Koroški Slovenci z optimizmom v novo leto Prepričljivi »Strašni angel« Susanne Tamaro V Gorici delijo denar za večje prireditve
Primorski
št. 2 (20.9B5) leto LXX.
sledi
nam na
. 1 ___• _
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
@primorskiD
ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190
Sporno vtikanje sodstva v znanost
Martin Brecelj
Med neštetimi odprtimi problemi, ki jih je Italija podedovala od starega leta, je tudi t. i. metoda Stamina za zdravljenje ne-vrodegenerativnih in drugih bo-Iezni. Dolgotrajni spor okrog nje je dosegel mednarodni odmev, še zlasti ko je deželno upravno sodišče iz Lacija minulega 4. decembra proglasilo za pristransko in torej neIegitimno strokovno komisijo, ki je oceniIa, da metoda Stamina ne izpoInjuje pogojev za eksperimentaIno preverjanje, za katero je sicer parIament izdaI ustrezno dovoIjenje.
Ministrica za zdravje Beatrice Lorenzin je medtem imenovala novo komisijo, toda pri fundaciji Stamina tudi z njo niso zadovoljni. Predsednik fundacije Davide Vannoni, izumitelj metode, je v teh dneh zagrozil, da se bo znova obrniI na upravno sodišče, če ministrica ne bo odstraniIa štirih komisarjev, češ da so tudi oni pristranski. Podpredsednik fundacije, tržaški zdravnik in poIitik Marino Andolina, pa je tik pred preIomom Ieta izjaviI, da naj bi ministričina imenovanja navdi-hovaI ceIo organizirani kriminaI.
Da ne bi biIo nesporazumov, naj pojasnim, da tudi sam dvomim v znanstveno oz. medicinsko vrednost metode Stamina. K temu me napeljuje že življenjska zgodba njenega izumiteIja, ki med drugim ni dipIomiran na medicinski, ampak na filozofski fakuIteti. PoIeg tega po razpoIo-žljivih informacijah metoda doslej ni bila ustrezno opisana v nobeni znanstveni študiji in še manj patentirana. A tu bi se rad do-takniI nekega drugega, čeprav z zadevo tesno povezanega vprašanja, in sicer, v kakšnem smisIu se v ocenjevanje metode Stamina Iahko vtika sodstvo.
Na dlani je, da sodniki niso pristojni za reševanje medicinskih in spIoh znanstvenih vprašanj. Smejo se jih torej Iotiti Ie posredno z zagotavljanjem pogojev, če je to potrebno, da jih avtonomno rešujejo tisti, ki so kom-petentni, se pravi zdravniki oz. drugi znanstveniki. So se upravni sodniki iz Lacija držaIi tega na-čeIa, ko so 4. decembra Iani raz-veIjaviIi imenovanje prve strokovne komisije? Kot glavni razlog za svoj ukrep so navedIi dejstvo, da so se nekateri čIani prve komisije že od vsega začetka kritično obregnili ob metodo Stamina. Je to dovoIj, da se jih progIasi za pristranske? V nekem smislu, mogoče. A to še ne pomeni, da so nujno tudi nepristojni. To bi mo-raIi avtonomno presoditi sami pristojni strokovnjaki.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 4. JANUARJA 2014
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
ZDA - Dvajset držav ohromil snežni vihar
Mraz zahteval že vsaj 10 življenj
TRST - Pogovor
Prvi »ne-šolnik« na čelu Urada za slovenske šole
NEW YORK - Obširna območja ZDA je zajel silovit snežni vihar, ki je s sabo prinesel sneg in hud mraz. Prizadetih je približno dvajset zveznih držav, predvsem zvezne države Nove Anglije na severovzhodu države. V zveznih državah New York in New Jersey so razglasili izredne razmere, zaprte so javne šole, prebivalce pa pozivajo, naj ostanejo doma. Doslej je zaradi mraza in v prometnih nesrečah umrlo že najmanj deset ljudi. V Bostonu, New Yorku in Washingtonu je zapadla obilica snega.
Na območju, prek katerega se je pomikal vihar, poimenovan Herkul, živi skupno okoli 100 milijonov ljudi. Ceste so se spremenile v prave drsalnice, čeprav so za čiščenje mobilizirali vse razpoložljive moči.
Na 11. strani
TRST - Tržaški pravnik Igor Giacomini je prvi »ne-šolnik« na čelu Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK. V pogovoru za naš dnevnik je napovedal, da se bo držal kontinuitete, po drugi pa bo v delo urada skušal vnesti izkušnje iz dela v javni upravi. Med prioritetami so organizacija dela urada, bližnje vpisovanje za novo šolsko leto in razvoj dvojezičnega šolstva v videmski pokrajini.
Na 3. strani
TRST, GORICA - Od danes do konca marca
Zimske razprodaje
Več trgovin je že v prejšnjih dneh ponujalo posebne popuste in akcije
Zanimanje za slovenski jezik v Vidmu
Na 2. strani
TRST, GORICA - Danes se uradno začenjajo zimske razprodaje, ki bodo v Furlaniji-Julijski krajini trajale najdlje - do 31. marca. Za trgovce je to vsakoletna priložnost za poživitev dejavnosti in prodajo zadnjih zimskih artiklov, pa čeprav se prava zima pravzaprav še ni začela. Za potrošnike pa so razprodaje priložnost, da z nakupi po znižanih cenah nekaj privarčujejo.
V resnici so številni trgovci na Tržaškem in Goriškem že pred dnevi in tedni prodajali blago po znižanih cenah, s posebnimi popusti in akcijami. Do nedavnega je bilo to prepovedano, oblasti pa so nazadnje omilile razprodajna pravila. Del trgovcev meni, da to povzroča zmedo in omejuje pozitivne učinke razprodaj. Drugi si s popusti pač pomagajo skozi vse leto, saj je kupcev in denarja manj.
Na 5. in 12. strani
GORICA - Človekoljubna pobuda
»Emporij solidarnosti« obiskuje vse več ljudi
Trst: parkirna hiša, kjer so mučili ljudi?
Na 4. strani
Za elektrarno v Tržiču novi merilni napravi
Na 12. strani
Zgodbi bratov Rusjan posvetili še en film
Na 14. strani

(ffil <§> ifil Is II
IZREDNI POPUSTI
na vse spodnje perilo in tekstilne izdelke za dom

TRST, ul. S. Spiridione 5
TRŽIČ, ul. Duca D Aosta 14
9771124666007
2
Sobota, 4. januarja 2014
ALPE-JADRAN
/
FURLANIJA - Hvalevredne pobude in prireditve
V Vidmu narašča zanimanje za slovenski jezik in kulturo
VIDEM - Pred štirimi leti je v Vidmu nastal projekt »Srečanje z ljudmi, kulturo in tradicijo slovenske skupnosti«, ki je sad uspešnega sodelovanja organizacij sedmega okrožja vi-demske občine. K projektu sodijo zelo dobro obiskan tečaj slovenščine (koordinira ga Alen Carli), ki je po podatkih Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori) bil najbolj obiskan tečaj slovenščine v Italiji, srečanje s piranskim županom Petrom Bossmanom, obiski nekaterih slovenskih stvarnosti v Italiji in v tujini ter pobratenje videmskih organizacij z mariborskimi. Vse te dejavnosti si lahko ogledate na spletni strani www.associazionealpi.com - attivita sociali. Zaradi velikega povpraševanja udeležencev iz prejšnjih let se omenjeni projekt nadaljuje tudi v sezoni 2013/14. V letu, ki se je začelo, se bodo v župnijski dvorani v Godiji nadaljevali tečaji slovenščine, v načrtu imajo tudi krepitev vsestranskih stikov z Mariborom.
V prihodnjih tednih in mesecih bodo Videmčani priredili kulturne izlete v Slovenijo z namenom boljšega poznavanja naravnih in zgodovinskih zanimivosti slovenskega okolja, s posebnim poudarkom na odnosih med Slovenci in Fur-lani. Začeli bodo z izletom na Koroško in v Celje, mesto iz katerega se je razvil za časa celjskih grofov prvi poskus zedi-njenja slovenskega ozemlja. Ponovili bodo tudi že utečena nekajdnevna jezikovna »full immersion« bivanja v Sloveniji za tečajnike slovenskega jezika. Kot nam je povedal Mario Can-ciani, duša vseh teh videmskih pobud, pripravljajo tudi predstavitev obmejne založniške aktivnosti v Furlaniji-Julijski krajini, Sloveniji in Koroški.
Posnetek s tečaja slovenskega jezika v Vidmu
Tržaška planinca sta bila na varnem
VIDEM - Iskalo ju je veliko gorskih reševalcev, tudi s helikopterjem, onadva pa sta bila na varnem. Na območju Rezije so včeraj zgodaj zjutraj naposled našli pogrešana planinca, 37-letna Tržačana. V noči med četrtkom in petkom, okrog 1. ure, so njuni prijatelji poklicali službo 118 in zaprosili za pomoč, ker Tržačana nista bila več dosegljiva po telefonu. Operativni center 118 je obvestil gorsko reševalno službo iz Možnice ter finančno stražo iz Tol-meča in s Trbiža. Obsežna iskalna akcija se je začela ob zori, že po eni uri pa so reševalci ugotovili, da je dvojica na varnem. Prenočila je v nekdanjem zavetišču za živino Casera Rionero (na 865 metrih nadmorske višine), ki ga je leta 1976 uničil potres, od njegove obnove leta 1990 pa ga uporabljajo planinci. Pogre-šanca je našla skupina reševalcev, ki je na to območje priletela s helikopterjem deželne civilne zaščite.
Na Hrvaškem priprli trojico, ki jo išče Slovenija
ZAGREB - Hrvaška policija je 1. januarja tri moške, katerih izročitev je zahtevalo slovensko pravosodje. Enega iščejo zaradi ponarejanja listin, drugega zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe, tretjega pa zaradi goljufije.
LJUBLJANA	KOROŠKA - Optimizem manjšinskih voditeljev ob vstopu v novo leto 2014
Vrotestna vožnja »Zdaj Slovenci lahko lažje dihamo«
avtoprevoznikov Predsedniki organizacij koroških Slovencev zadovoljni, da ni več »rjave odeje« nad deželo - EL bo marca dobila novega predsednika
LJUBLJANA - Protest avtopre-voznikov bo predvidoma v ponedeljek v Ljubljani, začel pa se bo ob 6. uri, je razvidno iz poziva na protest, ki so ga objavili na spletni strani sežanske enote Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). »Če podpirate zahteve cestnih prevoznikov v zvezi z reševanjem aktualne problematike, ki se tičejo visokih cestnin in glob ter omejevanja vožnje tovornim vozilom na cestah, fleksibilnega zaposlovanja ter konkretnega spodbujanja nakupa najbolj ekoloških vozil, potem se s svojimi vozili pridružite protestu cestnih prevoznikov,« se glasi poziv na protest. Zbor prevoznikov z vozili je predviden na počivališču Barje na ljubljanski južni obvoznici, na obeh straneh. Tam naj bi prevozniki dobili konkretna navodila o izvedbi protestne vožnje po Ljubljani.
SLOVENSKA VOJSKA - Obračun za leto 2013
Helikopter poletel na pomoč 156-krat
LJUBLJANA - V letu 2013 je dežurna posadka 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske v reševalnih akcijah posredovala 156-krat. Od tega je 86-krat posredovala v gorah, 55-krat je nudila helikoptersko nujno medicinsko pomoč, 15-krat pa je posredovala tudi pri gašenju požarov v naravi, so sporočili z ministrstva za obrambo. Prepeljali so 145 poškodovanih ali obolelih, 368 reševalcev, okoli 20 ton opreme za nudenje prve pomoči in naleteli okoli 180 ur v vrednosti dobrih 460.000 evrov. Za gašenje požarov v naravi so piloti naleteli 75 ur in na žarišča odvrgli 800.000 litrov vode, za kar je bilo potrebnih 935 naletov, pri čemer pa so porabili gorivo v vrednosti okoli 38.000 evrov.
V zadnjih decembrskih dneh pa je dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske izvedla reševalni akciji. Zadnji polet v lanskem letu je bil v torek, 24. decembra, ko je helikopter z zdravnikom in gorsko reševalno službo poletel na pomoč nad območje Škofje Loke. Dan pred tem je helikopter z reševalci poletel nad Zelenico, kjer so pomagali poškodovani turni smučarki.
Sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči je ena osnovnih nalog 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske. Za medbolnišnične prevoze, reševanje v gorah in težko dosegljivih predelih je tako na vojaškem delu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana vsak dan pripravljen helikopter bell 412. Ta je opremljen z elektromotornim vitlom, ki omogoča dvig poškodovancev in reševalcev v helikopter, ter z osnovno opremo za oživljanje. Tričlanska posadka helikopterja in dežurna reševalna ekipa sta v 15 minutah pripravljeni za polet.
CELOVEC - Slovenska manjšina na Koroškem lahko z optimizmom stopa v novo leto 2014, čeprav številna vprašanja, navedena v memorandumu koroški in avstrijski vladi iz leta 2011, še niso rešena. To je soglasno mnenje predsednikov vseh političnih organizacij koroških Slovencev, ki ob vstopu v leto 2014 soglasno pozdravljajo »tektonske politične spremembe«, ki so se zgodile na deželnih volitvah marca 2013, ki so dobesedno odplaknile desničarske svobodnjake (FPK) iz vseh pomembnih funkcij v deželi.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inz-ko je tako ob vstopu v novo leto menil, »da smo vsi lahko veseli, da težke rjave odeje nad Koroško ni več in sedaj vsi lažje dihamo«. Pri tem ni mislil samo na slovensko manjšino, ki je bila več kot desetletje tarča desničarskega populizma na Koroškem, temveč tudi na vse ostale Korošce, ki so bili prav tako talci političnega sistema, ki ga je na Koroškem uveljavil Jörg Haider in za njim Gerhard Dörfler. »Sedaj pogajanja potekajo v boljšem ozračju,« je še dodal Inzko, a pri tem opozoril,
Vladimir Smrtnik, Bernard Sadovnik, Zdravko Inzko in Marjan Sturm z optimizmom vstopajo v novo leto (od leve)
arhiv
da se bodo morali koroški Slovenci, kakor v preteklosti, tudi v bodočnosti za vsako stvar boriti. Kajti avtomatične uresničitve pravic ne bo tudi ne z novo deželno vlado, je prepričan Inzko. Dodal je še, da bo NSKS svojo pot nadaljeval, kajti dela je še veliko in ga ne bo zmanjkalo. Volitve Narodnega sveta lani poleti so bile zelo uspešne, organizacija ima sedaj na vrhu še bolj udarno moštvo, je dejal Inzko, po poklicu eden najvišjih diplomatov v Evropski uniji.
Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO), je ob prestopu iz leta 2013 v 2014 menil, da so se lani v deželni politiki na Koroškem dogodile »prave tektonske spremembe«. Pri tem je menil da so tudi koroški Slovenci k temu doprinesli svoj delež s tem, da so aprila leta 2011 pristali na kompromis o dvojezičnih napisih. Sicer pa Sturm poudarja tudi pomen t. i. integracijskega modela, ki ga je prav Zveza slovenskih organizacij kot prva politična organizacija koroških Slovencev zagovarjala - tudi ko so bili ostali politični dejavniki v manjšini ostro proti. Kot potrdilo za uspeh
politike integracije je Sturm, ki se po lastni napovedi na občnem zboru ZSO spomladi letos ne bo več potegoval za funkcijo predsednika, navedel deželne in državnozborske volitve na Koroškem oz. v Avstriji, saj je manjšina po teh volitvah z več predstavniki oz. predstavnicami zastopana tako v zveznem kot tudi v deželnem parlamentu.
Za predsednika Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernarda Sa-dovnika je bilo leto 2013 v znamenju uveljavitve dveh članov najmlajše politične organizacije koroških Slovencev: Zalka Kuchling in Lojze Dolinar sta bila izvoljena kot deželna poslanca. In tudi sicer je politika SKS doživela potrditev, saj sta bili po poti integracije izvoljeni še Ana Blatnik (SPO), ki je sprejela mandat v zveznem svetu, na držav-nozborskih volitvah pa je Angelika Mlinar uspela kot kandidatka skupine NEOS. Sadovnik je še poudaril, da je sicer navzven bilo leto 2013 z organizacijskega vidika za SKS morda bolj mirno, so se pa v ozadju dogajale le pomembne stvari in se je marsikaj premaknilo. Tudi med slovenskimi organizacijami je sodelovanje boljše, strpnost večja, je še menil Sadovnik.
Vladimir Smrtnik, predsednik deželne Enotne liste (EL), zbirne politične stranke koroških Slovencev, ki se na občnem zboru 7. marca 2014 ne bo več potegoval za predsedniško mesto, pa ob vstopu v leto 2014 meni, da »ozka narodnostna politika nima prihodnosti«. Ujeti da je treba korak z družbenim razvojem in pravočasno postaviti pravilne smernice«, je poudaril. Zanj so bile za Koroško prelomne deželne volitve marca 2013, na katerih so volivci zavrnili »sistem svobodnjakov«, saj je ta - in to ne le s korupcijo - postavil vso politiko in še bolj deželo Koroško v slabo (mednarodno) luč. (il)
prej do novice
www.primorski.eu1
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 4. januarja 2014
3
POGOVOR - Novi načelnik Urada za slovenske šole Igor Giacomini
Treba bo sistemsko delati Kontinuiteta in nove izkušnje
TRST - Kot smo že poročali, ima Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino novega načelnika in osebje. Urad od preteklega 18. decembra vodi tržaški pravnik Igor Giacomini, ki je doslej opravljal funkcijo občinskega pod-tajnika na dolinski občini. Giacomini je zmagal na nedavnem razpisu za osebje Urada za slovenske šole, prav tako kot pravniki Maja Zavadlav, Tomaž Ban in Gerardo Tolentino, prevajalca Luisa Vigini in Daniele Fur-lan ter ekonomistka Sara Pertot, ki sestavljajo Giaco-minijevo ekipo. Novi načelnik, s katerim smo se pogovarjali včeraj v prostorih Urada za slovenske šole, želi po eni strani zagotoviti kontinuiteto delovanja, po drugi pa v le-to vnesti izkušnje iz dela v javni upravi. Med prioritetami so organizacija dela urada, bližnje vpisovanje za novo šolsko leto in razvijanje dvojezičnega šolstva v videmski pokrajini, pri čemer želi Gia-comini obdržati tudi dosedanje osebje urada za razvijanje didaktike.
Dr. Giacomini, ste prvi »ne-šolnik« na čelu tega urada. Kakšen je bil vaš prvi vtis ob prihodu?
Vtis je bil zelo pozitiven, predvsem zato, ker je vzdušje v uradu zame novo. Izhajam namreč iz lokalne samouprave, kjer sem sicer imel tudi italijanske sodelavce, ampak so bili ali Italijani ali Slovenci, tukaj pa je zelo lepo, zelo prijetno, ker je sodelovanje med Italijani in Slovenci in torej ima po mojem mnenju ta urad že sam po sebi ta čar, da Italijani in Slovenci zelo dobro delajo in sodelujejo.
Seveda to od mene kot pravnika, ki izhaja iz lokalne samouprave, terja neko prilagajanje: to bo nujno potrebno tudi v izrazoslovju in logiki delovanja, kar pa je čisto normalno, in seveda to terja tudi neko prilagajanje na ministrsko organizacijo, ki je dokaj večja in torej bolj počasna, če želimo, z ozirom na lokalno samoupravo, kjer je vse skupaj malce bolj dinamično.
Kot ste rekli, prihajate iz lokalne samouprave oz. iz javne uprave. Kako iz tega zornega kota gledate na šolsko problematiko? Ste se že ukvarjali z njo?
To itak poznam iz dveh razlogov. Prvič, ker sem bil na občinah, kjer sem bil zaposlen, v določenih trenutkih kariere odgovoren tudi za šolstvo, tako da sem sicer samo za tiste pristojnosti, ki so v domeni občin, že sledil šolski problematiki, tako da mi ni nova. Po drugi strani pa sem bil kot zamejec vedno zelo vezan na šolsko problematiko, ki nas povezuje, saj je jezik pač temelj manjšine, tako da si upam trditi, da zame ta svet ni čisto nov.
Kakšna bo vaša filozofija dela?
Gotovo se bom držal neke kontinuitete tega, kar so pred menoj storili današnji zaposleni. Tukaj gre zahvala prof. Tomažu Simčiču za to, kar so on in njegove sodelavke storili: če je slovenska šola na tej ravni, je to tudi zahvaljujoč se delu in garanju predhodnikov. Verjamem, da ta harmonija in ta način dela, ki sta sedaj v veljavi na Deželnem šolskem uradu, nista bila vedno taka in da na začetku ni bilo vedno lahko. Tako bo po eni strani gotovo kontinuiteta, po drugi strani pa verjamem, da si kot pravnik in mlajši človek upam trditi, da bom vse izkušnje, ki sem jih imel na občini pri upravljanju osebja, skušal vnesti v ta sistem in to ne samo v Urad za slovenske šole, ampak v organizacijo Deželnega šolskega urada. Verjamem, da bomo uspešni, ker tukaj ne gre zahvala samo tistim, ki so bili pred nami, ampak tudi mnogim novim sodelavcem, katerim tudi uradno čestitam in v katere močno verjamem, ker sem že te prve dni imel vtis, da se bodo dobro izkazali.
Česa se boste najprej lotili? Katere so trenutne prioritete?
Prioritet oz. front, na katerih delati, je več. Prva zadeva organizacijo urada: poleg mene imamo namreč
še šest novih zaposlenih in torej prva resna organizacijska prioriteta je vključiti te sodelavce v nov sistem, v nov delovni način. To pa zato, ker - in tu preidemo že na drugo prioriteto - bo v začetku januarja relativno kmalu steklo vpisovanje v šole in moramo torej biti kos novim izzivom, seveda v sodelovanju s prejšnjimi sodelavci.
Potem pravih prioritet pravzaprav ni, ker bo treba sistemsko delati. Kot v manjšini govorijo o sistemskem financiranju, uporabljam jaz izraz sistemsko delo, ki ga je kar nekaj: pomislimo na izobraževanje kadrov v slovenski šoli, pomislimo na izobraževanje predvsem učnega in neučnega osebja, še posebej močna prioriteta pa so šole na Videmskem, ki se močno razvijajo in kjer imamo didaktični model dvojezične šole, ki je seveda čisto drugačen od slovenske šole kot take. Tam bo treba seveda delati in razvijati.
Dosedanje osebje ostaja na svojem mestu. Koliko časa še? Bo stalno tukaj, se bo preselilo na kako drugo šolo, kako je s tem?
Kar se tiče tega, ostaja vse nedorečeno. Nekatere hipoteze sicer že imamo, ampak za zdaj jih ne bi razvijal v javnosti, ker se tu križata dve problematiki. Ena je manjšinska kot taka, vezana je na Urad za slovenske šole, pri katerem bi moralo dosedanje osebje ostati, če ne drugega zato, da bi razvijalo didaktiko slovenskih šol, ker brez njih bi bili s tega vidika obubožani, in zato, ker, kot sem prej omenjal, velik izziv predstavljajo dvojezične šole na Videmskem in tam bi rabili njihovo pomoč in sodelovanje. Vsi novi kolegi in tudi sam prihajamo namreč z »ne-učnih« delovnih mest in zato v tem nismo tako dobri kot oni, ki to delajo vsa ta leta. Kar se njih tiče, bom napel vse sile, da ostanejo prav zato, da bi razvijali didaktiko: kot imajo že Italijani osebje, ki razvija didaktiko, bi bilo prav, da ostanejo, da bi imela tudi slovenska šola tako službo.
Igor Giacomini
Kaj pa v slučaju, če gre to osebje proč? Vas bo sedem, ki ste zmagali na razpisu, dovolj za dobro delovanje urada? Sindikat slovenske šole je že pred časom izrazil kritiko, da se je s tem razpisom šlo pod število osebja, ki ga predvideva zakon iz leta 1973.
Po mojem problem ni toliko število osebja, ker so novi sodelavci izredno kvalificirani in pripravljeni, ampak kompetenca. Novi sodelavci smo vključno z menoj vsi iz upravnega sektorja in nihče izmed nas ni šolnik, zato je nujno, da oni ostanejo in sodelujejo v sklopu Urada za slovenske šole, zato da razvijejo ta del didaktike, tako da bi slovenske šole res imele čisto popolno sliko in profesionalen pristop do dela.
Pomenijo nedavne spremembe v zvezi s preureditvijo deželnih šolskih uradov priložnost za povečano avtonomijo in manevrski prostor Urada za slovenske šole?
Zaenkrat to ostaja nedorečeno, ker čakamo še na ministrski odlok, tako da se za zdaj šušlja, govori in obstajajo hipoteze. Seveda je to vezano na t.i. spending review, se pravi na manever, ki ga je tudi ministrstvo za šolstvo dolžno opraviti in v sklopu tega kaže, da bodo črtali figuro deželnega šolskega ravnatelja. Večja ali manjša avtonomija pa ne izhaja iz tega: po mojem mnenju je pomembno, da bom kot funkcionar drugega pasu in vodja urada gotovo imel velike možnosti za razvoj tega urada in seveda manevrski prostor za razvoj slovenske šole. To prav gotovo.
Ivan Žerjal
ŠPORT	Sobota, 4. januarja 2014 4 J
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
POKRAJINA TRST - Odtujitev nekdanje kasarne v Ul. Cologna
Parkirna hiša, kjer so mučili ljudi?
Tam, kjer je Collottijeva banda med vojno trpinčila antifašiste, bodo v kratkem parkirali avtomobili. Tako kaže, potem ko je tržaška pokrajina vključila poslopje bivše karabinjerske postaje v Ul. Cologna 6-8 na seznam nepremičnin, namenjenih prodaji. Poslopje z inventarsko vrednostjo nekaj več kot 633 tisoč evrov in skoraj dvakrat večjo tržno vrednostjo (milijon 256 tisoč evrov) naj bi s posredovanjem državne posojilnice spremenili v garažno hišo.
Pokrajinska odbornica za proračun Mariella De Francesco je zagotovila, da bo ostalo pročelje bivše kasarne s ploščo, ki spominja na fašistično delovanje v stavbi, nespremenjeno, ker ga ščiti spomeniško varstvo. Tudi spodnji prostori bodo ostali nedotaknjeni in odprti javnosti za ogled. Odbornica je izjavila, da naj bi pokrajinska uprava dosegla sporazum z Vsedržavnim združenjem partizanov Anpi in Antifašisti-čno koordinacijo, ki naj bi se odrekla zamisli o preureditvi tistega poslopja v muzej.
Odločitev pokrajinske uprave je naletela na vrsto odzivov. Predstavnik društva Edinost Samo Pahor je spomnil, da »zaščitni zakon obvezuje deželo, pokrajine in občine, da poskrbijo za spomeniško varstvo zgodovinskih spomenikov, ki so posebej vezani na zgodovino slovenske narodne skupnosti,« in opozoril, da je »dne 26. novembra 2010 deželno ravnateljstvo ministrstva za kulturne in krajinske dobrine priznalo kulturno-zgodovinsko pomembnost stavbe v Ul. Kolonja 6-8, kjer je imel do konca vojne sedež posebni inšpektorat za javno varnost za Julijsko Benečijo, ki je od spomnladi 1942 preganjal narodnoosvobodilno gibanje na Primorskem in v Istri, po kapitulaciji Italije pa je, v
Poslopje v Ul. Cologna 6, v kateri je med vojno Collottijeva tolpa mučila antifašiste
arhiv
Samo Pahor
arhiv
službi Nemcev, preganjal slovenske, hrvaške in italijanske antifašiste.« S prodajo poslopja in izgradnjo parkirne hiše bo »zgodovinska notranjost stavbe uničena in zgodovinski spomin bo iz-votlen, ker plošča na ohranjenem pročelju nikakor ne more v zadostni meri seznaniti mlade rodove s kruto prete-
Claudia Cernigoi
arhiv
klostjo protifašističnega odpora, ki bi jo po prepričanju Antifašistične koordinacije (Coordinamento antifascista) morala prikazovati muzejska predstavitev navedenega obdobja in proučevati dejavnost zgodovinarjev.« »Vsem mora biti povsem jasno, da je trditev pokrajinske uprave o pristanku Antifašo-
stične koordinacije čista izmišljotina,« je opozoril Samo Pahor.
Pritrdila mu je članica Antifašisti-čne koordinacije Claudia Cernigoi, ki je poudarila, da organizacija se ni o ničemer dogovorila s pokrajino. Koordinacija je predlagala ureditev hiše spomina, v kateri naj bi uredili arhive zgodovinskih inštitutov (tudi zgodovinskega odseka Narodne in študijske knjižnice) in sedeže an-tifašističnih združenj (med drugim tudi Vsedržavnega združenja partizanov An-pi). Po porušenju ville Triste v Ul. Bel-losguardo, namesto katere sedaj stoji stanovanjski blok, bi preureditev kasarne v Ul. Cologna v garažno hišo pomenila »dokončno črtanje zločinov policijskega inšpektorata iz tržaškega zgodovinskega spomina«, je ocecnila Claudia Cernigoi.
M.K.
V novem letu
dražje avtobusne vozovnice
Novo leto je neprijetno presenetilo potnike mestnih javnih prevozov. Avtobusna vozovnica se je podražila za 5 centov. Lani je šestdesetminut-na vozovnica stala 1,25 evra, letos 1,30 evra. Podražil se je tudi blok desetih vozovnic, in sicer od lanskih 11,25 evra na letošnjih 11,70 evra. 75-mi-nutna vozovnica za celotno avtobusno omrežje po novem stane 1,55 evra (5 centov več kot lani), dnevna vozovnica pa 4,30 evra (doslej 4,15). Za mesečne vozovnice je treba po novem odšteti 27 evrov (za eno progo, doslej 25,90) ali 33,95 evra (za vse proge, doslej 32,55). Lanske avtobusne vozovnice bodo uporabne do 31. januarja. Neizkoriščene stare vozovnice bodo lahko lastniki zamenjali z novimi (z doplačilom razlike), in sicer do 30. junija na sedežu prevoznega podjetja v Ul. Lavoratori 2.
Pribitek davka Tares v Devinu-Nabrežini
Devinsko nabrežinski občinski odbor sporoča, da je rok za plačilo pribitka davka Tares 2013 odložen na 16. januar, kot je objavilo ministrstvo za gospodarstvo in finance na spletni strani italijanske vlade - predsedstva ministrskega sveta.
Sejem obrtne umetnosti
V trgovskem centru Il Giulia bo danes od 9 do 19. ure sejem obrtne umetnosti, ki ga prireja kulturno združenje Cose di vecchie case. Na ogled in na prodaj bodo obrtni izdelki, stare plošče, stripi, leseni in keramični izdelki. Sodelovalo bo več kot 60 razstavljavcev.
Srbsko-pravoslavni božič
Srbsko-pravoslavna skupnost v Trstu bo v torek, 7. januarja, praznovala božič. Osredna verska slovesnost bo v pravoslavni cerkvi sv. Spiridiona ob 10. uri. V ponedeljek, 6. januarja, na božično vigilijo bo ob 18. uri tradicionalni blagoslov hrastove vejice.
GOSPODARSTVO - Podjetje v miljski občini
Pasta Zara: 27 zunanjih sodelavcev v mobilnost
Vhod v tovarno Pasta Zara v miljski občini
foto damjan
Novo leto se je slabo začelo za 27 uslužbencev zadruge Idealservice, ki so službovali v tovarni testenin Pasta Zara v miljski občini. Podjetje je enostransko prekinilo sodelovanje z zadrugo, tako se je 27 uslužbencev - večinoma žensk - ki so skrbeli za čiščenje in pretovor blaga, znašlo v mobilnosti.
Za direktorja zadruge Marca Ribolija je ukrep povsem neupravičen, saj uslužbenci zadruge so vestno in korektno opravljali svoje delo.
V zadevo se je vključilo tudi tržaško tožilstvo, ki je uvedlo preiskavo proti nekdanjemu direktorju miljskega obrata Robertu Sibillu in odgovornemu za skladišče Davidu Dottu ter pravnemu zastopniku zadruge Idealservice, potem ko jih je predsednik podjetja Pasta Zara Furio Bragagnolo prijavil sodišču.
VZHODNI KRAS - Ob pokrajinski cesti pri Trebčah
Divje odlagališče
Nekulturneži puščajo za zabojniki kupe odpadnega materiala
Ob pokrajinski cesti, ki pelje s trebenskega nogometnega igrišča na Griži proti vaškemu pokopališču, je za zabojniki za odpadke nastalo pravo divje odlagališče. Neznanci so izbrali ta kraj za odlaganje vse možne stare šare. Tako se je ob cesti nagrmadilo na desetine plastičnih vrečk z odpadki, ne-kulturneži so sem odmetali plastične zaboje in škatle, plastenke, blazine, cevi, odpadni material in celo jeklenke.
Služba za odvoz odpadkov se očitno zmeni le za izpraznitev zabojnikov, tako za zabojniki ostajajo odpadki in se iz dneva v dan kopičijo. Kdo jih tja odlaga, ni znano, verjetno pa ne bi bilo napak, da bi varnostne sile poostrile nadzor na tem odseku pokrajinske ceste, da bi prišli na sled storilcem.
/
ŠPORT
Sobota, 4. januarja 2014 
5 J
TRGOVINE - Od danes do 31. marca
Zimske razprodaje v dobi prostega zniževanja cen
Tri, dva, ena ... zdaj! Danes se začenjajo zimske razprodaje, ki so bile za trgovce in potrošnike svoj čas težko pričakovan trenutek, v zadnjih letih pa so se resnici na ljubo nekoliko razvodenele. Predvsem zaradi gospodarske krize in manjšega povpraševanja ponujajo trgovci popuste tudi v drugih obdobjih, po novem tudi v tednih pred uradnim začetkom razprodaj, saj so oblasti močno zrahljale razprodajna pravila.
Ne samo, da se razprodaje glede na letni čas začenjajo zelo zgodaj. Do nedavnega je bilo 40 dni pred razprodajami prepovedano prodajati blago po znižani ceni in nekateri trgovci so ponujali popuste zgolj na skrito, brez napisov v izložbah. Zdaj te prepovedi ni več, v nekaterih večjih trgovinah pa ob začetku razprodaj skorajda nimajo zimskih artiklov. »Zimski čevlji so pošli, kmalu bo naprodaj spomladanska kolekcija,« so nam ta teden povedali v tržaški podružnici neke modne verige. V bližnji veleblagovnici že teden dni prodajajo artikle po polovični ceni. Podobno ravna več manjših trgovin, trgovci pa upajo, da bodo do 31. marca (takrat bo uradni konec razprodaj v Furlaniji-Julijski krajini: tako dolgo obdobje imajo samo še v Dolini Aosta) prodali čim več ali celo vse zimsko blago, to pa ne bo lahko.
Po podatkih združenja trgovcev na drobno Fismo-Confesercenti naj bi v času razprodaj vsak potrošnik v povprečju
Priprave na zimske razprodaje; spodaj Massimo Leone (levo) in Maksi Pertot
foto damjan
porabil po 155 evrov, razprodaje pa naj bi se začele s 30- do 40-odstotnimi popusti, v skladu z večjimi italijanskimi mesti. To združenje nasprotuje deregulaciji, ki naj bi izničila pozitivne učinke sezonskih razprodaj.
Maksimiljan Pertot, ki upravlja znano tržaško trgovino z obutvijo Fernando, se z novimi predpisi (oziroma z odpravo predpisov) ne strinja. »Zadnja leta ni več pravil, to pa ima negativne posledice. Ne-
koč je bilo do 40 dni pred začetkom razprodaj prepovedano prodajati blago po znižani ceni, na prvi dan pa smo bili priča navalu na trgovine. Zdaj tega ni več in vsi so zmedeni, tako trgovci kotpotrošni-ki,« pravi Pertot. Zimske razprodaje so se svoj čas začenjale februarja ali celo marca, zdaj pa že prvo soboto v januarju: »Kako naj si razlagamo, da so razprodaje ob koncu zimske sezone že 4. januarja, ko se prava zima pravzaprav še ni začela?«
Marca je že čas sejmov, na katerih naš sogovornik nabavlja blago za prihodnjo zimo, z upanjem, da bo čez deset mesecev vse prodal. Trenutno so zelo prodajani ženski škornji, medtem ko so moški kupci pri izbiri obutve nekoliko manj naklonjeni modnim trendom. Pertot pravi, da se kriza vsekakor pozna, saj imajo potrošniki manj denarja, davki pa odščipnejo od 55 do 60 odstotkov zaslužka: »Na srečo smo na trgu že 37 let in družinska podjetja bolje kljubujejo krizi.«
V openski trgovini s športnimi oblačili Start Sport obiščemo Massima Leoneja. »Številne trgovine, kot je naša, ponujajo popuste skozi celo leto, ker se kriza pač pozna in ljudje manj kupujejo. Stranke moramo spodbujati z znižanimi cenami, saj so v teh letih zelo varčne. Kupujejo samo tisto, kar je poceni in kar je res potrebno. To je razumljivo, saj veste: plačujejo davke, račune in vse ostalo ...,« pojasnjuje Leone. K njemu zahajajo pretežno stalne stranke, ki poznajo trgovino in njene artikle. Kriza pa se recimo pozna pri prodaji smučarskih oblačil: »Ljudje tudi manj smučajo, ker je to razmeroma drag konjiček, ki si ga ne privoščijo vsi. Zaradi tega pa prodajamo manj vetrovk in podobnih artiklov.« Na vprašanje, kaj pričakuje od zimskih razprodaj, pa odgovori tako: »Upam, da je strankam ostalo še kaj v žepu. Zdaj je priložnost za dobre nakupe, gotovo lahko najdejo kaj zanimivega.« (af)
Preučevanje DNK-ja preko računalniških simulacij
Angelo Rosa, teoretski fizik, zaposlen na tržaški visoki šoli SISSA, in Christophe Zimmer s pariškega inštituta Pasteur sta pripravila sistemski pregled vseh računalniških simulacij za preučevanje DNK-ja. Analizirala sta vse modele, uporabljene v zadnjih petindvajsetih letih, od kar je preučevanje DNK-ja možno tudi preko računalniških simulacij. V študiji, ki sta jo objavila v mednarodni reviji International Review of Cell and Molecular Biology, sta omejila uporabo matematičnih formul, ki ovirajo branje, z željo, da bi tako čim bolj koristila biologom, fizikom in matematikom, ki se prvič približajo tovrstnim genetskim raziskavam.
AcegasAps: dela v Istrski ulici in na klancu Castagneto
Podjetje AcegasAps obvešča, da bo njegovo osebje v prihodnjih dneh čistilo pritočne odprtine za kanalizacijo v Istrski ulici in na klancu Castagneto. V Istrski ulici bo čiščenje potekalo 7. (med Trgom Pestalozzi in Ul. Maren-zi) in 9. januarja (med ulicama Marenzi in Trissino) med 7. uro in 14.30, na klancu Castagneto pa 10. januarja pri hišni številki 7 na stičišču z Ul. Fabio Severo prav tako med 7. uro in 14.30.
Tečaji Italijansko-ameriškega združenja
Italijansko-ameriško združenje sporoča, da se je začelo vpisovanje na zimske tečaje angleščine in italijanščine. Od 7. januarja bodo stekli intenzivni štiridnevni tečaji, od 13. januarja pa desettedenski tečaji s tedenskimi lekcijami. Za informacije sta na voljo spletna stran www.aia-fvg.blogspot.com in številka mobilnega telefona 349-8666667.
Jaslice na kvesturi
Na tržaški kvesturi je do ponedeljka odprta razstava jaslic, ki jo je pripravilo Tržaško združenje prijateljev jaslic. Urnik ogleda je med 9. in 19. uro vključno s prazniki.
Razstava o Malabotti
V Skladišču idej na Korzu Cavour se do 2. marca nadaljuje razstava, posvečena Manliu Malabotti. V ponedeljek si jo bo mogoče ogledati med 15. in 19. uro, drugače je razstava na ogled ob torkih in sredah med 10. in 13. uro, ob četrtkih med 10. in 17. uro, ob petkih, sobotah in nedeljah pa med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Vstop je prost.
OBČINA TRST - Decembrski podatki o inflaciji
Dražja zelenjava in prevozi, cenejša komunikacija in energija
V	decembru so se cene na drobno v tržaški občini zvišale za 0,3 odstotka v primerjavi z novembrom in za 0,4 odstotka v primerjavi z decembrom 2012. Začasne podatke o inflaciji je včeraj objavil tržaški občinski statistični urad.
V	samem decembru so se najbolj podražili živilski izdelki in brezalkoholne pijače (+1 odstotek v primerjavi z novembrom): zelenjava se je podražila za kar +8,5 odstotka, medtem ko se je cena sadja znižala za -0,4 odstotka. Podražile so se tudi vse oblike prevozov (+0,9 odstotka): najbolj letalski potniški prevozi (+9,2%), medtem ko je potniški železniški prevoz cenejši za -1,4 odstotka. Za skoraj dva odstotka (+1,9%) je bila v Trstu dražja tudi obutev.
Skupno so se najbolj pocenile storitve v gostinskem sektorju (-1,1 odstotka). V zadnjem letu so se živilski izdelki in brezalkoholne pijače podražili za 1,7 odstotka, medtem ko so bile podražitve v sektorju kulture in pro-stočasnih dejavnosti 1,1-odstotne. Alkoholne pijače in tobačni izdelki so bili po enem letu za odstotek dražji. V primerjavi z decembrom 2012 pa so bile veliko cenejše komunikacije (-9,8 odstotka), pa tudi voda, električna energija, plin in druga goriva (-1,4 odstotka).
Naj spomnimo, da so se 1. januarja podražile tudi krajevne avtobusne vozovnice, o novih tarifah podjetja Trieste Trasporti smo že pisali sredi decembra, več o njih pa lahko preberete tudi na 4. strani.
Domov se je vrnil prepozno
Karabinjerji z openske postaje so v četrtek zvečer aretirali 46-letnega Tržačana R. A., ki ga dolžijo pobega iz hišnega pripora. Moški se je prepozno vrnil iz službe, pred hišo pa so ga čakali prav ka-rabinjerji. Za italijanske zakone je pobeg iz hišnega pripora enakovreden pobegu iz zapora, priporni-kova vrnitev domov pa predstavlja olajševalno okoliščino (tako je med drugim odločilo kasacij-sko sodišče). Osnovna kazen je od 6 do 12 mesecev zapora.
Panda v skuter, voznik v bolnišnico
Megla in mokre ceste so včeraj botrovale raznim, večinoma manjšim prometnim nesrečam. Okrog 14. ure sta se na vogalu med ulicama Rossetti in Pieta zaletela avtomobil fiat panda in skuter yamaha xmax: avtomobilist menda ni opazil motornega kolesa, ki je peljalo po Ulici Rossetti navkreber. Voznika skuterja je odbilo na tla in znašel se je pod parkiranim furgonom fiat doblo. Sprva je kazalo, da je nesreča huda, naposled pa so sku-terista sprejeli na urgenco katinarske bolnišnice z zeleno oznako, s katero označujejo »neodložljive primere brez tveganja«.
6
Sobota, 4. januarja 2014
KULTURA
/
KAVARNA SAN MARCO - Odprli so jo 3. januarja 1914
Kavarna, ki je že 100 let tudi kulturno središče
Ko je 3. januarja 1914 Istran Marco Lovrinovich odprl kavarno San Marco, ni mogel vedeti, da bo sto let kasneje še vedno priljubljeno shajališče številnih Tržačanov, a tudi priljubljena turistična destinacija, ki s svojim nekoliko deka-dentnim, a šarmantnim videzom privablja obiskovalce od vsepovsod. Pa vendar, kavarna San Marco je danes vse to, povrh pa še pravo kulturno središče, v
Zunanjost in notranjost kavarne San Marco
foto damjan
katerem so se v zadnjih desetletjih zvrstili številni dogodki: predstavitve knjig, pesniška branja, koncerti, debate.
Kavarna je bila pred sto leti priljubljena zlasti med italijanskimi ire-dentisti, v njenih prostorih v takratni Corsii Stadion in današnji Ulici Battisti so med prvo svetovno vojno celo skrivali ponarejene potne liste, s katerimi so patrioti pobegnili v Italijo in se tako izo-
gnili habsburški vojski. Alexandros De-lithanassis, tržaški založnik grškega rodu, ki je upravljanje kavarne prevzel pred nekaj meseci in jo preuredil tudi v knjigarno, pa želi iz nje narediti pravo večkulturno središče, v katerem bi se vse kulture in manjšine počutile doma.
Včeraj dopoldne, na dan stotega rojstnega dne, je bilo v kavarni zelo živahno. Večina mizic je bila zasedenih,
NABREŽINA, TREBČE - Praznični nastopi DPZ Kraški slavček-Krasje
Dekliško petje srca ogreje
Nastopi na sejmih in v cerkvah v Trebčah in Nabrežini - Z januarjem obnovitev delovanja
■ ■■
O
ti, $
lil h
h
T
Utrinek s koncerta v Nabrežini
Glasbena voščila. Ta so nedvomno najbolj priljubljena oblika voščil, s katerim dekleta pevskih zborov Kraški slavček iz Na-brežine in Krasje iz Trebč vsako leto pospremita svoje najdražje v praznično občutje. Zbora, ki že drugo sezono uspešno sodelujeta pod vodstvom zborovodje Petre Grassi in ki od letos nastopata v številčnejši zasedbi, z veseljem soustvarita božični koncert in glasbeno obarvata tradicionalna božična sejma v domačih vaseh.
V znamenju tovrstnega sodelovanja so se pevke preteklega 13. decembra predstavile kar na dveh nastopih. V popoldanskih urah so zapele na sejmu v Nabrežini, kjer so se v teku tedna ob vsakodnevnem pestrem programu predstavili krajevni razstavljalci in obrtniki. Takoj za tem pa so bila dekleta že pripravljena v Trebčah, da odprejo tradicionalni božični sejem v organizaciji SPD Krasje. Koncer-
tu v trebenski cerkvi, kjer so zapeli še številni in navdušeni malčki iz vrst OPZ Kra-sje, je sledila družabnost pred tipično kraško Hiško u'd Ljenčkice.
In že je čakal pevke čez teden dni nov nastop, tokrat v nabrežinski cerkvi. Dekleta so božični koncert sooblikovala z gojenci Glasbene matice iz Trsta, s katero so v letošnji sezoni še poglobila stike. Številni in ugledni publiki so se dekleta predstavila s tehtnim in časovno raznolikim programom. Božični notranji mir in izhod iz vsakodnevne nestrpnosti in prenasičenosti so dekleta našla v linearnih potezah antične glasbe. Dekleta so se prestavila s priredbo mističnega starogrškega kanona komaj preminulega Johna Tavenerja, ki v predkrščanski luči opeva žensko kot roditeljico in začetnico življenja. Enoglasnemu gregorjanskemu koralu Ave Marija je sledila renesančna polifonija Jacobusa Gallusa, ki je kot protiutež
sebičnosti naše dobe pevkam zelo pri srcu. Časovna nit repertoarja ni mogla preko romantične Brahmsove uspavanke in božičnega speva O magnum mysterium Iva An-togninija, ki so ga pevke zapele ob spremljavi violončelistke Irene Ferro Casagrande in pianista Jana Grbca. Tako vse do sočasne zborovske kompozicije, v kateri je eden izmed najbolj odmevnih skladateljev Eric Whitacre. Dekleta so zapela njegovo Uspavanko tjulnjev, sledilo je še zadnje voščilo s priredbo Svete noči.
Dekleta DPZ Kraški slavček-Krasje so si po živahnem decembrskem dogajanju privoščile nekaj prostih dni, januarja bodo spet začele pridno vaditi, da čim boljše izpeljejo še drugo polovico sezone. Morda jih ob spominu na lanskoletno zlato iz češkega Olomouca zamika celo tekmovanje. Kdo ve, pustimo se presenetiti.
Samantha Gruden
Včeraj danes
[I] Lekarne
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
ob njih mlade in manj mlade stranke s prenosnimi računalniki, knjigami, svežimi časopisi. V steklenih vitrinah številne torte, slani prigrizki in druge dobrote. Za uradno praznovanje pa bo čas v prihodnjih tednih, ko bodo obletnico med drugim počastili tudi s predstavitvijo nove bogate monografije »Caffe San Marco - Un secolo di storia e cultura a Trieste«, ki jo je napisal Stelio Vinci. (pd)
Danes, SOBOTA, 4. januarja 2014
ANGELA
Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 9.27 in zatone ob 20.48.
Jutri, NEDELJA, 5. januarja 2014
SIMEON
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, veter 4 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno z dežjem, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C.
Do sobote, 4. januarja 2014 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ške-denjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Liberta 6 - 040 421125.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita.
AMBASCIATORI - 15.20 »Colpi di fortuna«; 17.00, 19.30, 22.00 »American Hustle - L'apparenza inganna«.
ARISTON - 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »Il paradiso degli orchi«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00 »Spaghetti story«; 21.30 »Aqui y alla - Qui e la'«.
FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Blue Jasmine«; 15.20 »Un fantastico via vai«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Philomena«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I sogni segreti di Walter Mitty«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Un boss in sa-lotto«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.45 »Gremo mi po svoje 2«; 21.30 »Hobit: Smaugova pušča«; 17.15, 20.10 »Hobit: Smaugova pušča 3D«; 13.50, 15.30 »Jelenček Niko 2«; 13.40 »Jurij in pogumni vitezi«; 13.45, 16.10, 18.00 »Ledeno kraljestvo«; 14.00, 16.00 »Oblačno z mesnimi kroglicami 2«; 14.45 »Oblačno z mesnimi kroglicami 2 3D«; 21.00 »Skrivnostno življenje Walterja Mittyja«; 18.45, 20.45, 22.50 »Sovražnik pred vrati«; 15.15 »Sprehod z dinozavri«; 13.30, 17.00 »Sprehod z dinozavri 3D«; 17.45, 20.15 »Ugrabljeni«; 16.45, 18.15, 20.00 »Volk iz Wall Street«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.20, 19.20, 21.45 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 20.20 »Indo-vina chi viene a Natale«; 15.15, 16.45 »Il castello magico«; Dvorana 2: 15.20, 17.00 »Piovono polpette 2«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »The Butler - Un maggiordomo in Casa Bianca«; 18.15, 20.00 »Moliere in bi-cicletta«; Dvorana 3: 15.30, 20.00 »Capitan Harlock«; 17.45, 22.10 »Capitan Harlock 3D«; Dvorana 4: 15.30, 19.30, 21.20 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; 18.50, 22.15 »Still life«.
SUPER - 18.00, 22.00 »La mafia uc-cide solo d' estate«; 15.30, 19.30, 21.20 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«.
THE SPACE CINEMA - 18.10, 21.20 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; 17.40 »Un fantastico via vai«; 15.20, 15.30, 17.35, 19.50 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 17.45, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«; 20.05, 22.15 »Colpi di fortuna«; 20.00, 22.10 »Indovina chi viene a Natale«; 16.10 »Piovono polpette 2«; 15.10, 17.30 »Capitan Harlock«; 19.50, 22.10 »Capitan Harlock 3D«; 16.15, 19.00, 21.45 »American Hustle - L'apparenza in-ganna«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.10 »Un boss in salotto«; 15.40 »Il ca-stello magico«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Un boss in salotto«; Dvorana 2: 14.40, 19.15, 22.00 »American Hustle - L'appa-renza inganna«; 17.15 »Philomena«; Dvorana 3: 14.45, 16.50, 19.30, 21.45 »Capitan Harlock 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«; 15.45 »Il castello magico«; Dvorana 5: 17.15, 19.50, 22.15 »The Butler - Un maggiordo-mo alla Casa Bianca«; 15.10 »Frozen - Il regno di ghiaccio«.

sledi nam na
fewfcberju
/
ŠPORT
Sobota, 4. januarja 2014 
7 J
Hip hip hurra!!! Bisnona ELVIRA danes rojstni dan ima! Vse najboljše ti želi mala Maja.
Naj sonce sreče tebi sije, dokler ti življenje bije, posebno še ta dan, ko praznuješ tvoj 80. rojstni dan. Vse najboljše draga sestra ELVIRA ti želi Bruno z družino.
Draga ELVIRA! Mnogo sreče in veselja si v življenju pristala, 80 let boš danes praznovala. Bog ti daj še 20 let živet, da boš učakala še srečnih 100 let. Miranda z družino.
Danes na Proseku ELVIRA RUPEL svoj 80. rojstni dan praznuje! Veliko zdravja, veselja, sreče in, da bi se ti uresničile vse skrite želje ti želijo Sonja s Pavlom, Sergio z Viviano in Drago.
Nona ELVIRA danes okrogla leta slavi! Ob tej priliki ji voščimo vse najboljše. Veliko veselja, zdravja in še mnoga leta ti želijo Irina z Denisom in Sara s Kevinom.
Vse najboljše ELVIRA! Manuela z družino.
To voščilo naj na Prosek poleti, kjer draga ELVIRA RUPEL rojstni dan slavi. Zdravja, sreče in še mnogo takih dni, Vam Sonja iz Praprota želi.
CLAUDIO! Odloži orodje, umiri tvoje natančne in delavne roke, nasmehni se in skupaj z nami nazdravi na tvoja okrogla leta. Alenka, Katrin, Daniel, Petra in Tomaž.
Dragi CLAUDIO, ob važnem okroglem rojstnem dnevu ti iskreno čestitajo Jordan, Vesna in David.
Dragi CLAUDIO, arriba abajo al centro y adentro! 60 objemov od vseh nas, ki te imamo radi.
Danes praznuje v Samatorci naša draga mama, nona in pranona MARICA rojstni dan. Še mnogo lepih in zdravih let ji voščita hčerki Silvana in Jadrana z družinama.
Dragi teti MARICI za svoj rojstni dan, še na mnoga leta ji želi Bo-ška z družino.
15 Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586.
OSMICO je v Mavhinjah 58/a odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049.
V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. Toplo vabljeni.
ŠEMEC je odprl osmico v Prečniku. Tel. št.: 040-200613.
S Poslovni oglasi
stanovanj, kopalnic, beljenje, ki-tanje sten, vodovod, elektrika, talne obloge, zidarska dela.
Delamo na Primorskem in širši okolici.
www.komplet-plus.si 00386 31 381 016
H Mali oglasi
RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, nujno išče zaposlitev. Tel. št.: 3293831585.
PODARIM potrebnim osebam pohištvo
(spalnico in dnevno sobo) v Tržiču. Tel: 333-1218106. Za odvoz morate poskrbeti sami.
PODARIM tri psičke mešane pasme. Tel. št.: 392-3027258.
POSOJAM NA DOM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250.
PRODAJAM avto Opel Astra GTC sive barve v odličnem stanju, letnik 2005 za 2.500 evrov. Tel. št.: 040814242 (od 19. do 20. ure).
PRODAM peč za centralno kurjavo, na drva ali na plinsko olje, 39.000 kalorij. Tel.: 040-229250.
PRODAM vinograd in oljčni nasad v Bregu, na sončni legi, 1.600 m. Tel.: 348-2341176 ali 349-2427799.
PUNCA STARA 26 LET, rekreacijsko -športno usmerjena, išče delo za varstvo vašega malčka, na vašem domu, v dopoldanskem in popoldanskem času, po potrebi tudi ob večernih urah. Tel.: 340-5972306.
9 Šolske vesti
DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta danes, 4. januarja.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti danes, 4. januarja.
RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta danes, 4. januarja.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA
sporoča koledar informativnih sestankov za vpis na osnovno šolo: Prežihov Voranc v Dolini 13. januarja ob 16.15; Albin Bubnič v Miljah 13. januarja ob 16.30; Fran Venturini v Boljuncu 20. januarja ob 16.15; Mara Samsa - Ivan Trin-ko-Zamejski pri Domju 22. januarja ob 17.00; dan odprtih vrat pri Domju 13. februarja od 11. do 12. ure.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL
pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. razred osnovne šole v ponedeljek, 13. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu, Ul. Caravaggio 4. Predstavitev vzgoj-no-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na osnovni šoli O. Zupančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v sredo, 15. januarja, ob 17. uri; na osnovni šoli F. Milčinskega na Katinari (Ul. Marchesetti 16) v sredo, 22. januarja, ob 17. uri; na osnovni šoli F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 20. januarja, ob 17. uri.
DZZ J. STEFANA prireja v torek, 14. januarja, od 18. do 20. ure »Dan odprtih vrat«. Nudili vam bomo informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole ter predstavili delovanje kemijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v 1. razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari v sredo, 15. januarja, ob 16. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4 in v petek, 17. januarja, ob 16. uri v šolskih prostorih na Katinari, Reška cesta 511.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL
pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 20. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; dan odprtih vrat 24. januarja v vrtcu v Lonjerju (Lo-njerska cesta 240) in 27. januarja v vrtcu v Barkovljah (Ul. Vallicula 11). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki od 10. do 11. ure ali od 14. do 15. ure.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA
sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec: Ke-kec - Boljunec in Miškolin - Boršt v Boljuncu 21. januarja ob 16.00; Pika Nogavička v Dolini 23. januarja ob 16.00; Palčica v Ricmanjih 27. ja-
nuarja ob 16.00; Mavrica v Miljah 3. februarja ob 16.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA
sporoča, da bo informativni sestanek za vpis na srednjo šolo 23. januarja ob 17. uri na šoli Gregorčič v Dolini.
□ Obvestila
7. ORIENTACIJSKI TEK »Brez Meja«: v nedeljo, 5. januarja, v športnem centru na Padričah. Vabljeni tekmovalci, začetniki in skupine vseh starosti. Info: www.origaja.it, po-sta@origaja.it.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi člane društva v nedeljo, 5. januarja, ob 18. uri v Ul. Ca-nova 15 - Trst, na praznovanje novega leta in 1. obletnice društva. Prosimo za predhodne prijave na cen-ter.harmonija@gmail.com.
ŽUPNIJA PROSEK vabi v ponedeljek,
6.	januarja, ob 10.30 na slovesno so-maševanje - Gospodovo razglašenje ali sv. Trije Kralji. Vodil bo upokojeni nadškof Alojz Uran.
KMEČKA ZVEZA in Patronat INAC obveščata, da bodo njihovi uradi zaprti do 6. januarja. Odprti bodo od
7.	januarja v novih prostorih, Ul. Ghega 2 - 1. nadstropje.
KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do 6. januarja.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo Urad za odnose z javnostmi zaprt do vključno 6. januarja.
SRENJA BOLJUNEC vabi svoje člane na »Novoletno družabnost«, ki bo v ponedeljek, 6. januarja, ob 16. uri v prostorih Stare Lekarne - Boljunec 74. Vljudno vabljeni!
V LJUDSKEM DOMU v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, bo v ponedeljek, 6. januarja, od 18. ure potekala »tombola« solidarnosti za: Emergency, Ne bombe, temveč bomboni, Salaam otroci oljke.
ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ, v sodelovanju s SKD Vesna, vabi na tradicionalno »Koledovanje« v ponedeljek, 6. januarja, s pričetkom ob 11.30 pred cerkvico sv. Roka v Križu in zaključkom ob 18.00 v baru pri Bojani. Ob glasbeni spremljavi bomo šli od hiše do hiše in skupaj nazdravili na srečno novo leto!
ZSKD obvešča, da bo tržaški urad med božičnimi prazniki zaprt do vključno 6. januarja.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in SKD Tabor - Opčine obveščata, da bosta zaprta do torka, 7. januarja.
PILATES: vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 obveščata, da Pilatesa med prazniki ne bo. Prva vadba v novem letu bo v torek, 7. januarja, v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini, z običajnim urnikom.
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča, da bo prvo srečanje za izdelavo oblek v torek, 7. januarja, od 20. ure.
JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo po božičnih in novoletnih praznikih, naslednja vadba
joge v sredo, 8. januarja, po običajnem urniku.
UPRAVNI ODBOR sklicuje redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice, ki bo v četrtek, 9. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju v prostorih Feiglove knjižnice v Gorici.
AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s priče tkom v soboto, 11. januarja, ki se bodo odvijali v deželi. Informacije na tel.: 347-0473606.
AŠD SK BRDINA prireja tečaje alpskega smučanja v Forni di Sopra od 12. januarja dalje. Vpisovanja na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 -Opčine, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Informacije: 340-5814566 (Valentina). Avtobusni prevoz: 3355476663 (Vanja).
AŠD SK BRDINA vabi člane, da se udeležijo tekme »Pokal nova« veljavne za 9. PSP, ki bo v nedeljo, 12. januarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje do petka, 10. januarja, na tel. št.: 3420730513 (Sabina).
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo prva vaja v novem letu v torek, 14. januarja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da zapade termin za prijavo letošnje proizvodnje vina v sredo, 15. januarja.
PROSEŠKA IN KONTOVELSKA DRUŠTVA, pod pokroviteljstvom domače sekcije VZPI ANPI Anton Ukmar - Miro, prirejajo pohod od Proseka do Štorij za počastitev spomina partizana Marjana Štoke. Zbirališče in vpisnine v nedeljo, 19. januarja, ob 8.00 pred spomenikom padlim v NOB na Proseku. Štart bo ob 8.30. Info: 040-229404 (Miloš po 20. uri). Ob 15.30 pa je predvideno polaganje vencev na spomenikih v Štorjah, nakar bo sledila proslava v prostorih tamkajšnjega kulturnega doma, kjer bo prisotne nagovoril partizan in pesnik Ciril Zlobec.
SO SPDT prireja ob nedeljah: 19. januarja, 2. in 16. februarja, avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Avtobus se bo ustavil v termah Warmbad, v Villachu in v Gerlitzenu. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na laurave-nier@tiscali.it.
TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijaniš-ču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju.
0 Prireditve
OBČINA DEVIN NABREŽINA, vabi na novoletni koncert dua harf Martine Carecci in Paole Gregoric, ki bo danes, 4. januarja, ob 19.30 v cerkvi v Naselju sv. Mavra v Sesljanu. Koncert prireja Občina Devin Nabreži-na v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta in s finančno podporo Pokrajine Trst. Toplo vabljeni!
S PESMIJO VAM ŽELIMO: koncert v sklopu revije Nativitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga, ZSKD in USCI bo v nedeljo, 5. januarja, ob 15. uri v miljski Stolnici. Nastopa Zbor Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin).
ŽUPNIJA SV. ROKA v Nabrežini prireja tradicionalni božični koncert v ponedeljek, 6. januarja, ob 17. uri v cerkvi Sv. Roka. Nastopala bosta MoPZ Fantje izpod Grmade in MeCPZ Devin. Toplo vabljeni.
PRU'OKA Z'AN SOUD: po velikem povpraševanju bo ponovitev igre v domačem narečju, v režiji Adrijana Rustje, v ponedeljek, 6. januarja, ob
18.30 v občinskem gledališču v Bo-ljuncu, v organizaciji Občine Dolina in SKD France Prešeren - Boljunec.
TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC iz vsega sveta bo na ogled v Zupnijski dvorani v Nabrežini do 6. januarja. Urnik: sobota in prazniki, od 16. do 20. ure. Na ogled so tudi jaslice v cerkvi, ki so vsako leto drugačne!
IZVOR SLOVENCEV IN DRUGIH EVROPEJCEV: Kosovelova knjižnica Sežana vabi, v sklopu predavanj o izvoru Slovencev, na prvo predavanje, ki bo v torek, 7. januarja, ob 18. uri. Gost večera bo dr. Anton Perdih, ki bo spregovoril o izvoru Slovencev in drugih Evropejcev ter predstavil svojo knjigo z istim naslovom. Prost vstop.
BOŽIČNI SIJAJ: koncert v sklopu revije Nativitas v sodelovanju z ZSKD in USCI bo v sredo, 8. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katina-ri. Nastopata pevski zbor Tončka Čok - Lonjer / Katinara (dir. Manuel Purger) in Katizbor (dir. Carlo Tom-masi).
SEKCIJA VZPI ANPI Prosek - Konto-vel Anton Ukmar - Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v četrtek, 9. januarja, ob 18.30 v KD na Proseku svečanost v spomin na mladega proseškega partizana Marjana Stoka, usmrčenega prav na 9. januar izpred 70-i leti v Štorjah pri Sežani. Kulturni program bodo oblikovali proseški vrtec, ki se poimenuje po njemu, učenci proseške osnovne šole Avgusta Černigoja, srednješolski dijaki Frana Levstika, mladinski odsek godbe Prosek ter ŠDD Jaka Stoka. Slavnostna govornica bo predsednica pokrajinskega VZPI Stanka Hrovatin. Prisrčno vabljeni!
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu, prireja koncert »Pozdrav Novemu Letu« v Ljudskem Domu v Križu v petek, 10. januarja, ob 20.30. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 12. januarja, na »Božični koncert«, ki bo v rojanski cerkvi ob 17. uri. Nastopila bosta ZePZ Stu ledi in MePZ Fran Ventu-rini od Domja, ki ga vodi Cinzia San-cin. Božično misel bo podal msgr. Franc Vončina.
SKD TABOR, OPČINE - Openska glasbena srečanja: »Novoletni koncert« v nedeljo, 12. januarja, ob 18. uri Trobilni ansambel glasbene šole Koper, dirigent Boris Benčič. Vabljeni!
SKUPAJ NA OPČINAH... V nedeljo, 12. januarja, ob 18.00 v Taboru Novoletni Koncert: Trobilni Ansambel Glasbene šole Koper - dirigent Boris Benčič.
20. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD bo 2. februarja, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah in 16. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni.
Prispevki
V	spomin na Vero Hrast vd. Ferluga darujejo Franko, Slavica in Boris 50,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na prijateljico Elide daruje Rosana Cibic 20,00 evrov za FC Pri-morje.
V	spomin na Nadjo Rapotec daruje gospa Antonietta 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru.
Ob 3. obletnici smrti dragega Zdravka daruje Cvetka z družino 50,00 evrov za Združenje za rakasta obolenja AIRC.
Cerkveni pevski zbor Sv. Trojice na Katinari, verska skupnost, župnik pater Rafko Ropret
se klanjajo spominu dolgoletne pevke
MARIJE LAH vd. PINČIN in izražajo svojcem iskreno sožalje
8
Sobota, 4. januarja 2014
KULTURA
/
FILMSKI FESTIVAL - Od 17. do 22. januarja v dvorani Tripcovich in gledališču Miela
Na tržaškem festivalu tudi Razredni sovražnik
Na 25. tržaškem filmskem festivalu, ki bo v mestu potekal v drugi polovici januarja, bodo predvajali tudi celovečerni prvenec Roka Bička Razredni sovražnik. Film je bil avgusta lani premierno predstavljen na beneški Mostri, kjer je prejel nagrado Združenja evropskih in sredozemskih kritikov, uspešno pot pa nadaljeval na številnih evropskih festivalih, na primer v francoskem Les Arcsu, v Atenah, Reggiu Calabrii, kjer je posegel po številnih nagradah in pravo zmagoslavje doživel na 16. festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je prejel kar osem nagrad. V teh dneh ga bodo prikazali tudi na festivalu v ameriškem Palm Springsu, v elitnem programu, namenjenem no-miniranim filmom za tujejezičnega oskarja. Razredni sovražnik pa se, kot znano, žal ni uvrstil v ožji izbor devetih filmov, ki se bodo potegovali za naj-prestižnejšo filmsko nagrado.
Film o zaostrenih odnosih med dijaki in novim učiteljem nemščine, o sošolki, ki naredi samomor, o skrb vzbujajočih mehanizmih, ki se sprožijo v zaprtem okolju, kakršno predstavlja šolska skupnost, si je v Sloveniji že ogledalo preko 35.000 ljudi, v drugi polovici januarja pa si ga bo končno lahko ogledalo tudi tržaško občinstvo. Spored 25. Trieste film festivala, ki bo v dvorani Tripcovich in gledališču Miela potekal med 17. in 22. januarjem, sicer ni še znan, izvedelo pa se je, da bo na njem tudi posebna projekcija Razrednega sovražnika. Film bodo predstavili zunaj konkurence, tržaška projekcija pa bo obeležila začetek redne distribucije filma v italijanskih ki-nodvoranah. Italijanski distributer je Tucker film iz Vidma, ki je poskrbel tudi za distribucijo italijansko-slovenske
koprodukcije Zoran, moj nečak idiot režiserja Mattea Oleotta.
Spored 25. tržaškega filmskega festivala bodo javnosti predstavili 11. januarja. Annamaria Percavassi in Fabrizio Grosoli, umetniška vodja festivala, sta tudi letos pripravila bogat pregled srednje in vzhodnoevropske filmske produkcije. Festival bo 17. januarja uvedla italijanska premiera najnovejšega filma Denisa Tanovica (Epizoda iz življenja nabiralca jekla), oskarjevega nagrajenca za film Nikogaršnja zemlja, pri katerem je sodeloval tudi tržaški režiser Martin Turk. Zaprtje festivala pa so zaupali filmu Walesa, človek upanja, ki ga je priznani poljski režiser Andrzej Wajda posvetil življenju Nobelovega nagrajenca Lecha Walese. (pd)
Rok Biček in ekipa filma Razredni sovražnik na lanskem nagrajevanju v Portorožu, zgoraj nov logotip 25. tržaškega filmskega festivala in plakat filma Walesa, človek upanja
Bazovica: nova razstava v naravoslovnem centru
Jutri bo v Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici, ki bo odprt od 9. do 17. ure, odprtje nove razstave, ki bo obiskovalca poneslo skoraj sto milijonov let nazaj v obdobje Zgornje krede. Ob 10. uri bo namreč predstavitev razstave o pa-leontološkem najdišču v Ribiškem naselju. Prikazuje ne le najslavnejše odkritje sicer celotnega fosila dinozavra, ki ga poznamo z vzdevkom Antonio (znanstveno ime je Tet-hyshadros insularis), marveč tudi druga odkritja na istem najdišču. Potekala bosta tudi razlaga in oris prisotnosti dinozavrov v naših krajih. Obiskovalec si bo lahko ogledal med drugim posnetek, ki prikazuje izkop dinozavra Antonia in pre-paracijo fosila. Zadruga Gemina, ki upravlja paleontološko najdišče in je pripravila to razstavo, si prizadeva osvežiti spomin na pomembno najdbo največjega in najbolj popolno ohranjenega dinozavra na italijanskem ozemlju. Po drugi strani pa najdišče predstavlja eno izmed najpomembnejših podobnih področij v Italiji kot tudi na mednarodni ravni, saj skriva še veliko edinstvenih tako živalskih kot rastlinskih ostankov, ki čakajo na izkop. Za otroke bodo priredili tudi zanimivo dejavnost »Lov na fosil«.
Ob razstavi bo osebje gozdne uprave poskrbelo za voden obisk centra ob 11., 12., 15. in 16. uri, pri čemer bo možen tudi voden obisk v slovenščini. Razstava o paleontolo-škem najdišču bo nato na ogled dva meseca (urnik: ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih med 9. in 13. uro, ob torkih pa med 14. in 18. uro). Kot običajno je vstop v center prost.
Novoletni koncert v Sesljanu
Drevi bo ob 19.30 uri v cerkvi v Naselju sv. Mavra v Sesljanu nastopil duo harf Martine Carecci in Paole Gregoric. Koncert prireja Občina Devin Nabrežina v sklopu pobud »Božič z nami 2013 « v sodelovanju z Glasbeno Matico iz Trsta in s finančno podporo Pokrajine Trst.
DOMJO - 30. novembra lani v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro
Prvo tržaško zasedanje ZLTSS Priznanje TFS Stu ledi ob 40-letnici
CERKEV - Pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu
Srečanja za družine z nadškofom Uranom
Preteklega 30. novembra sta v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju sta zasedala upravni odbor in strokovni svet Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenija (ZLTSS oziroma CIOFF - Slovenija). Organizacija ima ima sicer svoj sedež v Kranju, kjer so v glavnem seje, občasno pa, še posebno ob posebnih priložnostih, pa te seje potekajo tudi v drugih krajih, na sedežih posameznih članic zveze, se pravi na sedežih raznih folklor-
nih skupin, posejanih po celi Sloveniji.
Tako je lanskega 30. novembra seja kot že rečeno bila v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju, v prostorih, kjer, zahvaljujoč se prijaznosti in razpoložljivosti krajevnega Kulturnega društva Fran Venturini, ima že mnogo let svoje tedenske vaje Tržaška folklorna skupina Stu ledi, ki je že dolga leta članica ZLTSS.
Upravni odbor in strokovni svet zveze sta tako imela svojo prvo sejo v za-
Predstavniki ZLTSS in TFS Stu ledi so se ponosno slikali s priznanjem
mejstvu prav z namenom, da bi na poseben način obeležila 40-letnico TFS Stu ledi ter zamejski skupini ob tej priliki podelila posebno priznanje za 40-letno ohranjanje slovenske folklorne kulturne dediščine v italijanskem zamejstvu.
Skupina Stu ledi je prisotne pozdravila s krajšim prikazom tržaških svatbenih plesov, nakar je priznanje podelila predsednica ZLTSS Magdalena Tovornik.
M.S.
Pri šolskih sestrah pri Sv. Ivanu ponovno potekajo srečanja za zakonce in družine, ki jih prireja openska dekanija, vodi pa jih upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Prvo srečanje je bilo pred slabim mesecem dni, preteklega 8. decembra, naslednje pa bo prav kmalu, se pravi prihodnjo nedeljo, 12. januarja. Po enoletnem zatišju se je torej obnovila pobuda, ki je v preteklih letih naletela na precejšnje zanimanje, ko so v svetoivanski dom šolskih sester zahajali številni zakonci, ki so sledili tematskim srečanjem različnih predavateljev, dalj časa pa je mednje zahajal tudi duhovnik Marko Čižman iz Ljubljane, pred časom pa je prav nadškof Uran vodil dobro obiskano družinsko romanje v Oglej in na Barbano.
Na praznik Brezmadežne je torej steklo prvo iz niza srečanj, ki bodo potekala vsako drugo nedeljo v mesecu, msgr. Uran pa se je pri svojih izvajanjih zaustavil zlasti pri težavah, ki se v današnjem času porajajo na področju posredovanja vere mlajšim generacijam: nekoč je to potekalo dejansko naravno preko socializacije znotraj družin, ki so bile praviloma razširjene, tempo vsakdanjega življenja pa ni bil tako hiter kot danes in so družine preživele skupaj
foto damjan
veliko več časa. Danes je to drugače, otroci so veliko bolj razvajeni, opaža se velik razkorak med generacijami, premalo je pogovora in komunikacije. Družinski člani so skupaj praviloma le ob nedeljah, zato bi morali vsaj ta dan preživeti čim bolj kakovostno in se pogovarjati, predvsem pa bi morali starši oz. družinski člani verske vrednote, ki so jih zastonj prejeli, ravno tako zastonj posredovati naprej čim širšemu krogu ljudi.
Omeniti velja, da so zakonci na srečanje prišli s svojimi otroki, ki so, medtem ko so se odrasli udeležili srečanja z nadškofom, imeli svoj program v družbi animatorjev, na koncu pa so se vsi skupaj zbrali pri maši v kapeli šolskih sester. Zakonci oz. družine pa se bodo kot že rečeno prihodnjič z nadškofom Uranom srečali že 12. januarja.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 4. januarja 2014
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Razglašena vladna koalicija
Darja Kocbek
Slabo leto dni stara levosredinska vlada Alenke Bratušek se bo v prvih mesecih leta 2014, torej ob obletnici, ko je morala oditi njena desnosredinska predhodnica, in v času, ko so obeti za gospodarstvo vse prej kot spodbudni, ukvarjala sama s seboj - predvsem s sestavljanjem nove koalicijske pogodbe in z iskanjem novih ministrov. Koalicijske stranke nameravajo vsebino nove koalicijske pogodbe, ki naj bi veljala do konca mandata sedanje vlade, v januarju usklajevati, februarja pa sprejeti. Ali bo ta rokovnik obveljal, bo v veliki meri odvisno tudi od tega, koliko novih ministrov bodo koalicijske stranke morale poiskati in ali se bodo odločile za rekonstrukcijo vlade oziroma menjavo resorjev.
V novo leto je vlada stopila z dvema začasnima ministroma. Delo ministra za gospodarstvo in tehnologije po odstopu Stanka Stepišnika (iz kvote največje vladne stranke Pozitivne Slovenije), zdaj začasno opravlja minister za finance Uroš Ču-fer. Delo ministra za zdravje po odstopu Tomaža Gantarja (iz kvote upokojenske stranke Desus) začasno opravlja minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Ministru za infrastrukturo in okolje Samu Omrze-lu (iz kvote Državljanske liste) grozi, da bo moral oditi iz vlade zaradi poslov svojega zasebnega podjetja z državno avtocestno družbo Dars, saj se je šele po razkritju medijev odločil, da te pogodbe ne bo obnovil. Dars sodi pod pristojnost Omrzelove-ga ministrstva.
Pri ministru za obrambo Romanu Ja-kiču (iz kvote Pozitivne Slovenije) pa so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) decembra opravili hišno preiskavo. Iskali so dokaze kaznivih dejanj pri sklenitvi pogodb glede najema parkirnih prostorov v športnem parku Stožice v Lju-
bljani v času, ko je bil Jakič direktor javnega Zavoda Tivoli, ki je bil eden od pogodbenih partnerjev.
V vladnih strankah imajo precej različna stališča tako glede poudarkov v novi koalicijski pogodbi kot glede rekonstrukcije vlade, pa tudi, ali bi morala Omrzel in Jakič oditi.
Največja koalicijska partnerica Pozitivna Slovenija je osnutek nove koalicijske pogodbe posredovala predsednikom koalicijskih strank zadnji dan leta 2013, javnosti pa bodo njegovo vsebino uradno predstavili 14. januarja. Stranke lahko svoja stališča posredujejo do 15. januarja.
Vodja poslancev Pozitivne Slovenije Jani Moderndorfer je dejal, da v tej stranki želijo razčistiti (ne)upravičenost projekta gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ki je trenutno z 1,44 milijarde evrov največji in do zdaj najdražji energetski projekt v Sloveniji, in se odločiti o morebitni uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka. Spodbuditi hočejo razvoj novih ekonomskih modelov, kot sta podjetniško zadružništvo in socialno podjetništvo in doseči prenovitev zdravstvenega sistema. Priložnost za spremembo stanovanjskega trga v PS vidijo v neizkoriščenih stanovanjskih enotah, ki bodo s slabimi terjatvami prenesene na slabo banko. Zavzemajo se za uvedbo stanovanjskih zadrug.
Podpredsednik druge največje koalicijske stranke socialdemokratov Dejan Ži-dan pravi, da je njegova stranka zelo resno pripravila svoje predloge, na nek način pa kot vzgled izpostavlja koalicijsko pogodbo v Nemčiji. Predsednik stranke Igor Luk-šič meni, da si je treba za usklajevanja o prioritetah aktualne vlade vzeti čas, nove mi-
nistre za gospodarstvo in zdravstvo pa je treba imenovati čim prej.
Predsednik tretje največje koalicijske stranke Državljanska lista Gregor Virant uskladitev nove koalicijske pogodbe pričakuje do konca februarja. Pri pogajanjih pa namerava njegova stranka vztrajati, da ne bo zvišanja ali novih prispevkov in davkov, pričakuje ukrepe za boljši položaj mladih in nadaljevanje boja proti korupciji. Rekonstrukcije vlade Virant ne pričakuje, saj »ro-šad v vladi ne potrebujemo«. Samu Omr-zelu kot predsednik stranke zaupa, do takrat, ko »se drži principa«, da njegova podjetja ne bodo poslovala s podjetji v državni lasti.
Predsednik najmanjše vladne stranke upokojenskega Desusa Karl Erjavec z osnutkom koalicijske pogodbe za zdaj ni zadovoljen. Glede pokojnin osnutek predvideva, da se vlada ne bi dotaknila tistih pokojnin, ki imajo podlago v plačanih prispevkih, Desus pa meni, da se nobenih pokojnin ne gre dotakniti, saj so tiste, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, najnižje, recimo invalidnine.
Bolj kot obljube in prerekanja o koalicijski pogodbi in o ministrskih stolčkih vse bolj zaskrbljene državljane zanima, kako bo vlada zagotovila, da bodo podjetja v letu 2014 spet lahko začela delovna mesta odpirati, namesto, da bi jih zapirala. Zgolj s prodajo državnega premoženja tega ne bo mogla zagotoviti, kakor je pokazal primer Heliosa, ki je eno od 15 podjetij na seznamu za privatizacijo državnega premoženja in je bil prvi prodan. V Heliosu je novi lastnik decembra že odpustil 60 zaposlenih, še več jih bo januarja. Konzorcij prodajalcev Heliosa je oktobra lani 73,12 odstotka delnic domžalskega proizvajalca barv in lakov prodal avstrijskemu holdin-gu Ring International.
TA TEDEN
Edinost objavlja novoletni pozdrav svojim bralcem. »Zaključek tega leta, toli usodnega po velikem razburjenju vsled zgo-dovinsko-znamenitih dogodkov in pa tudi splošni hudi gospodarski krizi, nastali vsled teh dogodkov, je za avstrijsko časopisje še posebej žalosten vsled tarifnega gibanja tiskarjev. Listi morejo izhajati ali le v skrčeni obliki, in to le po požrtvovalnosti oseb, ki ne pripadajo tiskarskemu poklicu, ali pa so morali sploh prenehati z izhajanjem. Med te spada tudi naš list. Vendar smo se potrudili, da dobe naročniki za novo leto svoje staro glasilo v roke, četudi v nedostatni obliki: toliko glede obsega, kolikor tudi vsebine, ki jo sicer običujejo dajati listi čitateljem ob tej pomembni priliki - ob zaključku enoletnega razdobja. Čitatelje prosimo prav lepo, naj uvažujejo mučni položaj, v katerem se nahajamo, in naj se zadovolje s tem skromnim pozdravom za novo leto.
Ker pa nam tožbe in prošnje, ustmene in pismene, in od vseh strani, posebno pa od strani raznih naših organizacij, pričajo, kako živo pogreša naša javnost svojega glasila, pa hočemo
PRED 100 LETI
storiti vse možno, da bodo tržaški Slovenci še pred rešitvijo te krize imeli zopet svoje gasilo. O načinu in obliki lista pa ne moremo danes še nič točnega povedati. Zgodi pa se čimprej. Ker pa bo prostor bržkone omejen, prosimo posebno narodna društva in institucije, naj se v svojih zahtevah do lista omejujejo le na absolutno potrebno, posebno pa naj opuščajo objave sej, vaj in podobnih stvari.
Javnost naj nam veruje, da je silno mučno za nas, da jo moramo tako vezati. Ali - vezani smo tudi mi. Trpeti moramo mi - financijalno, moralno - zato prosimo občinstvo, naj potrpi tudi ono, a vse nas združuje gotovo želja, da bi bilo čim prej konec tega mučnega položaja, da se reši kriza in vzpostavi kontakt med javnostjo in glasilom našega političnega vodstva, ki je neizogibno potreben za vse naše narodno snovanje.
S to našo skupno živo željo voščimo čitateljem, vsemu slovenskemu narodu srečneje novo leto, nego je bilo to ravnokar zaključeno!«
TA TEDEN
Primorski dnevnik je takole opisal prihod novega leta: »Pišemo leto 1964. Ob veselih zvokih, med petjem in vriskanjem v raznih lokalih, ali v krogu prijateljev in svojcev na domu, smo se poslovili od starega leta in pričakali novo s prisrčnimi voščili in željami. Vsako leto si želimo, da bi bilo novo boljše kot je bilo staro, in s tem upanjem stopamo tudi v to leto.
Tržačani so po svoji stari navadi za Silvestrovo napolnili lokale v mestu in na podeželju, mnogi pa so šli v Istro, na Reko, v Furlanijo in v hribe. Popoldne je bil po mestu pravi živžav in trgovine so bile polne kupcev iz mesta in iz krajev onstran meje. Proti večeru je bilo videti vedno več avtomobilov, ki so šli iz mesta v razne kraje, natrpani so bili vsi avtobusi, ki vozijo iz mesta v bližnje in oddaljene kraje. Prav tako je bilo te dni vse polno potnikov, ki so se odpeljali iz mesta z vlaki. Imeli smo pravo srečo, da je megla prav na zadnji dan leta izginila in da je bilo
PRED 50 LETI
lepo vreme, sicer bi bili marsikomu prekrižani računi in bi prišlo do prometnih nesreč.
Medtem ko so po lokalih opolnoči ugasnile luči in je iz steklenic kipel šampanjec, so po navadi, ki je pred leti prišla z juga, frčale skozi okna na ceste prazne steklenice, raztrgane copate in razbiti krožniki, vendar ni bilo tako hudo kot prejšnja leta. Verjetno je marsikdo uvidel, da ta navada ni priljubljena v našem mestu in da ni znak olike.
Omeniti moramo silvestrovanja, ki so jih priredila razna prosvetna društva v mestu in na podeželju in ki so privabila lepo število gostov. Tako je bilo vse polno gostov na primer na silvestrovanju v dvorani stadiona »1. maj«, ki ga je priredilo društvo Škamperle. Tu je bilo največ mladine in je bilo zelo veselo ter živahno razpoloženje. Pozno, nekateri celo pri belem dnevu, so se ljudje vračali domov tudi s silvestrovanj pri prijateljih in v lokalih.«
SKLAD MITJA ČUK SVETUJE
Opomini za tuje otroke
V kavarno navadno greš, da v miru popiješ kavo, se v prijetnem okolju še pogovoriš z znanci in prijatelji, pa te včasih lahko zmotijo in presenetijo preglasni, preživahni, skratka mir moteči otroci. Mogoče je kdo že sedel mirno v avtobusu, v restavraciji ali v sladoledarni in si privoščili premor, pa ga so ga pri tem zmotili preglasni otroci, ki so se preganjali na vse strani, njihovi starši pa jih sploh niso skušali pomiriti.
Človek je navadno strpen tudi do takih krikov, ki jih nihče ne miri, in do neomejene živahne dejavnosti otrok, ko gre za kraje, ki so posebej namenjeni družinam. V kavarnah, restavracijah ali, denimo, na dolgem potovanju z vlakom, pa strpnost kmalu popusti. Ni sebično, če si človek zaželi v restavraciji ali v vlaku imeti svoj mir in svoje udobje. Ko pa so tam otroci, ki ne nehajo razgrajati, se vprašaš, ali lahko človek opomni njihove starše. Včasih je nekdo ocenjen za nestrpnega že če si želi na javnem mestu nekaj svojega miru.
Na spletu odkrijemo veliko raznolikih odgovorov na to vprašanje: nekateri tistega, ki se pritožuje, prepričano pošiljajo v gozd, kjer ni otrok in kjer bo imel svoj mir. Druga razmišljanja so bolj tehtna.
Neka mama je npr. napisala, da so se njeni otroci le poredkoma v restavraciji obnašali moteče do drugih gostov. Če pa so se hoteli igrati med mizami in so postali vse glasnejši, jih je navadno poklicala k sebi in ukazala, naj sedijo pri mizi ali pa se gredo igrat na prosto, kjer je to bilo mogoče. Večinoma pa so prinesli s seboj torbico z igračkami in se potiho z njimi igrali. Sama jih je skušala tako vzgojiti, da so se že od malih nog ustrezno obnašali in jedli brez pacanja. Ta mama meni, da je kar precej strpna do otrok drugih gostov v restavraciji, vendar pa jo vsakič osupne, kako poredkoma starši ukrepajo proti neustreznemu obnašanju svoji otrok, pa tudi, po drugi strani, kako negativno občutljivi so nekateri ljudje nasproti otroškemu smehu in neškodljivemu ter ne-motečemu igranju.
Nekateri odrasli se odzivajo sovražno, ko pridejo v restavracijo ali v slaščičarno in se jim zdi, da so povsod samo vreščeči otroci s starši, ki ne mignejo z mezincem, čeprav se njihovi otroci obnašajo neprimerno, trmogla-vijo tako, da se mečejo na tla, kričijo in glasno zahtevajo vse sorte stvari. Nekaterim ljudem se zdi, da starši ne znajo več vzgajati svojih otrok, prepuščajo vzgojo šoli, preveč jim popuščajo in se v okviru permisivne (demokratične?) vzgoje celo z njimi pogajajo za tako ali drugačno nagrado, če bodo le pridni.
Neka vzgojiteljica je povedala, da sama ve, kako težko je nekoga drugega opozoriti na njegov neprimeren način vzgoje. Vsi starši mislijo, da so njihovi otroci najboljše vzgojeni in da tuji opomini niso primerni. Svojo prijateljico je skušala opomniti, da njeni otroci niso navajeni reči hvala, pa se danes z njo videva le še zelo poredkoma.
Tuji otroci znajo biti utrudljivi, gorje pa, da si jim kdo tuj upa postaviti meje. Starši se nanj razjezijo. Še en primer iz restavracije: zakonca sta sedla k mizi, da bi po službi v miru pojedla, se pogovorila in načrtovala preostanek dneva. Pri sosednji mizi družina: mama, oče in trije otroci. Ti so se v igri motali okoli mize sosedov, njihova starša pa sta se nemoteno pogovarjala dalje. Par je postajal vse bolj živčen, dokler se mož ni odločil in prosil tuje otroke, naj bodo nekoliko tišji, ker bi rada v miru pojedla kosilo. Takrat je oče jezno skočil pokonci in zavpil nad tem tujim moškim, ki si je upal posegati v vzgojo njegovih otrok: »Ste slišali, otroci, gospod noče, da bi se vi smejali!«
Dogodek bi lahko imel tudi drugačen konec. Morebiti opravičilo, ker so bili otroci prehrupni. Starši pa so se odzvali nemudoma in napadalno, ker je bila situacija tudi njim neprijetna. Lahko bi se celo zahvalili, ker je gospod pri sosednji mizi njihovim otrokom povedal svoje mnenje in bi za tem svojim otrokom pojasnili, da ima ta gospod prav, ker se mora vsakdo v družbi obnašati obzirno. Toda tak odziv je zelo redek.
Znani nemški pedagog Bernhard Bueb, ki je napisal v javnosti zelo dobro sprejeto knjigo Disciplina v vzgoji, je osebno doživel zgoraj opisani primer v restavraciji. Zelo ga je razdražil odziv očeta. Kdor zaustavlja početje tujih otrok, po splošnem mnenju nima prav, čeprav ima dejansko prav. Svoje otroke starši pošiljajo v vrtec, v šolo ali v zavod, da bi jim pedagogi pomagali pri vzgoji, če pa kdo tuj opomni otroke -npr. tuj človek pubertetnika prosi, naj ne kadi v avtobusu, ali sorodnik, prijatelj tuje otroke opozori, naj ne kradejo in naj ne lažejo, potem so starši navadno užaljeni.
Nekoč je bila, zlasti na vasi, v veljavi skupna vzgoja. Nek afriški pregovor, ki ga je Hillary Clinton uporabila, da je napisala neko svojo knjigo, pravi: Potrebna je cela vas za to, da vzgojiš otroka. Kolektivna vzgoja je bila v preteklosti tudi pri nas nekaj samoumevnega. Dokler je obstajala meščanska družina je bil otrok le poredkoma predmet samo mamine, očetove ali va-ruškine vzgoje, pač pa je bil obravnavan v razširjeni družini ali pa celo na območju cele vasi. V devetnajstem in dvajsetem stoletju je tisti, ki si je to mogel privoščiti, prenesel svojo vzgojno nalogo na bolj ali manj izobraženo osebje. Dekleta so šla včasih v dekliško šolo, v samostan, fantje pa v vojaški stan. Danes je seveda vse drugače. Nevroze male družine se po mnenju nekaterih izvedencev prenašajo na potomce in tisti, ki ni njen član, nima besede.
Stari časi ne bodo prišli nazaj in si jih tudi ne želimo. Vendar pa bi bilo primerno, da bi morebiti iz starih časov povzeli in uporabili to, kar je koristno. Da bi recimo sodobni starši bili sposobni tudi sprejeti, da še kdo pomaga pri vsakdanji vzgoji otrok, in da na to ne bi gledali kot na neprimerno vmešavanje. Zakaj pa jih to tako moti? Pri neformalnem pogovoru se je neka mama izrazila, da je kritika, ki leti na njene otroke, vedno tudi kritika, ki leti nanjo. Nekdo ji po njenem mnenju hodi s tem v zelnik in postavlja v dvom to, kar sama pravi. Konec koncev, če se njen otrok obnaša slabo, je za to odgovorna sama. Neka druga pa je prepričano govorila, da tisti, ki njene otroke opominja, pogosto sploh ne ve, zakaj se tako obnašajo. Mogoče so preobremenjeni, pod stresom ali trudni. Mlajša mati pa je v omenjenem pogovoru povedala, da čuti, ko njena mati opominja njene otroke, kakor da ji hoče dokazati, da je slaba mati, ki otroke vzgaja napačno. Če pa to počnejo njeni prijatelji, občuti, kakor da si prilaščajo njene pristojnosti in to jo dela negotovo. Kadar pa se v vzgojo vmešajo tujci, se z njimi skrega, češ, kaj si pa domišljajo?
Navedena mnenja si vzajemno pritrjujejo, vse pa je uglašeno na besedo moj: moj otrok, moja družina, moj avto, moj ponos. Za druge in za obzir pa je včasih premalo prostora. (jec)
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
10
Sobota, 4. januarja 2014
KULTURA
/
TRŽAŠKE SODOBNE PISATELJICE - Avtobiografija Susanne Tamaro
»Strašni angel« jo je vodil iz pekla preteklosti do ustvarjalnih nebes
V romanu Ogni angelo e tremendo odkrito in brez samopomilovanja razkrije svoje otroštvo in mladost
Vsak angel je strašen. V teh (pesniških) besedah je zaobjeto vse. Vse, kar je Susanna Tamaro dolgo zakrivala v sebi. Vse, kar je o sebi, svoji družini in umetniški poti želela povedati. Za svoj avtobiografski roman je tržaška pisateljica izbrala Rilkejeve pesniške besede iz (prve od) Devinskih elegij. Knjiga je lepa in strašna obenem, kot so Rilkejevi verzi. Susanna Tama-ro, ki je sicer precej zadržana, se je tokrat razgalila in z neverjetno iskrenostjo opisala svoje otroštvo, leta osebnega in umetniškega zorenja, prve pisateljske poskuse do uveljavitve na področju, ki je po njeni presoji vse bolj podvrženo marketinško-gospodarski logiki. Za Susanno Tamaro pa pisanje pripada izključno umetnosti.
V vsem je Susanna Tamaro stroga sodnica. Do sebe, do drugih, do življenja, do umetnosti. Do rodnega mesta. Zanjo, ki se je rodila na dan, ko je v letu najmanj luči, v osrčju temne noči - kot je zapisala prav na začetku romana -, ni vseeno, če se rodiš na Ca-priju ali v Trstu. Na prijetnem, sončnem otočku bi naletela na več ljubezni, em-patije, razumevanja, topline kot v Trstu. V tistih letih (Susanna Tamaro se je rodila leta 1957) je bil Trst »mračno, sovražno, v dime ovito mesto«. Dim ni samo zastiral mesta, temveč ga je zastrupljal in okužil tudi prebivalce. Kot piše Susanna Tamaro, je toksin, prisoten v raznih »tržaških dimih«, prešel v kri ljudi. Tudi ona, kot ostali Tržačani, je skozi pore vsrkala strupene in zastrupljajoče snovi, ki so ji prešli v kri. In jo okužili, zastrupili. »Zdravljene« je bilo dolgo in mučno. In ni potekalo v Trstu. Tako boleče doživljanje rojstnega mesta je nedvomno vezano tudi na težke družinske razmere. Vsekakor je pisateljičin opis Trsta za vse Tržačane (in ne samo) zanimiv in poučen.
Susanna Tamaro ne mara stre-reotipov. Zavrača klišeje. Vendar pa z opisom svojega otroštva in mladosti potrjuje oguljen rek, češ da se velika umetnost lahko rodi samo iz globoke bolečine. In z njo se je mala Susanna vsakodnevno hranila. In z vprašanji, na katera praviloma ni dobila pravega odgovora. Z neverjetno vztrajnostjo je vrtala vase, nagovarjala druge, dokler se ni dokopala do tistih odgovorov, ki so jo notranje umirili in ji omogočili, da je postala to, kar je danes. Uspešna pisateljica.
Rodila se je moškemu in ženski, ki ne bi smeli postati starši. Morda v kakšni drugi kombinaciji, predvsem mama s kakšnim drugim moškim, bi tudi lahko bila mati. In srečna v materinski vlogi. Kot starševski in tudi kot zakonski par nista bila verodostojna. Bila sta neobstojna. Tako piše Susanna Tama-ro. Za otroka, Susanna je imela starejšega brata, čez leta je prišel še bratec, ki tudi ni mogel zadržati doma očeta, je bilo to dejstvo travmatična popotnica. Občutljiva Susanna, ki je šla skozi veliko bolečih faz, je po svojih močeh iskala smisel svojega življenja in skušala preživeti. Na pomoč ji je priskočila stara mama. O tem je pisala v svojem doslej najbolj znanem delu, v romanu Pojdi, kamor te vodi srce (Va' dove ti porta il cuore), vendar je za ta roman, ki ji je prinesel mednarodno slavo in tudi denar, uporabila samo nekatere elemente in jih priredila. V svoji avtobiografiji razkriva tudi svoj odnos do svojih stvaritev in do svojega pisateljevanja, ki mora slediti samo umetniškim merilom. Zato tudi ni hotela napisati nadaljevanja svoje uspešnice, v kar jo je silil založnik. Ona piše po navdihu, ne po naročilu,
Susanna Tamaro prisega na umetnost, ki jo lahko uspeh potrdi ali pa tudi ne. Ob babici je v njen talent, ko je prebrala njen prvi umetniški tekst, verjela tudi teta Letizia. Ta je predstavljala »vezni člen« s slovitim Italom Svevom. Materine družinske korenine pa jo v splošnem povezujejo z živahnim ustvarjalnim opusom judovskega Trsta. Vsekakor je svoj mir in neustavljivi ustvarjalni zagon našla daleč od rojstnega Trsta, v Rimu, kamor je odšla na študij režije. In tudi doštudirala, vendar so pisane besede preplavile gibljive podobe.
Njen odklon do Trsta ne vključuje umetnikov, ki jih je mesto znalo izraziti. Med »tržaške« ustvarjalce uvršča tudi ljubljenega Srečka Kosovela, katerega verze navaja tudi v svoji avto-biografiji. Pravzaprav Kosovel pripada Krasu, ki je Susanni Tamaro veliko bolj pri srcu kot mesto. Pri odkrivanju kraškega območja, predvsem pa tega velikana evropske poezije, ji je pomagala »sorodna duša«: s prijateljem Markom (Sosičem) sta hodila »na romanje« v preprosto hišo, v kateri je pesnik živel in recitirala njuno najljubšo Kosovelovo pesem »Jaz sem zlomljen lok /nekega kroga«. Srečala sta se v počitniških mesecih mladostnega poletja, ko je Susanna že živela v Rimu, Marko pa študiral v Zagrebu. Združevali so ju zagledanost v umetnost, prepričanje, da se preko razlik lahko ljudje zbližajo, pripadnost istemu prostoru, vendar različnim kulturam, želja spoznavanja posameznih elementov, ki sestavljajo »tržaško specifičnost«; delila sta sanje, oba sta se - poleg drugega - uveljavila kot pisatelja. Veliko utrinkov iz njunih srečanj je nanizala v delu Anima Mundi.
Na eni strani nadvse iskreno sa-moizpovedovanje, na drugi analiza lastnega dela. Susanna Tamaro je poglavjem, v katerih zelo odkrito govori o svoji družini in svojih otroško-mladinskih travmah, dodala druga, napisana v mirnejšem tonu in povsem »razumska«. Zelo umirjeno, sproščeno pisateljica tudi nastopa v javnosti, ko predstavlja svojega »angela«. Na teh javnih nastopih potrjuje tezo, ki jo večkrat omenja v romanu, češ da je po naravi vedrega značaja in je zaradi okoliščin bila »problematična«. Očitno je, da ji je zapisana izpoved dobro dela tudi na osebni ravni. Jo umirila, jo utrdila v samozavesti, ji omogočila, da se (še) bolj približa širšemu krogu bralcev. In prinesla ji je seveda tudi ponovno potrditev njene umetniške veljave. Susanna Tamaro, ko govori o svojem »strašnem angelu«, se ga ne boji (več). V njej sta svetloba in predanost pisanju.
Breda Pahor
Susanna Tamaro ob kipu svojega prastrica Itala Sveva v Trstu; levo naslovnica njene avtobiografije
TOMIZZEV DUH
Drakula kot šef transfuzije
Milan Rakovac
Franco Labella iz L'Unita' se sprašuje: »Fareste gestire a Dracula un centro trasfusionale? La metafora sembrera ardita ma rende bene l'idea. L'idea e quella che ad occuparsi di educazione finanziaria nelle scuole italiane siano oggi le banche ed anche la Banca d'Ita-lia.« Njena svetost banka! Od bančni-ške supermoči se ta hip tresejo predsedniški kabineti, vrhovni štabi, indu-strialci, trgovci, in ne le mi, obubožani varčevalci. In vendar se zdi, da vse le ni tako črno, kajti obeta se rešitev: ustanavlja se evropska banka, banka vseh bank, mati vseh bank, ki nas bo, članice EU, reševala pred propadom. Krasna novica! Pri nas na Hrvaškem finančni minister napoveduje, da bo 70.000 dolžnikov oproščeno dolga; smo dobri Evropejci ali ne, ha? Torej se svet le obrača na boljše?
In potem poslušam Alexisa Tsi-prasa (grška levičarska stranka Zora), kandidata Stranke evropske levice za predsednika Evropske komisije na evro-volitvah maja 2014, ki svojo dolžnost (če bo po naključju izvoljen, kar pa je malo verjetno) vidi kot mitično Herkulovo: bogovi so Herkula najprej kaznovali tako, da je moral počistiti gnoj, ki se je trideset let nabiral v znamenitih Avgijevih hlevih, potem pa mu zaukazali, naj obglavi strupeno Hidro. To je opravil, a kaj, ko sta iz vsake odsekane glave zrasli dve novi ... Svet financ je novodobna Hidra, pravi radikalni predstavnik nove levice. Ali pa tisti Drakula, ki se nekje mora napiti denarja, da lahko banke priključi na transfuzijo.
Magari da najdemo Herkula! Ca-kulan za te stvari ud afari z preteljon ekonomiston, vero ingamba je uon, pak mi špjegiva - inutile. Se domišljan da bi mi znala reci moja mati, kad san se bija hitija u politiku (srica da san brzo kapija da to ni za me!): aj sin muoj mi-
li, ma ča ce ti to tebi, ter ti se ne razu-miš u ekonomiju! Ma, mamo, ter ni politika ekonomija?! Pero', presto-presto go capi che la xe propio cussi: la politica xe schei, punto e basta! Pak ako nisi kapac slipiti, inutile, capaj se motike, eli lapiža jur kad ti to gre.
In tako sem, lahkoveren, kakršnega me je ta moja mati rodila, brez pomišljanja in v preuranjenem veselju bral ti dve lepi novici. Sprva se mi je zdelo: EU bo v naslednjih desetih letih oblikovala solidarnostni fond, v katerega bodo banke vlagale denar za reševanje padlih ekonomij svojih članic. Izvrstno, res, tako se bo lahko preprečevalo gospodarske katastrofe, ki še danes pretresajo Irsko, Španijo, Grčijo, Italijo, Hrvaško, Slovenijo ...Potem pa pogledam malo bolje, preberem natančneje in ugotovim, da bo to bančni fond za reševanje bank in ne držav ali ljudi:
»"Financial Times ocenjuje, da bo celoten proces zahteval odločitev devetih odborov, v katerih bo odločalo 143 članov', ... ocenjuje Spiegel. Vendar to ni edini problem. Ne samo, da so procedure novega mehanizma zapletene, tudi denarja v skladu za reševanje bank bo najverjetneje zelo hitro zmanjkalo. "Drugi razlog je, da je vse skupaj preslabo financirano. Do leta 2026 naj bi bil sklad za reševanje bank napolnjen z 55 milijardami evrov. Toda sredi globoke finančne krize bi ta vsota pošla zelo hitro. Reševanje samo ene od irskih bank je pred nekaj leti zahtevalo polovico omenjene vsote'.«
No, dobro, to torej pomeni, da bodo banke reševale banke: še vedno bolje, kot da bi to iz svojih žepov morali plačevati državljani? Ma ne, banke ne bodo plačevale ničesar: mi bomo plačevali. Saj vendar posluješ prek banke; varčevanje, prihodki, odhodki in - obresti. Če je denarja bolj malo, se nemudoma povečajo obresti, ti pa se znajdi ...
V	florentinski galeriji Uffizi razstava Preobrat
V	galeriji Uffizi v Firencah so na ogled postavili razstavo z naslovom Obrat -skrita plat zbirke. Okoli 40 umetniških del razkriva zgodbe, ki so očem javnosti običajno skrite. Razstava bo odprta do 2. februarja.
Predstavljena dela po besedah kuratorice razstave Giovanne Giusti radovednega obiskovalca seznanjajo tudi s tisto platjo umetnin, ki je običajno rezervirana le za poznavalce. Slike, kipi in izbrani kosi pohištva izjemne kakovosti so postavljeni tako, da je vidna tudi hrbtna stran. Na njej pa je pogosto najti številke ali kakšne zapise, ki povedo marsikaj o tem, kako je umetnina postala del galerijske zbirke. Tako je denimo mogoče videti prizor Oznanjenja iz 15. stoletja, ki je naslikan na zadnjo stran lesenih tabel s portretoma zakoncev Baroncelli. Na triptihu Froment, na katerem so naslikani prizori iz Kristusovega življenja, pa je v primeru zaprtih kril mogoče videti Marijo z Jezusom skupaj z naročniki triptiha.
Razstava sodi v serijo z naslovom Še nikoli videno, v sklopu katere v galeriji vsak december predstavijo manj znane umetnine iz lastne zbirke. Pripravili so jo Prijatelji galerije Uffizi. "To je čudovit način, kako začeti leto za Prijatelje galerije Uffizi," je dejala predsednica društva Maria Vittoria Rim-botti ter dodala, da z razstavo mestu predstavljajo nekatere zaklade, ki jih hrani galerija. (STA)
Kaj pa naši socialni ukrepi? Ali ni lepo, če se siromakom odpišejo dolgovi, namesto, da bi se jim odvzelo stanovanja in jih prodalo na dražbah? Vrag mi ne da miru, preverim še to vedro novico: »Hrvaški finančni minister Slavko Linic je napovedal, da bo država okoli 70.000 Hrvatom v prihodnjem letu odpisala dolgove, starejše od leta dni. Gre za dolgove v skupni vrednosti približno milijarde in pol kun (200 milijonov evrov) ... Gre predvsem za nekdanje obrtnike in samostojne podjetnike, ki so morali zapreti svoja podjetja, nakar jim je ostal dolg zaradi neporavnanih prispevkov in davkov.«
Hm, torej ne gre prav za reveže, temveč podjetnike, ki so tvegali in propadli. Kaj pa 25.000 siromakov z blokiranimi računi, ki nimajo za elektriko in vodo? »"To lahko storijo le banke same, a mi jim dajemo sedaj priložnost, da to storijo, tako da jim bomo za znesek odpisanega dolga zmanjšali davčno osnovo," je pojasnil Linic. Skupno naj bi bila akcija zmanjševanja nelikvidnosti hrvaških državljanov vredna več kot 20 milijard kun (slabe tri milijarde evrov). Toliko namreč znašajo njihove obveznosti do različnih upnikov ... «
Aha, to pomeni, da bedna raja spet plača: banke odpišejo dolgove, država jim zato zniža davčno osnovo, posledično je manj keša v proračunu, zato nemudoma dvigne davke, da zakrpa proračunsko luknjo, in potem eni reveži plačujejo dolgove drugih revežev, pa tudi bogatašev. In potem? Potem banka nikomur nič ne odpiše, ampak tisto, kar nekomu »podari«, drugemu vzame. In že smo pri novi mreži za transfuzijo. Dr. Drakula bo že vedel, kdo jo najbolj potrebuje, mar ne? Nemara pa bi bilo treba Herkula Tsiprasa poslati na tečaj za prekvalifikacijo: z meča na glogov kol!
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 4. januarja 2014
1 1
ZDA - Dvajset zveznih držav v primežu snežnega viharja
Hud mraz terjal najmanj devet življenj Kaos v prometu, odpovedali 4000 letov
NEW YORK - Obširna območja ZDA je zajel silovit snežni vihar, ki je s sabo prinesel sneg in hud mraz. Prizadetih je približno dvajset zveznih držav, predvsem zvezne države Nove Anglije na severovzhodu države. V zveznih državah New York in New Jersey so razglasili izredne razmere, zaprte so javne šole, prebivalce pa pozivajo, naj ostanejo doma. Doslej je zaradi mraza in v prometnih nesrečah umrlo že najmanj deset ljudi.
V Bostonu, New Yorku in Was-hingtonu je zapadla obilica snega. Na območju, prek katerega se je pomikal vihar, poimenovan Herkul, živi skupno okoli 100 milijonov ljudi. Po vsej državi so odpovedali že več kot 4000 poletov. Zaprte so tudi številne ceste. Ponekod so izdali opozorila pred snežnimi zameti. V Philadelphii je umrl en delavec, potem ko je nanj padel ogromen kup soli, pripravljen za posipanje cest.
Po navedbah zvezne meteorološke službe je v mestu Boxton severno od Bostona do včeraj zjutraj zapadlo več kot 60 centimetrov snega. V Bostonu so zaprte javne šole ter uradi. Prebivalci so se zbudili v zelo mrzlo jutro - izmerili so
Mnoge ceste so se spremenile v prave drsalnice
ansa
16 stopinj Celzija pod ničlo, a je občuteni mraz zaradi mrzlega vetra še hujši.
Tudi v New Yorku je zapadlo precej snega, ki predstavlja prvi resnejši preizkus za župana Billa de Blasia, ki je pri-
segel v sredo. V četrtek je župan meščane sicer pozval, naj ne zapuščajo domov, če jim ni treba, saj bi se temperature lahko spustile tudi do - 25 stopinj Celzija.
PRISELJENCI - Val ne pojenja
Italijanska mornarica v 24 urah rešila več kot tisoč migrantov
RIM - Italijanska mornarica je v roku 24 ur v Sredozemskem morju rešila več kot 1000 migrantov, ki so Sredozemlje poskušali prečkati v nevarnih zimskih razmerah. Helikopterji so v četrtek južno od italijanskega otoka Lampedusa opazili štiri nabito polne čolne, ki so se z veliko težavo še držali na površju. Ladje italijanske mornarice so z njih na krov sprejele skupno 823 migrantov, med njimi več deset otrok in žensk, večinoma iz Egipta, Iraka, Pakistana in Tunizije. Prepeljali so jih do pristanišča Augusta na Siciliji, kamor so že v četrtek prepeljali 233 moških in žensk, ki so bili ponoči na poti čez Sredozemlje v prav tako komajda plovni ladji. Ti migranti iz Eritreje, Nigerije, Somalije, Pakistana, Zambije in Malija so bili sicer prvi pribežniki, ki jih je v novem letu rešila italijanska mornarica.
Po oktobrski tragediji z več 360 mrtvimi begunci pri Lampedusi je Italija okrepila nadzor Sredozemlja. Po navedbah italijanskega notranjega ministrstva se je število pribež-nikov leta 2013 s skoraj 43.000 več kot potrojilo, začetek letošnjega leta pa kaže, da se lahko to število letos še poveča.
ITALIJA - Politika
Alfano glede istospolnih porok in zakona Bossi-Fini ne misli tako kot Renzi
RIMN - Podpredsednik vlade in vodja Nove desne sredine Angelino Alfanose ne strinja s tajnikom Demokratske stranke Matteom Ren-zijem, ki predlaga uzakonitev istospolnih porok. »Najprej moramo poskrbeti za družine,« pravi Alfano, ki ima pomisleke tudi glede Renzije-vega predloga o ukinitvi zakona Bolssi- Fini o priseljencih. Vodja NDS pravi, da se z varnostjo državljanov ne sme igrati in dodaja, da so bili med tistimi priseljenci, ki so si v zbirnem centru v Rimu zašili usta, tudi taki, ki so že imeli ali imajo opravka s pravico.
Toda v Demokratski stranki ne mislijo popuščati. Pravijo, da se lahko za zakon o istospolnih porokah poišče potrebno večino tudi brez NDS. V zvezi s tem senatorja DS Isabella De Monte in Andrea Mar-cucci poudarjata, da je bil leta 1970 tudi zakon o ločitvi sprejet brez soglasja Krščanske demokracije.
Se pa Alfano strinja, da je treba pohiteti z volilno reformo. Podobnega mnenja je tudi senator Renato Schifani, ki podpira dvokrožni volilni sistem po zgledu volitev županov večjih mestih. Schifani je tudi za iskanje čim širšega soglasja in računa, da bo za tako rešitev tudi For-za Italia.
Kar zadeva Gibanje 5 zvezd, se je Grillo odločil za molk, medtem ko so nekateri parlamentarci za pogovor z DS, drugi pa ga zavračajo.
ZLATO
(999,99 %%>) za kg
29.240,49 +363,62 SOD NAFTE
(159 litrov)
107,05 $ -0,68
I
I
■ EVRO
1,3634$ -0,20
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
3. januarja, 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 3. 1. 2. 1.	
ameriški dolar	1,3634	1,3658
japonski jen	142,46	143,82
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,525	27,481
danska krona	7,4586	7,4584
britanski funt	0,83045	0,82820
madžarski forint	298,66	298,63
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7030	0,7030
poljski zlot	4,1658	4,1693
romunski lev	4,4879	4,4955
švedska krona	8,8561	8,8832
švicarski frank	1,2309	1,2307
norveška kron	8,3585	8,4025
hrvaška kuna	7,6280	7,6283
ruski rubel	45,1393	45,1984
turška lira	2,9637	2,9843
avstralski dolar	1,5156	1,5423
braziljski real	3,2373	3,2753
kanadski dolar	1,4468	1,4520
kitajski juan	8,2569	8,2642
indijska rupija	84,8020	85,0450
južnoafriški rand	14,4393	14,5405
HRVAŠKA - Njegovo izročitv zahteva Nemčija
Perkovic bo na odločitev o izročitvi čakal na prostosti
ZAGREB - Zunaj obravnavni svet zagrebškega županijskega sodišča je včeraj ugodil pritožbi odvetnika nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske in hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkovi-ca zaradi odreditve pripora. Perkovica bodo posledično izpustili na prostost, kjer bo počakal na odločitev o izročitvi, ki jo zahteva Nemčija.
Sodišče je včeraj določilo le varnostne ukrepe, kot so odvzem osebne izkaznice in prepoved zapustitve bivališča, kar je v Perkovicevem primeru Za-greb.Odločitev o njegovi izpustitvi na prostost je sprejelo le nekaj ur po prejemu pritožbe Perkovicevega odvetnika Anta Nobila na sredino odločitev sodnika o priporu. V njej je Nobilo med drugim trdil, da sodnik ni pojasnil, zakaj so Perkovica sploh zaprli v preiskovalni pripor.
Perkovica so prijeli v sredo, ko je Hrvaška razveljavila časovno omejitev za izročitev svojih državljanov na podlagi evropskega pripornega naloga. Nemčija bremeni Perkovica, da je sodeloval pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana
Durekovica na Bavarskem leta 1982.
Poleg Perkovica so zaradi istega kaznivega dejanja v sredo prijeli tudi drugega nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske obveščevalne službe Zdravka Mustača, ki se je tudi pritožil na odločitev o priporu. O njegovi pritožbi bo odločalo sodišče v Veliki Gorici prihodnji teden. Nemčija je zahtevala tudi izročitev Mustača.
Perkovicev odvetnik Nobilo je še napovedal, da se bo pritožil tudi na morebitno odločitev o izročitvi Perkovica, ker ocenjuje, da je primer absolutno zastaral. Spomnil je, da so na Hrvaškem pred leti dvakrat zavrnili kazenske ovadbe proti Perkovicu zaradi umora Dure-kovica.
Odločitev o izročitvi bo predvidoma prihodnji teden sprejelo hrvaško vrhovno sodišče, a je Nobilo že napovedal, da se bo pritožil na ustavno sodišče. Nobilo je tudi povedal, da je bil Perkovic med priporom za nekaj ur v bolnišnici zgolj zaradi rutinskega zdravniškega pregleda. (STA)
ITALIJA V OGLEDALU TUJEGA TISKA
Politični kaos, beg možganov in Berlusconijev pudelj
Sergij Premru
Ameriška CNBC odsvetuje, da bi stavili na srečno novo leto za Italijo, ker očitno ne zaupa napovedanemu izhodu iz krize, ki naj bi se zgodil leta 2014. V italijanski politiki še vedno prevladujeta nemir in nestabilnost, tudi potem ko so Berlusconija izgnali iz parlamenta po obsodbi zaradi davčne utaje. V okviru političnega kaosa so reforme zastale, javni dolg pa se je povečal. Če leto 2013 velja za »annus horribilis«, ni rečeno, da bo novo leto boljše, meni kabelska in satelitska televizija. Vlada predsednika Lette je po eni strani stabilnejša brez majave Berlusconijeve podpore, vendar se mora soočiti z notranjim tekmecem, mladim županom iz Firenc in novim tajnikom Demokratske stranke Ren-zijem. Vlada ima torej krhke temelje, na eni strani ni izključeno ponoven Berlusconijev »preporod«, na drugi pa se Renzi nagiba k predčasnim volitvam. Letta tako životari, vendar ni rečeno, da bo javnost podprla takšno ži-votarjenje v času najhujše povojne krize in visoke stopnje brezposelnosti. Rešitve iz tega zaskrbljujočega stanja pa ne bo brez korenitih reform, meni CNBC, pa niti brez zmanjšanja italijanskega strahovitega javnega dolga.
V Italiji se dogaja pravi migracijski samomor, piše El Confidencial v dopisu o priseljevanju in izseljevanju na polotoku. Devet desetin skupnih pet milijonov in pol priseljencev opravlja nekvalificirana dela, ki stalno naraščajo tudi zaradi strmega staranja italijanskega prebivalstva. Italija še vedno priteguje priseljence in saldo med novimi prišleki in tistimi, ki se odselijo, je še vedno pozitiven. To pa se ne dogaja v drugih evropskih državah v krizi in z visoko stopnjo brezposelnosti, kjer domačini sprejemajo tudi manj ugodna delovna razmerja. Italija je medtem postala pomemben izvoznik domače delovne sile, v precejšnji meri tudi kvalificirane delovne sile. Letno »pobegne« v tujino okrog 150 tisoč izšolanih mladih, ki ne zaupajo več sistemu, ki sloni na zastarelih klientelarnih odnosih, brez resnično svobodnega delovnega trga in ovrednotenja sposobnejših, ugotavlja madridski dnevnik. Beg mladih iz Italije je posledica gospodarske krize, pa tudi širše kulturne krize družbe, v kateri se je v zadnjih 20 letih uveljavil življenjski model, ki je ovrednotil predvsem lopove, davčne utajevalce, komolčarje, ki zasledujejo uspeh s priporočili in s prisotnostjo na televiziji. El Confidencial upravičeno označuje ta pojav kot »el berlusconismo cultu-ral«. Samo 20 odst. italijanskega prebivalstva ima univerzitetno izobrazbo, medtem ko je povprečje v Evropski uniji 30 odst., če pa še pomemben del teh izobražencev zapušča državo, potem Italiji preti črna prihodnost, meni madridski finančni časopis.
Le Parisien poroča o mladi kronični bolnici, ki je postala tarča grobih napadov zagovornikov pravic ži-
vali, potem ko je na Facebooku povedala, da se mora zahvaliti dosežkom medicinske raziskave in tudi eksperimentiranju na živalih, da je sploh še živa. Na 25-letno univerzitetno študentko, ki je med drugim priklenjena na aparature za umetno dihanje, se je usul plaz okrog 500 žaljivih sporočil, v 30 sporočilih pa so ji zaželeli, naj umre. Med drugimi je ena od samozvanih zagovornic pravic živali sporočila po spletu, da ne bi žrtvovali niti svoje zlate ribice v zameno za njeno življenje. Mlada bolnica pa se ni dala: »Moja edina krivda je, da sem pokazala, kako živim s svojo boleznijo«, s kisikovo masko na utrujenem obrazu. Njen dostojanstven nastop na Face-booku in grobi napadi animalistov so sprožili široko solidarnost javnega mnenja. Med drugimi so jo javno podprli novi tajnik Demokratske stranke Renzi in glavni urednik turinskega dnevnika La Stampa Calabresi, poroča pariški dnevnik.
Tudi Berlusconijev pes se je pridružil kampanji proti nelegalnim in torej nevarnim novoletnim ognjemetom, piše The Telegraph. Najslavnejši italijanski kužek, sicer last 28-letne zaročenke 77-letnega bivšega pre-mierja, je na »svoji« spletni strani objavil poziv, naj se Italijani odpovedo ustaljeni navadi pripravljanja nelegalnih ognjemetov, ki vsako leto terja veliko ranjenih in večkrat tudi mrtvih, piše londonski dnevnik. Italija je torej na dobri poti uveljavljanja osebnosti psička Berlusconijeve pol stoletja mlajše prijateljice. Bomo dočakali, da bo iz senata izgnani italijanski mogotec imenoval, po zgledu Gaja Julija Cezarja Germanika, bolj znanega kot Ka-ligula, svojega pudlja za senatorja? The New York Times objavlja reportažo iz Pavie. Gre mestece v Lombardiji z ugledno preteklostjo, pomembno univerzo in znamenitim renesančnim samostanom, ki pa je v ospredju zanimanja, ker si je prisvojilo naslov prvaka hazardnih iger v Italiji. Gre za izredno visoko število avtomatov za stave v javnih lokalih, saj pride skoraj en na vsakih sto prebivalcev mesta. Povprečni občan potroši za stave več kot 4 tisoč evrov letno. Po oceni socialnih delavcev iz Pavie, patološko kronično igranje na stave privede do obubožanja in finančnih polomov, pa tudi nasilja in samomorov. Pojav se širi po vsej Italiji, od kar so pred desetimi močno omilili zakonodajo, ki je omejevala možnosti iger na stavo. Italija je tako postala največji evropski trg za stave in četrti na svetu po ZDA, Japonski in kitajskem Macau: po ocenah izvedencev naj bi Italijani lani potrošili za stave kar 115 milijard evrov, zasvojencev, ki jih je prevzelo patološko igranje, pa je okrog 750 tisoč. Državi gre nekaj več kot 11 milijard pristojbin, krajevne uprave pa imajo večji strošek s pomočjo zasvojencem in obubožanim posameznikom in družinam, piše NYT.
Neurja in poplave ohromila promet v Veliki Britaniji
LONDON - Silovita neurja in poplave so včeraj ohromili promet v več predelih Velike Britanije. Številne pomembne cestne prometnice na jugozahodu Anglije, v Walesu in na Škotskem so bile poplavljene. Težave so bile tudi na železniški progi proti londonskemu letališču Gatwick. Nevihtno zimsko vreme je sprožilo številne poplave, dve osebi pa sta utonili v nemirnem morju.
V Egiptu ubita švicarska državljana
KAIRO - V egiptovskem turističnem letovišču Hurgada ob Rdečem morju sta bila ubita švicarska državljana. Sprva so poročila govorila o dveh turistih, kasneje pa se je izkazalo, da gre za starejši zakonski par, ki je dalj časa prebival v Hurgadi. Njuni trupli so našli zakopani na vrtu hiše, v kateri sta živela. Lokalne oblasti so po zločinu aretirale oskrbnika vile in njegovega prijatelja. Pri njima so namreč odkrili več vrednejših predmetov iz hiše Švicarjev. Tretjega osumljenca še iščejo.
ŠPORT	Sobota, 4. januarja 2014 32 J
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
Goriški občinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, s katerim je za večje in odmevnejše prireditve, ki bodo v Gorici potekale v letošnjem letu, namenil približno 146.000 evrov. »Ta znesek prav gotovo ne zadošča za izpeljavo pobud, kot so Okusi na meji in festival eStoria, saj slonijo le-te tudi na prispevkih Trgovinske zbornice, Fundacije Goriške hranilnice in drugih pokroviteljev, mala "revolucija" pa je v tem, da je občinski delež že zdaj zagotovljen. To bo organizatorjem omogočilo, da bodo v pričakovanju na ostale prispevke lahko pravočasno in mirneje načrtovali svoje dejavnosti,« je povedal goriški župan Ettore Romoli in pojasnil, da je občina običajno delila omenjena sredstva med letom, ne pa januarja, kar je mnogim organizatorjem ustvarjalo težave.
Najvišjo vsoto - 68.000 evrov -je občinski odbor predvidel za organizacijo enajste kulinarične prireditve Okusi na meji, Goriškega decembra (vanj spada tudi Andrejev sejem) in Pomladnega praznika, ki spremlja sejem Zelenih prstov, 45.900 evrov pa bodo razdelili med mednarodni festival zgodovine eStoria, ki bo letos potekal že desetič, Festival vegetarijancev, Festival folklore, mednarodno violinsko tekmovanje Lipizer, mednarodno zborovsko tekmovanje Seghizzi, festival amaterskega gledališča združenja Terzo Teatro ter morebitne pobude za ovrednotenje goriškega gradu in grajskega naselja.
Nekaj denarja, približno 23.000 evrov, je občina namenila tudi pobudam ob stoletnici prve svetovne vojne. »Deželi smo že poslali seznam nekaterih projektov, predsednica Ser-racchianijeva pa je napovedala, da bodo smernice za financiranje objavili šele marca, nakar bo sledil razpis. To pomeni, da bo denar na voljo šele konec leta, kar pa je za Gorico prepozno: pri nas se je namreč prva svetovna vojna začela leta 1914,« pravi Romoli, po katerem je občina namenila tudi 8000 evrov za organizacijo goriškega pustovanja in 2000 evrov za turistično animacijo, namenjeno mladini.
Okusi na meji na goriškem Travniku
bumbaca
GORICA - Gobike
Solidarnost na dveh kolesih
Združenje Gobike bo jutri, 5. januarja, organiziralo solidarnostno kolesarsko prireditev »Pedalata del cuore«. Pobudo prireja v sodelovanju z goriškim združenjem krvodajalcev in združenjem AIPA. Kolesarji se bodo ob 9.30 zbrali na Travniku, okrog 10.30 pa se bodo odpravili s kolesom po mestu. Proga je dolga okrog 15 km in je primerna za tudi za otroke. Udeleženci se bodo okrog 12.30 ponovno srečali na Travniku, kjer bodo na voljo topel obrok in igre za otroke. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala 6. januarja. Vpisnina znaša 2 evra, izkupiček bodo namenili krvodajalcem in združenju AIPA.
Baklada v Štandrežu
V	Štandrežu bo jutri tradicionalna baklada, ki jo prireja združenje Skul-tura v sodelovanju z vaško župnijo, kulturnimi in športnimi društvi. Udeleženci se bodo zbrali ob 17. uri na trgu pred štandreško cerkvijo, od koder se bodo podali na nekdanji mejni prehod Štandrež-Vrtojba. Tu se bodo srečali s pohodniki iz Vrtojbe in se skupaj z njimi podali na Je-remitišču, kjer bo zaključek ob sladicah, kuhanem vinu in klobasah. Izkupiček prodaje sveč bo namenjen hospicu »Via di Natale« iz Aviana.
Kitajca brez dokumentov
V	četrtek so policisti novogoriške Policijske postaje za izravnalne ukrepe Nova Gorica v Vrtojbi imeli v postopku dva kitajska državljana, stara 31 in 35 let, ki sta v Slovenijo vstopila brez ustreznih listin. Poleg tega so zoper enega od njiju italijanski varnostni organi že v preteklosti razpisali prepoved vstopa v schengensko območje. Prvega Kitajca so policisti vrnili v Italijo, drugega pa izročili italijanskim varnostnim organom. (km)
Vlom v kombi
Neznanec je v četrtek popoldan vlomil v kombi, parkiran pred trgovskim centrom v Kromberku. Do notranjosti je prišel potem, ko je razbil steklo na prednjih vratih. Odnesel je pleteno torbo z denarnico z gotovino in še eno žensko torbico z denarnico in osebnimi dokumenti, plačilnimi karticami in nekaj malega gotovine. Policija ga še išče. (km)
foto p.d.
GORICA-TRŽIČ - Trgovci bodo danes znižali cene tekstilnega blaga in obutve
Začenjajo se razprodaje
Neznanko predstavlja konkurenca novega nakupovalnega središča v Vilešu - V Novi Gorici bo start v ponedeljek
V Furlaniji-Julijski krajini in kot v novem nakupovalnem središ-
torej tudi v goriški pokrajini se danes začenjajo sezonske razprodaje. Mnoge trgovine so sicer že v zadnjih tednih ponujale posebne popuste in akcije, z današnjim dnem pa naj bi trgovci še dodatno znižali cene svojih artiklov, da bi kupce prepričali v nakup. Za trgovce predstavlja veliko neznanko konkurenca, ki jo letos zagotavlja pred kratkim odprto nakupovalno središče Tiare v Vilešu. Goriški trgovci so kljub vsemu prepričani, da jih zveste stranke ne bodo zapustile, saj je v mestnih trgovinah mogoče dobiti kakovostnejše blago
ču. Za trgovce so še zlasti pomembni prvi dnevi razprodaj, tako da bo kaj kmalu jasno, ali se zanje letošnje leto začenja pod srečno zvezdo. Za začetek razprodaj v Gorici ne bo posebnih animacijskih pobud, ki so drugače v zadnjih tednih - z večjim ali manjšim uspehom - potekale v mestu.
V Novi Gorici in Sloveniji nasploh se bodo sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve začele v ponedeljek, 6. januarja, sicer pa no-vogoriški trgovci že nekaj let opažajo, da zanje ni prevelikega zanimanja.
TRŽIČ - Termoelektrarna družbe A2a in onesnaževanje
Še dve merilni napravi
Namestili so ju v tržiški občini in v Fossalonu, preverjali bosta količino strupenih prašnih delcev PM 10 in PM 2,5
Nadzor nad onesnaževanjem, ki ga v občinah spodnjega Posočja povzročajo izpusti tržiške termoelektrarne, bo odslej okrepljen. Družba A2a, ki upravlja obrat pri kanalu Valentinis v Tržiču, je namreč namestila dve novi merilni napravi, ki bosta preverjali koncentracijo strupenih prašnih delcev PM 10 in OM 2,5 v ozračju.
Za nakup novih merilnih naprav in okrepitev nadzora se je že pred časom zavzelo okoljsko tehnično omizje, ki so ga ustanovile občina Tržič, goriška po-Termoelektrarna krajina, dežela Furlanija-Julijska krajina, v Tržiču	deželna agencija za okolje ARPA FJK,
goriško zdravstveno podjetje in vodstvo lombardske družbe A2a. Novi merilni napravi so postavili v Tržiču in v Fos-salonu, kot so predlagali izvedenci okoljske agencije ARPA. Z novima merilnikoma so tako izpopolnili mrežo pri-zemnih merilnih postaj, ki že delujejo v Doberdobu, ronški občini in Paparianu v občini Fiumicello.
Merilne naprave upravlja okoljska agencija ARPA, podatki meritev emisij v ozračje pa so dosegljivi tako na spletni strani družbe A2a kot tudi na spletni strani agencije ARPA (www.arpa-web.fvg.it/ematmo/gmapsme.asp).
Medtem se nadaljuje delo strokovne komisije, ki bo pomagala goriški pokrajini pri izoblikovanju stališča o načrtu družbe A2a, ki namerava v termoelektrarni v Tržiču namesto zemeljskega plina sežigati premog. Nedavno je predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta povedal, da se delo štirih strokovnjakov - komisijo sestavljajo Slovenec Marko Starman, Massimo Scalia, Stephen Taylor in predsednik Giorgio Einaudi - nagiba h koncu: zaključke in predloge komisije naj bi pokrajina predstavila med januarjem in februarjem.
Lanske razprodaje
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 4. januarja 2014
13
GORICA-TRŽIČ - Emporij solidarnosti ustanove Karitas
Pomoč potrebuje vse več Goričanov
Goriški brezplačni»trgovini« v Ulici Faiti, ki jo redno obiskuje okrog 450 ljudi, se bo februarja pridružila še tržiška
»Tudi v minulem letu se je na nas obrnilo več novih družin, srednje število rednih obiskovalcev pa ostaja bolj ali manj stabilno. Prava sprememba, ki smo jo opazili v zadnjih časih, je v narodnosti prosilcev za pomoč: če so na začetku na naša vrata trkali predvsem tujci, zahaja zdaj k nam vse več Goričanov oz. italijanskih državljanov, ki so ostali brez službe in so se posledično znašli v težavah.« Tako pravi Chiara Bertolini, ena izmed prostovoljk, ki vodijo t.i. »emporij solidarnosti« v Ulici Faiti v Gorici. Posebno trgovino, kjer revnim družinam in posameznikom brezplačno nudi hrano in osnovne življenjske potrebščine, so odprli marca 2011, od takrat pa so izdali okrog 700 kartic, s katerimi se preživljajo posamezniki in družine. »Vse kartice k sreči niso aktivne. Rednih obiskovalcev, ki kartico uporabljajo vsak mesec, je okrog 450,« je povedala Bertolinijeva. Glavni pobudnik »emporija« je goriška Karitas, ob prispevkih goriške občine, goriške pokrajine in Fundacije Goriške hranilnice pa k njegovemu delovanju ključno prispevajo številna združenja, prostovoljci, občani, nekatere kmetije in razni marketi. V zadnjih časih so bili prostori v Ulici Faiti odprti trikrat tedensko, od prihodnjega tedna dalje pa bo trgovina ponovno obratovala tudi ob sobotah.
Goriški »emporij solidarnosti« bo v kratkem dobil »dvojčka« v Tržiču. Odprtje trgovine za občane v stiski načrtujejo Karitas, tržiška občinska uprava, urad za socialo občin spodnjega Posočja, Fundacija Goriške hranilnice, Rdeči križ in center Bassa soglia. Tržiški »emporij« naj bi začel delovati pred koncem februarja v prostorih podjetja ATER v Ulici Verdi, v zameno namerava občina odstopiti podjetju za neprofitne gradnje prosto pisarno v občinski stavbi na Trgu Republi-
ke. »Postopek se pospešeno nadaljuje. Zaslugo za to imajo tudi prostovoljci, ki zdaj osebno izročajo družinam v stiski osnovne življenjske potrebščine,« je povedala tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin, ki računa, da bo dogovora o izmenjavi prostorov s podjetjem ATER prišlo v doglednem času.
Emporij solidarnosti v Gorici (levo); tržiško poslopje, v katerem bodo uredili brezplačno trgovino (desno)
bumbaca, c.v.
TRŽIČ - Kultura
Prispevki
enajstim
društvom
Tržiška občina je za lanske dejavnosti med kulturna društva razdelila 15.000 evrov. Kulturni delavci so morali prošnje za koriščenje finančnih prispevkov vložiti do 31. marca; združenje Pro Loco je prošnjo vložilo komaj 28. junija, zato pa ni prejelo prispevka. Še nekaj drugih prošenj so zavrnili, ker društva niso izpeljala pobud, za katera so zaprosila za prispevek, ali pa ker so prejela finančni prispevek iz drugih skladov.
Prispevek za dejavnosti v lanskem letu je tako skupno prejelo enajst ustanov, in sicer združenje Piccolo Teatro (3.289 evrov), filatelistično in numizmatično društvo (1000), združenje Incontri Bisiachi (800), glasbeni inštitut Vivaldi (550), združenje Arma Aeronautcia (500), pevski zbor SantAmbro-gio (650), rajon za mestno središče (900), kraški geološki in paleontološki muzej (700), združenje B. Russo (470), združenje Voci di Donna (2.266) in glas-beno-umetnostno društvo Ar-te&Musica (3.874).
GORICA - Pokrajina v sodelovanju z novogoriško občino razpisala natečaj »Glas ženske«
Kriza: nevarnost ali priložnost?
Prispevki v prozi ne smejo biti daljši od štirih tipkanih strani - Rok za njihovo oddajo zapade v petek, 7. februarja
Lansko nagrajevanje
bumbaca
Goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica razpisuje literarni natečaj »Glas ženske«. Letošnja tema se glasi »Kriza - Nevarnost ali priložnost?«. Po ustaljenem vzorcu sta natečaj-ni sekciji dve: sekcija A je namenjena viš-ješolkam, sekcija B pa ženskam, starejšim od 30 let. Rok za oddajo elaboratov zapade 7. februarja.
»Krizni časi so. Kriva je kriza. Skregana sem s svetom. Kriza vrednot. Gospodarstvo v krizi. Kriza, postajam histerična. Obdobje težke krize. Najino razmerje je v krizi. Globalna kriza. Kriza, bruhnila sem v jok. Šolstvo v krizi. Krizna leta. Upajmo, da bomo prebrodili krizo. Mednarodna monetarna kriza. Sem na robu živčnega zloma. Kriza na trgu delovne sile, energetska kriza, demografska kriza, zaposlitvena kriza, stanovanjska kriza, kriza juga, velika gospodarska kriza iz leta 1929, kriza identitete, kriza vere, kriza vesti. Kadar razpravljamo o javnih in zasebnih, naših in tujih, ekonomskih in socialnih, političnih ali filozofskih ter drugih vprašanjih, je kriza na tak ali drugačen na-
čin, iz tega ali onega razloga v središču pozornosti kot še nikoli prej. Beseda kriza izvira iz grške besede krisis, ki pomeni izbiro, odločitev, razločevanje, presojo. Kitajski ideogram za besedo kriza je sestavljen iz dveh simbolov. Prvi predstavlja nevarnost ali to, kar je nevarno, nezanesljivo, kar vzbuja strah. Drugi označuje priložnost, primeren trenutek, odločilno stanje, pravi trenutek,« so zapisali prireditelji natečaja v njegovem razpisu, v katerem opozarjajo, da prispevki v prozi (povesti, pisma, dnevniki, scenografije, gledališka dela) naj ne bodo daljši od štirih tipkanih strani. Celoten razpis je objavljen na spletnih straneh mestne občine Nova Gorica (www.nova-gorica.si, pod rubriko Aktivni razpisi) in goriške pokrajine (www.pro-vincia.gorizia.it). Za informacije se inte-resentke lahko obrnejo na osebje oddelka za družbene dejavnosti novogoriške mestne občine (tel. 003865-3350165 ali 003865-3350161, majda.petejan@nova-gorica.si) ali službe za enake možnosti pri goriški pokrajini (tel. 0481-385300, pa-riopportunita@provincia.gorizia.it).
GORICA - V soboto, 11. januarja
Čarobni tango
V centru Lojze Bratuž bodo nastopili kvartet Neotango in trije plesalci
»Končno smo pripeljali tango tudi na Goriško. Leta 1998 smo v okviru festivala Note Timave v tržaškem gledališču Miela priredili prvo izvedbo plesnega dogodka "Tango da pensare" ki se je nato preselil in uveljavil v kraju Colloredo di Montalbano na Vi-demskem. Zdaj si prizadevamo, da bi nekaj plesnih večerov izpeljali tudi na Goriškem; zato smo zelo zadovoljni, da smo vzpostavili sodelovanje s Kulturnim centrom Lojze Bratuž, v katerem bo v soboto, 11. januarja, glasbeni in plesni spektakel "La luce in fondo al tango"«. Tako je včeraj povedala Carla Agostinello, umetniški vodja združenja Punto musicale, ki že šestindvajset let prireja festival Note Timave v štivanski gotski cerkvi in več glasbeno-ples-nih dogodkov v raznih krajih dežele. Po njenih besedah bodo v soboto, 11. januarja, ob 21. uri v centru Bratuž nastopili plesalci Arian-na Starace, Franco Giobetti in Lorenza Masutto ter kvartet Neotango, ki bo igral skladbe Astorja Piazzolle in drugih argentinskih skladateljev. Da gre za kvalitetno zasedbo, potrjujejo prijateljski sti-
ki, ki jih člani skupine Neotango že leta gojijo z Lauro Escalada Piaz-zola, vdovo slavnega skladatelja, ki jih je večkrat obiskala v Italiji.
Zadovoljstvo nad sodelovanjem z združenjem Punto musicale je včeraj v imenu Kulturnega centra Lojze Bratuž izrazila Tamara Kosič, ki želi, da bi sobotni spektakel nadgradili z novimi skupnimi pobudami. Kosičeva je pojasnila, da je več ljubiteljev tanga že kupilo vstopnico, čeprav se njihova predprodaja uradno začenja komaj v ponedeljek, 7. januarja. Da ima tango veliko ljubiteljev tudi na Goriškem, je potrdil tudi pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli, ki zaradi tega upa, da bodo koncerti znane argentinske glasbe vse bolj pogosti tudi na Goriškem. Več informacij o večeru tanga je na voljo na tajništvu Kulturnega centra Lojze Bratuž; vstopnice, ki stanejo 12 evrov, je mogoče kupiti od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 in na dan koncerta od 19. ure dalje (tel. 0481-531445, naslov elektronske pošte kcl.bra-tuz@libero.it).
Neotango s plesalcema
1 4 Sobota, 4. januarja 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
PLEŠIVO - Poljska kulturna ambasada
Umetnost utrla novo jantarjevo pot v Brda
Delavnica na domačiji Klinec (levo); poljska umetnica in oblikovalka nakita iz jantarja Božena Kaminska (desno); unikatni izdelki iz jantarja (spodaj)
foto km.
Na domačiji Klinec na Plešivem v Goriških Brdih že dve leti deluje poljska kulturna ambasada. Ideja, ki se je porodila novogoriškemu umetniku Etku Tutti, se je s pomočjo častnega konzula Republike Poljske v Sloveniji Nedjana Brataševca, kulturno umetniškega društva Manifest iz Nove Gorice in briškega kulturnega društva Opoka, kmalu uresničila v projektu Art Circle - krog umetnosti. Osnovni namen projekta je tesnejše povezovanje briških vinarjev in likovne umetnosti, kar je doslej rodilo že nekaj uspešnih dogodkov. Zadnji se je odvijal decembra: na delavnici ustvarjanja nakita iz jantarja so udeleženke - dogodek je bil v prvi vrsti namenjen predstavnicam nežnejšega spola -spoznavale skrivnosti te fosilizirane drevesne smole, ki je že v antičnih časih odigravala pomembno vlogo kot predmet trgovanja. Pripisujejo mu tudi številne zdravilne lastnosti.
Da se je na poljski kulturni ambasadi ustvarjalo z jantarjem, ni naključje. S tem dragocenim materialom je namreč ta država tesno povezana. »Poljska je ena od največjih proizvajalk nakita z jantarjem v Evropi. Kar 70 odstotkov ga prihaja prav s Poljske,« pojasnjuje Bogumila Plachtej Pavlin iz poljskega veleposlaništva v Sloveniji. »Sami nimamo toliko jantarja, surovino kupujemo tudi drugje. Jantar izredno cenijo na Kitajskem. V zadnjih petih letih je njegova cena narasla kar za petkrat. Baltski jantar pa je izjemno poseben po tem, da vsebuje največ jantarjeve kisline - med 3 in 8 odstotkov -, ki je naravni katalizator celičnih sprememb, torej je zdravilna. Drugi jantarji so mlajši in niso tako posebni,« nam razloži sogovornica.
Ker gre za zelo lahek material, v katerega se da vrtati, ga polirati in rezati, je primeren za oblikovanje nakita. »Jantar je tako nenavaden. Nemogoče je najti dva kosa, ki sta si popolnoma enaka,«opisu-je Božena Kaminska, poljska oblikovalka, ki se že vrsto let posveča ustvarjanju nakita iz jantarja. Sama rada uporablja surovi, neobdelani jantar, včasih ga le nekoliko spolira. Poleg kombinira različne materiale: zlato, srebro, muransko steklo ... Zase pravi, da zelo rada veliko potuje in iz različnih koncev sveta prinaša zanimive materiale, ki jih potem uporabi v kombinaciji z jantarjem.
Na vprašanje, ali je jantar dovolj cenjen, Kaminska, odgovarja: »Na Poljskem je zelo popularen, v Sloveniji pa žal ne. S takšnimi delavnicami, kot je ta, želimo ljudem približati lepote tega materiala.«
Poljsko veleposlaništvo že tretje leto pospešeno promovira jantar v Sloveniji. »Začeli smo v sodelovanju z oblikovalko Boženo Kaminsko, mestom Kališ na Poljskem, Ptujem in Ljubljano. V Sloveni-
jo smo pripeljali repliko voza, s katerim so rimski kupci po znameniti 'jantarjevi poti' prevažali jantar iz severa vse do Italije. V Ljubljani smo uprizorili celo jantarni sprevod v spremstvu rimskih vojakov .« našteva Plachtej Pavlinova.
Pod budnim očesom oblikovalke je na domačiji Klinec nastajal zanimiv unikatni nakit: udeleženke so si izdelovale ogrlice, zapestnice, uhane . »In se med seboj družile. Zelo je pomembno, da si znamo v tem svetu, polnim obveznosti in hitenja vzeti čas zase,« je prepričana Miranda Brataševec, soproga omenjenega častnega konzula, ki je tudi sama vpeta v številne kulturne pobude. Kot predsednica Ustanove Silvana Furlana, poimenovane po njenem pokojnem bratu, je sodelovala tudi pri številnih dogodkih, ki so bili v lanskem letu posvečeni temu scenaristu in filmskemu pedagogu in kritiku.
»Pri jantarju je čudovito to, da ni tako drag kot diamant, je pa v nasprotju z diamanti vsak kos nekaj posebnega. Zato je vsak kos nakita zgodba zase,« pravi večkrat nagrajena poljska oblikovalka, ki je bila tokrat na svojem drugem obisku v Sloveniji. Na prvem je svoj nakit predstavila v Narodnem muzeju v Ljubljani. V Sloveniji se dobro počuti in rada vodi takšne delavnice, na katerih lahko udeleženke izrazijo svojo kreativnost. »V Brdih smo našli čudovite prijatelje, ki so nas vedno pripravljeni sprejeti in deliti svojo pozitivno energijo,« je o gostiteljih na domačiji Kli-nec povedala Bogumila Plachtej Pavlin. Od pozitivne energije do ustvarjalnosti pa manjka le še droben korak ... (km)
Jantar: zlato severa ali kamen zdravja?
Baltski jantar ali zlato severa, je odigral pomembno vlogo v zgodovini Evrope. Nekoč so se v iskanju jantarja na sever odpravljali z vseh strani sveta, kar je bila priložnost za kulturne stike med seboj zelo oddaljenih skupnosti. O tem, da je jantar fosilizirana smola, pričajo vidni odtisi površine lubja z debel dreves ter delci lesa in lubja, ujeti v kepe jantarja. Jantar je že od prazgodovine pritegoval pozornost ljudi. Navdušenje nad jantarjem v sredozemski regiji pa sega v bronasto dobo. Jantar je vedno veljal za luksuzno blago, iz njega so izdelovali amulete in nakit in verjeli v njegove zdravilne lastnosti.
Jantarna pot je označevala smer lokalne trgovske izmenjave med se-
vernimi ljudstvi. Skozi stoletja je bil jantar priljubljeno in iskano blago tudi med Feničani, Perzijci, Grki in Rimljani. Od nekdaj so znane zdravilne lastnosti jantarja. Iz antičnih zapisov izhaja, da so iz njega izdelovali zdravila za najrazličnejše bolezni. Egipčani so ga imenovali »kamen zdravja«, lepe Rimljanke pa so bile prepričane, da jim stik z jantarjem prinaša mladosten videz.
Sodobna znanost pa pravi takole: jantarna kislina, ki je baltski jantar vsebuje med 3 in 8 odstotkov, spodbuja delovanje ledvic, črevesja, živčnega sistema ter je priznano zdravilo za revmatizem, astmo, obolenja dihalnih poti. V kozmetologiji se jantarna kislina in olje uporabljata kot sredstvi za uničevanje prostih radikalov s protibakterijskim in antiseptičnim delovanjem. Jantar je izmed vseh dragih kamnov edini rastlinskega izvora. (km)
»Pignarul« pri Kazermetah
Pri »Kazermetah« v severnem delu Gorice bo jutri ob 19.30 zagorel »pignarul«, ki ga bodo tretje leto zapored prižgali člani združenja Krajevna skupnost Svetogorska četrt-Placuta. Med udeležence bodo delili joto, »paneton« in kuhano vino. Kres bo blagoslovil duhovnik Paolo Bonetti, dogodek prirejajo v sodelovanju z goriško občino, civilno zaščito in združenjem La Salute iz Ločnika.
■ val •	«v | v |
Točil in nic plačal
Policisti so v četrtek obravnavali tatvino goriva na bencinskem servisu v Vrtojbi. Voznik belega avtomobila znamke Ford fiesta z italijanskimi registrskimi številkami je v vozilo natočil za 20 evrov goriva. Po točenju je voznik osebni avtomobil premaknil do tamkajšnjega gostinskega lokala in po krajšem času odpeljal, ne da bi poravnal računa za natočeno gorivo. (km)
Alpinizem v Peruju
Na sedežu društva CAI v Ulici Rossini v Gorici bo v sredo, 8. januarja, ob 21. uri srečanje o alpinizmu v Peruju. Spregovoril bo Giulio Candolini, ki ima za sabo številne vzpone v Alpah in Andah.
Capitan Harlock v Kinemaxu
V	tržiškem Kinemaxu so na ogled stripi, plošče in lutke, posvečene risanemu junaku Capitanu Harlocku. Gradivo je postavila na ogled knjigarna Tuttofu-metto iz Tržiča.
Dve zaposlitvi v Gradišču
Občina iz Gradišča bo v okviru projektov za socialno delo zaposlila za obdobje enega leta dva uslužbenca, ki bosta skrbela za urejanje občinskega digitalnega arhiva. Prošnje za zaposlitev zbirajo v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Al-fieri od ponedeljka, 7. januarja; vložijo jih lahko le delavci na mobilnosti in v dopolnilni blagajni.
Zapestnica za prvorojenko
V	šempetrski porodnišnici je kot prva v letošnjem letu na svet prijokala novo-rojenka Ema, težka 3.350 gramov in dolga 54 centimetrov. Rodila se je prvega januarja ob 20.23. Prvorojenka je osrečila mamico Ireno iz Orehovelj in očka Vasjo. Kot veleva dolgoletna tradicija, je osebje šempetrske porodnišnice včeraj malčici podarilo zlato zapestnico z vgra-virano uro rojstva.Sicer pa so letos v omenjeni porodnišnici na svet pomagali že desetim novorojenčkom. Lani so v Šempetru pri Gorici zabeležili 755 porodov, rodilo se je 766 otrok. »Lani se je namreč pri nas rodilo 11 parov dvojčkov,« pojasnjuje Barbara Krkoč, vodja šempetrske porodnišnice. Vojko Gatnik, namestnik direktorja bolnišnice pa pristavlja, da je lansko število rojstev bilo nekoliko nižje kot leto poprej. (km)
GORICA - Premiera bo v četrtek
Zgodbi bratov Rusjan posvetili še en film
Prvi prototip Ede 1. oktobra leta 1909 na Malih Rojcah
iz arhiva vilijaprincica
Visoka šola za umetnost Univerze v Novi Gorici, Kinoatelje, Transmedia in društvo Hiša filma-Palazzo del Cinema prirejajo v četrtek, 9. januarja, ob 20.30 v goriškem Kinemaxu premiero filma »Eda -Zgodba bratov Rusjan«. Režijo filma je podpisala Jasna Hribernik, scenarij pa Neda Rusjan Bric. Direktor fotografije je Robert Baron; film je nastal v produkciji Televizije Slovenija in Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. V filmu igrajo Ivan Peternelj, Robert Prebil, Jožica Avbelj, Ivo Barišič in Daša Doberšek. Film je nastal po gledališki predsta-
vi z istim naslovom v koprodukciji Slovenskega Mladinskega gledališča iz Ljubljane in SNG Nova Gorica iz leta 2009 avtorice in režiserke Nede Rusjan Bric. Film je v slovenščini, opremljen je tudi s podnapisi v italijanščini; traja 77 minut.
Istega dne ob 19.15 bo v Kine-maxu še projekcija dokumentarno-igranega filma »Leteča brata Rusjan« iz leta 2009. Režijo je podpisal Boris Palčič, scenarij pa Peter Povh. Film je nastal v produkciji družbe Casablanca v koprodukciji Tran-smedie in Televizije Slovenija; traja 45 minut.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 4. januarja 2014
15
dK Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DNEVNO DEŽURSTVO: ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481-530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
3 Gledališče
GORIŠKO TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA
bo do 6. januarja 2014
Z A P R T O
Tržaško tajništvo: tel. 040-7786300
Cauteruccio in Gabrio Gentilini; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 14. in 15. januarja 2014 ob 20.45 »Il tormento e l'estasi di Steve Jobs« (Mike Daisey), nastop Fulvio Falza-rano, iz niza »ContrAzioni«; 17. januarja 2014, ob 20.45 koncert skupine tolkal Tetraktis iz niza »'900&ol-tre«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 8. in 9. januarja 2014, ob 20. uri »Postani obcestna svetilka« (Srečko Kosovel), koncert poezije, premiera; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
»ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 25. januarja 2014, ob 20. uri premiera »Trije vaški svetniki« (Max Real - Peter Militarov), nastopa dramski odsek PD Štandrež, v režiji Jožeta Hrovata, abonmajska ponovitev bo 26. januarja, ob 17. uri. Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred vsako predstavo; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
»ZIMSKE ZGODBE« v sklopu niza »Zimskih popoldnevov« v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici ob 16.30: 11. januarja 2014 »Il pescioli-no d'oro« in 8. februarja 2014 »Zlateh la capra«; blagajna bo odprta pol ure pred vsako predstavo, informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih eno-dejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimoneja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Ko-ležnik; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo danes, 4. januarja, ob 20.45 gledališki nastop Ennia Marchetta »Carta Canta«. V ponedeljek, 13. januarja, ob 20.45 bo gledališka predstava »Hedda Gabler« (Henrik Ibsen), igrajo Manuela Man-dracchia, Luciano Roman, Jacopo Ven-turiero, Simonetta Cartia, Federica Ro-sellini, Massimo Nicolini, Laura Piazza; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 15. januarja 2014, ob 21. uri »Contemporary Tango«, nastopa Kle-di Kadiu z rimskim baletom; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753); več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo 10. januarja 2014 ob 21. uri komedija »Risate sotto le bombe«, nastopajo Le Sorelle Marinetti, Gianni Fantoni, Francesca Nerozzi, Paolo
là Koncerti
5. BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA
bo v petek, 10. januarja 2014, ob 20.30 v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Dobrodelni koncert prirejajo Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, PD Podgora, AŠZ Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost, izkupiček bo namenjen društvu Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno iz Vidma, ki nudi pomoč pri negi onkoloških bolnikov.
V	LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo v petek, 10. januarja 2014, ob 20.45 iz niza »Jazz in Progress« koncert kitarista Emanueleja Graffitija z naslovom »Life Colours«; več na www.ilcar-soincorso.it.
S.K.P.D. F.B. SEDEJ in Goriški pihalni orkester prirejata božični koncert v nedeljo, 12. januarja, ob 17. uri v dvorani župnijskega doma F.B. Sedej- Šte-verjan. Gost večera bo vokalna skupina Kresnice!
GLASBENI MLADINSKI ODER 20132014 prireja Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica in bo potekal v dvorani Glasbene šole Nova Gorica: v torek, 14. januarja, ob 18.30 bo nastopil Kvintet Energico; vstop prost.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 15. januarja 2014 ob 20.15 koncert skupine Balladero; 20. januarja 2014 ob 20.15 bo nastopil avstrijski godalni orkester Academia allegro vivo; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si).
il Razstave
V	KAPELI BAZILIKE NA SVETI GORI
je na ogled tradicionalna razstava jaslic, ki jo frančiškanski samostan prireja v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in Turističnim društvom iz Solkana ter z združenjem Krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavje; do 12. januarja ob nedeljah in praznikih 9.00-18.00, ob delavnikih od 10.0017.00; med 7. in 11. januarjem 2014 14.00-17.00.
ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled razstave akvarelov Jožeta Ceja z naslovom »Svetlobni utrinki narave« v lokalu Hic Caffe v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 7. februarja od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 7.30-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it.
V	GALERIJI KNJIŽNEGA ANTIKVARIATA LEG ANTIQUA na Verdijevem korzu 67 v Gorici bo do 6. januarja 2014 na ogled dvajset risb futurista Tullia Cralija v različnih tehnikah, ki so v Gorici prvič razstavljene.
POKRAJINSKI MUZEJI obveščajo, da bodo v prazničnem času muzejske zbirke v goriškem grajskem naselju odprte do 5. januarja 2014 9.00-
19.00; palača Attems v Gorici bo odprta do 5. januarja 2014 10.00-17.00; galerija Spazzapan v Gradišču bo odprta danes, 4. in 5. januarja 2014 10.00-19.00. Vse zbirke in razstave bodo zaprte 6. januarja 2014.
V PALAČI LOCATELLI v Krminu je na ogled razstava figurativnih umetnin Barbare Zian z naslovom »colore-emo-zione-stile«; do 5. januarja, od petka do nedelje 16.00-19.00; vstop prost.
RAZSTAVA »PAOLO CACCIA DOMI-NIONI. Un artista sul fronte di guer-ra« bo na ogled do 6. januarja 2014: v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju št. 13 (od torka do nedelje 9.00-19.00); v prostorih goriške Prefekture na Travniku v Gorici (vsak dan 10.00-18.00); v palači Lan-tieri v Gorici (ob nedeljah 11.00-18.00 in po domeni, tel. 335-6750946 - vodeni ogledi ob nedeljah ob 16.30), na železniški postaji v Redipulji (vsak dan 10.00-12.30); v kasarni Berghinz v Ul. S. Rocco 180 v Vidmu s predhodno najavo po tel. 0432-231584. Več na www.mostracacciadominioni.org.
RAZSTAVA »NORA GREGOR. LA FI-GURAZIONE DELL'OBLIO« je na ogled v Pokrajinskih muzejih v palači Attems-Petzenstein v Gorici v organizaciji združenja Prologo. Svoja dela razstavljajo Rossano Bertolo, Edi Carrer, Stefano Comelli, Ivan Crico, Ignazio Doliach, Paolo Figar, Paola Gasparotto, Maurizio Gerini, Alessandra Ghirardelli, Francesco Im-bimbo, Silvia Klainscek, Damjan Ko-mel, Roberto Merotto, Claudio Mra-kic, Stefano Ornella, Giovanni Pacor, Alfredo Pecile, Alessio Russo, Nika Ši-mac, Franco Spano, Lara Steffe, Drago Vit Rozman in Debora Vrizzi; do 9. februarja od torka do nedelje 10.0017.00; vstop prost.
U Kino
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.40 -20.15 - 22.10 »Un boss in salotto«. Dvorana 2: 15.00 »Philomena«; 17.00 - 19.30 - 21.45 Capitan Harlock« (digital 3D).
Dvorana 3: 15.00 »Frozen il regno di ghiaccio«; 17.15 - 19.50 - 22.10 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.15 - 22.15 »Un boss in salotto«. Dvorana 2: 14.40 - 19.15 - 22.00 »American Hustle - L'Apparenza in-ganna«; 17.15 »Philomena«. Dvorana 3: 14.45 - 16.50 - 19.30 -21.45 Capitan Harlock« (digital 3D). Dvorana 4: 15.45 »Il castello magico«; 17.40 - 20.00 - 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«.
Dvorana 5: 15.10 »Frozen il regno di ghiaccio«; 17.15 - 19.50 - 22.15 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«.
DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »Planes«.
H Šolske vesti
NA AD FORMANDUMU sprejemajo prijave na tečaje s kmetijskega področja, ki so namenjeni vsem, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom in tistim, ki želijo obogatiti svojo ponudbo na domači kmetiji: tečaj »Upravljanje agri-turizma« (100 ur) in tečaj »Splošno kmetijstvo« (150 ur). Tečaja bodo izvajali v Gorici in v Čedadu in bosta začela do konca januarja 2014. Od 7. januarja 2014 sprejemajo prijave in nudijo informacije na Ad formandumu, (Korzo Verdi 51 v Gorici, tel. 048181826, go@adformandum.org).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja informativno srečanje za vpis na slovensko nižjo srednjo šolo v Doberdobu v sredo, 8. januarja, ob 18. uri; dan kasneje, 9. januarja, ob 18. uri bo informativno srečanje posebej za starše iz Romjana.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja za starše informativna srečanja s
predstavitvijo izobraževalne ponudbe: vrtec Čriček v Doberdobu 9. januarja ob 16. uri, vrtec Ziv Zav Rupa - Vrh 13. januarja ob 18. uri, vrtec Čira Čara v So-vodnjah 15. januarja ob 17. uri, vrtec Bar-čica v Ul. Capitello v Romjanu 16. januarja ob 17. uri; osnovna šola Prežihov Voranc v Doberdobu 13. januarja, ob 18. uri, osnovna šola Peter Butkovič Domen v Sovodnjah 21. januarja ob 18. uri. Srečanja potekajo na posameznih vrtcih in šolah.
DNEVI ODPRTIH VRAT na slovenski Večstopenjski šoli Doberdob: vrtec Čriček v Doberdobu 15. januarja 10.3011.30, vrtec Ziv Zav Rupa-Vrh 13. januarja 10.45-11.30, vrtec Čira Čara v Sovodnjah 15. januarja 10.45-11.30, vrtec Barčica v Ul. Fratelli Cervi v Rom-janu 17. januarja 10.00-11.00, vrtec Bar-čica v Ul. Capitello v Romjanu 22. januarja 10.00-11.00; osnovna šola Pre-žihov Voranc v Doberdobu 22. januarja 9.00-10.00, osnovna šola Peter Bu-tkovič Domen v Sovodnjah 17. januarja 9.00-10.00. Za dodatne informacije
o romjanski osnovni šoli se starši lahko obrnejo na tajništvo Večstopenjske šole.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: v OŠ Zupančič v Gorici v četrtek, 30. januarja, ob 17.00, v OŠ Erjavec v Štandrežu v torek, 21. januarja, ob 17.00, v OŠ Abram v Pevmi v ponedeljek, 13. januarja, ob 17.00, v OŠ Gradnik v Šte-verjanu v ponedeljek, 20. januarja, ob 17.00 in v OŠ Zorzut v torek, 14. januarja, ob 17.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v OŠ Zupančič, ul. Brolo v Gorici v petek, 31. januarja, od 8.30 do 10.00; v OŠ Erjavec v Štandrežu v sredo, 22. januarja, od 8.30 do 10.00; v OŠ Abram v Pevmi v torek, 14. januarja, od 8.30 do 10.00; v OŠ Gradnik v Števerjanu v torek, 21. januarja, od 8.30 do 10.00 in v OŠ Zorzut v Bračanu v sredo, 15. januarja, od 10.30 do 12.00.
SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na Dan odprtih vrat poklicno tehniškega pola (poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti I. Cankar, tehniški zavod za upravo, finance in marketing Z. Zois, industrijski tehniški zavod za informatiko in telekomunikacije J. Vega) in licejskega pola (humanistični in znanstveni licej S. Gregorčič, klasični licej P. Trubar) v šolskem centru v Ul. Puccini v Gorici v sredo, 15. januarja 2014, od 18. do 20. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v OV Ringara-ja v ul. Brolo v Gorici v petek, 17. januarja, od 10.30 do 11.30; v OV Sonček v ul. Max Fabiani v Gorici v četrtek, 16. januarja, od 10.30 do 11.30; v OV Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 23. januarja, od 10.45 do 11.45; v OV Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 30. januarja, od 10.30 do 11.30; v OV Kekec v Števerjanu v torek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30 in v OV Mavrica v Bračanu v sredo, 29. januarja, od 10.30 do 11.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: v OV Ringaraja v ul. Brolo v Gorici v četrtek, 16. januarja, ob 17.00, v OV Sonček v ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 15. januarja, ob 17.00, v OV Pika Nogavička v Štandrežu v sredo, 22. januarja, ob h 17.00, v OV Pikapolonica v Pevmi v sredo, 29. januarja, ob 17.00, v OV Kekec v Števerjanu v ponedeljek, 27. januarja, ob 17.00 in v OV Mavrica v Bračanu v torek, 28. januarja, ob 17.00.
M Izleti
SPDG se bo v nedeljo, 12. januarja 2014, udeležilo pohoda Škofja Loka-Križna Gora-Čepulje-Mohor-Dražgoše v organizaciji PD Škofja Loka in proslave ob 71. obletnici Dražgoške bitke. Odhod iz Gorice ob poznih nočnih oz. zgodnjih jutranjih urah. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 9. januarja 2014, ob 19. uri na društvenem sedežu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej).
□ Obvestila
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta po zimskem urniku od ponedeljka do petka 10.00-18.00.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in
18.	uro. V dopoldanskem času je obisk knjižnice namenjen šolam in vrtcem.
ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 6. januarja 2014.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do danes, 4. januarja 2014 odprta med 7.45 in 13.30.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici bo zaprta do 6. januarja 2014. Izposojene filme je treba vrniti v prvem tednu po božičnih počitnicah; od 13. januarja 2014 dalje bodo uporabnikom onemogočili izposojo za toliko dni kolikor znaša zamuda.
URADI SSO v Trstu, Gorici in Čedadu bodo zaprti do vključno ponedeljka, 6. januarja 2014.
ZSKD obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 6. januarja.
REDNI OBČNI ZBOR NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE bo v četrtek, 9. januarja 2014, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v prostorih Feiglove knjižnice v KB centru na Korzu Verdi v Gorici.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo 15. januarja 2014 ob
19.	uri potekala brezplačna predstavitev desetih srečanj delavnice »Le-vel10« na temo prehrane in dosego dobrega počutja ter primerne telesne teže z aktivnim načinom življenja. Delavnice bodo potekale vsako sredo ob 19. uri, informacije na info@nasene-kajdam.si ali po tel. 00386-40586686.
83 Prireditve
ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara, 11) je vsak prvi četrtek v mesecu od 21. ure dalje odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540; vstop prost.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu prireja koncert »Pozdrav Novemu Letu« v Stolnici Sv. Ambrozija v Tržiču v nedeljo, 5. januarja, ob 20.30. Toplo vabljeni!
OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalno »Novoletno srečanje«, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 12. januarja 2014, ob 17.30. Nastopili bodo domači pevci, zbori in plesne skupine program bodo zaokrožili nagovor županje, podelitev prispevkov kulturnim in športnim društvom ter skupna zdravica.
Pogrebi
DANES V GRADEŽU: 11.00, Arge Bu-lessi (ob 9.30 iz Spinee) in na pokopališče Valle Le Cove; 10.00, Nicolo Ver-ginella (iz kapele pokopališča Valle Le Cove) v baziliko sv. Eufemije in na pokopališče.
DANES V FOLJANU: 11.00, Giuseppe Visintin (iz kapele tržiškega pokopališča) v cerkev sv. Elizabete in v Spineo za upepelitev; 9.30, Miniussi Tristano (ob 8.00 iz Spinee) in na pokopališče.
DANES V FARI: 14.00, Wilma Maestrutti vd. Dissegna (iz tržiške bolnišnice) v cerkev Blažene Device Vnebovzete in na pokopališče.
ŠPORT	Sobota, 4. januarja 2014 36 J
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Skozi kvalifikacije le pet Slovencev
INNSBRUCK - Potem ko je na prvih dveh tekmah novoletne turneje v smučarskih skokih kvalifikacije uspešno prestalo vseh sedem slovenskih tekmovalcev, jih bo danes v Innsbrucku nastopilo le pet. Izpadla sta Jurij Tepeš in Jernej Damjan, dobro pa so skočili Jaka Hvala, ki je dosegel osmo daljavo, Peter Prevc (na sliki), ki je bil deseti, in Tomaž Naglič na 12. mestu. Poleg omenjenih sta bila od Slovencev uspešna še Rok Justin na 18. mestu ter Robert Kranjec. Prva serija, ki se bo začela ob 14. uri, bo potekala na izpadanje.
Putin osebno testiral Soči
SOČI - Po bombnih napadih v Volgogradu se je ruski predsednik Vladimir Putin (na sliki ANSA) osebno odpravil na ogled olimpijskih prizorišč v črnomorski Soči, ki bo čez pet tednov gostil letošnje zimske olimpijske igre. Kot so sporočili iz njegove pisarne, bo predsednik na licu mesta preveril infrastrukturo in varnostne ukrepe. Iz pisarne so dodali, da si je Soči ogledal tudi predsednik ruske vlade Dimitrij Medvedjev, ruski vodilni politični dvo-jec pa si je v regiji ob Sočiju privoščil tudi krajšo smuko.
ODBOJKA - Slovenci v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo
Uspešno čez prvo oviro
NIŠ - Slovenska reprezentanca je kvalifikacijski turnir za nastop na svetovnem prvenstvu začela s pomembno zmago. V prvem krogu je Portugalsko premagala s 3:1 (-20, 19, 21, 21). Kot pravi selektor Luka Slabe, je to najpomembneje, vse drugo gre lahko v pozabo. Njegova izjava jasno kaže, da ni povsem zadovoljen s samo igro, predvsem to velja za začetek. Toda najbolj pomembno je, da je še pravočasno našel razpoloženo postavo, s katero je v nadaljevanju razorožil tekmece in storil prvi korak k uvrstitvi na svetovno prvenstvo. Tega bo treba podaljšati danes, ko Slovence čaka odlična in močno favorizirana Srbija, ki pa vendarle ni nepremagljiva.
Slabe v začetno postavo ni uvrstil kapetana Tineta Urnauta, njegova zamenjava Andrej Flajs pa je že na začetku dobil dva bloka, enkrat pa slabo spre-
Alen Sket
ansa
jel, posledica je bila, da so Portugalci ob prvem tehničnem odmoru vodili z 8:5, ko pa je bilo na semaforju 6:11, je moral še ne povsem zdravi Urnaut v igro.
A ni mogel veliko pomagati, saj slovenski napad nikakor ni stekel (v nizu le 33 odstoten).
Začetek drugega niza (na mestu sprejemalca ga je spet začel Flajs) spet ni bil optimističen, a blok Mitje Ga-sparinija je vlil nekaj energije slovenski vrsti, ki je ob prvem tehničnem odmoru po petih zaporednih točkah vodila z 8:5, po bloku Mateja Vidiča - blo-ker ACH Volleyja je odlično nadomestil poškodovanega Alena Pajenka in je bil največje pozitivno presenečenje tekme, pa tudi z 11:7. Blok je bil v teh trenutkih daleč najboljši element slovenske vrste, z njim je Čebulj ekipo tudi popeljal na drugi tehnični odmor s štirimi točkami prednosti. Toda nato so Portugalci dosegli štiri zaporedne točke, izenačili, Slabe pa se je odločil še za eno nepričakovano menjavo. Če-bulja je na mestu sprejemalca zame-
njal Alen Šket, menjava pa se je obrestovala, Šket je s serijo odličnih servisov ekipi zagotovil vodstvo 24:18, to pa je bilo dovolj za izenačenje na 1:1.
Portugalci so v nadaljevanju svoje servise preusmerili na Šketa, ki je imel nekaj težav s sprejemom, tako da Slovenci ob prvem tehničnem odmoru zaostajali za štiri točke, a Slabe na klopi ni delal panike. Še posebej, ko je končno serijo dobrih servisov sestavil Gasparini.
Očitno je bilo, da so se Slovenci otresli vseh okovov. Šket in Gasparini sta se dokončno razigrala v napadu, blok je deloval izvrstno, sprejem je bil konstanten. Čakala se je le serija nekoga na servisu, ki bi zagotovil odločilno prednost tudi v četrtem nizu. Za to je poskrbel Gregor Ropret, z njegovimi servisi so Slovenci prišli do vodstva z 20:17, kar se izkazalo kot odločilna prednost.
33 točk Gorana Dragica
PHOENIX - Moštvo severnoameriške košarkarske lige Phoenix Suns je gostilo Memphis Grizzlies in izgubilo z 91:99. Kljub porazu je odlično igral slovenski košarkar Goran Dragic, ki je bil s 33 točkami prvi strelec ekipe. K temu je dodal še sedem podaj in tri skoke. New York Knicks so gostovali pri San Antonio Spurs in zmagali s 105:101. Slovenski igralec Beno Udrih je za zmagovalce v 32 minutah prispeval deset točk, sedem podaj in dva skoka.
Kopitar neuspešen
ST. LOUIS - Moštvo severnoameriške hokejske lige Los Angeles Kings je gostovalo pri St. Louis Blues in izgubilo z 0:5. Slovenec Anže Kopitar je poskusil z dvema streloma na gol gostiteljev, a ni bil uspešen.
Jacobsenova še vodi
CORTINA DAMPEZZO - Norveška smučarska tekačica Astrid Jacobsen (37:30,3) je ostala v vodstvu novoletne turneje tudi po zasledovalnem teku v prosti tehniki v Cortini dAmpezzo. Druga na 15 km je bila njena rojakinja Therese Johaug (+38,7), tretja pa Finka Anne Kylloenen (+1:12,2). Edina preostala Slovenka na Touru Barbara Jezeršek je bila 30. (+3:59,9).
Finale s Poljsko in Francijo
PERTH - V finalu Hopmanovega pokala, teniškega turnirja mešanih ekip v Pert-hu v Avstraliji, bosta igrali reprezentanci Poljske in Francije. KOŠARKA - Evroliga: Olympiacos - Fe-nerbahče 95:82, Kuban - CSKA 77:84, Žalgiris - Bayern 66:84.
RELI DAKAR
Start v rojstnem mestu Messija
ROSARIO - Med 5. in 18. januarjem se bodo udeleženci potili na skupno več kot 9300 kilometrih. Na startu bo približno 720 posadk, ponavadi jih je na cilju precej manj, saj zahtevna trasa in napori terjajo velik davek. Prireditelji pa upajo, da se v izvedbi 2014 ne bo razširil črni seznam, saj je Dakar v preteklih desetletjih terjal tudi smrtne žrtve med dirkači, spremljevalci in gledalci. Tekmovanje bo razdeljeno na 13 etap, ki bodo prvič doslej precej različne za tekmovalce na motorjih in avtomobilih, saj bodo na tretjini relija tekmovalni odseki povsem ločeni. Motoristi bodo tako na nekaterih etapah povsem brez spremljevalnih vozil, samo oni pa bodo preizkusili tudi novost na reliju, ko bodo vozili po izsušenem slanem jezeru Uyuni v Boliviji. Start bo v Messijevem rojstnem mestu Rosario, 300 km oddaljenem od prestolnice Buenos Aires, kjer že danes zvečer na uradnem odprtju pričakujejo več sto tisoč navijačev. Potem pa bodo prek Argentine, Bolivije in Čila tekmovalci vozili do 18. januarja, ko bodo reli končali v čilskem Valparaisu. Jutrišnja prva etapa bo imela cilj v San Luisu, prevoziti bodo morali skupno 629 km, od tega bo 180 km hitrostnih preizkušenj. Med favoriti so pri avtomobilistih poleg zmagovalca šestih relijev Peterhansla še Giniel de Villiers, Nasser Al-Attiyah (zmagovalec 2011), Nani Roma, ki je na Dakar-ju že zmagal z motorjem leta 2004, predlani pa je bil med avtomobilisti drugi, štrene bo skušal mešati tudi nekdanji mojster relija Carlos Sainz. Pri motociklistih bodo vrh bržčas krojili Cyril Despres, Marc Coma, Joan Bort Barreda in Francisco Lopez.
SLOVENCI NA RELIJU DAKAR - Od jutri na brezpotjih Argentine, Bolivije in Čila
Primorski zobozdravnik in mehanik prvič kot tekmovalca po južnoameriških puščavah
Na startu enega najtežjih preizkušenj na svetu, vztraj-nostnega relija Dakar, ki predstavlja enega največjih izzivov dirkačem na dveh in štirih kolesih, bodo tokrat kar tri slovenske posadke (Italijanov bo letos le 16). Ob Miranu Sta-novniku se bo v motociklistični preizkušnji preizkusil Simon Marčič, med avtomobilisti pa Darij Novak (zobozdravnik iz Nove Gorice) z Boštjanom Leskovcem (doma iz Idrije). Puščavski lisjak Stanovnik upa, da mu bo po dveh odstopih tokrat Fortuna nekoliko bolj naklonjena. Na startu preizkušnje, ki se bo začela jutri v argentinskem Rosariu, bo tudi avtomobilska posadka s predelanim VW amarokom ter motociklist, evropski regionalni prvak v enduru, Marčič.
Novogoriški zobozdravnik, sicer velik avtomobili-stični zanesenjak, Novak se bo prvič kot tekmovalec odpravil na puščavski reli Dakar. Kot sovoznik mu bo družbo v avtomobilu na brezpotjih Argentine, Bolivije in Čila delal Leskovec, ki bo navigator in mehanik obenem, v spremljevalnem vozilu pa bo glavni mehanik Robert Lo-verčič, za volanom pa Idrijčan Aleks Humar, slovenski prvak v klasičnem reliju.
Pred odhodom v Argentino je novogoriška ekipa Go Adventure letos opravila posebne priprave v Tuniziji na re-liju El Chott, kjer so na sipinah dodobra preizkusili zmogljivosti Volkswagnovega pick upa amarok. Avtomobil so za zahtevna brezpotja temeljito predelali.
»Serijsko izdelani avtomobil smo povsem spremenili, od prejšnjega avtomobila je ostalo le vetrobransko steklo, ter ga približali prototipom, s katerimi se bomo kosali na reli-ju. Avtomobil ima novo podvozje, notranjo varnostno kletko, zadnji del je skrajšan, dodali smo mu dodaten rezervoar za gorivo, kar naj bi nam zagotavljalo samostojnost do 1400 km, težo smo mu zmanjšali na 1,8 tone, čeprav je teža polno naloženega vozila še vedno dve toni, motor pa ima 2000 kubičnih centimetrov in 210 konjskih moči,« je lastnosti predelanega vozila opisal vodja ekipe in prvi voznik Novak.
»Preizkušnja v Tuniziji je bila zelo pomembna, saj smo lahko pred pravim relijem odpravili še nekatere pomanjkljivosti. Seveda pa je vozilo daleč od prototipov, s katerimi se bodo preizkušali drugi vozniki, kar se bo poznalo zlasti v ravninskih delih, kjer bomo le stežka konkurenčni močnejšim, hitrejšim in lažjim avtomobilom,« je še dejal Novak. Nov avtomobil ima 30 centimetrov večjo me-dosno razdaljo in je lažji ter močnejši od prejšnjega avtomobila Toyota Land Cruiser, s katerim so bili fantje iz eki-
	L IL	
		\ m
rr / i'		tj
		■
Miran Stanovnik
pe Go Adventure v vlogi asistentov motorista Mirana Sta-novnika že trikrat na Dakarju.
Novinarske konference se je udeležil tudi Stanovnik, ki je že pred časom predstavil svoje načrte, tokrat pa je prišel v vlogi mentorja in kot moralna podpora Mariborčanu Marčiču, ki se bo prvič preizkusil na reliju Dakar. Mariborčan si je adrenalinske kilometre nabiral v gorsko-kolesarskih spustih preden se je preusmeril v motociklizem. »Sem pozitivno razpoložen, neke posebne treme niti ne občutim. Grem vozit motor, v čemer tudi najbolj uživam, glede ostalega pa mi bo tokrat reli predstavljal učne ure. Stanovnik mi je dal nekaj koristnih nasvetov. Sicer na reli ne odhajam stoodstotno pripravljen, saj sem si jeseni poškodoval ramo. Vozil bom na motorju KTM450, katerega sem doslej preizkusil le 20 minut. Je dobro vodljiv, upam, da ne bom imel težav. Južnoameriške razmere sem letos preizkušal na sipinah v Peruju, ki se mu bo tokratni reli na žalost izognil.«
ORIENTACIJSKI TEK
Jutri na Padričah prva etapa Zimskega kraškega prvenstva
Z jutrišnjim startom ob 10.00 se bo v športnem centru Gaje na Padričah začelo Kraško zimsko prvenstvo v orientacijskem teku 2014. Jutrišnje tekmovanje, ki ga bo organizirala ŠZ Gaja, bo veljavno tudi za 7. izvedbo Trofeje Brez meja. Zbirališče bo ob 9.00. Na voljo bodo tri različne težavnostne proge ter progi za skupine in za otroke do 12. leta starosti. Druga etapa zimskega prvenstva bo 26. januarja v Zgoniku, tretja 9. februarja na Vejni pri Proseku, četrta in zadnja pa 16. februarja pri sinhrotronu pri Bazovici.
□ Obvestila
SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi k vpisu na meddruštveni tečaj smučarskega teka, ki se bo začel v nedeljo, 19. januarja. Informacije in vpisovanja pri društvih: SK Brdina, SK Devin, AŠD Mladina, SPDT in SPDG.
ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 6. januarja. SO SPDT prireja ob nedeljah: 19. januarja, 2. in 16. februarja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Avtobus se bo ustavil v termah Warmbad, v Beljaku in na Osojščico (Gerlitzen). Odhod avtobusa izpred sedeža Rai, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Dodatne informacije dobite na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na elektronskem naslovu lauravenier@tiscali.it. SPD GORICA prireja, od 19. januarja dalje nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro.
AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s pričetkom v soboto, 11. januarja. Informacije na tel.: 3470473606.
AŠD SK BRDINA prireja tečaje alpskega smučanja v Forni di Sopra od 12. 1., dalje. Vpisovanja na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 - Opčine, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00. Info: 3405814566 (Valentina). Avtob. prevoz: 3355476663 (Vanja). SK DEVIN prireja tečaje alpskega smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja: na info@skdevin.it ali pa na 0402032151 (Alternativa Sport) in 3358180449 (Erika)
ŠPORT
Sobota, 4. januarja 2014 1 J
ZMAGOVALEC BO DVIGNIL DVA POKALA, NATO NA MEDDEŽELNO FAZO
Zmagovalec jutrišnjega finala državnega pokala elitne lige bo dvignil kar dve priznanji oziroma pokala. Poleg pokala z italijansko trobojnico, ki ga podeljuje deželna nogometna zveza, bo zmagovalec obenem pokal za Trofejo Diega Meroia (na sliki SLO-SPORT.ORG levo), po katerem je letos poimenovan državni pokal elitne lige.
Zmagovalec deželnega dela državnega pokala bo nato nadaljeval nastope na meddeželni ravni. V najboljšem primeru čaka Kras ali pa Chions državni finale v Rimu. Pot do italijanske prestolnice pa je še dolga in težka.
4 tisoč (približno) prebivalcev več ima Občina Chions v porde-nonski pokrajini v primerjavi z Občino Re-pentabor. »Neobičajno je, da se v finalu pomerita ekipi tako malih občin. No, resnici na ljubo smo mala občina, Repentabor pa je, kot sem danes zvedel, še veliko manjša,« je dejal predsednik furlanskega kluba Mauro Bressan.
Rezultati naših ekip v realnem času
Dobiš jih na www.primorski.eujJ
ali tudi preko twitterja
primorski_sport
01
NOGOMET - V Červinjanu so predstavili jutrišnji pokalni finale med Krasom in Chionsom
»Pokal bo naš! Ne, naš!«
t

Kras je Chions v Repnu premagal s 3:0 (desno). Na županstvu v Červinjanu (levo): odbornik Maurizio Vidali in spremljevalec ekipe Mauro Zeriali. Na sliki spodaj: navijač Janko Škabar, kapetan Radenko Kneževič in Predrag Arčaba
jng, slosport.org
PREDSEDNIK POLISPORTIVE CHIONS MAURO BRESSAN
»Pri nas je igrala Zavadlavova, jo poznate?«
»Naš klub je relativno mlad, saj so ga ustanovili leta 1972. Smo športno združenje, saj poleg nogometa gojimo še odbojko in košarko. Pri nas je v lanski sezoni igrala slovenska odbojkarica iz Gorice Mateja Zavadlav, ki jo mogoče poznate,« je uvodoma povedal predsednik furlanskega Chionsa Mauro Bressan, ki je še dodal: »Krasu bomo vedno hvaležni, saj smo v elitno ligo prvič napredovali, potem ko so rdeče-beli slavili zmago v državnem play-offu in napredovali v D-ligo. To bo ostalo zapisano v zgodovini našega kluba. Nato smo hitro izpadli. V lanski sezoni pa smo premočno zmagali in letos imamo solidno ekipo v najvišji deželni ligi. Ko sem videl državni pokal, sem imel kurjo polt. Storili bomo vse, da ga bomo osvojili mi.« (jng)
Jutrišnji finale državnega amaterskega pokala elitne lige med Krasom in furlanskim Chionsom je postal - v teh, iz športnega vidika, precej mrtvih dneh - medijski dogodek številka ena. Tekmo, ki bo jutri ob 14.30 na igrišču Pierino Dissabo v Červinjanu, so pompozno predstavili na včerajšnji novinarski konferenci na županstvu v Červinjanu. Ker je bil predsednik Krasa Goran Kocman na dopustu (»Jutri pa si bom obvezno ogledalfina-le,« nam je včeraj potrdil po telefonu), je repen-ski klub predstavil odbornik Maurizio Vidali. Po uvodnem pozdravu v slovenščini (na kratko je povedal, da je Kras slovensko društvo in da je slovenščina prvi jezik v Občini Repentabor) Vidali ni taktiziral: »Naj zmaga najboljši, to se pravi Kras,« je poudaril in dodal, da bo jutri na tribuni tudi repentaborski župan Marko Pisani. Kras bo torej, vsaj na papirju, igral vlogo favorita. Rdeče-beli so namreč v prvem delu prvenstva v Repnu že premagali Chions s 3:0. Krasov branilec Predrag Arčaba, ki stanuje prav v Červinjanu, je bil previden: »Finale je posebna tekma. Lahko napadaš celo tekmo, zadeneš tri vratnice in nato nasprot-nikdoseže gol v zadnji minuti.« Podobnega mnenja je bil tudi trener Chionsa Giuseppe Vittore: »Kras je močnejši. Imajo najboljši izbor igralcev. Mi pa se bomo potrudili in skušali bomo premagati najboljšo ekipo v deželi. Kako bomo igrali? Poleg vratarja bom na igrišče poslal drugih deset igralcev,« je bolj za šalo kot zares izjavil trener moštva iz pordenonske pokrajine, ki s 23 točkami zaseda 6. mesto na lestvici.
EKIPI IN SODNIK - Kras bo igral s popolno postavo. Varovanci trenerja Branka Zupana so trenirali v četrtek, včeraj in še danes zjutraj. »Mislim, da smo v dobri formi. Sam sem med prazniki celo shujšal za kilogram. Ciljamo na zmago, saj si srčno želimo tega pokala,« je napovedal kapetan Radenko Kneževič, ki se je včeraj prav tako odpeljal v Červinjan. Chions je, kot je poudaril trener Vittore, tudi dobro treniral. »Odsoten bo le diskvalificirani zvezni igralec Volpati,« je še dodal. Sodil bo izkušeni Francesco Ferro iz Latisane.
IGRIŠČE, VREMENSKA NAPOVED IN POKRITA TRIBUNA - Sodeč po napovedih naj bi v nedeljo popoldne deževalo. Organizatorji (društvo Pro Cervignano Muscoli) so zagotovili, da ima igrišče v Červinjanu solidno drenažo, tako da naj ne bi bilo večjih težav. Kneževič opozarja, da bo »težko« igrišče bolj pisano na kožo nasprotniku. Za navijače in gledalce pa dež ne bo predstavljal večjih težav, saj je tribuna skoraj v celoti pokrita.
»V ŽIVO« PO NAŠEM SPLETU - Po dogovoru s športnim spletnim portalom FvgSportC-hannel si boste lahko v živo ogledali (neposredni streaming prenos) tekmo tudi po našem spletu www.primorski.eu.
TRETJI POLČAS - Organizatorji so napovedali, da bodo kioski dobro obloženi. Po tekmi bodo pripravili testenine za predstavnike obeh klubov.
Jan Grgič
DZP doo-PRAE srl 2014 © Vse pravice pridržane
KOŠARKA - V državni diviziji C drevi ob 20.30
Spopad ranjenih levov
Jadran Franco bo na Opčinah gostil Montebelluno, ki je letos v škripcih - Mura: »Fantje so motivirani«
KOŠARKA - V deželni C-ligi
Breg v Dolini, težka naloga za Bor
□ Obvestila
V openski telovadnici Polisportive se bosta drevi ob 20.30 spopadli ranjeni ekipi. Tako Jadran kot Montebelluna sta doslej nastopila precej pod pričakovanji, v primerjavi z lansko sezono. »Montebelluna ima zelo soliden izbor igralcev. Imajo dolgo klop. Obenem imajo nekaj kvalitetnih košarkarjev (Fantinato, Lorenzetto in Poz-zebon), na katerih sloni vsa igra,« je analiziral trener združene ekipe Andrea Mura, ki je zadovoljen z učinkovitostjo fantov na zadnjih treningih: »V primerjavi s prejšnjimi leti, smo letos med prazniki trenirali odlično. Vidi se, da fantom ni vseeno. Trudili so se in potili. Imam pozitivne občutke. Upam, da bo tako tudi jutri (danes op. av.). Nestrpno čakamo na tekmo in želimo si zmage.« Mura je še dodal, da bo januar bržkone ključni mesec za nadaljevanje letošnje sezone. »Trenirati in igrati moramo sto na uro, saj nas čaka cela serija težkih tekem, ki bodo odločilne za drugi del sezone,« je še dodal Jadranov trener. (jng)
Danes
Sobota, 4. januarja 2014 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Franco - Montebelluna
DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Goriziana; 20.30 v Rožacu: Calligaris - Bor Radenska
Jutri
Drevi bodo po prazničnem premoru stopili na parket tudi košarkarji Brega in Bora. Breg bo v dolinskem športnem centru Silvana Klabiana gostil Goriziano, ki ima dve točki manj na lestvici (6 zmag in 8 porazov). Varovanci trenerja Valterja Vatovca bodo skušali novo leto začeti na najboljši način, z zmago. Bor Radenska bo v 15. krogu igral v Rožacu na igrišču Corna, ene od armad tega prvenstva, ki je doslej izgubila le v drugem krogu proti tržiškemu
Falconstaru, s katerim deli prvo mesto na lestvici. Nasprotniki so v lanski sezoni v podobni zasedbi uspešno nastopali kar dve ligi više, klub se je nato poleti B ligi odpovedal, dober del igralcev pa je ostal. Nosilci so tako play-maker Tonetti, branilca Piccini in Avanzo, krili Mi-niussi in Pigato ter centra Biasizzo in Raccaro. Oberdanovi košarkarji so med prazniki vestno trenirali, saj želijo vendarle obrniti stran po daljšem obdobju suše.
Nedelja, 5. januarja 2014 NOGOMET
ELITNA LIGA (Finale državnega pokala) - 14.30 v Červinjanu: Kras Repen - Chions
ORIENTACIJSKI TEK
TEKMA BREZ MEJA (organizator ŠZ Gaja) - 10.00 v športnem centru Gaja na Padričah
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 6. januarja 2014 KOŠARKA
UNDER 19 ELITE - 20.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Spilimbergo
IRcija
MARKO ISCRA
Rad ima
adrenalinske
športe
»Samo, da nisem na zaprtem. Sovražim telovadnico. Obožujem pa naravo,« nam je sprva povedal Marko Iscra (letnik 1989), doma z Opčin. Marko, ki je zaposlen kot električar (končal je študij na višji srednji šoli Jožefa Stefana v Trstu), se v prostem času rekreacijsko ukvarja s plezanjem, gorskim kolesom in motociklizmom. »Vse je povezano z adrenalinom,« je dodal.
Kateri je bil tvoj prvi šport?
Devet let sem se ukvarjal s ka-ratejem. Bil sem na pragu, da dosežem črni pas, nakar sem se naveličal. Že prej mi je bilo všeč gorsko kolo, tako da sem nato nadaljeval s svojim konjičkom. Treniram približno trikrat tedensko. Predvsem v večernih urah, kar s svetilko, saj drugače pozimi čez dan zaradi službe nimam časa. V glavnem izbiram strme klance okrog Opčin in Trebč. Pa tudi v vsakem vremenu, megli, dežju, snegu.
Ali se mogoče pripravljaš na kako tekmovanje?
19. januarja bom drugič nastopil na gorsko-kolesarski preizkušnji Lanaro Granfondo. Preizkusil sem se že lani in na koncu sem bil z uvrstitvijo zadovoljen. Upam, da bom letos še izboljšal lanski rezultat. Julija pa bomo odpotovali v Dolomite. Registrirali smo se na Dolomiti Superbike. S prijatelji načrtujemo, da bomo tekmovali na razdalji 60 kilometrov. Obstaja pa tudi možnost, da se bomo odločili za daljšo razdaljo 120 km.
Kdaj pa si se začel ukvarjati s plezanjem?
Pred kratkim. Od vedno sem rad zahajal v gore. Rad imam fera-te, tako da je bil tečaj plezanja nadgradnja. Nerad pa plezam na zaprtem. Najraje grem s prijatelji v stene ob Napoleonski cesti ali kam drugam. Sem tudi član SPDT. Poleti pa grem na kak večdnevni izlet v gore. Pred kratkim sem si kupil krplje in povedati moram, da je prav prijetno hoditi s krpljami po snegu. S prijateljem sva bila na Višarjah.
Od kod pa ljubezen do mo-tociklizma?
Tudi z motorjem grem najraje v naravo. Enduro je neke vrste motokros. S prijatelji vozimo po klancih in po drugih terenih, kjer se lahko to počenja. Pri nas je v glavnem prepovedano. V Sloveniji pa so določeni kraji, kjer se da mirno voziti. Pa tudi na Hrvaškem, okrog Buzeta. Še nekaj pa bi dodal.
Prosim.
Letos bi se rad spustil s padalom.
Primorski dnevnik ste tudi vi!
Letošnjo naročniško akcijo opremljajo vaši posnetki s Primorskim dnevnikom.
Ne odnehajte! Vse najizvirnejše bomo objavili.
Tokrat je fotografijo prispevala Jasmina Smotlak
100 odtenkov vsakdana
Vsak dan, zgodaj zjutraj, pred vašim pragom. Za le 0,76 evra. _ Samo Primorski dnevnik!
_naročniška akcija 2014
Celoletna naročnina: 230 €; to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost plačila naročnine v dveh obrokih (2 x120 €)
- za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko.
Celoletnim naročnikom tiskane izdaje Nekomercialna sporočila bo omogočen dostop do spletne izdaje in čestitke boste v Primorskem dnevniku
dnevnika brez dodatnih stroškov.
Primorski
"	dnevnik
lahko objavljali brezplačno.
info:
Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
(Zadruga
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 4. januarja 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija
20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Or-izzonti 11.10 Dreams road 2013 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.30 Film: Pomi d'ottone e manici di scopa 17.00 Dnevnik 17.15 A Sua immagine 17.45 Pas-saggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Cosi lontani cosi vicini 23.15 Film: Chi ha incastrato Roger Rabbit?
^ Rai Due
^ Rai Tre
7.10 Nad.: La grande vallata 8.05 Film: Il computer con le scarpe da tennis 9.30 Film: A cavallo di un pony selvaggio 11.00 Tg Re-gione - BellItalia 11.30 Tg Regione - Pro-dotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Rai Educational 15.50 Nan.: Squadra Speciale Vienna 16.40 Film: Mary Poppins 18.55 23.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Film: Vent'anni dopo - Stanlio e Ollio teste dure 21.05 Film: L'apprendista stregone 23.20 Un giorno in pretura
u Rete 4
6.50 Media Shopping 7.40 Nad.: Valeria medico legale 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in cor-sia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.00 Serija: Le indagini di Padre Castell 17.00 Serija: Poirot 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore
21.30 Film: Wyatt Earp - Ritorno al West
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00
Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Su-percinema 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Bianco, rosso e Verdone (kom., It.) 16.30 Film: Mi vuoi sposare? 18.00 Film: Una canzone per Natale 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la noti-zia - La Voce dell'irruenza
7.00 Risanke 7.30 Film: Winx Club - Il segreto del regno perduto (anim.) 9.05 Dok.: Voyager Factory 10.00 Sulla Via di Damasco 10.35 Serija: Il nostro amico Charly 11.20 Show: Mezzogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Film: Quando l'amore ha inizio 15.35 Film: Quando l'amore diventa coraggio 17.10 Sereno Va-riabile 18.05 Serija: Sea Patrol 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 1120.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of Proof 22.40 Nad.: Senza traccia 23.25 Dnevnik in rubrike
21.10 Film: Ti amo in tutte le lingue del mondo (kom., It.) 23.30 Film: Ma-ledetto il giorno che t'ho incontrato
V Italia 1
6.55 Nan.: I maghi di Waverly 7.45 Nan.: Hannah Montana 8.35 Nan.: Glee 10.25 Nad.: Gossip Girl 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: I tre moschettieri 15.45 Film: Edward - Mani di forbice (fant., r. T. Burton, i. J. Depp) 17.45 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 19.00 Nad.: Arrow 21.10 Film: Il Re Scorpione 3
-	La battaglia finale 23.15 Film: Pathfinder
-	La leggenda del guerriero vichingo
La l
^ Tele 4
venija - Srbija, prenos 20.15 Slovenski šport v letu 2013 21.05 Film: Želo 23.10 Nicholas Payton in Big Band RTV Slovenija
(t Slovenija 3
6.0019.55 Sporočamo 7.40 Slovenska kronika 9.50 Žarišče 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Politik, to sem jaz! 20.30 Na tretjem... 21.15 Utrip 21.30 Žarišče 22.05 Tarča 23.50 Satirično oko Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
C Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.30 Biker Explorer 16.00 Ciak Junior 16.30 Arhivski posnetki 17.20 23.20 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Folkest 2012 21.05 Folkest 2013 22.20 Odbojka, kvalifikacije za SP 23.50 Miss International
^ Tv Primorka
11.0014.00, 17.00 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Graška gora poje in igra 19.00 Pravljica 19.10 Duhovna misel 20.00 Primorska znamenja 21.10 Med nami 22.10 Glasbeni večer
pop Pop TV
LA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Serija: Suor Therese 11.30 Serija: McBride 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.35 Nan.: Due South 18.10 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Natale nel Paese delle Meraviglie 21.10 Film: Ben Hur (dram.)
7.00 Risane in otr. serije 10.05 Nan.: Zoey 10110.30 Film: Helenini ljubezni 12.20 Serija: Mentalist 13.10 Film: Najvišja stava 14.50 Serija: Opremljevalci v zasedi 15.10 Serija: Prenovimo kopalnico 15.35 Serija: Petične nosečnice 16.35 Film: Njena najboljša poteza 18.20 Serija: Okusi brez meja 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Zamenjan (i. A. Jolie) 22.15 Film: Zavajanje
Kanal A
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.40 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Luoghi magi-ci 8.05 Dok.: Il portolano 13.0017.00 Le ri-cette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 16.3019.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.20 Aktualno: Musa Tv 17.35 Happy Hour 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.05 Zgodbe iz školjke 7.30 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.45 Kviz: Male sive celice 10.30 Infodrom 10.40 Kratki film: Eko smetnjaki (anim.) 10.50 Film: Mala čarovnica Fuksija 12.15 Odpeti pesniki 12.25 Odd.: Moja soba 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tednik 14.30 Dok. odd.: Šiša Pangma 15.15 Slovenski magazin 15.50 Kulturni vrhovi 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Človeški planet 18.30 Ozare 18.40 Risanka 18.55 23.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Slavnostni koncert: Ku-ku 21.45 Siddharta in Simfonični orkester
(t Slovenija 2
8.15 Slovenci v Italiji 8.50 Umetnost igre 9.25 Polnočni klub 11.00 Šport v letu 2013 11.55 Športna odd.: Zima je zakon 12.25 Biatlon: svetovni pokal, zasledovalna tekma (m), prenos 13.20 Odd.: Bangers 13.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, novoletna skakalna turneja, prenos 15.45 EuroBa-sket 2013, zgodba o uspehu 16.55 Biatlon: svetovni pokal, zasledovalna tekma (ž), prenos 17.55 Odbojka, kvalifikacije za SP, Slo-
6.00 Risanke 7.45 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 8.10 Serija: Igrače za velike 8.40 Serija: Igrače Jamesa Maya 9.35 Serija: Preživel sem japonski kviz 10.25 Urbani izziv 10.50 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Nan.: Čarovnije Crissa Angela 13.10 Film: Številka enajst 14.45 Film: Klub tajnih agentov 16.40 Serija: Vlomilci 17.05 Serija: Revolucija 18.00 Svet - Povečava 18.30 Serija: Živali na delu 19.00 ŠKL - šport mladih 20.00 Film: Harry Potter in svetinje smrti (fant., i. D. Radcliffe, E. Watson) 22.20 Film: Moč posameznika
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.10 Malo za štalo, malo za hec!; 11.15 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena Janez Povše: Vsi smo mladi - radijska nad., režija Tomaž Susič - 2. del; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežem-odra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik,

Sobota, 4. januarja La 7, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Chocolat
ZDA, Velika Britanija 2000 Režija: Lasse Hallstrom Igrajo: Juliette Binoche in Alfred Molina
Neporočena Vianne Rocher s hčerko nekega dne prispe v zaspano francosko vasico. Ko bogaboječi vašča-ni izvejo, da namerava tujka, ki sploh ne hodi k maši, v času posta odpreti čokoladnico, postaneta mati in hči nezaželeni vsiljivki. Vendar Viannina slastna čokolada zadržane prebivalce zapelje enega za drugim, tako da sčasoma vsi podležejo njeni očarljivosti. Vsi razen župana, ki še naprej bije osebno vojno proti slaščičarski razvratnici. Kljub temu Vianne med vaščani naprej širi dobro voljo, ki zaceli marsikatero staro rano. Toda ko se ob rečnem bregu nekega dne ustavi skupina ciganskih popotnikov, njihov šarmantni voditelj Roux razburka tako mestne duhove kot tudi Viannina čustva.
vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suo-nati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sobota, 4. januarja 2014	VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, 970
Ta konec tedna bosta deželo dosegli dve vremenski fronti. Prva, ki bo tudi izrazitejša, nas bo dosegla v soboto in pred njo bo zapihal južni veter; naslednja pa bo vplivala na vreme pri nas v nedeljo.
Dopoldne bo oblačno z rahlimi do zmernimi padavinami; v Alpah bo snežilo nad 1200m, v Predalpah pa nad 1500m. Od poznega popoldneva se bodo v nižinskem pasu in v Alpah padavine okrepile. V Predalpah zlasti na vzhodu bodo padavine zelo obilne, snežilo bo le nad 1800-2000m. Ob morju bodo padavine zmernejše; od popoldneva bo zapihal okrepljen jugo, v sunkih lahko ponekod do 70-80 km/h.
Danes bo oblačno, padavine se bodo v zahodni in osrednji Sloveniji okrepile, na vzhodu pa bo še večinoma suho. Meja sneženja se bo dvignila nad 1500 m. Ob morju bo zapihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, na Primorskem od 4 do 8, najvišje dnevne od 4 do 10, v vzhodnih krajih in ob morju do 12 stopinj C.
V prvem delu noči se bodo še pojavljale obilne padavine. Snežilo bo le nad 1800-2000m v Predalpah in nad 1500-1700m v Alpah. Ob morju bo pihal okrepljen jugo. Nato bo veter postopoma oslabel in tudi padavine bodo začasno nekoliko zmernejše. Podnevi bodo spet padavine močnejše, meja sneženja bo v Alpah okrog 1000-1200m. V Predalpah pa bo snežilo le nad 1500-1700m.
Jutri bo oblačno. Predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter.
Danes: ob 5.26 najnižje -19 cm, ob 11.03 naj-_	višje 42 cm, ob 17.38 najnižje -60
cm.
S Jutri: ob 0.31 najvišje 40 cm, ob 6.15 najnižje -16 cm, ob 11.39 najvišje 31 cm, ob 18.10 najnižje -51 cm.
Morje je skoraj § mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C.
Kanin .........ne obratuje
Vogel ................110
Kranjska Gora.........30
Krvavec...............60
Cerkno................20
Rogla..................50
REKA
13/14
JUTRI
■ .
Piancavallo .
Forni di Sopra .......120
Zoncolan............100
Trbiž .................100
Osojščica ............100
Mokrine .............170
Glasba Bruna Marsa in Rihanne v letu 2013 največkrat prenesena s spleta
LONDON - Glasba barbadoške pevke Rihanne (na posnetku) in ameriškega glasbenika Bruna Marsa je bila po podatkih spletnega portala Musicmetric v letu 2013 največkrat ilegalno prenesena s svetovnega spleta. Za vsakega izmed njiju so po poročanju spletne revije Rolling Stone zabeležil več kot pet milijonov piratskih prenosov glasbe s spleta. Na tretje mesto omenjene lestvice se je uvrstila skupina Daft Punk, četrto in peto mesto pa sta zasedla Justin Timberlake in Flo Rida. Na lestvico so se od šestega do desetega mesta uvrstili še Kanye West, Eminem, Jay Z, Drake in Pitbull.
Volk z Wall Streeta igrani film z največkrat izgovorjeno besedo fuck
LOS ANGELES - V filmu Martina Scorseseja Volk z Wall Streeta kletvico fuck izgovorijo 506-krat, kar je največ med igranimi filmi. To številko preseže le dokumentarec o besedi sami, ki ga je leta 2005 posnel Steve Anderson - izgovorijo jo 857-krat. Film temelji na biografiji borznega posrednika Jordana Belforta. Z načinom življenja, ki ga zaznamujeta pohlep in sla po denarju, moči, seksu in drogah, si je Belfort prislužil nadi-mek Volk z Wall Streeta. Nasploh je v Volku z Wall Streeta prikazanih precej ekscesov, od pretirane uporabe drog do prikazov spolnosti, kar je zmotilo tudi precej starejših kritikov.
MARINI GH
PRIHAJAJO POPUSTI
v trgovini vredni vašega zaupanja
GANT
	pgpii		
Canadiens^			
Tržič, Trg Cavour 25 Tel in Fax 0481 791066
odprto v nedeljo, 5. in v ponedeljek, 6. januarja 10.00 - 12.30 / 15.30 - 19.00
pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču
OD 2. DO 15. JANUARJA 2014
ravnila
M fipefinewh'A