsednik občasnega skupnega organa na tastno pobudo, na pobudo čtanov, na pobudo predsednika skupščine, predsednika zbora ati predsednika statnega skupnega organa.
M7. čten
Vabito in gradivo za sktic seje občasnega skupnega organa mora biti postano najmanj pet dni pred sejo.
MM. čten
Predsednik občasnega skupnega organa odtoča o vabtjenih institucijah in ostatiti udetežencih na seji.
\ PROGRAMtRANJE DELA SKUPŠČtNE
M9. čten
Skupščina sprejema detovni načrt pravitoma za dobo enega teta.
Podtaga detovnemu načrtu skupščine so natoge, ki izhajajo iz zakona o stanovanjskem gospodarstvu, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine, samoupravnega sporazuma o temetjih ptana stanovanjske skupnosti za posamezno srednjeročno obdobje, statut stanovanjske skupnosti, iz potreb in interesov ustanovitetjev stanovanjske skupnosti ter statišč družbenopoti-tičnih skupnosti in družbenopohtičnih organizacij na ravni občine o stanovanjskem gospodarstvu.
Sestav ina detov nega načrta skupščine se tudi natoge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogovorov, in sporazumov, katerih udeteženec je stanovanjska skupnost.
9t). čten	/
Skupni organi uresničujejo detovni načrt skupščine oziroma zborov skupščine iti tahko v ta namen sprejemajo tudi svoje detovne načrte.
\L PREHODNE !N KONTNE DOLOČBE
91.	čten
Spremembe m dopotmtve tega postov nika sprejema skupščina stanovanjske skupnosti na -sejah svojih zborov, ki daje tudi totmačenje tega postovnika.
92.	čten
/ dnem uv etjav itve tega postovnika preneha vetjati postov nik o detu skupščine stanovanjske skupnosti z dne b. 7. 197M.
9.1. čten
t a postovnik začne vetjati. ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti na seji /bora uporabnikov in zbora izvajatcev.
Št.: 020- 1-5-M2
Postojna. 5. marca, 19M2
Predsednik skupščine skupnosti TtSELJ MARJAN, inž. ) r.