I I 2. STRAN MEDNARODNO SODELOVANJE LJUBLJANSKE UNIVERZE V letu 1981 je realizirani obseg sodelovanja naših univerzitBtnih učiteljev na tujih univerzah znašal 34 7 dni delovanja ali 45,5% pogodbanegs obsega. Tuji učitelji pa so izkoristili 401 dan bivanja v Ljubljani ali 52,6% pogodbenega obsega. Žal v letnem poročilu Univarze Edvarda Kardelja v Ljubljani ni navedeno, koliko viso-košolskih učiteljev pomenijo te številke, saj predpo-stavljamo, da so posamezniki ostajali dfje kot &n dan, posebej še če /e šlo za znanstveno-raziskovalne pro-j&ktB. Vsekakor pa gre za komaj polovično realizacijo Ž8 dogovorjBne m&njave in že to bi lahko bil predmet kritičnega razmišljanja. Da pa nam gre za razmislek o strategiji m&dnarodnega sodelovanja Ijubljanske Uni-verze in ne toliko za analizo že realizirane dejavnosti, je tudi jasno. Provincialno samozadovoljstvo slovenskB znanosti je seveda ogroženo tisti trenutek, ko je postavljeno v * konktBkst »svetovne znanosti« ali celo v primerjcvo z drugo domačo institucijo, kise ukvarja z isto problema-tiko. Kerpa nekega »lastnega znanja«, ki bi bilo SLJIGE-NERIS, ni, oziroma karje lastno le v toliko, kolikor tudi ni lastno, torej v kolikor pomeni obvladovanje nekega po-dročja z lastno pametjo in sredstvi — je sodelovanje nacionatne visokošolske institucije, kotje univerza tudi primeren pokazatetj proctomostf domače znanostf in gospodarstva. Sodelovasnje Ijubljanske Univerze je usmerjeno v ffe Hzacijo znanstvenih stikov z univerzami, s katerimijB pvjodbeno povezana. izmenjava študentskih praks in Štti nndiranje naših študentov gre čez več različnih in- l stn. 17. uri PriSLtni: Mitja fajdiga, ^ai^az ""ivčič, Matjaž Bizjak, Tone Hob, Jana Lovse, Elda Eomac, Joža GrošelJ, Milen Furlan, Damjan 1'ranetiS, Milena Hrovat, Metka štimec, Nena Banzinger, Hetka Tekavcič, Kevenka Hrovatin, Bruno Žikovie, Stane Miklič ^ Ctetali pristcni: Vika Potočnilc (UK ZSKS), Tone Bricman (UK ZSH Opraviženo odsotni: Milan Cvikl, Vesna Petek, Klavdij " Fervanjc, Žunič Tone DKEVMI HED: ¦1. Pregled zapisnika 8. redne seje P 00 ZStlS 2. Ekonomiada in medfakultetni stiki J. Študijska probletn.itika in zbori letnikov 1-. Odlok o podstanovanjskih razmerjih 5. Seminar za delegate v 'jamouprovnih organih brazložitvijo za 2. lotnika. nika zbor prvega letnika. Evidentiranje članov za orgaflo UK pSMS: karakteristiko za Toneta žuniča. boiao poslali, za Ancfrejo Zužek sno ze . posredovali. ' / Tone Bricmnn se je udeležil seje P 00 ZSMS z namenom, da_ mu pojasnimo vzroke za sklep, kly ismo gn Esprejeli na prejs-nji sejx predsedstvs, f katerira sno proti temu, da Tone prevzarae kakršnokoli fuukcijp na UK ZSMS. Iietka T. je navedla razloge za sprejetje sklepa: 1 Tore B. ni študent falraitete ffi?BK, nima statusa štu-denta; zav~-aamo se, da funkcija.Tia UKZSMS prevzetnaoo redni študenti. ^/ ' 2. Se verao, kdo je Toneta evide^tfiral zs sekretarja m* UK ZSMS. ~ - ' \ - .'-' . ,• W 5. Tonetova aktivnost je pogojena ,s Koristoljubjem , (odstopil je b funkcije predsednike 00 ZSMS L?BK in prevzol plažano funkoijp sekretarja na UK ZSMS). 1. Ocenjuoemo, da je v.čisu njegovega mnndata 00 ZSMS elabše delovala kot' scdaj in da P 00 ZSMS ni ^)ilo po-vezano z bazo. Tone jc na nav5dene pripombe odgovoril. 1. Sprejme ! e političnimi zude- ^ vami, je funkcijo sprejel. V zadnjem 5asu se je vklju-čil v politično dclo, njegovo uspešnost bo ocenila volilno programska konfercnoa ..{ ZSMS. Ce bi bil naraen ajegovega dcla zgolj koristoljubje, ne bi opravljal l? neplažanih ftinkcij. 4. P 00 Z5MS ie vodil skoraj dve leti,. 0 .stanju 00 ZSMS ko jo je prevzel iir o dose?.enibc-uspehih pričajo gra-diva, .sprejeta na konferencah 18" zapisniki sej P 00 ZSMS. Smatra, da Je bila 00 ZSMS v času njegovega mandata aktivna. P 00 ZSMS je po razpravi potrdilo sklep, sprejet no prnjšnji st-Ji, da Tone ne sprejme nobene funkclje na UK ZSK. OBRi^LOŽITEV: Za i.jlilno programsko iconferenco pripravi delovna skupina CMetka«..«) obrazložitev, s teni, da ae tnotiv koristoljubjo' - Vika P. je seananila predaedatvo, da je kadrovska liata popolna, rasen za nadeorni odbor, struktura je še vodno neustrezna, ker ie pretežni del članov predsedstv« iz družboslovuih, fakultet. Ker 00 ZSKS za vodilne fuokcije nisc evidentiral.T kandidatov ostnja na kandidatni listi vndatvo v sedsnji sestsvi. - Na volilno progrsi predlagalo, da so funkoija ( 4. urni ki !trvniki 00 S31!S KF BIC so z ssaaudo podali pinmetio obra-zložitev clede nostrinjanja z isvolitvijo T. Bricnann za bo-tretarja UE uRHS.Pionena obrazložitev uiaa istih arGuaentov lcot jih ^e uatno podala predsednico 00 ZSIC El? BIC na Proc-ramolto volilni konforenoi.Tudi ar^unenti, ki so navodeni v zapianiku s oeje predoedstva 00 Z3IIS EP(dne 3.';."^) se raz-!iajr:3o z tuvečleniiii poro^ilon, v teaterefli je slavni ar^inetii:! neizpolajovanje *,tudij ;fcih obveznoP-i T. Bric-iar-a.PUTC je v rcizpravi s predstr.vniki 00 Z»3ti s&vr.elo naslednjr ata- 51ede dcjavnosti 00 ZBM3 v rejeaa VWL ZSIC tattiko zr.nepopolno in no-| zadoatno ntetiviranjr dolovanoa 00 ZSflE ia povezovanja z. njini, Mtrati pa poudarja, da delo rOS kot terna ni fun-koioidralo znradi neoci;rovornosti in necielavnosti dolo-Sonih Slaaov PUIC ZJJIC V težavni situaoiji cksi3tiraaja in delovnnja Univerzi tne oraanizacijo, cr^ r-r?-" ''--'- —^*¦.¦;-9 optedelaena s> aliatižnn mlodi"-' -dložno boriti za koastruktivaofit rac prav in delovanan naSe zveae.7 skladu 3 tem jc nujno, 4 . „ rte.j ie vr5ta Jtudentov. kl po .voj I ltudlj»<>l 1» 1» ' i". j\ki jcj.vnostl za.luiijo »preje« v «.. Sekret.rl.tl I. , l" munljti njj orUno z akcljo, da okreplno ivoje vrtt« ¦ tll .i btudenti, kl so se prlpravljenl borltl zi Zadolžtnl: sekretarlat! 00 ZK. fl Vse 00 ZK >o podprle 00 ZSN5 v zvezl z njenlui itallite« do Izvoi tov. Brlcmana :a »ekr.t.rja UK Z4MS. ttinl 00 ZH »enljo, da b gova Izvolitev pomenlla reposredno krjitev temeljnlh naicl pol Lil"e00z"Ona*Eki"omsk' fakultetl - Eepra« Je bll obvelfen naj dvl dokumcnte, Tn iepra« smo ga Jrtall U tvldence naie OOZK. ker nl ni itudent Ekononuke fakultete - koordlnaclj« »proža postopek uvrstili v OOZK - drugl letnlk, kamr gl«d« na oprivljene 11( spada. V iveil s te« n.j i.kr.taflat 00 ZK - tlrugl letnlk u ija je bll. tudl .em.njena. da J. .odstvo UK ZSMS o p. nan obvestllo tov. Rollča, prediednlka UnI»«rzItetnega clja ostro obsoja tak postopek iff»2antcva 00 un 1 verz 1 leinega k' tei« da ocenl druibenopolItično odgovornost konunlstov v vods' UK rf*Voordln«elJa -enI. da Je ugovor »odstva UK ZSM5, če! d tov. Bricman nujno potreben U* ZSNS, odraz ne«oLl t«9» organa nejposobnost! IJ ud i , kl » njem delujejo. >r»« tako menl, da gn jivnosti subjektlvnlh sll na poianeznlh fakultetah, i« posebej < dejavnost! ZK - le tudl UK ZSHS ne bo veL ukvarjal s takinlml ki Ce postopek v zvezl z Izvolltvljo to'. Brlcnana z« lekretarja UK ZSMS ne bo ust»»IJ«n, bomo lidali pl*»eno »poroSllo In ga objavi v KomunUtu. 2. a) Ha IX.kongre»u ZKS bo dilegat to». Kumljak, »ekretar 00 ZK drugl letnlk. Tov Kuziaijak bo v delu kongresa sodelovala z ' pravo o dejavnottl ZK In ZSMS na nail f»kuItetI . ln {Irie na Unlverzi. Za prfpravo poroLita je preds*dstvo ZSHS iaenovato komlsljo v jtjtavl: to». HuzmSJak. tov. TekavtU In tov. Cvil 0 poroiilu naj bl razpravljale vse 00 ZK na tkupneo sestanku v sredo, 1 * . <4. ; 982 . 3. a) One 8. <>. 19SZ bo fll fakult«tl »lo»e»nost v poJastltev obletni< Kidrliaveaa rojsto*. Na sloomoit so vabljcne delcg«cl|e t-'i ¦ Instltucl] Iz Ljubljane, k! noiljo Kldriievo Ine, In drugi 9' je. Dollnait kanunlstav je, da ic »lovoinoltt udelclijo. 0 ti naj sckratarjl 00 ZK obveltljo ilan« 00 ZK. erzltetni konlta ZSNS Roili - pr«d»«dnlk Unlv STRAN 3 foto:M iki StojkoviL Pelin, ki ga zdaj žvečijo na obeh straneh, je pognal svoje korenine že v daljni preteklosti. Primer »Študent naj bo«, ki ga izrabljamo za ta komentar, ni zadnji v zgodovini neuspešne kadrovske poli-tike ZSMS na Univerzi. Samim bralcem prepuščamo možnost, da kronologijo zapleta razberejo iz priloženega gradiva. Opozarjamo vas na možne »praznine« v dokumentarnem gradivu. K temu pristopu smo se zatekli zato, ker ne želimo izpostavljati posameznikov, ki tokrat nimajo nobene druge vloge kot prav simp-tomatično. Forumsko delo v ZSMS ponuja celo pahljačo oblik, med katerimi je najbolj pogosto delo kadrov-sko okrnjenih organov in komisij. Tej okrnjenosti se pridruži še delegatska nepovezanost z osnov-nimi organizacijami ZSMS. Formalizmi statutarnih določil začno delovati s svojo logiko, ko politični organi obtičijo v samozadostnosti. Na enem bregu se utabori »baza«, ki pričakuje, da se bodo dele-gatski mostovi zgradili že ob najmanjši žel ji, prav gotovo pa ob vsakem, še tako formalističnem pose-gu. Kritiko kadrovskega postopka je treba rešiti njenih formalističnih spon. Formalna pot reševanja in sklicevanje na norme predpostavljata, da je vsa vsebina zajeta že v normiranem kadrbvskem po-stopku in da zunaj njega ne obstajajo še druga pomembna merila. Običajna politična praksa dokazu-je, da služi kadrovska politika za uresničevanje določenih političnih stališč. Tisti, ki mu je željena po-litična praksa položena na jezik ali napisana na hrbet, vsebuje vse normativne pogoje za izvolitev. Vendarpa prav ti ključni pogoji niso sestavni del formalnih kadrovskih postopkov, čeprav jih norme tega postopka predpostavljajo. Običajno ležijo zunaj moralno-političnih meril. Moralno-politična merila vsebujejo samo abstraktno občost, ki jo politična praksa vsakodnevno negira. S to dialektiko računa tudi načelo rotacije. ZSMS na Univerzi zanemarja analizo svoje politične prakse. Ce politična praksa sploh obstaja, obstaja kot domena posameznih organizacijskih enot, kot so osnovne organizacije, kordinacije le-teh, predsedstva, komisije itd. Povezanosti vseh teh ni. Občost skupsnega političnega delovanja odraža samo formalna struktura. fcadrovska politika ZSMS na Univerzi se nikoli ni izkazala za sod-nika skupnega dela. Pojavljala se je kot nujno izpolnjevanje fomalizma: »Izvoli delegata in pozabi nanj«. Primer, ki ga imenujemo »Študent naj bo«, je simptomatičen. Dokazuje, da je formalistično reše-vanje dogmatsko reševanje. Dokazuje, da ZSMS na Univerzi ni zrela za politično prakso, ki bi uve-Ijavljala interese njenega članstva. Politično delo v preteklosti se je zanemarilo kot ključni člen v oceni. Ni mogoče ocenjevati samo enega člena verige (pa čeprav je ta tisti, ki je počil), ne da bi se vprašali, kaj je veriga pomenila kot celota. Delo družbeno-političnih organizacij na Ekonomski fa-kulteti v Ljubljani v preteklih letih je ta celota, ki ni bila upoštevana in analizirana v svojih ključnih členih. Podobnemu pristopu je zapadlo predsedstvo UK ZSMS, pa vendar z malo več posluha za luknje formalistične argumentacije. Ocenilo je delo le za tisto obdobje, za katerega lahko sodi. Odgovarjati na vprašanje, kaj se je zgodilo pred tem, ni dolžnost predsedstva UK ZSMS, ampak OO ZSMS. Osnovne organizacije morajo preverjati delo predsedstva UK ZSMS na programsko-volilnih konfe-rencah. To so formalno tudi storile. Formalistični valobran predsedstva UK ZSMS torej nima šibkih točk. Politično delo T.B. pa je tista politična praksa, ki bi morala biti prvo in zadnje merilo, ki odloča o tem, ali bo glava padla ali ne. Moralno-politične kvalitete, izpolnjevanje študijskih obveznosti in ostala podobna merila so le del v oceni dela družbeno-političnega funkcionarja. Če postanejo bi-stveni del, dokazujejo, da je analiza vsebine dela, analiza političnega delovanja pretrd oreh. Prav za ta oreh pa je idealiziran formalizem edino kladivo. Na koncu je zadoščeno tistim, ki se zadovoljijo z * azbitinami in počeno celoto. In tako kladivo je udarilo tudi tokrat. Prakticističnost tega idealističnega posega se potrjuje v predlogu, naj T.B. nadaljuje z opravlja-njem nepolitičnih dolžnosti. Predlagana je delitev funkcije sekretarja na politično funkcijo in profe-sionalno funkcijo vodje delovne skupnosti (delovno skupnost sestavljajo delavci v računovodstvu UK ZSMS in tajniško osebje UK ZSMS). Več kot očitno je podcenjevanje profesionalnega dela, v katerem ni ugledana možnost kontinui-ranega dela, ki zagotavlja pregled nad podatki političnega pomena in tako tudi politizacijo navi-dezno nepolitičnih zadolžitev. Zahteva »Študent naj bo« dokazuje svoj parcialni poseg, udarec mimo in nezrelost v analizi poli-tičnega delovanja funkcionarjev v predsedstvu UK ZSMS.Razkriva tudi pogoje dela predsedstvaUK ZSMS, ki kot forum vzpostavlja imaginarno občost skupnega stališča. Programsko—volilna konfe-rertca pa ni uspela oblikovati niti ene vsebinske pripombe na delo predsedstva UK ZSMS. V takem stanju je idealizacija kadrovskega postopka edini prispevek in kot taka gola farsa. Mitja Maruško ZAPIBHIE 3 posveta predaednikov 00 ZSIS dne, 1. 'V. 1302 ob 17. uri Priootni:Uarinka 5i7;ernik (B^-acrtmomija), Sindija KorenS (Akademi^G za ^lasbo), Grobelnilr Lojzo (1JJ), Brezovar, nado (Z?F), 2ekav6i5 Mota (31' BK.), Tajjda Hekinda (SHT-CX)Z» fizika), Sterncd iklvr.id (FL), Crečko Ulaja (tn-ITE), Eon Grabar Jožef (i^AGG VTOSD aoodezija), Claperr;eR Jerna^FASG TOOZB Gradbeništvo), Hus llaja (:C?), Groanajer (VTO famacija), .Oano IColer (JP-slavintita), Vlado leveo (3? TOOZD Gosdaratvo), Marjeta tlrh Ca?-filoJ.oBida), BuRan fJtr;;ar (PJ-etnolosida] Peter Žvipelo (B?-le3arstvo), Andrej Sren (UF-Teterina), ŽuniX ABton (BF BIC), Opravičila oe je Pedac°^ka akadonlja. Dnevniv red; 1. Ooena in ^otrditev clclepov pron^-amnko-volilne koiaforctioe 2. Ooena volitev na posrmesnih 1TX in VJO • 3. Priprctve na XI. koncroa Zai.i - evidontiranje kandidatov za delejate konsrasa - pripravo akcidakih prosramov 00 Zfffib za konsrea 1. PripraTe na Teden ntadontske kulture 5. Eridentiranoe itudontk - jrostovoljk za BliO G. Problematilca posoaeznili 00 23MC, do?:ovor o oblikovonju ooone delovanja 00 Z'MZ t povezavi z UK ZflHfi 7. Razno - 3tut!entoki šport Ad 1/ Obravnava zc.pisnika - pripoabo: na programsko volilni korLferenci Je bilo pricotTiih 15 00 ZOKJ in ne 2~. 00 2313 farmaoioa ae pi3aeno prodložila priponbe na zapisnik in aicar: - zapisnik de napisan ncresno in premalo detajlno, kar bo otežlco- čalo razp^ave in odloSitve v 00 saia, ki no 3edi niao bile prisotne dovolj dobro priproTljeni aa konferenco ^iricnanc. za oefccoto-r^o t biti aekretar predvsen: - kandidc.turo to ¦ žitvijo, da uo 1. reden ";tudsnt ~ : 2. Student z dobrini litudijakini re7,altžiti 3. alrtiven jtudent v credini, ki ^a pradrlaca, kar tov. Brieoan ne T.ipoln'juje. I^redaednlkon 00 ZoMS 3B0~'prebrp.li dopio 00 ZSM" 21' BIC o nentri-njanju za izvolitev funkcije '.-.ekretarjn IU ZSMG, ki je bil poaredovan po projronolco volilni konferenci. Posrodovali cano jtaliS8a PUi: Z3IIL;, ^lede dopiaa: ' • - da 00 SSltl l!F ni posredovalo dppica prod ¦pro^TEuaoko volilno konferenco - clede aktivnooti tov. Hricnana v CO ZIC in 00 Z.SMS n^d razprrv-ljata oba foruaa na Ki? v prisotnonti tov. Bricmana - v poslovniku i-IHt ZSKi je p^otrebno raznejiti funkcijo vodje delovne sirupnosti in oelrretarJD - da 00 ZHM3 za prodoedstvo nioo evidentirale zadostno "tevilo delesatov, tako ds Je od 1C- nost zanedenih le 15> poles tega za indiridur.lne fankcijs razen za predsednika 41 bilo nobene-;a y - pr,T!JujD, kdo Ae tov. Brlcmana prodlagal za HTK pred tea mandatora. Treba ja j-ledati realno na oituaoijo v kateri so .00 Za-Ci in riE in na ¦ioSno,sti za ovidentiranje "novoca" sekro-tarja. ŠTUDENT NAJ BO ALI Zgodovina fot«:Miki Stojkovie Z A V I 3HII; seje prodsedstva IK ZoIl'J Ljubljana z dne 5. 1-. 19n2 I^riaotni Slani: Iiivio Gano, Ulaf;a ->re5ko, Brezovnr r.ado, Julija Slavnik, Barko Dlažič, Tone Žunič, ?one 3rion.nn, Lukšiž Ir;or, Horut Gejviak, Drada Tapož, Lidija Jurjevec, HabJcovec Uxob, Ilaruijko Kitja, PotoSuik Vika. Bnevni red: 1) Precled zapisnilce zodnjo soje ?.) Obravnava dopisa ICDordinaciJe 00 ZIS z ekononske fatultete 3) ProSnJa za rasrečitev Toneta Bricoana "s fimkcije aekretarjc UK ZTSH3 *) Delovna nkeija 5) Čtafata mladosti fi) llazno Ad 1/ r,apiouik jo bil sprejot ooslaano s priponbani: - fc. toSti ' /se dodn nesnan priBotnib. Slanov z 00 Z.'.ItJ El?. - k točki 2/ sklep zA liTŠ - proanja ae zavme, ker ne bo orcani-ziran infornptimi dan za zamej.^ke dijake. - k točki 2/ Vifca Potožnik je podaln v.vod oa. zgodovino dogodkov: Predsedstvo UII 3SMJ 30 v nenecu decembru razpinalo postopek evidentiranja .-.a olane IV: in ppstopek zaključilo 27. ?.. -".902. 25. 2. eho prejeli liato PU": iz 2F Bi; in predloc, do sekretar ITK ZSIK ne prevzauc nikatoršne funicioe v okviru U~:t ZSI-U3. Prodned3tvo je ocenilo delo sekretarca UE na aeji l'ILI v obdobju od aovenbra do .februarjn kot dobro, saj je opravljal veo za-dolžitev (finončno poolovanje, preobrazba obutudijske doiavnosti na univerzi, ztVravstveno varstvo Htudentov). !'o 3ej predsodstva 00 ZSMij EP katere ne je udele2ila predaednica UE zaio in aelcrc-tar UH ZaiS je predsedstvo 00 ZiJlIC ponovno potrdilo sklep, lcljub. te^iu, Aa nisd bili ftovolj jf.sno podani ar(jumonti za ta nklep, zr.to je bil nn onenjeni seji sprejet sklep, da oe ucta-novi delovna nkupinc., ki bo do naslednoe 30je Jsir: in prosroonto volilne konferonce pripravilo pinmeno obrazložitov proti !:andidaturl aekretarj,' (j.led zapisnike 00 S/JKj EP). :^er do prcdaetlatva U.: :^V rt. V.la por.rodovana pisnonr. obraalo-iitov, prav tafco je bila uatna obri-.3lo?,itev dele^atov na pro-.^ansko-volilni konfercnci (lo. j. l^) proslabo priprbvl.ienr. m ne nnjbol.1 prinemo posreaw.-.na, jo bil apre.jet pradloa niclepa, da 30 predsadrjtiro potrdi r pree.l.-^ani seatavi. 10. 3. 1902 Jc predsed.-.tvo -prejolo pi-saeno obrazlo^itev z arsunenti proti kandidatari sokretar^ UE Z:KD in jo obravnavc.-lo na ee^i ru?; ziJtlJi Bkupr.j 3 predatavniki rc SJJE 'Sf BIC in ¦sprejolo sklepe (g16;; zapisnii z C.ne ??.. 5. lgn?). ?rev talco je prertsadatvo obvestilo (obrazlošitev prebrann) na por.vetu prednednikov 00 SSi; in opre^olo sklope (-lej zapisnik iz poaveta .1. H. lgon) . ITedstavniM. 00 Z:in; 2? HC ao dali v razpravo priaer sokrett-rjn V: Z.'!K0 n.i 00 rj: in aa sestanlru ::-oordinacije nekretarSev 00 2: ;3? 3" nprejelo oklepo na poftla-l lcateri-a je Mln flklicona isredna seja PUiC Z.MU in oklicnn rt'z;;ovor i prodocdnico-- 00 S^ItJ 133? 31:, Totl;.o i:OOroJitiči."! od,-;ovor.io-t 00 ZJ-L'. ¦ii' BEI zarodi nere.-O.isncije nvojih B':lopov. Ho ooji f?.e, "'•>•"- jo P CKj Z.JILS ^- m; aprojelo n'i.lep, i\c. svojo obrazloJitev v "vosi z ne.^trin^anjon r. kc-ndf.daturo .^oneta ^ricrian priprrvi Obras.l.ož.\tcv .je prišla 7. sanudo. irkrati ^TTiC ponovno snc.tro, do je potrcbao ovrednotiti de\o vro'.i :;ubjektiTmi!i sil (ne saao ".:jll'i) na SP JE v 5n:ju prodaodnikovnnjc Tonota Bricm.-.na v 00 S3HJ Vone 'iric icn je ^lode nr. i*.o;;odke ?redlp.;ial 1W.'., da c^ r^.zre"ii Cunkcije 'iokrotarja. Ob tcn Je pripravl.ian osteti vodja dolovne rr.:apno3ti in hkrati vneljati novc~e kanZ svoje delo oprr.vlja dol;ler se nc razneji dcjavnoeti -:etr»-tr.rda ia v«"i.je dclovno nltupnosti. te enkrat gno poudarili nad .ie "zadova Tono Bricnan" obravnava v 3klaAu s sklepoo projšnde neje itHC. Ilonili ano, dc r,e ,je tudi v olnriru Univerzitetno konference Z!:Mi potrebao pot;ovoriti 0 profesionalizaciji druibano politižne funkcije. ¦ -d V Zbo nidru na Trgu osvoboditve ol) Udeležba: iz :>C 5 ljuc'! - komo.ndat Onilja - Tone Briciaan - Darko Dložio tiplošek otafota alndorti bo v Ijubljani pranočiln v Do.iu '"panakib. boroav 2.'».-,T7.*.19!32. PH3I predla^a v or.Tanizacijski'odbor tov. Bakjc In^id in Uro3a Mahkovcr.. 'JZ. nora zn^otoviti 20 Studentov za oaa-tmo ofcraao (vključiti tudi druitva). iiozpraTa: 2rsr>rava 3'e potckr.lc-. i:;kljuSno na relaoiji iunič Tono ti se ni strinjDl' •: po-trditvJ-.jo zapisnika, prcv tako pc eo tudi ni ntrinjol z arsu^enti o^tclih članov predoedstva 0 delu in lcandidiranju Toneta 3ri:-.nana in ontaliai člani prednedstva, kl so nsvajali ar^unento. Iz šivahne iu bturae rarprave ko je izoblilcovpil nklep, ki ^shaja iz uvoda in v razpravi povodrnih imGnj. i^redlasano aklep: n) PT3K ni pro.jlo svoii.i kompoteno pri kandidaciji Tonota Bricna- ne, uporabilo je v,g© poti in otlike dogorarjanja it sfcladu s pravili delovan;a UIC v prineru pripomb na kandidaturo Tonota Brionana in o problemu seznanjala vse pristojn« subdekte. b) znhtevano, da ^ 00 Zl^i nc Ej? BK da obrazložitev, na omovi česa se zahteva ocena in obravnavo družbeno politične odso- vomosti konunistov v J^UIC ZJHS. o) dr. PUIC ni nikoli ek.iplicitno izroklo, da je Tono Bric».-'.n nujno potreben WS, rnpah ra jo vodno r;ovorilo o kraliteti dela oekretarda (Tonota Erioaana) v čaau od februarda do narca. f') ur;otavljano, da niti 00 ZSTEJ niti oatale 3ubdektivae sile niao inelo priporab na delo V.: Z.31ti v tem obdobju. e) PUK zahtDva, d^ ne obtoS>"5 ne rooun Plffi kot r,o "nosposobn03t" in "nanoč" itr»; obrp.zložij 1. O rm: zahtova obrazlo5itev, zakr.j ni 00 Z.3HS El^ H'C opravilo raz-jovora v 00, ZTC r.ltupaj f! Tonetoa Bric-aanoB. ¦3kl%p je b5.1 lo^lnsno rrpredet 3 pripcrabo ZuniS Tonjta: n) 2UX je dolana ocendov.-.ti .^voje olane tudi ::lede dela le-t^Ii v 00 ZK. b) ne strinJE 30 z u^otovitvijo, da je bila uporibljena re^u- larna pot pri knndidiran.iu Toneta Bricnana. o) na volilno-procjrsaaki konferonci UIC Z;Jt3 je 00 Z IHJ inela priponbe, menin da je norala HTu te priponbe obrsvnavati in kandidacidalci postopek ustaviti ter volilno pro^rarasko koaferenco prestaviti na drugi terain. 7se sklope ae pojlde v vedno3t V3ei navedenin (iT»; .TITJ, OE ZEIi, Ult ZSMtJ, tov. liotič, tov. Orožen. Ad G/ n.)Tone Žunič predlr.;;?., dc se olcrepi inforniranje po fakultfetah za delovne akcije ¦b)i'ribuna z HC ZTJl or;;nni=ira okroGlo.nizo o aktur.lnonti reforne v vzGojnoizobraSevaluon prooenu v torek, 15.¦'*. 15;": v pro-ntori'a U>: ZSffii. o)jrTnC pre«Uaga v ^rp.dbeni odbor za ^radnjo študontslc Zadol 3o,f-.no, 3 ton, t'.o re^jao poroča o delu o.Tior-.. V Zcpisnik piaal: Caao ."Irivic TEMEUI MARKSIZMA REFORNLVISOKEGA IN 4. STRAN SOLSTVA PO POTEH IDEJNOSTI REFORMEIZOBRAŽEVANJA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE pripravi/ : MITJA MARUŠKO Intervju z doc. dr. Gojkom Staničem, članom Marksističnega centra Uni-verze Edvarda Kardelja v Ljubljani in predavateljem predmeta »Temelji po-litologije in sociologije« na Elektrotehnični fakultetf v Ljubljani TRIBUNA: Reforma visokošolskega izobraževanja se že bohoti v svoji pripravljalni fazi. Kratki roki za raz-pravo o »Smernicah za oblikovanje vzgojno—izobraževalnih programovv usmerjenem izobraže-vanju« prispevajo svoje ktehtnostipripomb. V»Smernicah« je zapisano, dase vsebineprogramov oblikujejo tako, da zagotavljajo: »uyeljavljanje marksizma kot idejne zasnove celotnega izobraže-valnega dela ter spoznanje in ustvarjalno uporabo marksizma kot znanstvene teorije razvoja socia-lističnega samoupravljanja, idejne osnovein revolucionarneprakse delavskega razreda v njegovi borbi za osvobajanje človeka in dela.« Kakšno vlogoinpomenboimelpredmetnisklop » Temeiji marksizma? Na kajnas opozarjajo pro-tislovja dosedanjega predavanja teh predmetov? Kje so začetki uvajanjadružboslovnih predme-tov in kako začeti sedaj? STANIČ: Družbosiovno izobraževanje na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani ima daljšo zgo-dovino. Uvedeno je biSo v 50—ih letih na ta način, da se je začelo predavati ustavno ureditev, ozi-roma tako, da so se pojavljali sem in tja razni družboslovni predmeti, ki so študente seznanjali s poli-tičnim in družbeno—ekonomskim sistemom. Nato se je pi edavalo Uvod v družbene vede oziroma družboslcyni predmet. Z letom 1974 pa smo na naši Univerzi uveljavili sedanji temeljni koncept predmetnega sklopa Temelji marksizma, s tem da se posebej predava terneije filozofije, »Temeije politične ekonomije ter temelje politologije in sociologije« Gre skratka za tiste znanstvene discipiine in preumetne sktope, ki haj bi vsem študentom naše Univerze dali temeljno orientatijo v pogSedu družbenih odnosov ter glavnih družbenih proc&sov sodobne svetovne in naše družbe. Gre za to, da se jih orientira kot strokovnjake, da bodo !ahko svoje strokovne probleme razreševali v skladu z ob-čimi družbenimi cilji. Ugotavljamo, da sedanje mlade študentske generacije prihajajo praktično brez ustreznsga predznanja. Nekaj predznanja so prinesli !e tisti študentje, ki so imeli kvalitetne srednješoiske učite-Ije, kar sezlasti pozna pri filozofiji in sociologiji. Menimo, da smov zadnjih letih dosegli določen na-predek na tem področju, vsaj to, da se predmet predava povsod, vendar pa še zmeraj nismo povsod uvedli aktivne obiike deia s študenti, zlasti seminarskega dela ne. Preveč imamo še honorarnih uči-teljev in raziskovaino delo na mejnih raziskovalnih temah družboslovja, tehnologij, tehnike in na-ravoslovja se je kornajda začelo razvijati. Če se ustavimo pred kratkimi roki za razpravo o Smemicah za oblikovanje vzgojno—izobraže-valnih programov v usmerjenem izobraževanju, potem lahko za naš predrnetni sklop ugotovimo, da nas ti kratki roki pravzaprav ne prizadevajo preveč, ker ima Univerza Edvarda Kardelja glede secla-nje vloge tega predmetnega sklopa in tudi glede perspektivnega razvoja tega predmetnega sklopa izoblikovana stališča, ki so bila sprejeta in ponovno potrjena na junijski seji univerzitetnega sveta I. 1981. Pričakujemo, da bomo lahko z novimi generacijami študentov, ki bodo imeli boljše osnove iz družboslovnih ved in iz teorije marksizma, delali tako, da bomo najbrž lahko opustili sedanje preda-vanje temeijnih pojmov, temeljnih znanj. Tako se bomo v bodoče lahko posvetili ziasti aktualnim konfrontacijam marksističnih interpretacij družbenih problemov z drugimi najvplivnejšimi teoret-skimi in idejno—političnimi strujami v svetu in pri nas. Veliko bolj se bomo lahko posvetili najnovej-šim dosežkom družboslovnlh znanosti, zlasti glede procesa razvijanja socialističnega samouprav-Ijanja, več bomo lahko razpravljaii o problemih sedanjosti in alternativah bodočnosti. Več časa se bo posveti[omejnimtomam družbo6loyjajntehnikeoziromanaravoslovja. Izrazitorazyilj,akt|yne_qblike dela. Izhodjšče za naše nadaljnje delo je torej, da nateh pričakovanih zasnovah in izhodiščih razvl-jarno— in v to akcijo bomo šii sedaj, skupaj s koiegi z mariborske Univerze—tudi nove vsebine štu-dijskih programov. TRIBUNA: Prav gotovo bo tej predmetni skupini potrebno izboriti novo zmago na nekem dru-gem bojišču. Vključevanje visokega šolstva v usmerjeno izobraževanje navezuje izobraževalni proces na pogoje, protislovja in dileme socialistične blagovne produkcije. Kakšen pomen bodo dobila družboslovna znanja v programih usmerjenega izobraževanja ? Ali bo potrebno uvesti nove oblike pedagoškega dela in nove ptedmete—predvsem take oblike dela, ki bodo omogočale uporabo družbosiovnega znanja v neposrednem spreminjanju blagovne produkcije? STANIČ: Predmete s tega področja ima smisel razvijati samo tedaj, če so dejansko teoretizadja naše najboij progresivne prakse in če obenem modelirajo alternative nadaijnjega uveljavljanja so-cialističnih produkcijskih in političnih odnosov. V razmerah blagovno—tržnega produkcijskega na-čina nam je povsem jasno, da je obvladovanje protislovij tega produkcijskega načina ižjemno zaple-ten proces, ki terja ogromno znanja in veliko ustvarjalnega mišljenja. Kajti samo na ta način je mo-goče obvladovati ključna lastna protislovja socializma, tako da se razrešujejo v praksi na progresi-ven način, da napredujemo v smeri eliminacije ostankov razrednih odnosov v naši družbi. Brez jasne družboslovne orientacije se je seveda izredno težko znajti v Z8lo zapletenih svetovnih in do-mačih razmerah'Situacije so od kolektiva do kolektiva različne, terjajo aposobnost ustvarjalnega poglabljanja v bistvodružbenih procesov, šposobnost razločevanja pojavnjh oblik, ppjavnih nivojev od samega bistva posameznih pojavov. Zatakotemeljitoznanjeseveda nernoremousposobiti tehnične, naravoslovneinteligance, kajti to najgloblje poglabljanje je seveda stvar tistih študentov, ki se bodo poglabljali v družbene odnos© in process. Toda tisto, kar morarno doseči pri vseh, ki končajo visokošolski študij, je to, da vsaj vedo, kakšniproblemituso, kaj sobistvenaprotislovjasocializma, vkateri smeri naj sejih razvija; vedeti morajo kdo je sposoben na strokoven način analiziraH take procese in kdo je sposoben tudi za poli-tično in samoupravno cxi!očanje, kdo je sposoben pripravljati strokovne elaboracije takih družbenih pojavov. V izredno kratkem času, ki ga imarno na razpotago, ne moremo storiti več, kot cia sezna-njamo študente s tem, kaj sa dogaja v družbcsiovju, kaj je tu novega, v kateri smeri razrešujemo družbene probleme. Sedaj imamo^a izredno obsežno snov na razpoiago zelo ma!o časa, tako da je Univerza Edvarda Kardelja sprejela usmeritev, da se postopno — kjer je to mogoče, pa takoj — za višješotski študij uveljavi 120 ur predvidenega časa za vse predmete. ': Kotiko jfh fe bilo pa dosf&j? STANIČ: Do zdaj jih je bilo 60, tako da smo na primer politično ekonomijo predavali 15 učnih ur. Zamislite si, kaj se lahko v tako kratkem času, v situaciji, ko ni nobenega predznanja, študentom. pove o osnovnih pojmih politične ekonomije in o, recimo, sedanjem blagovno—tržnem načinu pro dukcije v razmerah sedanje svetovne ekonomske krize itd. Skratka, ugotovih smo, da je to absurd-no. Lahko tudi povem, da je skupščina jugosiovanskih univerz, ki je bila včeraj, 31, marca 1982 v Banja Luki, sprejela sklep, da naj bo minimalni obseg časa, predviden za te tematike, 120 ur, tudi za višješoiski študij. Za Štmletni študij pa je naša univerza sprejela stališče, da naj bo po možnosti na razpolago 180 ur, in to v vseh tistih priraerih, ko še nimamo posebnih družbosSovnih disciplin na posameznih visokih šolah, kot so na primer ekonomika in organizacija de!a, posebne sociologije, kot je n.pr. urbana sociologija, sociologija umetnosti ipd. V primeru, da so prisotni taki predmeti, menimo, da tudi 120 ur zadošča. Že sedaj je poudarjeno — to je bilo tudi ponovno stališče zadnje seje unjverzitetnega sveta pred tednom dni — da naj z naslednjim šolskim letom na vsej univerzi težimo k temu, da se polovico časa porabi za seminarsko de>o. To je poudarjenostališče pedagoškega odbora naše univerze in univerzitetnega sveta. Prav tako moram povedati, da je to tudi enotno staSišče vseh jugosiovanskih univerz; vsi ugotavfjamo, da je uvajanje aktivnih oblik dela, seminarskega dela, ki seveda terja tudi večje napore učiteljev in sodelavcev, tisto, kar je izredno pomembno za razvoj predmeta, za njegovo zanimivost, odprtost in za aktiven odnos študentov do tsga predmetnega sklopa. TRiBUNA: Kje in zakaj se lahkopredmeti temeljev marksizma pojavlfajo kot fevdi posameznih vseznalcev med pedagoškimi delavci? Kakšno vsebino podajajo ti fevdalci marksizma? Mar ft fevdalci marksizma ne natikajo etikete dogmatizma naceloten sklop predmetov »Temelji marksi-' zma«? Kardeljje v govoru ob otvoritvi politične šole »Josip Broz Tito« v Kumrovču dejal: »Teorija, sebe imenuje socialistično in celo marksistično, hkrati pa negira tisto marksistično materialno s//o,j ki edina lahko zagotovi sociaiistično prakso, pa očitno ni niti marksistična niti socialistična.« — A!i lahko zgoraj navedeno misel kritično prenesemo kot oceno za marksizem marksističnih fevdal-cev? STANIČ: Morda je najboije začeti odgovor z vprašanjem—tisti materialni socialno razredni sili, ki edina lahkozagotovi socialistično prakso. Menim, da je vsem jasno, da je v naših razmerah še zme-raj bistveni, osnovni nosilec sociaiizma kot družbeno—zgodovinskega procesa deiavski razred; de-iavski razred, pojmovan, kot ga je opredelil Marx, se pravi kot razred mezdnih deiavcev, ki pa obe-nem že postaja in je v procesu kreiranja oz. nastajanja nove družbene skupnosti samoupravljalcev inzdruženih delavcev. Gre za vprašanje poznavanja in vedenja, samozavedania marksistične inte-ligence o dejstvu, da smo dejansko v funkciji zgodovinskega naprednega procesa intelektualci samo tedaj, če sestopimo s svoje vzvišene intelektualistične pozicije, tako kot je to storil Marx po šlezijski vstaji 1844, insezlijempvensam proces, venosamovodilnodružbenoskupino, t.j. realni, konkretni delavski razred ozirorna v nastopajočo družbeno skupnost samoupravljalcev in združenih delavcev. Tisti intelektualci nakateremkoli področju družbenedejavnosti, ki jih vi imenujete marksi-stični fevdalci — ampak sem sodijo prav tako tisti, ki so se v forumih ali tehnostrukturah odtujili Ijud-stvu —, živijo čisto drugačno živijenje kot delavski razred in delovni Ijudje. Resnično, po vsebini ti-stega, za kar s« borijo, ne zastopajo zgodovinskih interesov našega — povsem konkretnega—de-lavskega razreda. Ti seveda, če recimo predavajo ta predmet, ne morejo izvesti takih interpretacij, ki bi ustvarjale tisto duhovno silo pri naših študentih, da bi se, ko se bodo zaposiovaii, ziiti s to osnovno matico oašega družbenega progresa, se pravi z deiavskim razredom — seveda pojmova-nim na sodoben način. Tu jetreoazelo jasno poudariti, da Zveza komunistov Jugoslavije kot delav-sko razredne sloje opredeljuje vsetiste, ki delajo v materialni proizvodnji, pa tudi tehnično—nara-voslovno in znanstveno inteligenco, ki dela v neposredni funkciji materialne prcšzvodnje in živi v po-dobnih družbeno—ekonomskih odnosih, kakor žive neposredni proizvajalci. Torej vse tiste, ki žive le od svojega de!a in opfavljajo družbeno potrebno deio, uvrščamo v delavski razred. tn c e STRAN 5 Mislim, da je bistven pomen našega predmeta, zlasti pri delu s tehnično-naravoslovno inteligen-co, v tem, da jih osveščamo o njihovem socialno-razrednem položaju. Kajti velik del sodobnih vr-hunskih proizvajalcev bo v svoji produkcijski praksi dejansko v družbeno-ekonomski in politični po-ziciji neposrednega proizvajalca, lahko v poziciji mezdnega delavca. Opažamo in v pogc^orih zlasti s študenti iz prakse in s podiplomci vidimo, da imajo veliko problemov v boju za uveljavljanje našega znanja, dasonjihoviobjektivni, privatni interesimnogo bolj vskladuzzgodovinskim interesomde-lavskega razreda in naše politične, nacionalne neodvisnosti, kakor pa je to prisotno pri tisti inteli-genci, ki je v poslovodnih in delovnih hierarhijah, in zlasti pri tisti, ki deluje v trgovsko-posredniški sferi. Opažamo, da se bije boj prav preko teh krogov tudi med nadnacionalkami v našem prostoru. Tu je razredno-socialna pozicija večine naše tehnične inteligence, tiste, ki ustvarja znanje, jasna, razredna in nacionalna medtem ko to vprašanje ni tako enostavno za trgovsko-posredniško sfero. Mislim skratka, da je pomembna vloga »Temeljev marksizma« v tem, da razredno osveščamo študente, da jim povemo, da bodo redki izmed njih »gospodje« temveč da bodo večinoma sodobni delavski razred, da bodo lahko sodobni samoupravljalci in združeni delavci. TRIBUNA: »Temelji marksizma« lahko uporabimopogojno. Določenopredznanje bimoralištu-dentje prinesti iz srednjih šol. Kakšno predznanje nudijo izobraževalniprogrami srednjih šol? Je to znanje mogoče aktivirati v seminarskih oblikah dela? STANlC: To vprašanie se sedaj že postavlja. Ideja je, danaj bi se v bodoče naziv »Temelji mark-sizma« izpustilo, kajti resnično naj bi morala mladina v srednjih Šolah osvojiti temelje. Verjetno t bomo spremenili naslova predmetnega sklopa. Kar setiče predznanja, imamo precej slabe izkušnje. Tudi ankete in testi znanja, ki se delajo, kažejo, da je tega predznanja malo. Zato je seveda sedaj potrebho posvečati precej časa tudi obnavlianju znanja. Lahko ugotovimo, da je pri redkih študentih to znanje tako, da bi lahko sedaj neposredno na njem snovali določene seminarske oblike dela. TRlBUNA: Bi lahko te temelje marksizma na visokih šolah označili z veliko začetnico, kar naj bi pomenilo, da ne gre za osnovno podajanje nekegateoretskega sklopa, marveč za resnično te-meljna znanja? Vzvezi s pedagoškim procesom bi vas še vprašal, kako vpliva dosedanje vredno-tenje študijskih uspehov na tem področju na večje vključevanje študentov v študij družboslovne teohje in na povezovanje te teorije z neposredno akcijo samih študentov v samoupravljanju na šoli, skratka v celotnem študijškem procesu? STANIČ: Vprašanje je, ali je mogoče na osnovi našega dosedanjega znanja na ta vprašanja pre-cizno odgovoriti, ker bi bilo treba te zveze bolj proučevati; tako bom bolj navrgel nekatere hipoteze. Kar se tiče vrednotenja študijskih uspehov in celotnega vprašanja odnosa do tega predmeta, obstoji najvišja korelacija med kvalitetnim učiteljem, tistim, ki praviloma, izhaja iz prakse, ki joje doživljal in ki jo je obenem tudi sam raziskoval. Seveda se srečujemo, zlasti pri rednih študentih, z vprašanjem podcenjevanja tega predmeta, z nemotiviranostjo; ni jim jasno, zakaj poleg strokovnih predmetov še ta predmet. To je pogojeno pravzaprav z dejstvom, da sami samoupravnih družbenih procesov še ne doživljajo dovolj in se jim zato to zdi odveč. Lahko pa ugotovimo čisto drugačen odnos do tega predmeta pri študentih, ki jih učimo na podiplomskem nivoju, ali pa pri tistih, ki študirajo ob delu. Prav teoretična obdelava naše samoupravne prakse je zanje izrednega pomena in doživljamo celo osebne zahvale, da sploh organiziramo tak predmet. Povsem jasno je, skratka, datisti, ki do-življa prakso samoupravljanja, potrebuje teorijo marksizma, teorijo samoupravljanja. To je pravza-prav najboljši način motivacije za ta predmet. Kar se tiče rednih študentov, pa je seveda treba še dodatno razvijati \o motivacijo, in menim, da prav aktivne seminarske oblike dela študente priteg-nejo in motivirajo veliko bolj kot sama predavanja. Opažamo pa še naslednje; med populacijo, ki se bolj oz. nadpovprečno zanima za ta vprašanja, so zlasti mladinski aktivisti in pa tuji študentje. Lahko ugotovimo, da študentje iz drugih držav, zlasti iz nerazvitih, ki se srečujejo z izredno težkimi družbenimi problemi, kažejo daleč nadpovprečno za-nimanje zata predmet. Učitelji se seveda tem študentom veliko bolj posvečamo, vzamemo si, če je le mogoče, dovolj časa za čisto individualne pogovore; osredotočamo se na problematiko njihovih družbenih okolij in pa na svetovno problematiko, zlasti se ukvarjamo s sedanjo fazo protiimperiali-stičnega boja, s politiko neuvrščanja, z nacionalnimi problemi, s ključnimi razvojnimi proMemi itd. Tudi tu se vidi, da — lahko bi ugotovili nadpovprečno inteligenco študentov, ki se prebijejo do zad-njih letnikov na tehniki, naravoslovju vidi se, da se izredno resno v to poglabljajo. Lahkotudi povem, da smo zanje priskrbeli vso literaturo v tujih jezikih, ki jo izdajamo, tako da lahko študirajo precej tek-stov jugoslovanskih avtorjev v tujih jezikih. TRIBUNA: Kot predavatelj enega od predmetov » Temeljev marksizma« na Fakulteti za elektro-tehniko imate možnost delovati znotraj vzpostavljene razlike družboslovje/naravoslovje. Za kakšno specifičnost gre? Kje so povezujoči problemski sklopi? Kaj zahtevata družbeno-ekonomska kriza in reforma izobraževanja od naravoslovnih in tehničnih kadrov? Koliko in kakšno družboslovno znanje le-ti potrebujejo? STANlC: Moram povedati, da na Fakulteti za elektrotehniko šele postopno začenjamo z razisko-vanjem tistih mejnih problemskih sklopov, ki neposredneje povezujejo problematiko eiektrotehnike, računalništva in družboslovja. Tu se nam pojavljajo problemsko—raziskovalni sklopi, na primerna-cionalno vprašanje, politika in energetika; vprašanje družbenih posledic uveljavljanja kibernetike; kakšne spremembe se bodo zgodile v strukturi delovne sile, v družbeni strukturi na sploh, ko bomo očitno krenili s procesom avtomatizacije proizvodnje, ko bomo, kot vse kaže, izredno hitro razvijali računalniške mreže in informacijske sisteme, zasnovane na računalniški mreži. Kaj vse to pomeni? Kakšne cilje postavljamo recimo kot tisti, ki želimo uveljaviti družbo globalnega samoupravljanja, prav pred vse tiste, ki ustvarjajo materialno-tehnično osnovo informacijskega sistema—ta naj isto-časno omogoča suveren dostop do podatkov tako v vsaki delovni organizaciji kot dosedanjim cen-. trom družbenega vodenja. Postavlja se nam skratka veliko odprtih tem. Vzemimo na primer področ-' je energetike in varčevanja, optimalnega izkoriščanja vseh energetskih virov, vprašanje odnosa Ijudi dotega problema. Tosonekatereodzanimivihtem, ki se odpirajo na področju našefakultete. Podo-bna tematika se pojavlja tudi na drugih fakultetah. Omeniti velja, da na več fakultetah tako delo že dolgo poteka n.pr. Biotehnični fakulteti. S stabilizacijo učnega kadra se bodo take teme postopno lahko raziskovale. Pri kadrovanju učiteljevposebejgledamotudi nato, daimajoposluhzatakodelo, da jih strokovno vleče , da so že doslej v praksi ukvarjali s temi problemi._________________ Na naši katedri bomo čez dve ali tri leta začeli predavati sociologijo in etiko računainištva, in zdaj se dogovarjamo s kandidatom, da bi prav na tem področju delal raziskovalno. Na podoben način poskušamo kadrovati tudi drugod. TRIBUNA: Kaj nam je in kaj nam bo prinesla akcija » Temelji naravoslovja in tehnologije«, kijo je sprožil in jo tudi vodi Marksistični center Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani? STANIČ: Marksistični center je to akcijo sprožil v akcijskem smislu pred nekaj leti, dejansko pa je ta ideja med nami na univerzi že več kot deset let, vendar do njene realizacije \z čisto subjektivnih razlogov doslej še ni prišlo. Gre enostavno za spoznanje, da je marksistični intelektualec tisti, ki je sposoben dojemati svet, družbo v njeni totaliteti. To veste, da je Marxova definicija marksistične in-teligence; to dimenzijo je kasneje izredno eksponiral Lukacs, in iz tega najglobljega spoznanja tudi Marksistični center meni, da je potrebno preseči ozko specialistično usmerjenost naše univerze ter da je poleg vrhunskega specialističnega znanja nujno potrebno na vseh nivojih šolanja, se pravi tudi na nivoju univerze, razvijati določen del občih znanj, vendar na nivoju univerze v specifični funkciji. Družboslovce oziroma vse študente naše univerze je potrebno seznaniti z najnovejšimi dogajanji na vseh področjih znanosti. Morajo se seznaniti s tem, kaj znajo delati njihovi kolegi, ki bodo diplo-mirali na drugih fakultetah. Gre za to, da so opozorjeni na te probleme, da upoštevajo rezultate zna-nja drugih področij, da vedo, kaj lahko pričakujejo v bodočnosti od raziskovalnega dela na posa-meznih znanstvenih disciplinah, da s tem strokovnim delom lahko računajo. Po drugi strani pa gre za to, da je čas aristotelskega celovitega obvladovanja znanja že zdavnaj minil in da je mogoče samo na kolektiven umski način obvladovati katerikoli bolj zapleten strokoven problem. Intelek-} tualne delavce moramo usposabljati izrazito v dveh smereh: da so v špici svoje ozke strokovne spe-cializacije — in tu pričakujemo samo še širjenje znanja, kajti prav proces akumulacije in razvijanja znanja gre danes, in to lahko pričakujemo tudi v bodoče, z nezmanjšano silo naprej—in pa da razvi-jajo sposobnosti kotektivnega intelektualnega dela. Prav v tej smeri pa smo sedanji izobraženci zelo nevzgojeni, nimamo teh navad niti ustreznih znanj. Zato tudi morda univerzrtetni učitelji tega pro-blema tako ne čutimo. Seveda pa neustrezno razreševanje tega problema v naši družbeni strokovni praksi povzroča ve-liko težav, nastajajo ogromne škode, ker pri razreševanju določenih problemov ne sodelujejo vsi dejansko poklicani strokovni profili. Skratka, tudi določena odtrganost univerze od realnega razre-ševanja družbenih problemov, njena disciplinarna razbitost, vpliva na to, da se morda pri našem učiteljskem kadru ne čuti dovolj direktno potreba po tem da bi uvedli na visokošolske zavode tudi tak predmet, kot je »Naravoslovje in tehnologija«. Razumljivo pa je nekaj: pri uvajanju teh predmetov ne smemodovoliti, dabisivzelinevem kolikočasa. Ustrezenčassijesicertrebavzeti, vzetiustrezen čas, ne smemo pa pri tem pretiravati. Tu moramo biti precej realni. TRIBUFiA: Marxje vdrugitezio Feuerbachuzapisal: »Vprašanje, aličloveškemu mišljenjupri-pada predmetna resnica —sploh ni vprašanje teorije, temveč praktično vprašanje. Vpraksi mora človek dokazati resnico, toje, dejanskostinmoč, tostranskost svojega mišljenja. Spor o dejansko-sti afi nedeianskostf mišljenja — ko je izolirano od prakse —je čisto sholastično vprašanje«. — Nekaj » parafrazirane sholastike« je deležna tudi reforma izobraževalnega procesa, ne potrjuje se namreč v svoji praksi—v spreminjanju produkcijskih odnosov. Tudi reformna prizadevanja še niso dokazala tostranskosti svojega mišljenja, kajti novih družbeno-ekonomskih odnosov ni mogoče uvesti z deklaracijo. Kakšno mestoje torej potrebno najti temeljnim marksističnim znanjem v vzgojno-izobraževalriih programih, da bo mogoče tudi teoretsko prakso preverjati v neposredni produkciji? ŠTANIČ: Vprašanje je zastavljeno zelo široko, konkretiziral bi ga na dveh tematikah. Na Fakulteti za elektrotehniko smo po zadnji reformi dosegli, da so študentje bistveno skrajšali čas študija, kar je pozitiven rezultat. Obenem pa že ugotavljamo in dobivamo odmeve, da manj znajo, zlasti manj znajo na področju obvladovanja metod svojega dela. Dogovarjamo se, da bi se tesneje povezali prav s študenti, ki so v zadnjem času diplomirali, da bi nam povedali, kje so sedaj ključne pomanjklji-vosti našega programa, in da bi na tej osnovi izpopolnili naše delo. Ugotavljamo pa tudi, da pravv tej stroki, ki je sorazmemo mlada — nima take tradicije kot jo imata na primer študij prava ali medicine — še nismo uspeli zares dobro uveljaviti pripravniškega razdobja. Dejstvo je, da se nam diplo-mantje zelo pritožujejo, da imajo redki zelo dobro organiziran pripravniški program, skratka, tisto, kar je bilo v zakonu zelo dobro zamišljeno, se sedaj v praksi ne izvaja. Na fakulteti nameravamo skupaj z našimi uporabniki temeljito proučiti prav to vprašanje in menimo, da bi zlasti v tistih prime-rih, kjer v produkciji ni ustreznihmentorjev, morali pri tem sodelovati učitelji, ki so bili na primer men-torji študentov pri njihovih diplomskih delih. Skratka, fakulteta se mora čutiti bolj neposredno odgo-vorno tudi na tem področju razvijanja pripravništva v teh relativno mladih tehničnih in naravoslovnih strokah. Kar se tiče poučevanja marksizma, se nam zdi prav tako pomembna komunikacija z našimi di-plomanti. Oni nam bodo vedeli največ povedati o tem, ali smo s svojimi sedanjimi prizadevanji uspešni, ali zadevamo piko na i, ali poučujemo nekaj, kar nima nobenega pomena za prakso; in v tej smeri, mislim, da moramo zlasti univerzitetni učitelji razvijati komunikacije z diplomanti. TRIBUNA: In na koncu —pred kaj nas postavljajo bližajoči se kongresi in kaj lahko mi postavimo prednje? STANIČ: Kar se tiče kongresov Zveze komunistov, moramo ugotoviti, da na primer sedanji osnu-tek tez zalX. kongresZKS sploh neomenjacelotne problematike marksistične vzgoje mladine. Nad tem smo malce začudeni, kajti potrebno bi bilo oceniti sedanje stanje, pa tudi začrtati nekatere osnovne smernice za vzgojno-izobraževalno delo na tem področju. To je še toliko bolj pomembno zato, ker se pojavljajo po naši oceni — subjektivistični interesi glede tega predmeta. Na primer, od-pira se vprašanje, in to s strani predsedstva CK ZKS Slovenije, ali naj se ukine ocenjevanje pred-meta Temelji marksizma nasploh. Na Univerzi Edvarda Kardelja smo o tem vprašanju že večkrat in veliko razpravljali, in to skupaj z učitelji, ki učijo strokovne predmete. Prišli smo do skupnega spoz-nanja, da v sedanjem sistemu, pri sedanjih učnih navadah ni mogoče pričakovati, da bi študentje osvojiii potrebna znanja s tega področja brez določene oblike preverjanja učne snovi. To so uradna stališča sveta univerze in tako je stališče skupnosti jugoslovanskih univerz. Pri tem pa smo dogo-vorjeni za določeno izpitno politiko, ki pomeni, da ne moremo iz tega predmetnega sklopa delati predmetov, ki bi imeli kakršenkoli selekcijski značaj. Moramo pa vztrajati pri tem, da študentje osvo-jijo osnovna znanja, kajti brez minimalnega družboslovnega znanja ni samoupravljanja. V to nas prepričujejo čisto vse družboslovne empirične analize in naša samoupravna politična praksa. Najboij prepričljiv argument pa so mnenja naših diplomantov, ki nam govore, da so se veliko bolje usposobili za samoupravljanje. __ Intervju je pripravi! Mitja Maruško 6. STRAN Tradicija, ki jo začenja Dalgrano, in se zaključi z Leibnizem, dojema »uni-verzalni in filozofski jezik« kot idaografijo. Tako ga je razumel že Descartes, ko so ga prosili, naj pove svoje mnenje o načrtu univerzalnega jezika. Dejal je, da je iznajdba takega jezika načeloma možna. Pogoj za to, da ga iznajdemo, pa je analitična znanost o misli — saj mora ta jezik ustrezno predstaviti misel. Take znanosti pa še nimamo: »Iznajdba takega jezika je odvisna od prave Filozofije; saj drugače ne bi mogli našteti vseh človeških misli in jih celo ne bi mogli razlikovati na tak način, da bi bile jasne in razločne.«(1) Na to stališče je Leibniz pozneje odgovoril, da če je ideografija sicer zares odvisna od prave filozofije, še zdaleč ni nujno, da bi se lahko lotili izdelave ideografije šele, ko bi dovršili pravo filozofijo. (2) Prava filozofija mora ideogra-fiji oskrfoeti izhodišče, in sicer abecedo človeških misli; vendar pa mora nato rokovanje z ideografijo omogočiti, da bo mehanično napredovala prava filozo-fija. Ideografija »se bo razvijala in izpopolnjevala skupaj z znanostjo, ki bo ideografija njeno orodje. «(3) Leibnizovo pojmovanje ideografije se razlikuje od Descartesovega prav za-radi zamisli, po kateri se mora logika, to je znanost o misli, razvijati po mehan-ski poti, s pomočjo rokovanja z znaki.(4) V tem je predhodno sodobni logiki. Norman Kretzmann pravi: »Stevilne umetne jezike, ki so jih zasnovali v dobi razsvetljenstva, lahko uvrstimo med 'kartezijanske' in leibnizovske' glede na to, ali so jih razvili zgolj kot pripomoček za zapisovanje in posredovanje spoz-nanj ali pa tudi kot hevristična sredstva. Dosti bolj od kartezijanskih so leibni-zovski projekti tisti, ki so načeloma zelo podobni formaliziranim jezikom logike, kot so jih razvili v drugi polovici devetnajstega stoletja.«(5) (5) In res bo Frege, ki je s svojim Begriffsschiftom dovršil Leibnizov ideograf-ski projekt, povzel argument, ki ga je Leibniz razvil kot odgovor kartezijan-skemu ugovoru: »Ni mogoče, pravijo, da bi zaradi ideografije znanost napra-vila kakšen večji napredek: kajti odkritje ideografije že predpostavlja dovršitev znanosti. Prav to isto navidezno težavo nam ponuja že govorica: zdi se, da ra-zvoj uma ni omogočil nihče drug kot prav govorica, vendar — kako je lahko < človek brez uma ustvaril govorico? Da bi odkrili naravne zakone, se poslužu-jemo fizičnih orodij; ta orodja smo lahko proizvedli le s pomočjo precej razvite tehnike, ki se sama zopet opira na spoznanje naravnih zakonov. V vseh pri-merih se krog prekine na isti način. Napredek fizikalne znanosti ima za svojo posledico sebi vzporeden napredek v tehniki, in ta nam omogoča zgraditi novel priprave, s pomočjo katenh lahko napreduje fizika. Ni težko videti, da je tako tudi v našem primeru.«(6) Ideografijo laho uporabimo predvsem za formulacijo deduktivnih teorij, vendar pa se njena uporabnost ne omeji le na to, ampak je uporabna v vsa-kršni domeni. Ideografija je namreč logična govorica, logika pa je povsod. Mit o univerzalnem jeziku doseže svoj vrh pri Russellu in VVittgensteinu, ki sta de-diča Begrfffsschrifta. Vse druge govorice se zvedejo na logično govorico: vsakdanja govorica na primer ne izraža drugačne logike — njena površinska slovnična oblika enostavno zavaja in prikriva logiko, ki jo običajna govorica izraža. Vendar pa se tako razumljen mit o univerzalnem jeziku kaj kmalu sesuje. Kaj kmalu se namreč izkaže, da je idealna govorica, kakršna je govorica Prin-cipia Mathematica, le eha govorica med drugimi, in da izraža le eno logiko med mnogimi drugimi: poljski logiki in neopozitivisti razvijajo teorijo o plurali-zmu logičnih govoric (7); hkrati pa filozofi običajne govorice poudarjajo, da na-ravnih jezikov ni mogoče zvesti na govorico Principia Mathematica. Lahko torej rečemo, da se je mit o univerzalnem jeziku v svoji učeni, znanstveni obliki sesul tisti hip, ko je bil udejanjen. V tem smislu je bil leibnizovski načrt na nek način self—defeating; zamisel, po kateri govorica, kot pravi Cassirer, ne sme le slediti oziroma odsevati misli, ampak stopati tudi korak pred njo in ji nuditi novih podatkov, je sicer omogočila Leibnizu zmago nad kartezijanskimi ugo-vori, obenem pa vodi k Carnapovemu načelu o toleranci in k načelnemu plura-lizmu govoric, iz česar sledi, da nobena izmed njih ne more več biti univerzal-na. še pred zatonom logičnega atomizma in z njim »klasične« analize, ki je te-meljila na mitu dovršene govorice, je vsaj v določenem smislu univerzalnostte govorice postala vprašljiva. VVittgenstein je odločno zagovarjal zamisel o edini, paradigmatski govorici, na katero je mogoče zvesti vse govorice. Ven-dar pa obstaja v Wittgensteinovi koncepciji meja tega, kar lahko s pomočjo go-vorice predstavimo: »Stavek lahko predstavi celotno realnost, ne more pa predstaviti tega, kar mora imeti z realnostjo skupnega, da jo lahko predstavi — logične oblike.« (Tractatus, 4.12) To, kar se na ta način govorici izmakne, česar ne moremo predstaviti, česar r.e moremo reči, lahko, pravi Wittgenstein, samo pokažemo. Govorica je na eni strani univerzaina, ker je vselej le ena sama (ta govorica onkraj raznoli-kosti naravnih jezikov, ki so, kot na primer Begriffsschrift, ki ga sicer odlikuje, da kar najbolj razkrije njeno bistvo, zgolj njena utelešenja; vendar pa govorica zopet ni univerzalna, saj ne dovoli izreči vsega. To je izzvalo slavni Russellov odgovor. Russell je zavrgel zamisel »mistič-nega«, po kateri naj bi obstajalo nekaj, česar ne moremo izreči, obenem pa je sprejel zamisel o meji tistega, kar lahko predstavimo s pomočjo danega jezika Njegova rešitev je v pomnoževanju govoric: »Vsaka govorica ima, kot pravi VVittgenstein, določeno strukturo, o kateri v govorid ne moremo reči ničesar, vendar pa lahko obstaja druga govorica, ki se ukvarja s strukturo prve govorice in ima sama novo strukturo. In ta hierarhija govoric morda nirha meja.«(8) Russell torej reši univerzalnost govorice, in sicer glede na to, da lahko v do-ločeni govorici rečemo vse. Vendar pa se to zgodi na račun univerzalnosti go-novice v tem smislu, dasedaj nimamo zgolj ene govorice, ki bi nam omogočila izreči vse, kar lahko rečemo, ampak imamo neskončno.govoric, ki si med seboj delijo posel predstavljanja izrekljivega. Carnap je nato pokazal, da v primeru, da kot logično obliko oziroma struk-turo neke govorice razumemo njeno sintakso, Wittgensteinova teza ne drži, ker lahko sintakso določene govorice izrazimo v tej govorici sami, ne da bi pri tem prišlo do protislovij. (9) Vendar pa to ne velja tudi za semantiko, in Tarski je, ko je semantiki položil temelje, razvil Russellov predlog hierarhije govoric: »Ko razpravljamo o vprašanjih v zvezi z definicijo resnice, oziroma, bolj splošno, o kateremkoli semantičnem problemu, moramo uporabljati dve ra-zlični govorici. Prva teh dveh govoric je govorica, o kateri govorimo, in je predmet razprave v celoti; definicija resnice, ki jo iščemo, se nanaša na stavke te govorice. Druga govorica je govorica, s katero govorimo o prvi govorici, in ki bi še posebej radi z njenimi izrazi zgradili definicijo resnice za prvo govorico. Prvi bomo dejali govorica kot predmet', drugi pa metagovorica'. — Seveda sta oba izraza, 'govorica kot predmet' in metagovorica', uporabljena v relativ-nem smislu. Če nas na primer zanima pojem resnice, ki ne zadeva stavkov naše začetne govorice kot predmeta, ampak metagovorice za to govorico, po-stane sedaj metagovorica sama po sebi govorica kot predmet v naši razpra-vi. če pa hočemo definirati resnico za to govorico, se moramo zateči k novi metagovorici — k metagovorici višje ravni, če naj tako rečemo. Na ta način pri-demo do cele hierarhije govoric.«(1Q) Zakaj semantike določene govorice ne moremo izraziti v tej govorici sami? Zakaj moramo logično govorico razcepiti na hierarhizirano neskončnostgovo-ric? Skratka, zakaj »univerzalni jezik« ne more biti univerzalen? Zato, ker je protislovno, pravi Tarski, da bi bila logična govorica unh/orzalna in bi omo-gočila govoriti o vsem. Res je, logična govorica mora zadostiti določenemu številu pogojev: imeti mora na primer natančno določeno strukturo in biti konsistentna. Struktura določene govorice je natančno določeia takrat, ko smo brez dvoumij določili razred simbolov, ki pripadajo tej govorici, v okviru tega razreda pa kombinacije simbolov, ki so stavki; vedeti moramo tudi, pod kakšnimi pogoji lahko določen stavek dojamemo kot resnični stavek. Taka go-vorica je konsistentna, če znotraj te govorice ne moremo obenem obravnavati kot resničnodoločen stavek in njegovo negacijo; če pa je to mogoče, pravimo, da je govorica nekonsistentna. če naj bo sedaj govorica takega tipa univer-zalna, nam mora omogočati, da v njej govorimo o vsem, zlasti pa o resničnosti aii neresničnosti stavkov te govorice: med simbole te govorice moramo torej uvesti izraze, ki opisujejo stavke te govorice, ter izraze kot sta »resnično« ali »neresnično«, ki^se nanašajo na te stavke. V taki »semantično zaprti« govorici pa lahko zgradimo stavek, kakršen ie na D.rimer stavek (1). * torej stavek, ki pomenja svojo lastno neresničnost in porojuje antinomijo laz-nivca. Težava s stavkom take vrste je, da ga lahko štejemo za resničnega le, če štejemo za resnično tudi njegovo negacijo, in obratno. Takšen položaj go-tovo ne bi bil tolikanj nevšečen, če bi v določenih primerih lahko upravičeno^-menili, da nista resnična niti določen stavek, pa tudi ne njegova negacija. Ven-dar pa nam tako pravico odreka eno osnovnih načel logike, načelo bivalence. po katerem je določen stavek resničen ali pa neresničen. Če torej določen sta-vek ni resničen, je resnična njegova negacija. V zgoraj navedenem primeru, ko je resnična njegova negacija. V zgoraj navedenem primeru, ko je resničen a!i stavek [1 ] a!i pa njegova negacija, lahko v obeh primerih upravičeno skle- pamo, da je negacvija tega, kar smatramo za resnično, prav tako resnična. Od tod sledi, da je semantično zaprta govorica, torej govorica, v kateri lahko zgra- dimo stavek kot je stavek [ 1 ], nekonsistentna, saj nam omogoča, da obenem obravnavamo kot resnična določen stavek in njegovo negacijo. če naj logična govorica ne bo nekonsistentna, ne sme biti semantično zapr- ta, to pa ima postedico, da o serr.antiki te govorice ne smemo govoriti v tej go- vorici sami: o njej bpmo raje govorili v neki drujg[goyorici, v metagovorici, če pa tMVERZALNI JEZIK ¦¦¦ IN NJEGOVA foto:Miki Stojkovič Članek o položaju filozofije izpod peresa Francoisa Hecanatija je »Tribuna« objavila pred kratkim. Sedanji članek, ki smo ga prevedli iz revije »Critique« (387—388,1979), prejšnjega vdoločenem smislu dopolnjuje, obenem pa se naveže še na nekatere pri nas že preve-denečlanke J. —A Millera(otemjezikuinoilv»Problemi—razpra-ve«). Pred kratkim je sicer izšel še francoski prevod »Naming and Ne-cessity« Saula Kripkeja, ki ga je bskrbel Recanati, pa tudi sam je izdal knjigo o eksplidtnih performativih. V tej najavlja obsežnejšo študijo o problemu reference. m.D. bomo hoteli govoriti o semantiki te metagovorice, bomo to počeli v metameta-govorici, in tako dalje, vse do neskončnosti. Na ta način nimamo več ene urii-¦ verzalne logične govorice, ampak razgnano pluralnost metagovoric, med ka-terimi nobena ne more izreči vsega. Logične govorice ne obeleža več univer-zalnost,, ampak neuniverzalnost, prav v tem pa se najbolj razlikuje od narav-nih jezikov, kot je pripomnil Tarskf. »Ena od značilnosti vsakdanje govorice (ta značilnost jo loči od znanstvenih govoric) je njena univerzalnost. Da bi lahko obstajali v kakšni drugi govorici izrazi, ki jih ne bi mogli prevesti v vsakdanjo govorico, je v nasprotju z duhom te govorice. »če lahko o kakšni stvari rtasploh povemo kaj smiselnega, lahko o tem prav tako govorimo v običajni govorici« Če na področju semantike sle-dimo usmerjenost k univerzalnosti, ki obeleža vsakdanjo govorico, moramo potemtakem poleg vseh njenih stavkov in izrazov tej govorici priključiti imena teh stavkov in izrazov, stavke, ki vsebujejo ta imena, pa tudi semantične izra-ze, kakršen je izraz »resnični stavek«... Ta univerzalizem vsakdanje govorice glede semantike pa je verjetno obenem glavni izvor vseh semantičnih antino-mij, kot je na primer antinomija lažnivca. Zdi se, kako te antinomije kažejo, da uporaba vsakršne univerzalne govorice v zgoraj opredeljenem smislu, ki bi bila obenem podložna normatnicn zakonom logike, nujno pripelje do protislo-vij«. (11) To je razlog, da »v razliko do vsakdanje govorice formalizirane govo-rice nimajo tega univerzalnega obeležja«(12). Z nekakšnim čudnim preobratom je univerzalnost sedaj postala lastnost vsakdanje govoricej torej navadnih jezikov, in ne več logične govorice. To lastnost je neodvisno od Tarskega (13) zabeležil lingvist Hjelmslev: »Jezik je semiotika, v katero lahko prevedemo vse ostale semiotike, in sicer tako vse ostale jezike, kot tudi vse druge semiotične strukture, ki si jih lahko zamislimo: Ta prevedljivost je posledica tega, da lahko jeziki in le jeziki obliku-jejo katerikoli smisel; le v okviru določenega jezika se lahko »ukvarjamo s tem, česar ni mogoče izraziti vse dotlej, da to izrazimo«... Ne bomo se spuščali v vprašanje, od kod ta zanimiva lastnost jezika...Nagnjeni smo k predpostavki, da je temu vzrok neomejena možnost tvorbe znakov in zelo prožna pravila, ki vodijo tvorbo enot večjih razsežnosti (kot so na primer stavki) v vseh jezikih, kar pa na drugi strani omogoča nepravilne, nelogične, nenatančne, grde, ne-moralneformulacije, pa zopet iogične, natančne, lepe in moralne formulacije. Slovnična pravila določenega jezika so neodvisna od.vsakšne vrednnntna i«-, stvice, pa naj bo logična, estetska ali etična, in nasploh rečeno, jezik nima n kakršnega posebnega smotra.«(14) V isti smeri opredeli Benveniste jezik kot »interpretanta vseh semiotičnih si stemov« (15): jezik se odlikuje po tem, da lahko v jeziku govorimo o vseh s miotičnih sistemih, vključno z njim samim, in jih interpretiramo. (16). S to trdi tvijo se je Benveniste pridružil večini logikov, ki vidijo v naravnem jeziku po slednjo metagovorico glede na ostale jezike. (17) Kot pravi R. Martin: »če ho čemo ustvariti formaliziran jezik, potem to vselej predpostavlja, da moram najprej znati pravilno ravnati z naravnim jezikom. Ta namreč često služi k< meta—jezik. Sicer pa služi kot meta—meta—jezik oziroma meta—jezik višjega reda, in zdi se, da poteka ta regresija vse v neskončnost.«(18) Haskell Curry je to točko razvil in poimenoval z U edini in uriiverzalni jezik, tvori mejo hierarhije govoric: »Vsako raziskavo, pa naj bo semiotična ali pa tw ne, moramo predstaviti v govorici, s katero je mogoče komunicirati. Tako up< rabljeni govorici bomo dejali govorica U« (19). Med značilnostmi U, ki jih nai teva Curry, so naslednje: prvič, »v določenem smislu lahko U prevedemo enega naravnega jezika v nekega drugega, ne da bi pri tem izgubil svoje iden titete« -tako je U zares univerzalna govorica, vkolikorje edina, navkljub mnoš tvu različnih jezikov, ki jih uteleša. Ta edinstvenost je ves čas prisotna v izra zih, ki jih uporabljajo filozofi iz Oxforda in \z Lwowa oziroma Varšave, da bi op sali naravni jezik v nasprotju s formalnimi govoricami: »(ta) običajna govor ca.« Drugič, »U v nobenem primeru ni mogoče obiti in ga preseči, saj preuč jemo z njegovo pomočjo vse, kar naj že preučujemo«: in res, celo ko preuč jemo govorico kot predmet s pomočjo meta—govorice, umeščamo to met govorico s pomočjo U, poslednje metagovorice; U je torej univerzalen tudi z radi tega, ker udejanimo wsakršno metalingvistično interpretacijo določen govorice kot predmeta z njegovim posredovanjem, in se ta vanj vpiše, tudi k uporabljamo neko posebno metagovorico, iz U nismo izstopili. Tretjič, »U im tisto univerzalno obeležje, ki ga je Tarski pripisal Umgangssprache«, vsak danji govorici, vkolikor nam ta omogoči, dasizrečemo vse: omogoči nam, di govorimo o vsem, vključno z njo samo, in zaradi tega ta govorica nima drug metaaovorice kot same sebe Zares: »Metagovorica za U je protislovje v nazivu. Ko gradimo metagovorico, pral tično počnemo nasploh gledano naslednje: vzamemo segment G od U, ga iz liramo, in uvedemo v U izraze, ki se nanj nanašajo. Ti izrazi skupaj s simboli ki so nam potrebni, da povemo, kar želimo, tvorijo segment M od U. Tega p lahko spet izoliramo, in tako dalje.«(20) Ves čas tega procesa ne stopimo iz U: U nikoli ne presežemo, nikoli preidemo na raven »meta« v razmerju do U; prej bi lahko rekli, da se hierarh metagovoric razvije v U. Kot vidimo, obstaja onkraj in za hierarhizirano mnogoterostjo formalnih q voric po sami Curryjevi koncepciji določen univerzalni jezik: govorica U. C prav Curry ne gre tako daleč, da bi poistovetil govorico U innaravni jezik, san ne vidim prav nobene ovire, da bi tega ne mogli storiti. To je napravil J. A. Millei ko je pisal o Curryju in pri tem poudaril popolni smiselni preobrat, ki ga je p< Leibnizu doživela zamisel o univerzalnem jeziku. Univerzalni jezik ni več enoznačna logična govorica, ampak »sozvočij in dvoumij« polna običajna go vorica: »Nihče, ki govori ali piše, je ne preseže. Jezik U nima zunanjosti. V hterarh govoric mu ne moremo pripisati števiia, saj je kot tak poslednji (l'Ultime). Gl na vse te G je kot prvo neskončno število v razmerju z zaporedjem celih št vil... U nima meje. Sega čez vse, kar rečemo, oziroma čez vse, kar dešifrira mo. Tako se vsi jeziki zvedejo na enega samega. To je spreobrnjena, perverfi rana različica Leibnizovega projekta. Kajti jezik, na katerega se vsi drugi zve dejo, ni jezik, pri katerem se ne bi mogli motiti, enoznačni jezik kalkula, amp poslednji enotni jezik, pri katerem se ne bi mogti motiti, enoznačni jezik kalki la, ampak poslednji enotni jezik vseh sozvočij«(21), naravni jezik. Naravni jezik je univerzalen; v njem lahko govorimo o vsem, vključno z njii samim. Je reflaksiven in potemtakem nekonslstenten kot vsaka refleksivna to je semantično zaprta govorica. Mislim, da so te tri sovisne lastnosti, univer zalnost, refleksivnost in nekonsistenco, vse prepogosto pripisovali narav nemu jeziku, vendar pa tega niso dovolj temeljito preudarili. Te bežne pripom be, h katerim me je vzpodbudila tema »univerzalni jezik«, bi rad zaključil nekaj besedami o domnevni nekonsistenci jezika. O tem govori J.—A. Miller navedenem članku, pa tudi v nekaterih drugih člankih (22): »Jezik U je diadičen, ker se v njem prepletata govorica kot predmet in meta govorica, uporaba in omemba. Ne—razplasteni, enoplastni, vendar pa n Moebiusov način zvit edinstveni jezik se ne jenja navajati. Je avtonim (samo—refleksiven, samo—referenčen) in zato nekonsistenten.«(23) »Ne konsistenco tega jezika je Tarski dokazal na začetku svojega temeljneg članka o vlogi resnice« (24); »v njem zelo dobro razloži (...), da se prav v ter skriva pomanjkljivost univerzalnosti naravne govorice: ker se vanjo lahk vpiše vse, je nujno nekonsistentna. Univerzalna govorica je nujno nekons stentna govorica.«(25) Tako zastavljena teza ni sprejemljiva. V petdesetih letih je imela sic« precejšnjo veljavo, a danes ni več posebno priljubljena. Nanjo gledajo kot m rezultat zmešnjave, ki je nastala zaradi ohlapne rabe izraza »govorica«. Kar v resnici nekonsistentno v smislu, kot običajno uporabljajo izraz anglosa^ sonski filozofi, je najsi propozicija, če je protislovna, ali pa množica propozic če sta v tej množici dve taki propoziciji, da je ena negacija druge. Vendar pa j jasno, da jezik ni ne propozicija, pa tudi ne množica propozicij. Zato lahko x? zumemo, da se J.L. Mackie sprašuje: »Kaj pravzaprav pomeni, da je dolo čena govorica nekonsistentna? Na prvi pogled je tisto, kar je lahko nekonsi stentno, izjava, množica izjav, ali teorija, medtem ko je jezik le sredstvo, s po močjo katerega lahko nekaj rečemo, ne pa skupek izjav.«(26) Ne glede na to pa, če rečemo s Tarskim govorica takemu sistemu, ki ga se stavlja slovar, pravila, ki nam na podlagi tega slovarja omogočajo tvorbo stav kov, lista brezdokazovanjazatrjenih stavkov, in pravila, ki nam omogočajo, di zatrdimo stavke na ta način, da jih deduciramo \z drugih stavkov, ki smo jih bi že zatrdili — lahko upravičeno rečemo, da je taka »govorica« nekonsistentna če zasledimo v množici brez dokazovanja zatrjenih stavkov, oziroma v stav kih, ki jih iz teh stavkov izvedemo, obenem določen stavek in njegovo negaci jo. Bar—Hillel poudarja, da se je vprašanje konsistence zastavilo šele takra ko so začeli poimenovati z »govorico« takšne sisteme (27), in potemtaken smo lahko o konsistenci ali nekonsistenci naravnih jezikov govorNi le zarac neljubega spodrsljaja, da smo isto besedo »govorica« obenem uporabili zi opis naravnih jezikov in določenih formalnih sistemov. Tisti, ki so zatrdili, da je naravni jezik nekonsistenten, so pravzaprav Tarski jevi komentatorji, in ne Tarski sam. (28) Tarskijevo stališče je dosti bolj pre vidno: * »Na prvi pogled se zdi, da bi vsakdanja govorica (...) morala biti nekonsi stentna. V resnici pa zadeve niso tako zelo preproste. Naša vsakdanja govo rica gotovo ni govorica z natanko določeno strukturo. Ne vemo natančno, ka teri izrazi so stavki, še manj pa, katere stavke lahko štejemo za take, ki ji lahko zatrdimo. Tako problem konsistence nima natančnega smisla, č imamo opravka s to govorico. V najboljšem primeru bi si upal izraziti domnevc dabibilanekonsistentnagovoricaznatančnodoločenostrukturo.kj bi bila k< najbolj podobna naši vsakdanji govorici.«(29) Vendar celo v tem zadržanem stavku Tarski ni dovolj previden. Ne le, d običajna govorica nima ničesar skupnega z »govorico z natančno določett strukturo,« v smislu, kakršnega smo temu izrazu dali zgoraj, ampak lahko celi ugovarjamo Tarskijevi domnevi, po kateri bi bila nekonsistentna govorica ] natančno določeno strukturo, ki bi bila kar najbolj podobna vsakdanji govorid Res je, da bi bila taka govorica univerzalna in bi zaradi tega omogočala tvorbi paradoksalnega stavka, kot je na primer stavek [1 ], ki ga ne moremo zatfditl ne dsfbi hkrati zatrdili tudi njegovo negacijo, in katerega negacije ne moremi zatrditi, če ne zatrdimo tudi stavka samega. Kot pa smo videli, je položaj, ki gi v določenem jeziku ustvari obstoj stavka take vrste, položaj, ki moti le v prime ru, če nimamo niti pravice upoštevati, da je resničen določen stavek patudi n« da je resnična njegova negacija. Gotovo, takšno pravico nam krati načelo bi valence. Vendar pa nam prav tako nič ne more zagotoviti, da bo logika dolc čene govorice z natančno določeno strukturo, ki bo kar najbolj podobna vsak danji govorici, takšna, da bi to načelo veljalo za to govorico. Vsakdanja govorica ima predvsem to značilnost, da stavki te govorice -čeprav upoštevamo le trdilne stavke — niso sami po ssbi niti resnični in tudi n neresnični: resničnost in neresničnost ne obeležata stavkov, ampaktistc, ka je zatrjeno, ko nekdo s pomočjo trdilnega stavka nekaj zatrdi. če vsebino tr tve tehnično poimenujemo kot »propozicijo« bomo dejali, da niso resničN neresnični stavki, ampakpropozicije: načeio bivaientnosti moramo glede rrt ponovno opredeliti, če naj upoštevamo za običajno govorico značilno razi med stavkom in propozicijo. Čepa se lotimo take ponovne opredelitve, < stoj stavkov, kakršen je stavek [1 ], preneha zasnavijati protislovje: ker je la nost stavka, kakršen je stavek [1 ], da ima, če ta stavek izraža propozicijo, propozicija za posledico svojo lastno negacijo (in vice versa), lahko doc« upravičeno sklepamo, da je govorica, ki ji pripada stavek [1 ], nekonsistentn (seveda smo na tas način že predpostavili, da ima takšno govorjenje \rtel kontekstu določen smisel), ampak enostavno, da stavek [ 1 ] ne izraža prop< «zicije (30). Prevedla: Nada ša in Matjaž Pc Jepaiz tehničnih razlogov vseenoželimo pripisati resničnostali neresnič-nost stavkom v okviru določene govorice z natančno' določeno strukturo, ki &i jo radi napravili kot je le najbolj mogoče podobno vsakdanji govorici, to se-^eda lahko storimo, ne da bi tvegali, da bo govorica, ki jo tako gradimo, nekon-sistentna. Dovolj bo že, če tej govorici pripišemo trivalentno logiko, namesto da bi ji pripisali bivalentno logiko. Tako bo imel stavek 11), ki ne bo ne resni-čen in tudi ne neresničen, tretjo resničnostno vrednost: tak stavek bo na pri-mer »neinterpretabjlen«. Spomnili se bomo, da po Tarskem »uporaba vsakšne univerzalne govorice, ki bi bilaobenem podložna normalnim logičnim zakonom, nujno privede v protislovje«; od tod sledi, da se protislovju, in po-temtakem nekonststenci ufliverzalne govorice, ne moremo izogniti le v prime-ru, kojeta govorica podložna normalnim zakonom logike. Kar precej semanti-kov, ki so Tarsikijevi učenci, pa misli, da logika vsakdanje govorice — in po-temtakem logika govoric z natančno določeno strukturo, ki so ji kot le mogoče podobne — ravno ni »normalna« bivalentna logika. (31) O »nekonsistenctje-zikatorej ne moremo govoriti; o njej lahko govorimo le, vkolikorto besedo upo-rabimo natak način, daji damo nov smisel. V tem primeru pa bomo le pridobi-li, če bomo uporabili kakšen drug izraz. (1) novembra 1629, Oeuvres, (2) (3) (5) Descartes, Pismo Mersennu Adam—Tannery, I, str. 81. V zvezi z Leibnizovim odgovorom Descartesu gtej: Couturat, La logique de Leibniz, Paris, 1901 (ponatis: Olms, 1969), str. 57, in Opus-cules et fragments inedits de Leibniz, Paris, 1903 (ponatis: Olms, 1961), str. 27. Citat iz La logique de Leibniz. (4) Cassirerpravi, daje Leibniz prišel dotezamisli spomočjo »temeljne me-todološke izkušnje,« ki mu jo je pomenilo odkritje analize neskončnosti: »ker se je algoritem diferencialnega računa zares izkazal ne le pripravno sredstvo, s katerim lahko prikažemo, kar smo biH odkrili, ampak tudi kot pravi organon pri matematičnem raziskovanju, lahko nasploh govorica stori podobno uslugo misli. Govorici ni letreba slediti poti misli, ampak jo mora celo pripraviti in jo utreti« (La philosophie des formes symbo-liques, I, francoski prevod, Minuit, 1972, str. 76) Encyclopedia of Philosophy (članek: »History of Semantics«), Mac-rtiillan, 1967, zvezek VII, str. 381. (Q) »»Que la science justifie le recours a une ideographie« (1882) v Ecrits ; logiques et philosophiques, Seuil, 1971, str. 69. (7) Glej Camap (The Logical Syntax of Language, Routledge and Kegan PaDI, 1937, str. 52): »vsakomur pripada pravica, da zgradi svojo lastno logiko, torej da po svoji želji zgradi svojo lastno obliko govorice.« (8) B. Russell, »Introduction«, v L. VVittgenstein, Tractatus Logico—philo-sophicus, 2. izdaja, Routledge and Kegan Paul, 1961, str. XXII. (Glej še i slovenski prevod »Tractatusa«, ki je izšel pri Mladinski knjigi). |(9) Glej Carnap, op.ctt., str. 53 in 282—283. (10) A. Tarski, »TheSemanticConceptionof Truth«, Philosophy and Phe- nomenologal Research, IV. 3, 1944, str. 349—350. 1) A. Tarski, Logique, semantique, metamathematique, I, Colin, 1972, Str. 170. |12) Ibid., str. 173. J13) Hjelmslev omenja to sam v svojih opombah. |,14) L. Hjelmslev, Proiegomenes a une theorie du langage, Minuit, 1971, ; str. 138. 115) E. Benveniste, Problemes de linguistique generale, II, Gallimard, 1974, str. 61. |l6) Jakobson govori prav v tem smislu tudi o metalingvistični funkciji go-1 vorice. [17)~Giej na primer: L.R. Martin(izd.), The Paradox of the Liar, Yale, U.P. 1970, str. 55. [18) L.Beck (izd.), La philosophie analytique, Paris, 1962, str. 265. H9) H.B. Curry, »Languages and Formal Systems«, Proceedings of the tenth Intemational Congress of Philosophy, Amsterdam, 1949, str. f 770. PO) Ibid., str. 771. ^1) J.—A. Miller: »U ou il n'y a pas de meta—langage«, Ornicar, v, str. 70 (G/ej slovenski prevod v »Problemi—Razprave«) 22) JeziknavajazdajkotjezikU.intakosledi H.B. Curryju, pazopetkottaje- zik, in tako sledi Lacanu. 3) Loc. cit. 4) J.—A. Miller, »Theorie de lalangue«, Ornicar, I, str. 27. (Glej slovenski prevod v »Problemi—Razprave«) 5) Ibid., str. 29. B) J.L. Mackie, Truth, Probability and Paradox, Oxford U.P., 1973, str. 251. ) Y. Bar—Hill^l, »Do Natural Languages Contain Paradoxes?«, v Aspects of Language, Magnes Press, 1970, str. 274. 3) Zgodovinski razvoj tega vprašanja je orisan v že navedenem Bar—Hille- lovem članku. »The Semantic Conception of Truth«, str. 349. Nagrobo povedano je takšna Bar—Hillelova rešitev v navedenem Član- ku, pa tudi Stravvsonova. V zvezi s tem glej članek R.L. Martina v Y. Bar—Hillel (izd), Pragmatics of Natural Languages, Reidel, 1971, str. 127—128. 29) 31) foto:M iki Stojkovič TEORIJ A tasMh foto:M iki Stojkovič Vprašanje, ki se gaiotevamo, meri na položaj znanstvenih teorij, in sicer, v kakšnem okviru znanstvene teorije obravnavajo vprašanje imena, lastnega imena in poimenovanja. Primer, ob katerem se mislimo vprašanja lotiti, je teo-rija lastnih imen, kot jo je bil v polemični knjižici obdeial Sir Alan Gardiner leta 1954.(1) Sir Alan Gardiner ni v tolikšni meri imel opravka z lingvističnimi vprašanji kot takimi; njegov obsežni opus zajema zlasti egiptoiogijo, ukvarjal se je s hierogli-fi. Kljub temu pa je čutil potrebo, da polemično poseže v razprave o lastnem imenu. Najprej želimo na kratko opozoriti, v kakšnih okoliščinah. (2) Ob prelomu stoletja smo priča nizu napadov na koncepcijo lastnih imen, kot jo je bila ra-zvila v anglosaksonskem prostoru že ustoličena šola analize, katere glavni predstavnik je bil Bertrand Russell. Ta zelo plodni avtor je mnogokrat brez težav spreminjal svoje poglede, tako da lahko govorimo skoraj o izjemi, ko imamo opravka z njegovo teorijo spisov, v kateri je razvil svoje stališče do vprašanja imen. Teorijo je razvil že leta 1905 (3), in od nje pozneje v osnovi ves čas ni odstopil. Bistvo te teorije je nazor, po katerem slovnična struktura določenih izrazov, singularnih terminov, kot so imena, ne izraža ustrezno nji-hove logične strukture. Vprašanja se Russell loti v »On Denoting« ob vrsti ugank — do njih pride ravno zaradi zgoraj navedenega dejstva —, ki mu slu-žijo za preizkusne kamne; potrebuje jih, da bi oskrbel znanstveno ustrezno teorijo za opredelitev logično utemeljenih singularnih izrazov. Presenetljivo je, da znanstvenost teh terminov opredeli na podlagi spoznavnega modela, ob razhkovanju med neposrednim in posrednim spoznanjem (»knowledge by acquaintance« — »knovvledge about«): le izrazi, o katerih imamo neposredno, privatno spoznavno izkustvo — lastna imena —, so upravičeni v znanstveni teoriji. Posledica take teorije v njeni razviti obliki pa je dovolj paradoksalna: ne le, da se najprej mnoga lastna imena izkažejo za prikrite opisne izraze (»avtor Waverleya« ni identičen s »Scottom«, ker sam po sebi, spoznavno gledano, nima pomena, ampak mu ga oskrbi šele drugi, bolj temeljen izraz), nato pa so opisni izrazi tudi lastna imena kot taka (»Scott«), tako da bi bil konec koncev edini slovnično ustrezni ekvivalent lastnega imena kazalni zaimek, nepo-sredno spoznavno utemeljen ostenzivno določen demonstrativ »to« (»this«). O lastnem imenu »Romulus« Russell na primer pozneje trdi, da »dejansko ni ime, ampak nekakšen okrnjen opis (...) Če bi bilo to v resnici ime, potem sploh ne bi prišlo do vprašanja eksistence, saj ime mora kaj imenovati ali pa sploh ni ime« (4). Kot rečeno, so se takšni teoriji, ki je veljala celotni $oli filozofske analize za model (5), ob prelomu stoletja mnogi avtorji postavili po robu (6). Ugovor, ki je bil nekako v zraku, je zadeval najbolj problematično jedro teorije opisov: da je slovnično strukturo (singularnih) izrazov mogoče pojasniti z logično analizo, ali — drugače povedano — da je mogoče znanstven nauk (7) utemeljiti spoznavno. Predstavniki nove šole filozofske analize so, nasprotno, skušali singularne termine določiti ob upoštevanju njihove uporabe v govoru, in sva-rijo pred preveč poudarjenim »čarom formalizma« (8) pri njihovi pojasnitvi. Razprava o mestu singulamih terminov danes ločuje dve usmeritvi filozofske analize, ki je njun spor mogoče strukturalno umestiti (9). Kakorkoli že, naloga, da bi ustrezno umestili položaj Russellovega nauka, se zdi dokaj zahtevna. Oprli se bomo na dva doslej že omenjena elementa: — da gre za nauk filozofskega dosežaja (spoznavni model), — da gre za nauk, ki skuša biti znanstveno utemeljen (zahteva po enoznačni strogi določitvi izrazov). Ta dva elementa sta že kar sama po sebi v protislovju, in dozdeva se, da ravno v tem grmu tičt zajec. Ko skušamo iskati oporo, vidimo, da nam na tem mestu lahko še v največji meri pomaga sklicevanje na nekaj namigov, ki jih je o tem vprašanju dal Lacan. Tako v neki opombi v »Etourdit« neposredno govori o Russellu, o po-ložaju filozofa ter znanosti. (10). Še najbolj sta nam lahko v pomoč dva namiga iz Seminarja. V »Encore« (11) nam, ko govori o arbitrarnosti pri Saussurju, Lacan omeni »spodrsljaj v drugi govor«, ki je v tem primeru gospodarjev govor. V seminarju o Identifikaciji pa izrecno govori o Gardinerjevi kritiki Russella. Poglejmo najprej, kaj pravi o Saussurju, zakaj ga omenja. Ob vprašanju oz-načevalca. Označevalec je vpeljala lingvistika, ki »ji je v oporo znanstveni govor«, in v »polju, kjer je proizvedena beseda, ni nekaj že kar samo po sebi umevnega« (12). če Saussure loči označevalec od pomena, od označenca (o čemer priča že pregrada v algoritmu znaka), in tako vzpostavi znanstveni govor (blizu histerikovemu govoru), pa na drugi strani z uvedbo arbitramosti zdrsne v drugi, gospodarjev govor. Ob tem nas Lacan opozori o nujnosti, da vztrajamo v določenem govoru, če želimo doseči zadovoljivo artikulacijo. O arbitrarnosti pri Saussurju govori tudi J. Cl. Milner (13) in poudari, da ta pojem uvaja »zakon absolutnega dualizma« med »znaki in stvarmi«, ki je nji-hovo vsakokratno srečanje le naključno, tako da postanejo znaki na ta način avtonomni: vprašanje po izvoru govorice je izključeno, oziroma ga problem arbitrarnosti »prekriva«. Saussure tako obenem pcnudi postavo zakonodajal- STRA ca, gospodarja, da bi jo v znanstvenem govoru, ki vzpostavi svoj predmet, jezik, tudi zbrisal — to možnost vsaj ponudi. Z njim v nasprotju Lacan — bomo dodali sami — algoritma znaka ne osnuje na naključnem srečanju dveh avtonomnih redov, ampak izhaja pri prvotnosti označevalca — ta pa artiku-lira učinke pomenjanja v metaforičnerr^pr metonimičnem pobočju, ki je zopet mogoče zapisati njune formule. (14) Russell deluje najprej v filozofskem govoru, to je, znanstveno razsežnost utemelji s teorijo spoznanja. če lastna imena zanj obeležajo paradigmo znanstvenega razmerja na t«j osnovi, lahko ob navedenih dveh naukih — Saussurjevem in njegovem — zastavimo bolj splošno vprašanje: mar je spodrslja j znanstvenih naukov glede na govor nujen, ali je nujno,-da (in če je, na kakšen način) išče znanstveni govor svojo oporo v gospodarje-vem govoru? Vprašanje se nam bo toliko bglj jasno zastavilo, ko bomo pogledali še Gar-dinerovo stališče: kot pravi Lacan v seminarju o Identifikaciji, nas mora že kar zbegati, nele začuditi, da je nekdo, ki se je ukvarjal z dešifriranjern hieroglifov —z opravilom torej, ki listim, ki skušajo bratl v analitičnem govoru, ne mdre biti kaj docela tujega —, tudi sam ob vprašanju lastaih imen zdrsnil iz znanstve-nega govora. Zdrsnil — to pomeni, artikuliral je zadeve tako, da bi moral ostati, če bi bil koherenten, v znanstvenem govoru, pa je zdrsnil v drug govor. Gardi-ner je skušal Russellovirn filozofskim nazorom najprej »postaviti nasproti v pravem smislu lingvistično perspektivo« (15). Russell je bil spregledal »vlogo črke« pri določitvi lastnega imena. Tudi nje-gova pozicija pa mora biti za nas zanimiva, saj je bil eden izmed pionirjev for-malizacije, logično je skušal utemeljiti matematiko, skušal je »zvesti celotno polje matematičnega izkustva (...) na igro črk«. Vprašanje se torej lahko najprej glasi: čemu je Russefl lastno ime določil spoznavno (spoznavni nauk nas, kot vemo, vodi v gospodarjev govor, govor biti, govor zakonodajalca, ki, kot pravi Lacan, v govorici nima vloge kažipota) ter ob tem spregledal nujnost »reda črke (...) za definicijo lastnega imena««, skratka dejstvo, da ima lastno ime nekaj opraviti s črko. Vlogo Črke pa zasle-dimo tudi pri definiciji nezavednega. Pri pojasnitvi tega vprašanja nam bo pomagalo sklicevanje na analttični govor, morda najprej v tisti njegovi razsežnosti, ki povezujeformalizacijo, ma-tematizacijo in stil v enoten prehod. česa? Tegajezika, v katerem ima lastno ime vlogo kristala. Govorica in jezik sta plod napomega dela gospodarjevega vedenja na temjeziku. Anaiitični govor pa lahko to vedenje klasifikacije in ure-janja uporabi, saj imamo ob nezavednem prav tako opravfti z dologfnim vede-njem, z »vedenjem, kako naj rokujemo^savoir—iaire/ s tem jezikom« (16). Matjaž Potrd (1) Sir Aian Gardiner: »The Theory of Proper Names, a controversial essay«, Oxford University Press, London New York Toronto 1954 (2) Večina materiala v knjigi je bila objavljena že prej, leta 1940, z izjemo zaključnega »Retrospect 1953«, kjer je zopet v zaostreni obliki zastavljeno vprašanje o lastnih imenih. Ob vsem tem seveda ne smemo pozabiti, da mnogi avtorji — zlasti F. Recanati je opozoril na to dejstvo — štejejo Gardi-nerja za predhodnika usmeritve današnjih filozofov komunikacije-intence v anglosaksonskem prostoru, in sicer na podlagi njegove knjige »The Theory of Speečh and Language« (Teorija govora in govorice), ki je bila obiavliena že leta 1932. (3) V članku »On Denoting«, prvič objavljenem v »Mind«. (4) jertrand Russell: »Filozofija logičnega atomizma«, CZ Ljubljana 1979, str. 87. Glej še Leonard Linsky: »Names and Descriptions«, The University of Chicago Press, Chicago and London 1977, str. 3. (5) »... russellovska teorija opisov, ta model filozofije« (Ramsey, navedeno po Leonard Linsky: »Le probleme de la reference«, Seuil, Paris 1974, moto). (6) Najbolj znan je P.F. Stravvsonov programski spis »On Referring«, ob istem času pa zasledimo številne druge kritike, kot npr. Geach. (7) V podlago Russellovi analizi je zahteva po enoznačni določitvi izrazov, ki jo zasledimo na več izhodiščnih mestih, npr. na koncu uvoda v »Principia Mathematica«. (8) P.F. Stravvson: »La logiquephilosophique« v»Critique« 399-400, Minuit, Paris 1980, str. 843. »Cac formalizma« je torej paradoksalno druga stran spoznavnega nauka. (9) To smo poskušali storiti sami v nekaj člankih, kjer je bila naša misel, da vodi Russellovo podjetje gospodarjev—znanstveni govor, na moški strani spolne kvantifikacije po Lacanovih modelih (Seminar »Encore«, Seuil, Paris 1975, str. 73), Stravvsonovo pa univerzitetni govor, ki ga najdemo na ženski strani. Seveda se, kot bomo videli, nemudoma zastavi vprašanje o položaju znanstvenega v Russellovi optiki: gre namreč za fiiozofski govor, kar doka-zuje vpotegnitev spoznavne teorije v same njegove temelje. (10) »Filozof se vpiše (kot po navadi. pravimo za krožnico) v gospodarjev govor. V njem igra vlogo norčka. S tem še ni rečeno, da je |o, kar pravi, neu-mno; še prav uporabnoje. Berite Shakespeara.« Fiiozof, pravi Lacan, sicer ne ve, kaj pravi, pripade pa mu vtoga zastopnika resnice. Russell, ki je govoril o matematični govorici, je njeno smer zgrešil: saj je v znanstvenem govoru. (Sci-licet 4, Seuil, Paris 1973, str. 8, op ) (11) str. 32. (12) ibid., str. 31 (»znanstveni« podčrtujemo sami). (13) Jean-Claude Milner: »L'amour de la langue«, Seuil, Paris 1978, str. 57-59. V »Reflexions sur larbitraire du signe« (Ornicar? 5) govori Milner pri arbitrarnosti o interni, le na združenju označevalca in označenca utemeljeni zgradbi, o redu (celotnem, organiziranem polju) znakov, ter o »načelu duali-zma—paralelizma (ali arbitrarnosti)« (str. 75). Znak je »vzporeden drugemu redu, ki mu ne more pripadati«: prav slednja poteza pa je zanimiva za nas, saj vidimo v njej določeno vzporednico z russellovsko teorijo spoznanja. Te-meljna razlika je morda v načinu stika obeh redov (znakov in izven-znakov-nega): pri Saussurju gre za naključno srečanje, pri Russellu za poskus, da bi bil znak nujno (spoznavno) utemeljen. (14) Glej »Instanco črke« v »Spisih«. (15) Lacan: Seminar o Identifikaciji, 20. XII. 1961 (16) »Encore«, str. 127. foto:M iki Stojkovič K rasen pob, tale Pero, prav zares! Toda takega Pera Lovsina, kot je ta, ki zdaj sedi z menoj tukaj nri mizi, s pol praznim kozarcem konjaka\pred seboj, jaz ne po2nam! Ob mraku \ljubljan-skih lokalih resda ne najdeš vecirur-nega kotička. Ambient tesne, slabo prezračene gostilne na Starem trgu, kamor smo se po sili razmer zatekli, tudi ni najbolj primeren za pogovor, toda ko takole od strani opazujem svo-jega sobesednika, se mi zdi kar preveč miren, vase zaprt in — malce nezaup-ljiv. Vajen sem tistega Pera Lovšina na sceni. Saj je v njem toliko dinamike, neustavljive življenjske, prav živalske sile. Ta hudič je vendar poln dinamita! Skače, se vrti, poskakuje. Sam za-polni domala vso sceno, pa je najmanjši v bendu. Živ ogenj! — Zdaj stoji na robu odra, globoko sklonjen predse. Z dlanmi krčevito oklepa hruško mikro-fona. Tik ob ustih jo ima in kriči vanjo, kot bi se od blizu togotno drl na svo-jega sovražnika. Pot mu curkoma lije z obraza. Kriči navzdol v hipnotizirano rajo — ogorčena besedila svojih pesmi. Raztrgano... hripavo... Kakorkoli, njegove image sploh ne deluje klovnov-sko... Glas se mu dviguje v crescendo — obtožujoče kitice v refrenu. Podoba ogorčenega, ihtavega govorca na pro-testnem shodu. V vsem njegovem pri-zadevanju je čutiti eno samo užaljenost — zdaj se nenadoma postavi pokonci. Odskoči nazaj. Izza pasu potegnjena srajca, skupaj z razvezano, črni vrvi po-dobno kravato, vihra naokrog. Kot bel prapor na črnem ozadju. — Kot struna je napet. V njem vsak živec drgeta. Temna očala v odblesku oči deiujejo naravnost grozljivo — hripav, počen glas. Bolj umirjen ton petja. Obtožbe — iznenada počep. Prežeč položaj. Ton glasu spet raste. Para puhti iz njegovega preprotenega telesa. Roko izproži predse. S prstom kaže nad glavami po-slušalcev. Tresoča se roka. Kazalec uperjen nazaj v temno ozadje... Kot, kot da bi tam zagledal kakšnega so-vražnika. Kot da bi prav od tam prihaja-la črna, preteča nevarnost. Takšnega Lovšina sem poznal — do sedaj, in ga poznajo tudi privrženci P\NKRTOV, še določneje, njegovi •„>.- dovalci. N« kam nerodno mu je, ko si ga ta-fec:e rvedavo ogiedujem in si beiim glavo, kakoza vraga bi ga izluščil iz tega njegovega oklepa.V kratkih obrisih mu skušam pojasniti, kafoasmo se na TRI-BUNI odločili, da bi uttfgnilo biti prav privlačno in koristno, ko bi na kulturnih straneh lista v vsaki številki spregovoril po en predstavnik naše populistične glasbe — tako bi tudi oa takšen način nemara uspeli bolje pojasniti trenutno stanje na naši rock sceni, kako naj od-prto spregovorijo prav oni, v katere so še najbolj uprte oči privržencev te glas-bene zvrsti; in da smo njega kot prvega izbrali prav zaradi trenutne aktualnosti PANKRTOV NA sceni. — Toda kljub vsemu se je pogovor nekje zataknil, še predno sva ga pravzaprav začela. Opa-žam, kako nemiren je v svoji notranjo-sti, pričakujoč. Utesnjenega in prikleš-čenega se počuti. Občutek imam, da ga malo zanima, kako se bo o njem kaj za-pisalo, bolj ga zanima več kaj se bo nas-ploh napisalo. V hipnem preblisku se me poloti sum, da se mikrofona boji. Pomota najbrž! On, ki je na sceni z njim zlit takorekoč v eno samo celoto. Po-gled mu občasno nemirno zatava od mene pa k magnetofonu, mrzlem, nemem pričevalcu najinega klepeta, in spet nazaj. Nato pride z besedo na dan, tako, po-časi, tipajoče. — Sem zdaj tukaj, ja, največ zato, da bi razčistili neko dezinformacijo, ki ste jo vrgli v kritiko, ko ste v prejšnji šte-vilki pisali o našem nastopu na koncertu solidarnosti s Poljaki. Sem čital to, in ste trdili, da je kritik pri NME raztrgal našo prvo ploščo. Niso nas tako hudo kritizirali, ne...?« — Prav Pero, skušal bom popraviti svojo napako. Skupaj smo potem ugotovili, da je tisti kritik pri NME ploščo še kar zado-voljivo ocenil, pa tudi sicer se ni delal kaj preveč važnega in nakladal zoper. Povedal je, da je muzika na tej plošči stilistično Punk Trash, se pravi po naše punk rumpel, natančneje veliko trušča in dokaj nerazločna besedila. Niti ne slaba. Pac, nekakšna balkanska va-rianta punka. — Ali bo zdaj led prebit! Poskušam se mu približati. TRIBUNA: Saj smo si navsezadnje celo kolegi, Pero. Uspešno sučeš novi-narsko pero. Malce bolj profesionalno nemara. Tisto tvoje poročiio o Križa- jevi kranjskogorski fešti, ki sem ga na-zadnje bral, je bilo pa kar dobro. Tudi oster kritik si, denimo s področja turi-stičnega gospodarstva. No, kako je zdaj s tem? LOVŠIN: Ja, sem novinar, pri glasilu nekega agrokombinata, konkretno je to SOZD, ki se peča s primarnim kme-tijstvom, predelovalno industrijo pa tr-govino. Hodim po naših kmetijah, far-mah in mlekarnah, govorim tam z lindmi in napišem kakšno reportažo. TRIBUNA: Nekoč je nek Ijubljan-ski tip, ki se sili po odrih z nekakšnimi dramami, pravil, da je bil kar nabit z idejami, ko je takole kot novinar hodil po mestih in podeželju ter sproti spoz-nal maso ljudi. Kako je pa pri tebi kaj s to rečjo? LOVŠIN: Ja, kakšne ideje že dobim in jih uporabim tudi v svojih člankih. TRIBUNA: Denimo, naše kmetij- stvo je na precej trhlih nogah. No, pa povej kaj, ko si že v tem doma. LOVŠIN: S kakšnimi ostrimi defini-cijami jaz ne bi soglašal, dejal pa bi, da je v zelo težkem položaju. Pa ne zaradi kmeta samega. Ta dela veliko več kot vsi ostali. Zaradi vsega tistega, kar se okoli kmetijstva dogaja, je tako hudo. TRIBUNA: Politologijo si skončal, mar ne? LOVŠIN: Ja. Moj sobesednik je diplomiral na FSPN, in sicer na oddelku za novinar-stvo. V pogovoru z njim, posebej dalj-šim, kaj kmalu žaznaš, da imaš opraviti z intelektualcem od nog do glave, če-ravno samega sebe zaradi te izobrazbe nima za kaj posebnega... TRIBUNA: Pa kako, da si se vrgel prav tja, v industrijski časopis. Na tej stopnji bi bilo pričakovati, da se boš udinjal pri kakšnem »Delu« ali vsaj Dnevniku. LOVŠIN: Zvedel sem pač, da je tam prosto delovno mesto, pa sem kandidi-ral... TRIBUNA: Boljši materialni ali si-ceršnji pogoji? LOVSIN: Me pa tudi ta tematika za-nima. Sicer mi je pa tudi prav vseeno in bi lahko delal pri športu ali kulturi; je pa to posel, ki me sedaj zanima. TRIBUNA: Te šport privlači? LOVŠIN: Ja, to tudi. Kajkrat sem od raznin tipov aii kakš- nih žensk slišal: »Ti, danes sem pa Li- vija vidla«___ali pa, »Ti, Pjer pa...« ali, »Ti, Peropa dans popoudne tam dol v Mostah, koder stanuje, tam bliz na igriš nabija žoga, kot norc«. — In mi tudi še zdaj ni jasno, kako je z vso tisto kolobocijo nadimkov pri njem. TRIBUNA: Imaš pa res za celo ko-lekcijp nekakšnih imen. Daj, razvoz-Ijaj mi to. Kako te zdaj kličejo najbližji prijatelji? LOVŠIN: Zdaj »zakonski«. Pa še so mu jih nalepili. Bil je Pjer Livi pa PeroGnuspa tudi Piere D'ebiel. Znanci, prijatel ji bolj od daleč, ožji pri-jatelji okoli benda pa ga imenujejo še »gospodar«. V tistem času, ko je bil Livi ven iz Ljubljane, pri vojakih, v sivo—masli-nastem imageu, se je bend zaprašil v delo. Ta PKP iz Ljubljane so posneli, ko je bil Pero doma na dopustu, štiri stvari, ki so potem zagledale dan v obliki maksi singla. V studiu akademik so nastale skladbe, »Jak i glup« (je treba bit tle), »Še zmeri«, »Gospodar«, in pa »Namesto tebe«. Tedaj se tnu je prilepil ta nadimek »gospodar«. Komad je naredil T.O.Mc. Gregor ali Grega Tomc, ki je sedaj tudi menager PANKRTOV, in na vprašanje, ali je Grega O.K. menager, se Pjer zahihita pa pravi, da je pač treba pogledati na bančne račune. LOVŠIN: Ja, je kar dober. Pa tudi mora bit dober. Vrnimo se zdaj malce nazaj, k nje-govemu trenutno najaktualnejšemu nadimku. TRIBUNA: Zdaj si »zakonski«, ne. Kako se to kaj odraža ali pa se bo še odrazilo na tvoji glasbeni kreativnosti? LOVŠIN: Odraža se že, ker sem že skoraj eno leto in pol poročen in tudi hčerka bo že kmalu stara eno leto. Toda, mi jo vozimo naprej, tako kot smo to prej počeli. Obenem pa tudi nismotakšni profesionalci, kot so neka-teri, in si tudi ne privoščimo, denimo, tridesetdnevnih tumej, ker si jih niti ne moremo. TRIBUNA: Pa vseeno, pride do kakšnega godrnjanja v družini zaradi pogostih odsotnosti, vsega tistega teka-nja sem in tja? LOVŠIN: Z ženo se dobro razume-va. Je na moji strani in celo tudi potuje z menoj. Tudi VaTstvo za otroka imava lepo urejeno. TRIBUNA: Boš ostal v svoji glas-beni kreativnosti še naprej tako oster? Se ne boš nemara pomalomeščanil ali kaj podobnega? LOVŠIN: Tisti, ki so prišli v kakr-šenkoli stik z nami, si nikoli niso bili na jasnem, kako živimo, meščansko ali proletarsko, in tudi meni to nič ne po-meni, saj delam, kar se mi zljubi, in tudi jaz, ko pridem domov, se vležem na kavč in gledam televizijo, tako kot vsi meščani, lepo brez problemov. TRIBUNA: Kako ti gledaš na ma-lomeščanstvo nasploh in kako gledaš pravzaprav konkretno na to ljubljansko malomeščansko sceno? Ali skušate na-posled Pankrti vreči med ljudi kaj kri-( tičnega v zvezi s tem? LOVŠIN: Enkrat je Marko Brecelj v enem intervjuju de jal, da smo mi vsi eni veliki meščani, razen našega bobnarja, ki je tipičen proletarec. Toda jaz dobro vem, kaj je Marko hotel povedati, in midva se tudi dobro razumeva. Tako so bili tudi Sex Pistols v svojem bistvu meščani in zato, če že hočeš razpravljati o teh stvareh, moraš v takšnem okolju tudi živeti. Sicer se pa tudi ne mislim opredeljevati v tej smeri, ker mi je prav vseeno, kako me imenujejo. Tudi jaz moram sedaj vstajati pred šesto zju-traj in odhajati na delo in tudi ni nikoli nič takega, da bi se zato finega delal in tudi ni nikoli nič bilo. TRIBUNA: Kaj hoče v bistvu pove-dati pesem Gospodar? LOVŠIN: To jeT.O.Mc. Gregorjeva pesem in tukaj gre za stvari, ki so bolj bistvenega pomena, kot meščanstvo, ki so prisotne med nami in ki jih mi tudi ne obravnavamo dosti. Jaz menim tako, če že hoče nekdo biti malomeščan, naj bo, če pa komu ni zato in mu to drugi pre-povedujejo, kar se tudi pogosto dogaja — tako je to naprimer z vojsko in s poli-cijo — je pač to potem problem. TRIBUNA: Katera pesem je po tvo-jem mnenju na LP-ju »Državrii ljubim-ci« najbolj zaostrena? LOVŠIN: O tem pa res nisem pre-mišljeval. Nemara je pa to ta, čeprav si ne bi nobeden tega mislil: punca, punca ne še umret počakaj mal dej še nekej časa žvet alipa: protestiram, kdor ni ZA, ni naš protestiram, kdor ni zajnga, ni naš ali pa tudi: trda roka, stisnjena pest vsak dan dajo nam za jest, trda roka, stisnjena pest, v nedeljo pa lahko v mest TRIBUNA: Zakaj je komisija za šund tako ihtava na vaše izdelke? LOVŠIN: Ja, LP »Državni Ijubimci« ni obdavčen. tako, da ga ne bo treba klv da lo ovi no radi ej- plačevati dražje in nemara je fhdi zaradi nagrade, ki smo jo dobHfvo ploščo. TRIBUNA: Pa menda ja kritičnostjo navzdol? LOVŠIN: Jaz menim, da ima v glavnem te stvari v rok kor ga poznam, te probleme obzir niti na prvi plošči. On na stilistiko in na prvi pl najbrž malo preveč slenga, p pa je to malce bolj precizno. imeli celo več težav na PKP R" novega LP-ja in smo se mor krat boriti, da je plošča splohitej obliki. Je pa to tisto, kar pačfmi-slimo. TRIBUNA: Se pravi, da |fm-takem nerazumevanje za tugo ploščo posledica revolucionanone prve? Da so postali pri ~ oprezni? LOVŠIN: Ja, previdni pa inas zmeraj, na vsakem korakiuPKP RTV ni nič drugačen, če ni neicelo boljši. Da bi zdajle malce zaokrož naj navedem nekaj, kar n meni, naj mi Bog oprosti, je za vso njihovo in njegovo nost... Naša glasba izhaja iz feelinga, nas, mestnih mulce1 naš svet, v katerem se kar d demo in ki smo z njim skup prvi vrsti, mi v tem svetu TRIBUNA: Kdaj in kak se ti sploh začel ukvarjati z muzi LOVŠIN: To je bilo pa v < n ra šl k I h 10, la! ilno rjal- ;ga je aj-.V O j p zredu osnovne šole, ko sem e diti k Devskemu zboru, pa s leraj l i dli člj rfho- tudi nobenega bistvenega načrta ali kaj vnaprej splaniranega. TRIBUN AfKaj ti pomeni jo nagrade in priznanja? Kdo ima največ zaslug za to v bendu? LOVŠIN: Nagrade, na primer Sedem sekretarjev SKOJ-a, so čisto praktičnega pomena. Denimo, da kje lažje prideš do koncerta. TRIBUNA: Kaj je ona materialna stran nagrade? LOVSIN: Ja, dobili smo eno lepo sliko, ki je še do dandanes nismo obesi-ii. Zaslužni smo pa kar vsi enako, vsaj trudimo se, da bi bili. TRDBUNA: Koliko časa še misliš s takim zagonom naprej? LOVŠIN: Scena pri nas je že taka, da ti ne da nobenega stimulansa, zato ker . vse, kar je okrog, je pač en totalen pop, račkarstvo. TRIBUNA: Kaj pa imaš proti Rač- kam? LOVŠIN: Ha, ha, ha, ne govori mi, prosim, o tem, l&po prosim. TRIBUNA: Se strinjaš da je to ne-kakšna malomeščanska himna? Najno-vejša? LOVŠIN: Ha! Hi hi! Ha! Se kar vzdržim vsakega mišljenja o tem. TRIBUNA: Pa kako vse to ocenju-ješ? LOVŠIN: Kot odraz ene totalne, blazne pobebavljenosti. TRIBUNA: Ti si tam na sceni še naj-bol j dinamičen tip, za razliko od drugih, ki so pa kar precej statični. Kako gradiš, svoj lmage? LOVŠIN: To je pa tako. Fantje mpa emsi ;rti. letL ativi spal in so me dali na čevelj. sem začel nekaj pisati in še ki kupil. Nato sem se skupaj s kfcačel nekaj ukvarjati z muziko. fbilo okoli leta 1972. Hotel sem nšti en oster rockn roll bend z velitaftike. No, kmalu zatem pa so pri TRIBUNA: Koliko nazaj LOVŠIN: Približno pred TRIBUNA: In kdaj pri pričela tvoja pot v opozicij LOVŠIN: V opoziciji ali sem že vseskozi. TRIBUNA: Definiraj mi.Jatan-ko, to vašo muziko. LOVŠIN: Ne bi se opleval. Vseskozi sem hotel delatifošter rock'n'roll, že od leta 1975 potem je prišel punk, ki na pravi zagon. Vseeno pa še n ljimo v rock-n'rollu. TRIBUNA: Ali mislite, na isti ravni s Parafi3 ste ne naprej ali korak nazaj? LOVŠIN: Mislim, da vsa pot. TRIBUNA: Ali misliš, divdo-sedanjih svojih tekstih že v edal, se izpel? LOVŠIN: Mislim, da imi vsak človek veliko povedati. Prai tisto, ko, denimo, prideš do kakši meta in ti pove kopico bolj pomei stva-ri. kot si iih pa ti kdajkoli: al. m tisti le- kje lce ojo imajo dosti opravka z igranjem in jim je tako malo težje še skakati okrog. Jaz še nikoli nisem premišljeval o tem, kaj bom počel na sceni. Toda tudi s tem se bo moralo počasi začeti. Smo pač rock'n'roll bend, za katerega publika plača, da bi ga videla, in za svoj denar hoče tudi kaj dobiti. Smo si pač v svesti tega cirkusa. TRIBUNA: Ali je tvoja diiiamika na sceni odraz tvoje notranje nuje? LOVŠIN: Ja, bo že tako, najbrž. TRIBUNA: Ali gre vse to v skladu z ritmom muzike? LOVŠIN: To je prav gotovo eden od tistih pogojev, kajti pri enem Šostako-viču zagotovo ne bi mogel poskakovati. TRIBUNA: Kakšno glasbeno izo-brazbo pa imaš? LOVSIN: Jaz, prav nobene. TRIBUNA: Pa igraš vsaj kakšen inš-trument? LOVŠIN: Ja, na kitaro brenkam. TRIBUNA: Zadnjič, na koncertu Solidarnosti, si biJ pa nekakšen padalec pri Janiju Kovačiču, mar ne? LOVSIN: Ja, sem bil, pa tudi na vajah včasih skočim za bobne, da se potem vsi zgrozijo. TRIBUNA: Sta s Kovačičem v prija-teljskih odnosih? LOVŠIN: Seveda, saj smo dosti sku- STRAN 11 so kar poceni napravljene, včasilTkarna ciklostil. V dveh številkah takšne rev-vije so tudi objavili nekaj o nas. Sem hi pj_____________ TRIBUNA~: Kako se pa kaj na glas-beni sceni ujemata? TRIBUNA: Je bilo v Nemčiji še kaj objavljenega o vas? LOVŠIN: Ja, Radio Stuttgart, pro-gram 3, nas je predstavil v intervjuju. Oddaja, v kateri smo nastopili, se ime-nuje »Pop—shop« in je ena najbolj po-pularnih in poslušanih oddaj v tem mestu. TRIBUNA: So vas poskušali kaj ta-kole politično obarvati? LOVŠIN: Nekaj malega so poskus-šali, ja, da bi speljali naše nastope, ki smo jih imeli tam gor, v ptolitične vode. Pa jim ni uspelo. TRIBUNA: Bo kaj biznisa z vašimi ploščami na tržišču ZRN? LOVŠIN: Zmenili smo se, ja, z nekaj firmami za prodajo. V Tiibingenu jih bodo na primer prodajali v istem shopu kot že prodajajo plošče Parafov. Pero ima rad, kakopak, tudi poezijo. Najbolj mu je všeč kitajska lirika, od _Sioyencevpa Peter Mlakar — v beletri- stiki so se mu pa priljubili: Kafka, Kurt Vonnegut, Updike, potem Mojster in Margareta Bulgakova, Kiš od naših, od Slovencev pa Marjan Rožanc s svojimi »Hudodelci«. TRIBUNA: Kaj pa sam? Si kdaj OB IZIDU PLOSCE LEPOJE.v. ...v naii domovinl blti mlad — dokler mačku ne stopiš na rep. Dokler si ubogljiv mamin sinček, hodiš po poti, ki so ti jo začrtali odrasli, počneš le to in samo to, kar ti velevajo starejši in bolj izkušeni, in ne prestopiš uveljavljenih družbenih okvirov, znotraj katerih spo-kojno roka roko umiva. Dokler jo tako daleč ne zavoziš, da postaneš punker ali v dobesednem pomenu tega — baraba. Ne pustii se torej zmanipulirati in se zatorej spremenišv nevarno renčečega buldoga^ umazanega psa ali ogabno kuzlo. Onstran si, v opoziciji, in tvoja pri-hodnost se ne da meriti z uveljavljenimi vatti. In vendar je izila, ta, že od januarja sem pričakovana plošča najmlajllh novovalovcev z naše rock scene. Na svetlo so jo dai pri produkciji kaset in plošč RTV Ljublja-na, posnatki pa so bili narejeni v studiu Radia študent. To je torej že druga tovrstna kompilacijska plošča, ki je izšla pri taj firmi. Prvo bi lahko označili kot »novi punk val«, it. 1. In kaj je zdaj tako lepega? Nemrata to, da je plošča sploh izšla. Klecaje in zelo obotavjjivo. Nemara pa so vsi ti fantje zares premalo pro-gresivni, pa smo jo lahko dobili v roke, ali mogoče ravno v pravšnji meri, zatorej naj gre med Ijudi. S snemanji za ploščo so začeli že v juniju lani, končali pa v septembai. Ob koncu prejšnjega meseca je bila že nared za v pro-dajo, potem pa smo 26. marca doživeli tisto smešno, otroškemu vrtcu podobno promocijo, tam na Gospodar-skem razstavišču. In če že ves postopek okoli rojevanja te plošče ne dokazuje zadostno, kako je naša Ijuba pro-gresivna scena odrinjena na sam konec spiska glasbe-nih izdajateljev, potem pa skrajno malomama in neod-govorna promocija nekje v zaprašenem kotu trgov-skega sejmišča krasno potrjuje skrajno neresen, do-mala zaničljiv odnos do tovrstne glasbene ustvarjalnosti mladih pri nas. Loteva se me vits, da so izdajatelji imeli na umu le to, kako bi lahko na račun teh bendov, ki, no posnetki, kar vse gre, kakopafc, na rova* in v ikodo bendov. Kaj pa kupci! Kar takoj je o«!no, da 90 bMi« po-snetki napravljeni v zelo improviziranem studiju, kakri-nega ima pač Radio študent Uvodni takti naprvi strani padajo instrumentalnemu delu pesmi Lopo je v naii domovini biti mlad. Zakjrani so na način milozvočnega mačjega dretja in v te cvileče takte iznenada udari trušč in ropot v obiiki kompozicije »Smej se«, ki jo izvajajo idrijske Kuzle. Prav v enakem ritmu, hiter naj bi bit, sta izvedeni še nastednji dve sktadbi »Ustan idtot« ter »Vahid«. Precej preprosta, vendar dokaj slabokrvna besedila ter hitro ritmično spremljavo, ki pa teksta ne podpira kaj preveč izrazito, nam bend predstavlja v še kar simpatični luči, kaj več od tega pa ne. še bo moral ta bend kaliti to svojo obrt ali konjička, te pomislimo, da dela prav vseh bendov, prisotnih na tej plošči, ni moč meriti s kakršnimi koli bolj profesionalnimi merili. Prav tako idrijski šund, ki je na teipto*či tudi prisoten s tremi, za ta bend značilnimi komad. Poigravanje s ska ritmi in še kar pristojen vokal, vsetose nam vtisne v spomin in daje slutffii, da bodolan^e, sevada ob primemem gara-nju za v naprej, še kam dlje prišli. Svoja bešedna bi vs^čakbr iahko bolj nasršili v smeri angažiranosti, vprašanje pa je, ali znajo poiskati za-dostno motivacijo tudi Se v spremljajoči muziki. Obča-sno se me je polotil vtis, da fantom ni dosti mar za na-predek. No, in kot tretji nastopajoči na tej strani piošče so zdaj na vrsti Buldogi. Ti s svojim muzictranjem prav izvrstno zaključujejo to stran. Čeravno se postava, ki je odrolalasvo^zatopto*čoInibJstvenospremenila,seie pa zato do dni današnjih kar precej spremenila njihova glasba, v smeri dodelanosti. Na tej pioiči, ki je b8a se-veda posneta pred njihovim pomembnim nastopom na Solidamosti, kar precej eksperimentirajo s svojim zvo-kom in krčevito iščejo pravo pot, tako da Buldogi na tej plošči še zdaleč niso tisto, kar predstavljajo zdaj. I u so predstavljeni tisti stari Buldogi, ko so še pilili svojo muzi-ko. Na drugi strani plošče naletimo na dva benda, na metliSki Indust Bag ter na Lublanske pse. Prvi so zasto-pani s štirimi skladbami. ki so za tiste, ki ta bendjx>lje krea-paje teno, ipri-tjepa selobro sila v kdaftaj TRIBUN A: Ali je v teh cijah kaj osebne prizadeto! to le čisto hladno gledanj kakršna pač je? LOVŠIN: Jaz mislim, da zadetost je, da se jo mora či ni, se je pa ne TRIBUNA: Kako se k*aš z ostalimi člani v bendu? LOVŠIN: Mislim, da zabavamo. TRIBUNA: Si ti tista g bendu? LOVŠIN: Pri nas ni nob|dilne sile. TRIBUNA: Torej pri v ki bi se važnega delal? LOVŠIN:Vsakhoče plavati, in to je okej. PoteAlava in se tudi vrne nazaj. Vse sl ne poteka drugače. TRIBUNA: Kaj pa gonilna sila? LOVŠIN: Tekste pis bi zaželjeno, če bi vsi ti bendi nadaljevali z ena-kim zagonom naprej, čeravno je prisotno nekaj velikih preizkušenj, kot je, denimo, daljša odsotnost s scene vsled stuženja vojaškega roka. Ph RTV Ljubijana bi se pa tudi že lahko bolj potrudili in vendarie omogočili kakšnemu od teh bendov snemanje lastnaga singla ali LPJa. _ _ _____ ,, Torej, nabavite si to ploščo, 5eravno ni poceni. hneli jo fe boste, če že drugega ne, vsaj kot dokument razvoja, neke rockovske sc*ne________ — KRŠKO NA OKDLJE VPLIVI JEDRSKE ELEKTRARNE KRŠKO NA OKO-LJE Ta tekst je pripravljen na osnovi preliminar-nega poročila o vplivu jedrske elektrarne na oko-Ije, ki ga je izdelala skupina za oceno posegov v okolje (SEPO) pri Inštitutu Jožef štefan v Ljublja-ni. Ta ocena se je oblikovala v. treh mesecih, od marca do junija lanskega leta. Preliminarno poro-čilo je plod sodelovanja strokovnjakov z različnih področij, od kemikov, biologov, do pravnikov. V njem so zbrane, povezane in ocenjene raziskave, kj se nanašajo na obratpvanje jedrske elektrarne o pogojene s potrebami po energiji. Nenačeto pa jstaja vprašanje varnosti obratovanja in vplivov jedrske elektrarne na okolje. Ta vprašanja so pomembna za prostor, v kate-rem jedrski objekt stoji. Širše možno vplivno ob-močje delovanja jedrske elektrame Krško, ki je začrtano v krogu z radijem 80 km, zavzema pri-bližno tretjino slovenskega ozemlja. Znotraj tega kroga se nahajata obe največji slovenski mesti, Maribor in Ljubljana. Ljubljana je že na robu, krožnica jo seka. V tem tekstu sem se omejil na pFedstavitev to-plotnih, radioloških in ker ličnih vplivov jedrske alektrame Krško na okolje Sam princip delovanja :e jedrske elektrarne je v tem tekstu prisoten samo v toliko, kolikor se mi je zdelo nujno po-trebno za pojasnitev tega jedrskega objekta na okolje. I. V času obratovanja jedrske elektrarne nastajajc ra-'ioaktivniprodukti kot posledica razcepa jeder v reaktor-u. IzvccradioaktivriTfiproduktov ,o dvojen. Gorivo jedr-skega reaktorja je spravljeno v srajčkah \z cirkonijeve ^iitine. Radioaktivni razcepki difundirajo \z kristalne nreže urana in se nabirajo na meji med gorivom in srajčko. V teh srajčkah se pojavljajo luknjice, skozi ka-tere lahko prodirajo radioaktivni razcepki neposredno v hladilno fekočino. Pojavom luknjic v srajčkah se zaen-krat ne da izogniti. Drugi vir radioaktivnih razcepkov so jedrske reakcije te potekajo pod vplivi nevrtonov — z atomi v hladilni tekočini in na stenah primarnega hladil-lega sistema. Od tod se radioaktivna jedra raztopijo v hladilni tekočini kot posledica korozivnih procesov. Od «/rste atomov v hladilni tekočini je odvisno, kako iahko se ti pretvorijo v radioaktivna jedra. Zato je potrebno iz hla-dilne tekočine odstraniti čimveč atomov, ki se lahko hitro pretvorijo v radioaktivne izotope. Predvsem gre tu za atome natrija, ki jih je v vodi kar precej. Voda, ki vstopa v primarni hladilni sistem, je zato že predhodno minerali-zirana na ionskih izmenjevalcih. Na ta način se zmanjša količina radioaktivnih snovi, ki bi lahko nastale med obratovanjem jedrskega reaktorja. S tem se zmanjšuje nevarnosti za okolje »n olajša se de- Kontaminacijo hladilne tekočine. Hladilna tekočina v reaktorju v Krškem je 4% razstopina borove kisline. Hladilna tekočina, ki pride iz jedrskega reaktorja, se de- kontaminira na čistilnih napravah in se pripravi za po- tovno vračanje v jedrski reaktor, oziroma za izpust v Savo. Ob izstopu snovi iz čistilnih naprav so za kontrolo nameščeni merilci radioaktivnega sevanja, ki merijo ce • lokupni prispevek posameznih radioaktivnih atomov. Če sncv ob izstopu ne doseže predpisane nizke stopnje adioaktivnega sevanja, se jo ponovno vrača v čistilni ostopek. V postopku čiščenja ni mogoče ločiti radioak- 'nih jedr od neradioaktivnih. Možno pa jih je razdeliti v 3 fazi, plirvasto in tekočo. Za vsako od posameznih faz. pa je mogoče uporabiti čistilne postopke, ki so zaradi specifičnosti lahko bolj učinkoviti. Najbolj pogosta radioaktivna jedra so izotopi Mn 54, Co 58, Co 60, Fe 59, Cr 51, Cs 137, Sr 90, C—14, šest vrst radioaktivnih jeder J, šestKr, sedemXe, Ar4t in H3 (Tritij). Tritij je med plinastimi radioaktivnimi produkti posebaj pomemben zato, ker je med njimi najbolj dolgo-živ. Njegova rSzpolovna doba je 12,5 let.Tritij ima več izvorov. Pri razcepu urana nastaja na približno vsakih 12.500 jedrskih reakcij po en atom Tritija. Približno 10% tako nastalega Tritija difundira v hladilno tekočino, skozi srajčko. Naslednji izvori so še jedra borovih atomov, devterija in Li 6 in Li 7 izotopov v hladilni raztopini. Tritij je zaradi svoje dolgoživosti v preliminarnem poročilu obravnavan posebej, medtem ko v prejšnjih izračunih radioaktivnosti v okolju njegov prispevek in prispevek C 14 nista bila upoštevana. Plinaste radioaktivne produkte odstranjujejo iz hla-dilne tekočine s prepihovanjem tekočine z vodikom. Kontaminirani vodik se nato vodi preko katalizatorja, kjer molekule vodika zgorevajo v vodo pri 60 st. Celzija. Z vodikom zgori tudi njegov radioaktivni izotop Tritij. Na ta način se odstram precejšnji delež Tritija iz plinske faze. Kontaminirana voda se priključi ostalim tekočim radioaktivnim odplakam v postopku čiščenja. Pline se vodi s katalizatorja naprej skozi vrsto ogljenih filtrov v komore, kjer se lahko zbirajo tudi v daljšem časovnem obdobju in se nato v primernih vremenskih pogojih za njihovo disperzijo na veliko področje spušča v ozračje. Te zadrževalne komore so pomembne, ker leži jedrska elektrarna v brežiško—krški kotlini. Ob kontinuimem spuščanju radioaktivnih plinov v ozračje, bi se ti v ne-primemih pogojih zadrževali na relativno majhnem ob-močju in bi lahko na njem precej povečaii radioaktiv-ncst. S plinastimi radioaktivnimi produkti se razširjajo v okolje v aerosolih tudi radioaktivna jedra kovinskih ato-mov. Tekočinski preostanek se po razplinjevanju vodi na ionske izmenjevalcein filtreter se ga na koncu še upari. Tako prečiščena voda se ponovno vrača v hladilni krog ali pa se izpusti v Savo. Prečiščeno borovo kislino se ra-zredči do 4% razstopine in vrača nazaj v reaktor ali pa se v destilacijski preostanek koncentrira do 12% raz-stopine, ki gre v nadaljnjopredelavo kot trdni odpadek. Večino trdnih radioaktivnih odpadkov, nastalih med rednim obratovanjem jedrske elektrarne (v te ni všteto ugaslo gorivo), tvorijo ionski izmenjevalci (5,9 kub. m na teto pri normalnem obratovanju, če pa je potrebno vključiti še dodatne kolone, pa 12. kub. m na leto), gošča iz izparilnikov za odpadno vodo, izrabljeni vložki filtrov (najbolj se kontaminira vložek filtra do izstopu hladilne tekočine iz jedrskega reaktorja, tako da ga je potrebno menjati vsaj dvakrat letno, medtem ko se ostali vložki lahko zamenjujejo le enkrat v letu)... Ti preostanki se zbirajo in odlagajo v sode, kjer čakajo nanadaljnjopre-delavo radioaktivnih odpadkov za njihovo trajno skla-diščenje. V dekontaminacijski sistem so vključene vse odpadne vode, ki nastanejo med obratovanjem jedr-ske elektrarne, vključno z odpadno vodo v sanitarijah, laboratorijih in tuših.___________ Za predelavo nizkoradioaktivnih odpadkov v obliko, ki je primerna za njihovo trajno skladiščenje, prideta v upoštev dve tehnologiji. Bistveno pri predelavi ra-dioaktivnih odpadkov je to, da se jim zmanjša volumen. Razlika vtehnološkihpostopkih je v tem, da se pri enem \z radioaktivnih odpadkov izpari vodo, njihov presušeni granulat pa se nato zalije z zemeljskimi smolami, pri drugem pa se odpadke še sežge in se jih nato zalije z zemeljskimi smolami, bitumnom ali cementom. Posto-pek s sežigom se zdi za potrebe jedrske elektrarne Krško primernejši, ker je možno z njim poleg izrabljenih filtrov in ionskih izmenjevalcev predelati tudi kontamini-rano obleko, papir, in podobne odpadke ob večji re-dukciji volumna. Oprema je sicer nekoliko dražja, ven-dar se začetna vlaganja zaradi prihranka prostora dol-goročno obrestujejo. Ob tem bi lahko večino naprav za sežigni postopek izdelali v Jugoslaviji. Najprimernejša lokacija za postavitev predelovalnega obrata nizko ra-dioaktivnih odpadkov je ob jedrski elektrarni. Tako ni potrebno iskati nove lokacije, ni dragih stro-škov prevoza in ni nevarnosti razširjenja radioaktivnih snovi, ki se pojavljajo pri transportu. Ta obrat naj bi zgradili v roku treh let ifi naj bi imel zmogijivost za prede-lavo nizko radioaktivnih odpadkov dveh 1000 MW jedr-skih elektrarn. Jedrska eiektrarna v Krškem pa ima maksimalno projektirano obratovalno moč 650 MW. Obstoječe skladišče za začasno shranjevanje nizkora-dioaktivnih odpadkov ob jedrski elektrarni je zaenkrat premajhno in njegovo zmogljivost je potrebno podvojiti, da ne bo prišlo do nepotrebnih zastojev že pred pričet-kom njihove predelave. S predelavo ugaslega goriva in shranjevanj&n visokoradioaktivnih razcepkov se zaenkrat v Ju-gosiaviji prav resno in intenzivno še nihče ne uk-varja. Ugaslo gorivo naj bi po dolgotrajnem shra-njevanju v skladišču jedrske elektrame Krško, kjer je prostora za shranjevanje ugaslega goriva, ki nastane v 17 letih obratovanja, poslaii na pre-delavo v Francijo oziroma Veliko Britanijo. Tam imajo že vpeljane industrijske postopke za prede-lavo ugaslega goriva. V predelavi se separira še uporabno gorivo (uran in piutonij) od neuporabnih radioaktivnih razcepkov. čim dalj stoji uglaslo gc- rivo v skladišču, cenejša je njegova predelava, ker se mu v kratkem času precej zniža radioaktiv-nost zaradi kratke razpolovne dobe večine ra-dioaktjvnih razcepkov. Vpeljava-lastnega indu-strijskega predelovalnega postopka ugasiega go-riva naj bi postala v Jugoslaviji rentabilna šele, ko bi obratovalo vsaj 10 jedrskih elektrarn. Toliko jih je predvidenih do leta 2000. Predelava ugaslega goriva pa v ničemer ne reši problema trajnega shranjevanja radioaktivnih odpadkov. Primerna skladišča zanje si mora poiskati vsaka dežela sama na svojem ozemlju. Ta problem bi morali v Jugoslaviji nujno rešiti do leta 1995, da ne bo prišlo do zastojev v obratovanju jedrskih elek-trarn. II. Jedrska elektrama Krško potrebuje za svoje nor-malno obratovanje 25 kub. m vode v sekundi za hladilno vodo (sekundami hladilni sjstem) in približno 1 kub. m vode v sekundi za sistem bistvene oskrbe vode, na ka-teregaje vezanatudi hladilna razstopina, ki neposredno ohlaja jedrski reaktor. Oba krožna pretoka vode skozi jedrsko elektrarno se ne mešata. Hladilna raztopina iz reaktorja ne pride neposredno v stik s turbino, temveč služi zgolj kotprenašalectoplote. V tem je prednostvi-sokotlačnm reaktorjev pred nizkotlačnimi vrelnimi reaktorji, kjer para izstopa neposredno iz jedrskega reaktorja v pogon turbin. Z dvema ohlajevalnima kro-goma je tako bistveno zmanjšana nevamost izpustov radioaktivnih plinov v ozračje. Hladilna razstopina se med kroženjem segreje v idealno projektiranem primeru za 9 st. Celzija, kolikor naj bi imela ta voda ob izpustu v Savo. V času ko je rečni pretok nižji od 106 kub. m v se-kundi, je potrebno vključiti ohlajevalne stolpe, preko ka-terih se odvaja odvečna toplota v ozračje. Tako se tem- peratura Save do zlitja z vodami Krke ne bi dvignila za več kot 2 st. Celziji. Dvig temperature za 2 st. Celzija naj ne bi imel posebnih posledic na življenjske procese v Savi. Izjemoma je dovoljen dvig temperature vode v Savi na 3 stopinje, v primeru, če bo voda v Savi bistveno bolj čista. V času izjemoma nizkih pretokov bo najbrž potrebno zmanjšati tudi obratovalno moč jedrske elek-tr^rne. Maksimalni pretok hladilne vode skozi stolpe, kjer se toplota odvaja z izparevanjem in prevajenjem to-plote v zrak, je 15 kub. m v sekundi. Tako ohl ajena voda se meša z zajetjem vode \z Save in ponovno vstopa v kroženje. Takp je mogoče zmanjšati zajemanje vode v Savi na 10 kub. m v sekundi. Sava, od koder zajema jedrska elektrarna Krško ve-čino potrebne vode za obratovanje, je reka z zelo spre-menljivim pretokom vode. Zato so ob jedrski elektrarni zgradili jez, ki lahko ta nihanja nekoliko ublaži. Pov-prečni letni nizki pretok vode za obdobje zadnjih 40 let znaša 70 kub. m v sekundi, povprečni letni visoki pa 1300. Najnižji pretok vode v zadnjih 40 letih je bil 40 kub. m v sekundi, najvišji pa 2864. Največji projektirani pre-tok je 4272 kub. m v sekundi. Ob večjem pretoku bi pri-čela Sava prelivati nasipe. Jedrska elektrarna je zgra-jena tako, da kratkotrajna prelivanja nasipov z vcxio in vdor vode na pcdročje jedrske elektrarne ne bi prinesla nikakršnih posledic, ker je objekt zapf\ V primeru, ko bi reka spremenila svojo strugo in bi bil bistveno poškodo-van jez ob elektrarni, je na razpolago akiimulirana za-loga vode, ki naj bi zadoščala za 7-dnevno napajanje si-stema bistvene oskrbe vode. Po tem času bi bilo po-trebno poskrbeti za dodatne vodne vire. V primeru kata-strofalne suše bi morala voda za jezom po projektnih zahtevah zadoščati za30-dnevnoporabo hladilne vode, vendar je dejanska količina vode manjša. Zato priprav-Ijalci preliminarnega poročila predlagajo, da bi v jedrski elektrarni pfoučili možnosti kroženja sistema bistvene oskrbe vode skozi zračne hladilnike. Izgradnja jezu pri jedrski elektrarni Krško pov-zroča zastajanje vode za jezom. Zaradi precejš- POTI IN NAČINI IZPOSTAVUENOSTI ČLOVEKA STRAN 11 ZVIftALNIK ONLAJf NE VOOe l.Reaktorska zgradba 2.Pomožna zgradba 3.Zgradba za ravnaeje z gorivom 4.Zgradba za hlajenje delov S.Turbinska zgradba 6.Transformatorsko območje 7.Črpalna postaja za bistveno oskrbno vodo 8.HladUne celice 9.Vtočna zgradba lo.Iztočna zgradba ll.Stikališče 12.Upravna zgradba in delavnice 13.Jez na Savi KVEMA SOTEMA KOMBMBANeOA MUUENJA M nje količine organskih odpadkov, ki jih spušča v Savo malo više ob toku ležeča tovarna papirja in celuloze »Djuro Salaj«, se bodo ti odpadki pričeli za jezom kopičiti in s tem ustvarili ugodne pogoje za razmnoževanje heterotrofnih organizmov. Končne posiecNce tega onesnaženja lahko prive-dejo do gnitja in usmraditve Save. Organske snovi v vodi prav tako omogočajo organizmom v vodi, da se naselijo in namnožijo ob vstopu hla-dilne vode v jedrsko elektrarno in s tem prepreču-jejo nemoteno dotekanje vode. čiščenje s kemi-kalijami (s klorom) ne pride v upoštev zaradi uni-čevanja življenja v Savi. Možnosti biološkegačiš-čenja pa še niso raziskane. DaljnoroČno pa bo nujno potrebno zgraditi čistilne naprave za od-plake iz papirnice. Hladilni sistem je izpostavljen še posebaj zaradi precejšnje količine delcev kre-mena v vodi, ki lahko zaradi svoje mehanske tr-dote precej pospeši njegovo korozijo. »Kemikalije, ki se porabljajo pri obratovanju jedrske eiektrarne Krško in ne pridejo v stik z radioaktivnimi delci, se zbirajo v bazenu. Večji del teh odpadnih kemi-kalij se zbere ob regeneraciji ionskih izmenjevalcov (NaOH.HCI...)- Te kemikalije najprej nevtralizirajo pH vrednost med 6 in 9 in nato, pomešane s hladlno vodo, izpuščajo v Savo približno 20 krat razredčene. V tej koncentraciji naj ne bi vplivale na žrvljenje v Savi, ki tam že tako ni zelo čista vendar ima še prisotne mehani-zme lastnega prečiščevanja. Značilno je, da je voda najbol; onesnažena tik pod naselji, kjer spuščajo v Savo odpadne vode. Koncentracija teh snovi navzdol s tokom počasi upada. Lastni prečiščevalni proces vode v Savi je intenzivne)ši v topiejših mesecih leta. Jedrska elektrarna Krško leži v brežiškokrški kotlini, kjer je v zraku precej velika vlaga, kar ustvarja ugodne pogoje za pojavljanje megle. V Cerkljah je povprečno 80% vlažnost zraka z letnim minimumom pri 60%. Ver-jetnost za pojav 95 in več % vlažnosti je enaka 0,7 Je-drska elektrarna bo vplivala na klimatske razmere predvsem v času, ko bo priključena na ohiajevalne stol- pe. Samo sproščanje toptote v zrak je v primerjavi z do-ganji v naravi zanemarljivo. V oblakih (kumulusih in ku-mulonimbusih) so ti efekti nekaj 100 krat večji. Jedrska elektrarna bo priključena na ohlajanje preko hladllnih stolpov, v času ko ima Sava nizek pretok, to je v januar-ju, februarju, juliju, avgustu in septembru. Predvsem se bo povečala vlažnost v zraku v zimskih mesecih, ja-nuarju in februarju. Izhlapevanje vode v ozračje pri ohlajanju s hladilnimi stolpi naj bi bilo pri njihovi polni obremenitvi 237 kg v se-kundi. Padavine naj bi se povečale znotraj kroga z radi-jem 900 m od hlacBlnih stolpov za manj kot 1 mm na dan. Verjetnosi za pojav meglenih zaves naj bi se povečala v radiju250modstolpovza50%,vradiju 1 kmza20%, v radiju 2 km približno za 5%, izjemoma pa naj bi meglene zavese kot produkt obratovanja jedrske elektrarne se-gale tudi do 10 km daleč. Zmanjšanje sončnega obse-vanja površin se bo predvidoma zmanjšalo v krogu z ra-dijem 400 m za 20%, do 3 km daleč pa za 5%, vendar ne v vseh smereh enako—zaradi zelo razgibanega re-liefa površja. Jedrska elektrarna Krško bo v celoti pri-spevala manjši delež k povečanju vlažnosti v zraku od termoelektrarne Šoštanj. Zaradi povečane vlažnosti v zraku bodo do neke mre poslabšani ppgoji za gojenje sadja v neposredni bliini jedrske elektrarne. Zaradi večje vlažnosti zraka so ustvarjeni ugodnejši pogoji za razmnoževanje raznih škodljivcev, nekoliko pa je zmanjšan tudi prejem sončne svetlobe. Radioaktivnb^evanje, ki se sprošča pri nor-malnem obratovanu jedrske elektrarne Krško v okolico, naj ne bi presegio 10% naravne ra-dioaktivnosti. V primeru nekontrožiranega uhaja-nja radioaktivnih snovi v ozračje, oziroma v vodo, bi bil ta prispevek lahko bistveno večji. V svoji življenjski dobi, ki naj bi bila za jedrsko elektrarno Krško 40 let (2 x 20 let obratovanja za posamezni reaktor), bo njen celotni prispevek radioaktivnega sevanja v pogojih normalnega obratovanja, če bi ga omejili na 1 kvadratni km površine, še vedno manjši od povečanja radioaktivnosti, ki je posle-dica eksplozij jedrskih bomb v ozračju. Pri tem je POTI IN NAČINf IZPOSTAVLJENOSTi ČLANOV BiOLO§K!H VftST RAZEN ČLOVEKA zanimivo tudi to, da je jedrska elektrarna med svojim normalnim obratovanjem manjši radioak-tivni onesnaževalec okolja od termoelektrarne srednje moči. Koiičina radioaktivnih snovi, ki jih termoelektrarne povsem nekontrolirano spušča-\o v okolico, je delno odvisna od koncentracije urana in ostalih radioaktivnih elementov v premo-gu, predvsem pa od količine pokurjenega premo-ga. Radioaktivne snovi se razširjajo skozi dimnik, delno pa se spirajo iz odmetalnih kupov pepela. Radioaktivne snovi iz Šoštanja se tako počasi spirajo v Savo, zaradi česar se je že bistveno po-večala doza radioaktivnega sevanja, ki jo prej-mejo živa bitja v njej. Večji delež radioaktivnih snovi iz jedrske elektrarne Krško, ki se spuščajo v okoico, se odvaja v Savo. Preko 10% radioaktivnih delcev se deponira v suspendiranih delcih organskih in anorganskih snovi v vodi. Suspendi-rani delci se zaradi turbulence vsedajo na dno. Preko teh snovi vstopajo radioaktivni elementi v prehrambeno verigo v Savi. Njihova koncentracija v živih organizmih se bistveno razlikuje od nphove koncentracije v okolid, ker živi organizmi nimajo posebej predvidenih mehani-zmov za odvajanje teh snovi iz lastnega organizma. Za-radi procesov bioakumulacije naj bi tako ribe v Savi pre-je!e 1000 do 10000 krat večje doze radioaktivnega se-vanja kot bi jih sicer. Skupina, ki je pripravljala prelimi-namo poročilo, je ugotovila, da so po predhodnih raču-nih dobili 7 krat premajhne vrednosti za povečanje ra-dioaktivnosti v Savi, ki bo, oziroma že je rezultat obrato-vanja jedrske ©iektrame Krško. Vendar tucS po teh izra-čunih niso presežene meje, nevarne za življenje in člo-veka, ki jih določajo ameriški predpisi. Nikoli pa ne bo mogoče ugotoviti v ceioti, za koliko se je povečala ra-dioaktivnost v talni vodi hižje od jedrske elektrarne Krško, ker tovrstnih meritev predvsem na Hrvaškem niso opravili. Precej podrobne pa so raziskave o talnih vodah na področju brežiškokrške kotline — te so opra-vili raziskovalci in sodelavci kemijskega inštituta Boris Kjdrič v letih od 1978 do 1980—sestavi in gibanju voda (tudi Save). Talnavodasegibljevčasu nižjih rečnih pre-tokov stran od Save, v času visokih vod pa vzporedno z rečnim tokom. Tla imajo lastnosti ionskih izmenjeval-cev in filtrov, tako da je pronicanje snovi in z njimi tudi radioaktivnih delcev precej upočasnjeno (Sr 90 potuje približno 50 krat počasneje od vode) in v precejšnji meri preprečeno. Fz talnice zaenkrat črpajo pitnp vcxlo za lokalne potre-be, vbodoče pa naj bi pričeli Črpati s tega področja tudi pitno vodo za potrebe Zagreba. Ob normalnem obrato-vanju jedrske elektrarne ni pričakovati povečanega onesnaževanja talnice. V kolikor bi zaradi pospešenega črpanja prodlralo v pitno vodo več organskih snovi, se je ne bi smelo čistiti s klorom, ker lahko organske spojine tvorijo s klorom koncerogene spojine. Na kakšen način pa bo vplivalo povečanje temperature v Savi na gibanje in sestavo talne vode, še ni znano, vendar naj do bi-stvenih sprememb ne bi prišlo. Zarad sproščanja radioaktivnosti v atmosfero bodo prizadeta predvsem bitja, ki živijo v travi, oziroma se hranijo z živaimi iz trave (majhne živali, ptice, ki jedo žu-želke...). študtja pričakuje, da prejmejo najmanj izpo-stavljene živali približno enake doze kot človek, ostale pa pribSžno 10 krat večje. Človek je namreč bitje, ki v svojem prehranjevanju ni vezan na hrano zgolj z majh-nega območja, kjer je vpliv radioaktivnih delcev iz jedr-ske elektrarne nekoliko večji. Natančnejše analize o razširjanju in akumula-ciji radioaktivnjh snovi prefiminarno poročilo ne vsebuje, opozarja pa, da so bile dosedanje meri-tve in izračuni narejeni precej površno in formali-stično, brez upoštevanja lokalnih značilnosti (razgibanega reliefa, različne sestavetai...), kjer je potrebno upoštevati tudi lokalne navade prebi-valstva in njegov način prehrane. Zaradi tovrstnih pomanjkljivih analiz še ni mogoče oceniti, aii bo radi oioško prizadetje človeka preseglo predvi-dene projektne cilje, določenez ameriškimi pred-pisi. Kolikšno je povečanje radioaktivnosti kot po-sledica obratovanja jedrske eiektrarne v posa-meznih živilih, ne bp več mogoče ugotoviti, ker predhodne analize zaprimerjavo niso bile zaklju-čene, oziroma sploh niso bile opravljene, sedanja merjenja pa so že mdfena s prispevki iz jedrska elektrarne. Pomanjkanje analiz o nahajanju in koncentraciji radioaktivnih izotopov v okolju in predvsem v prehrambeni verigi tako tudi on^mo-gočajo spremlfanje poti razširjanja radioaktivnih snovi \z jedrske elektrarne in odkrivanje kritičnih poti. S poznavanjem potfrazširjanja radioaktivnih delavcev v okolje bi iahko vpiivali na te poti in omogočiii disperzijo radipaktivnih detcev v okolje bi iahko vplivaii na te poti in omogočili disperzijo radioaktivnih delcev v večjem prostoru. Tako bi lahko zmanjšali vplive obratovanja je- . drske elektrarne in njihove morebitne posfedice. Kot ena od možnih kritičnih poti prejemanja pove- čanih fadioaktivnih dozza čioveka je bila ugotov- lienabioakumu1 sokove. Te poti prejšnje raziskave sploh niso predvidele. Specifična aktivnost teh dveh izoto-pov je v sadnih sokovih, oziroma v njihovih pro-duktih (cviček), 10 do 20 krat večja kot v vodi. Od zaužitjh količin pa je odvisna tudi prejeta pove-čana doza radioaktivnega sevanja, ki jo utegne prejeti posameznik. Nesreča je v obratovanju jedrskega reaktorja tako nepredvidljva, kot so vse ostale nesreče. V precejšnji meri se je mogoče zavarovati pred njo z raznoraznimi pomožnimi sistemi. Jedrska elektrarna Krško je projek-tirana tako, da ob izpadu oziroma okvari na eni napravi ne more odpovedati celota. V jedrski eiektrarni je prav tako mogoče zapreti poti za odvajanje radioaktivnih razcepkov. Nesreča na tako imenovanem Otoku treh milj v ZDA lahko služi kot dobra šola. Pri njej se je prvič pojavila okvara, ki jo uvrščajo med tiste, ki lahko prK/ede kvečjemu do začasne ustavitve obratovanja jedrske etektrarne. Tej okvari so sledile napake pri njenem od-pravljanju in odpiranju pomožnih poti v hladlnem siste-mu. Posledice so že znane. Pri tej jedrski nesreči ni prišlo do nevarne stopnje ob-sevanosti prebivalstva z radoaktivnim sevanjem, kon-taminiran pa je bil jedrski objekt. Ocena stroškov, po-trebnih za njegov ponovni pričetek obratovanja, znaša 1 milijardo dolarjev. Pri jedrski elektrami Krško sta dve možni poti radiološkega onesnaženja okolja: z izpustom večje količine radioaktivnih snovi v ozračje, oziroma nji-hovc izlitje v Savo ali tainico. Do jadrske ekspiozije v reaktorju ne more priti, saj bi se v primeru, ko bi ušla hla-dilna tekočina, ustavila tudi verižna reakcija, saj je kon-centracija urana v gorivu premajhna. Da verižna reak-cija pri nizkih koncentradjah urana sploh lahko poteka, je potreben moderator. Moderator je snov, ki upočasni nevtrone, saj bi drugače lahko ušli, ne da bi trčiii v drugo jedro urana 235. Moderator pri reaktorjih na obogateni uran je voda, ki je v hladilni raztopini. Za takšne primere mora biti organiziran avtomatski informacijski sistem c Širjenju radioaktivnih snovi v okoBco; tako je mogoče pravočasno in pravilno ukrepati in s tem ublažiti posle-dce jedrske nesreče. Zato je primerno, da je bližnja okoica jedrske elektrarne čimbolj redko naseljena in da na njej ne stojjo industrijski objekti. Pripravljalci prelimi-narnega poročila predlagajo, da jedrska elektrarna ne bi smeia postati generator pospešenega industrijskega razvoja območja in da je najbolj primerna izraba zem-Ijišča v okoici jedrske elektrarne v kmetijske namene. III. Iz preliminarnega poročila je razvidno, da je bil celoten postopek priprav gradnje in obratovanja jedrske elektrarne Krško izpeJjan s precejšnjimi pomanjkljivostmi in je zato rodtl tudi nekatere neustrezne rezultate. Pri tem ni mogoče vse od-govornosti zvaliti na investitorja (Savske elek-trarne Ljubljana in Elektroprivreda Zagreb). Celo ten postopek opozarja, da se je naša družba pre-cej nepripravljeno, neresno in neodgovorno lotila tega projekta. Na tem mestu ne nameravam de-lati analize nesamoupravnih in samoupravnib oblik odločanja, ki so botrovale temu postopku, temveč našteti predvsem tiste poteze, ki se jim da v bodoče ogniti. Problem je kompleksen in se ga ]e potrebno lotiti kompleksno, da bo prizadeva-nje rodilo ustrezne rezultate. Kdikor takšno poročilo o vplivih na okolje ni ekspli-citno zahtevala naša zakonodaja že pred pričetkom \z-gradnje, se je investitor obvezal, da se bo ravnal v pri-merih, ko je naša zakonodaja pomanjkljiva, po ameriški zakonodaji aziroma po priporočiHh mednarodne ageiv cije za atomsko energijo. Poročilo o varnesti bi torej mo-ralo predstavljati sestavni de! tehnične dokurnentacije jedrske eiektrarne in bi moraio vsebovati že analizo ra-zmer pred pričetkom gradnje jedrske elektrarne Krškem. Poročilo o varnosti bi moraio vsebovati dok<~ zane medsebojne vplive objektov jedrske elektrarne * okotico, predvidene ome|tve in ukrepeza zagotavljanje varstva narave in čioveka pred ionizirajočimi sevanji. V teh zahtevah ni bila nikjer opredeljena metodologija za-jemanja rezultatov. Precejšnje luknje so v pravnih normah, ki določajc postopek za izgradnjo jedrskega objekta, predvsem pe je značilno za našo zakonodajo, da je na področju zaš-čite okolje preveč spiošna, pa tudi »šibka« v sankcijah Tako se je na primer investitorju zdelo nepotrebno pr praviti poročilo o varnosti obratovanja jedrske ele!> trarne Krško in o njenih vpiivih na okolje. Le-te povzroč ne glede na prejšnje pogodbe, ki so tovrstno poročii zahtevale. Potreba po njem se je pri investitorju pojavila šeie februarju 1981, ko je bila ta zahteva ekspkcitno postav Ijena. Brez tega poročila narnreč jedrska elektrarna n*. bi smela pričeti s poskusntm obratovanjem. Pripraviti g?. je bilo potrebno v treh mesecih. kar je edns^en p-^ir svetu. Zbirno poročilo je nastaio na po razfskav okolja, skaterimi J9 ;azpoiac (Nadaljev 12. STRAN (Nadaljevanje z 11. strani) kateri rezultati so prispeii šele v zaključnem obdobju priprave tega poročila. Večina raziskavse ni pričela pred letom 1978, kar je že lep čas po pričetku gradnje tega jedrskega objekta. Ker so študije nastajale posa-mezno in neusklajeno, je bilozaradi različnih postopkov pri merjenjih večkrat onemogočeno združevanje njihovih rezultatov Takšen razplet raziskav je po svoje pogojevala neurejena zakonodaja, tako da investitor ne more nositi polne odgovornosti za vse raziskave, ki jih je moral na koncu tudi plačevati. O potrebnosti posamez-nih raziskav so imele posamežne vplivne strukture zelo deljena mnenja, tako da je v kalnem marsikdo lahko pri-stavil zraven še svoj piskrček. Pomanjkljive so predv-sem študije o razširjanju radioaktivnih snovi v okolje. Nedokončno poročilo o vplivih jedrske elektrarne Krško na okolje je dobilo naziv preliminarno. Že pri upoštevanju izbire lokacije so prišli v poštev le hidrološki, meteorološki, geološki in seizmološki kriteri-ji, in to zgolj za vnaprej odbrane alternativne lokacije. Torej tudi v pogledu gor njih kriterijev analiza ni bila izva-jana v pravem prostorskem kontektstu—s kartografsko predstavitvijo kriterijev, temveč zgolj ob predpostavki prostorske homogenosti posameznih alternativnih lo-kacijskih območij jedrskih elektrarn. Iz presoje so izpadli kriteriji potencialov prostora za druge dejavnosti (kme-tijstvo, gozdarstvo, rekreacija, varstvo narave), kriteriji kulturnih kvalitet (prostor—krajina, zgodovinski, arheo-loški...), kriteriji bioioškega okolja in relevantni sociolo-ški varovalni kriteriji. Kot rezultat takšnega postopka je bila jedrska elek-trarna postavljena na sredo kmetijskih površin, tako da so med njeno gradnjo uničiK 40 ha kvalitetnih kmetijskih zemljišč, ob tem pa je približno 500 metrov navzdol ob Savi kos manj kvalitetnega zernljišča. Ker investitor zakonsko ni bil obvezan, da ob pridobitvi gradbenega doVoljenja pripravi poročilo o posegu v okolje, je sedaj zaradi časovnega odmika nemogoče ugotoviti vse spremembe, ki sta jih povzročila gradnja in obratovanje tega jedrskega objekta. Sedaj, v času obratovanja jedrske elektrarne v Krškem, se postopoma vpeljuje stalno in organizirano spremljanje radioloških, hidroloških in meteoroloških pojavov v okolju. Pri tem lahko upamo in si želimo, da »ognjeni krst« ne bo prinesel tragičnih postedic in da bodo postopki pri izgradnji nasiednjih jedrskih elektrarn in med obratovanjem te v Kršem le dozoreli in da na-daljna tveganja ne bodo več tako nepremišljenja in ne-predvidena. Pri tem nosijo večjo odgovornost za zago-tovitev čimbolj varnega obratovanja jedrskih elčktrarn tisti, ki imajo podatke in znanje. Kadar moč argumenta ne zadošča, je potrebna politična akcija. Zanjo pa*je nujen predpogoj dobra obveščenost zainteresiranega prebivalstva. Dušan Turkl BIOMASA KOT VIR ENERGIJE RIJAPAVLETIC POSKUSSA RIOPLi,\SKA POSTAJA - kako t>i hilo pridobivanje bhipiina ckunornu hodo odknli postopek, ki h< hi! \n-i!cr> tn. uaprauy. (Fifto M. Sj BIOMASA KOT VIR ENERGIJE Biomasa ni nov vir energije, je pa gotovo ob-novljiv. Zadosti 6-13%celotnesvetovneenerget-ske potrebe (ta % vsebuje les in oglje: 5%). Po-tencial biomase je ogromen. Eksperti za energijo* ponovno odkrivajo. Nekdaj so jo omalovaževali verjetno zaradi tega, ker je bila to v veliki meri nekomercialna energija. Imeli so jo za nepri-merno za investicijo kapitala. Ta situacija se zdaj hitro spreminja. V bistvu je biomasa uskladiščenje sončne ener-gije s fotosintezo. Biološko snov lahko spreme-nimo v uporabno energijo: a) direktno gorenje (les, slama...) b) fermentacija za proizvodnjo alkohola c) pretvorba živalskih odpadkov in rastlinske snovi za produkcijo bioplina d) piroliza, ki obsega segrevanje snovi v odsotno-sti O2, za produkcijo plinskih ali tekočih oglji-kovodikov e) direktna produkcija olja iz selektivnih rastlin (sončnic...) f) živalska moč je običajno mišljena za energijo (kar jedo rastline) KAJ JE BIOPLIN? Je rezultat naravnega procesa, kjer se organska snov razgradi pod anaerobnimi pogoji. Bioplin je sestavljen iz 50 do 70% metana, okoli 50% CO2, pri nekaterih procesih pa se pojavlja tudi nevarni H2S. Je brezbarven, brez vonja, vnetljiv. Znan je tudi pod imenom »odpadni plin«, »močvirni plin«, blatni plin, bioenergija, »gorivo prihodno-sti«... MIKROBIOLOGIJA METANA (BIOMETA-NOGENEZA) ¦BH|^HHHHHI Biokonverzija daje bioplin (gorivo) in blato (organsko gnojilo) kot končni rezultat mikrobio-loške akci je na celuloznih materialih in drugih or-ganskih preostankih. Anaerobni proces je visoko kompleksna serija biokemičnih reakcij pod vpli-vom bakterij. Med razpadom pride do dveh sto-penj razgradnje: 1) utekočinjenje, 2) uplinjanje. ^ " Prva faza jc pod vplivom bakterij saprofitov (fakultativni organizmi) — zmožne so hitre re-produkcije, nisoobčutljive na spremembe okolja. Kislinske (acetogene) bakterije s pomočjo ekstra-celularnih encimov spremenijo večino snovi oglji-kovodikov v hlapne kisline in vodo. Metanske bakterije s pomočjo nitraceiularnih encimov spremenijo te kisline v CH2 in CO2. Metanske bakterije sostriktno anaerobne, imajo majhne hi-trosti reprodukcije in so zelo občutljive na pH in temperaturne spremembe. Bryanti) je odkril dva vzajemna medsebojna odvisna. delca, ki eksistirata v simbiotični zvezi (prej je bila mišljena kot ena čista kultura) pod imenom Methanobacillus omelianskii. Ti dve simbioti sta acetogen organizem in metanogen or-gani/em. Acetogen organizem proizvaja ace-tat, H2in ogijikove sestavine. Metanogen organi-zem takoj porabi H2, zato prekine proces avtoin-hibicije, v kateri lahko acetogen organizem zaradi H: podleže. Če so rnetanske bakterije odsotne, iahko raz-pad uspe samov raztopljenem materialu. Poddo-loeenirai ji d #LiJM*hif^ kot uplinjanje, končna akumulacija kislin inhibira metanske bakterije in proces razgradnje upoča-sni. Oba tipa bakterij morata biti v primemem ravnotežju. Optimalni pogoji bakterij uplinjanja so ugodni tudi za bakterije utekočinjanja. | KONSTRUKCUA OPREME Indijska naprava za bioplin je sestavljena iz: digesterja (fermentacijske posode), posode za plin. 1. Digester je kubičen ali cilindričen, nepropu-sten za vodo z odprtino, v kateri je mešanica fer-mentacijske zmesi, speljana v »feed slurry«. 2. Posoda za plin je nepropustna za zrak, plava na fermentacijski zmesi in preprečuje dostop zraka v fermentacijsko posodo. Različne konstrukcije, designi in gospodarnost bioplinskih naprav je bila objavljena že v raznih li-teraturah (2,3—11). Digesterji solahkokonstrui-rani iz opeke, cementa, betona ali jekla. V prede-lih, kjer so konstrukcije digesterja drage, so vre-časti digesterji idealni (12) — konstruirani iz pla-stike, ojačane z najlonom. m DELOVANJE NAPRAVE ZA BIOPLIN * 1.) Surovine (8): različne surovine (odpadki pe-rutnine ali domačih živali, ptičji ostanki, papirni pdpadki, odpadki hrane, materiali, kot so plevel, morske alge, vodne hiacinte (na Kitajskem), pov- ORGANSKI ODPADKI zročajo različne probleme pri zbiranju, transpor-tu, skladiščenju in uporabi preostankov. Agrikul-turne ostanke,kot so iztrošena slama, seno, žito, je treba razrezati, da olajšamo njihovo pretakanje v digester in da povečamo efektivnost bakterij. Sočne rastline dajo več plina kot suh material. 2.) Vpliv trdne vsebine (7, 8, 10): Če je fermen-tacijski material preveč razredčen, je produkcija bioplina nizka, če je preveč koncentriran, je fer-mentacija nezadostna. Eksperimenti so pokazali, da je ugodno razmerje med vodo in surovinami. kot so gospodinjski odpadki ali gnojila, 1:1. 3.) Obremenitev (8, 12): Obremenitev je dolo-čena z vplivom trdne vsebine, retenzijskega časa, velikosti digesterja in temperature. Obremeni-tveno razmerje variira glede na tip digesterja in njegovega položaja uporabe. Večje obremeni-tveno razmerje je bilo uporabljeno, kjer je tempe-ratura ambienta visoka. 4.) ph (8, 12): nizek pH inhibira rast metanoge-nih bakterij in zato znižuje produkcijo plina. Nizek pH lahko odstranimo z razredčitvijo ali z dodatkom apna. Ugoden pH za anaerobno pre-tvorbo je 6,0—8,0 (pretvorba najbolj efektivna pri pH-ju blizu nevtralnosti). 5.) Temperatural (4, 8, 12): temperatura je bi-stvena stvar klimatskih pogojev. Za optimalno stabilnost procesa mora biti pazljivo regulirana v ozkem obsegu. Hitre temperaturne spremembe lahko prekinejo delovanje metanogenih bakterij. ANORGANSKE SNOVI ORGANSKE SNOVI PROTEINI r LIPIDI I KARBOHIDRATI SULFIDI PEPTIDi GLICEROL SLADKORJI AMINO KISLINE MAŠČOBNE ALKOHOLI KISLINE HLAPNE KISLINE NH« SESTAVINE Cu, P, K, Zu, Mn, Ca, Co, Fe, H, O I I ChU CO kislinske (acetogene) bakterije utekočinjenje metanogene bakterije uplinjenje V praksi zakopljejo digesterje v tla (zemlja ima dobre izolacijske lastnosti) ali jih prekrijejo s ste-klom. Stroške gretja lahko zmanjšamo s kompo-stom (listje, žagovina, slama...), ki ga položimo okoli digesterja._______ 6) Hranivo (2, 8, 10, 13): najbolj pomembni hranivi sta ogljik indušik. Kritični faktor pri izbiri surovin je CIN razmerje. Gospodinjski odpadki, živalski in perutninski odpadki so bogati z duši-kom in skrbijo za hrano anaerobnih orgarTizmov. Materiali, ki imajo malo dušika in mnogo ogljika (trava, žitna strnišča...), so bistveni za proizvod-njo plina. Presežek dušika vodi do tvorbe NFb, ki inhibira rast bakterij. Toksičnost NH3 odstra-nimoz nižjoobremenitvijoalizrazredčitvijo. CIN razmerje uravnavamo s kombiniranjem materia-lov, ki imajo malo ogljika, z materiali z mnogo du-šika in obratno. 7.) Toksični materiali (4, 8,12): odpadki in bio-razgradljivi ostanki pogosto vsebujejo onesnaže-valce, ki lahko inhibirajo anaerobno pretvorbo. Večina toksičnih substanc so topne soli bakra, cinka, niklja, živega srebra in kroma. Soli natrija, kalija, kalcija, magnezija so lahko stimulativne ali toksične v delovanju bakterij. Oba efekta pripisu-jemo prej kationu kot anionskemu delu soli. Pe-sticidi in sintetični detergenti lahko tudi motijo proces. 8.)Mešanje(2,4,8,10,12):četrdni materializ nizko gostoto niso dovolj razkosani, lahko v dige-sterju formirajo peno in ovirajo produkcijo plina. Trdni materiali se zamrežijo v vlaknasti matrix, ki sčasoma otrdi, proces pretvorbe se prekine in pride do plastenja. Peno lahko uničimo z batom ali z rotacijskim dodajanjem svežega dotoka snovi. 9.) Retenzijsld čas (8, 10): parametri, kot so temperatura, razredčenje, obremenitveno ra-zmerje... vplivajo na retenzijski čas. Višje tempe-rature pospešijo biorazgradnjo, kar sodi k niža-jemu retenzijskemu času. Normalno irajanje raz-gradnje živinskega gnojila traja 2^—4 tedne. |BIOPLIN — GORIVO PRIHODNOSTI V svetu prihaja vedno bolj do energetskih kriz. Biokonverzija organskih ostankov je zato postala vedno bol j atraktivna. Ker je bioplin običajno ob-novljiv, ima pomembno vlogo kot bodoči vir energij tako v razvitih kot v deželah v razvoju. Afrika, Azija, Latinska Amerika in Bližnji * Vzhod imajo približno 38 % od 9500 milijonov glav živine na svetu. Imajo tudi 72 % preostankov sladkornih trsov svetovne proizvodnje, 95 % ostankov banan svetovne proizvodnje, sedežev, kot so limone, pomaranče in kava. Predhodni rezultati raziskav, dostavljeni UN Commitee on Science and Technology for Deve-lopment, prikazujejo, da mnogo razvitih in dežel v razvoju že raziskuje in razvija nekonvencionalne vire energijc (bioenergija je prevladovala14). Na Kitajskem imajo nad 7 milijonov digesterjev za bioplin. Je najbolj napredna dežela za produkcijo bioplina. Samo 3,8 % celotne populacije v državi uporablja tehnologijo bioplina. Provinca Sečuan je sprožila nacionalno kampan io za pcspeševanje nadaljr.jega razvoja. Tu so imeli tudi seminar za uporabo bioplina. 18 ljudi iz dežel v razvoju se je udeležilo seminarja. Pokrovitelj seminarja je bii UNEP (United Nation Enviroment Program) in Environmenr Protection Office of China's State Concil15).. Program je vsebova! tako ^orijo kot -vraicsb (6gfe5e, možnosti za udeležbo pri gradnji, opazoVanja pri uporabi bioplina). Udeleženci so prišli iz Indije, Etiopije, Cipra (tu so-ravno začeli planirati raziskave in eksperimente), iz Egipta, Gvatemale. Večina udeležencev seminarja je bila odgovorna za zgradbo prvega digesterja v državi. Kitajci pravijo, da je pred njimi še dolga pot. Ra-z.voj bioplina je ktmcentriran v Sečuanu in ni raz-deljen po ostali državi. Na Švedskem fermentacija bioplina organskih odpadkov zadosti'energetskih potreb v državi. Inštitut agrikulturnega inženir-stva vodi glavni projekt bioplina s finančno pod-poro STV (The National Svvedish Board for Technical Development).Energijo iz biomase lahko na Švedskem povečajo s pridelovanjem »energijskih rastlin«. Kako je pa pri nas s produkcijo bioplina"? Pri nas v sedanji fazi pridobivanje bioplina še ni eko-nomično. V prostorih Biotehnične fakuitete v . Ljubljani imajo poskusno pilotno napravo za bio-plin iz živalskih odpadkov. Naprava deluje od lan-ske pomladi. Za temperature, ki jih potrebujejo, skrbi delno solarni sistem, delno pa ogrevalne na-prave. Iz odpadkov pridelujejo bioplin, pregledu-jejo vzorce snovi, ki po vret ju ostane (dnevno), ter proučujejo rmkrobiološke, biološke in kemične spremembe in procese. Dnevno dobijo pol ku-bičnega metra bioplina, ki ga pozneje spustijo v zrak. Načrte imamo še za večje projekte, vendar je treba zadevo dokončno raziskati in ji priti dc* dna, odkriti, kako bi bila v naših razmerah najbo-Ije ekonomična. Za sedaj seveda za gradnjo takih objektov tudi ni denarja. Raziskovanje bioplina je za nas zelo pomembno, saj se ubadajo z vedno večjimi problemi glede živalskih odpadkov z raz-nih farm v Sloveniji. RAZLICNE MOŽNOSTI PRIDOBIVANJA BIOPLINA Nekaj možnosti sem omeniia že prej, zdaj bi samo nakazalaše nove možnosti, ki jih lahko upo-rabimo v prihodnosti: 1. iz odpadnih industrijskih vod (mlekarstvo, klavnice...) 2. iz trdnih komunalnih odpadkov 3. iz komunalnih vod 4. iz energijskih rastlin (sončnice, sladkorni trs...) NEUGODNOSTI BIOPLINA 1. začetna investicija za opremo je visoka 2. potrebno je dnevno hranjenje bioplinskih rast-lin z določenimi količinami in koncentraci jami organskih snovi 3. potrebno je dnevno nadzorstvo in vzdrževa-nje, da obdržirno proces in napravo stalrio v delovanju 4. paziti je treba, da ne pride do eksplozij (pre-prečimo, da bi plin iz digesterja uhajal v atmos-fero) 5. razpolaganje z materialom za digester pred-sravlja problem, prav tako surovi odpadki — kvantiteta mora biti urejena, zemeljske povr-šine omejene I. BIOMASA IZ LESA (IN OSTANKI LESA) uplinjanje k(CO/CO2) UGODNOSTI BIOPLINAi AGRIKULTURNI PREOSTANKI A. Primarni agrikulturni preostanki B Sekundarni agrikulturni preostanki — celulozni — sladkor/škrob — karbohidrati C. Ostanki produkcije alkohola iz biomase FERMENTACIJA METANA A. Vodne • . rastline, alge B. Kratko terminske poljedelske rastline IV. KOMUNALNE ODPADNE VODE IN EKSTRAKCIJA V PETROLEJ ZA PRIDOBIVANJE TEKOČIH GORIV EKSTRAKCIJA V TOPILA ZA PRODUKCIJO ORGANSKIH KEMIKALIJ LITERAIURA J) M.P. Bryant, E.A. Wolin, M.J. VVolin in R.S. Wolfe, Archives of Microbiologv 59, "»() (1967) 2) L.G. Fry, Practical Building of Methane Power Planis for Rural Energy Independen-ce, Santa Barbara, Californica (1974) 3) A. Bamett, L. Pyle and S.K. Subramanian, Biogas Tehcn!oology and the Third World: A Multidisciplinary Revievv (International De-velopment Research l()3e, Ottawa, Canada 1978) 4) C. Bell, S. Boulter, d. Dunlop and P. Keiller, Methane: Fuel of the Future (Andrevv Sugar, Cambridgeshire, UK, 1973) 5) T.D. Bisnas, Invention Intelligence, 12, 71 (1977) 6) U. Lall in Microbial Energy Conversion, H.G. Schlegel and J. Barnea. Eds (Erich Gttze KG, Gottingen, 1976), pp 3hl—378. This article deals with the scientific princi-ples, process engineerging, shopes of the di-gester reactors and the economics of the pro-cess. ELEKTROLIZA KOLBEJEVA REAKCIJA HOFER—MOEST REAKCIJA METAN ^DIESELSKA GORIVA RAFINERIJSKI J>ADITIVI (OKTAN, DEKAN) INDUSTRIJSKE KEMIKAUJE (etilacetat...) INDUSTRIJSKE KEMIKALIJE (ocetna kislina, propionova kislina, maščobne kisiine) 7) M.J. McGarrv and J. Stain forth, Compost, Fertilizer and Biogas Production in the Peo-ple's Republic of China (IDRC, Ottavva, Ca-nada 1978) 8) National Acomedy of Sciences, Methane Generalion from Human, Animal and Agri-culiural wastes, NTIS Accession - NO. PB—276—469 (Washington, DC 1977) 9) G. Prasod, N. Prassad and A. Reddv, Eco-riomic and Political Week!y, 9, 1347 (1974) 10) R, B. Singh, Biogas Planf. Gennating Met-hane from Organic Wastes (Gabon—Gas Research Station. Ajitmal, Etanan, 1971) 11) S.K. Subramanian, Biogas System,s in Asia (Managament Development Institut, India 1977), p. 200 12) Biogas Technologv and Ulitization, RAS/74/041/A104/01 (ESCAP, Bangkok, 1975) . 13) E.J. DaSilva, in Fuels from Biomass, D.L. Wise, Ed (Dvnate Ch~Rand D. Cambridge, Massachusetts, 1980) (in press) 14) E.J. DaSilva in Renevvable Resources: A Systematic Approach, E. Campos— Lopez, Ed (Academic Press, in press) STRAN 13% l ALKOHOLI (metil, etilalkohol, pentanol) ORGANSKA VSEBINA ODPADKOV JE REDUCIRANA IN STABILIZIRANA TAKO, DA JE KONČNI MATERIAL MANJ ONESNAŽEN, ZMANJŠANA JE ZDRAVSTVENA NEVARNOST KONCNI PRODUKTl PRETVORBE SQ NEOFENZIVNI V VONJU GLODALCI IN DRUGE ŽIVALI V ZEM- LJI NISO NAPADENI Z RAZKROJNIMI SNOVMI SESTAVINE GNOJILA IZ SUROVIH OD- PADKOV SO KONZERVIRANE, URED- NOST GNOJENJA TEH SESTAVIN SE MED RAZPADNIM PROCESOM PO- VECA GORLJIVI PLINI, KI IMAJO KOMER- CIALNO VREDNOST, SE PRODUCIRA- JQ, KO JE HITROST RAZKROJA VELI- KA. BIOČIŠČENJE (BIORAFINIRANJE) BIO-MASE ZA PRIDOBIVANJE GORIV 1N OR-GANSKIH KEMIkALIJl Biočiščenje je pretvorba biomase v tekoča go-riva in industrijske kemikalije. Sestavljeno je iz treh stopenj.. 1. Raztopljene in suspendirane fermentacijske substajicelahkodirektnovodimovdigester. Vza-četni stopnji procesa se pretvori organski material z anaerobno fermentacijo v ocetno in višje rnole-kularne kisline. Tvorba metana je zatrta z upo-rabo specifičnega inhibitorja metana. 2. Druga procesna stopnja je odstranjevanje alifatskih kislin iz fermentacijske juhe, in sicer z ekstrakcijo tekoče — tekoče. Za produkcijo al-kanskega goriva so višje organske kisline iz fer-mentacijske mešanice ekstrahirane direktno v pe-trolej. Nižje molekularne kisline so recirkulirane nazaj v fermentacijsko nnešanico. Če želimo kot fermentacijski produkt ocetno ali propionovo ki-slino, ju lahko odstranimo z ekstrakcijo v petrole-ju, ki vsebuje 20% triklorofosfin oksid (TOPO). V vsakem primeru je kislinski produkt še reek-strahiran v alkalni razstopini v drugem eksikator-ju. Druga ekstrakcija je za koncentiranje kislin. 3. Produkcija ostalih produktov je izpolnjena z vodno elektrolizo organskih kislin. V tej procesni stopnji je alkalna raztopina iz drugega eksi-katorja, ki všebuje koncentirane organske kisli-ne, dana v elektrolizno celico. Pogoji elektrolize so lahko prilagojeni različnosti produktov, upoš-tevajoč alkane, aikene, estre, alkohoie. RIJA PAVLETIČ I Naročam en ( ) izvod posebne števiike o Poljski Cetotno kupnino (1oo,oo din) in poštnino bom poravnal (a) ob prejemu pošiljke. Ime in priimek Naslov ČASOPtS 2A KRITIKO 2NAN0STI TRI6ONA Zasedba: Miloš Bašin — tolkala in slovenska glasbila Aleš Gasparič — flavta in piščali Lado Jakša — sintetizator, klarinet in saksofon Ibi Kongo — glas Boštjan Perovšek — altklarinet, harmonika in magne- tofonski trakovi Nastopi Saete v raznih galerijah postajajo vsakdanja praksa, zato sem z veliko radovednostjo pričakoval tudi njihov nastop v likovnem razstavišču Rihard Jakopič. Povezanost ekspehmentalne glasbe in akademskega prostora je tu popolnoma prežeta s pomočjo indentifi-kacijske linije. šele v takem prostoru se eksperimen-talna glasba interpeHra v samostojni subjekt, prevzame svojo ideološko in estetsko funkcijo (kije seveda znotraj ideološkega). Ta fuzija je tudi zlitje umetniške zavesti, torej tvori se medialna enotnost. Celotno umetnost mo-ramojemati kot multimedialno enotnost, saj bi selekcija perpartes pomenila idealistično navzočnost. In kakšen pomen ima glasba Saete v tem prostoru ideološkega? Poglejmo najprej estetsko stran. Glasba Saeteje sku-pek najrazličnejših šumov, zvokov, glasov, torejindivi-dualnih objektov, ki pa ne najdejo svoje povezave. Kakšne zaključke povleče poslušalec iz te audio nav-zočnosti, lahko samo ugibamo. Takšen odnos lahko predstavlja nevarno pot v larpurlartizem, torej eksperi-mentzaradi eksperimenta. Glasba Seateje na prelo-mnici, ki definira obstoječe stanje. Od todje zelo lahka tudi pot v elitiziranost, v hermetični prostor nekega koncepta. Kaj pa, če je problem v nekomunikativnosti občinstva? Toda moramo omeniti, daje glasba tista, ki pogojuje feed—back poslušalcev. Gre za neko vrsto prisiine ideniifikacije, sajje poslušalec primoran glasbo ali popolnoma odbiti ali pa popolnoma sprejeti. Že sama glasba ga primora na taki rešitvi. Saeta je poleg nekaterih skiadateljev ena redkih pravih ekspehmen-talnih skupin pri nas. Torej, <5e že govorimo o glasbi Saete, ne moremo poleg Ijudi, ki so na to glasbo vpliva-//, kotnaprimerKarl—Heinz Stockhausen, Luciano Be-rio, Luigi Nonoin Luc Ferrari. Skratka, Saetaje skupina kije v slovenskikulturniprostor prinesla zvočne ekspe-rimente, inspirirane z deli prej naštetih skladateljev. Pa povežimo sedaj to z nacionalno izvirnostjo, torej di-skurz nadonalnega (v pozitivnem smislu). Ali rock, punk, jazz glasba naših skupin nosi nacionalni diskurz? Tu smo na področju identifikacije s kulturno prosperi-teto razvitega kapitalističnega sveta. Vse te stvari so v globoki povezanosti s skupino Saeta. Ne gre nam za to, da bi skupino popolnoma negirali, saj se zavedamo nphovega pomena v slovenskem glasbenem prostoru. Naša kritikaje usmerjena popolnoma konstruktivno, saj želimo, da bi skupina Saeta v kritični samoanalizi preu-čila svojo glasbeno podobo. Marko V. Uršič [OBRAZSTAVI SUK JOŽEFA PETKOVŠKA V NA-[RODNIGALLRIJI rat se je pokazalo, da Narodna galerija ne skopari s kvafitetnimi razstavami. Po odKčnih graHkah Albrechta Durerja, smo tokrat priča retrospektivni raz-stavislikJožefa Petkovška, kibotrajalapredvidoma do meseca junija. Jožef Petkovšek se je rodil 7. marca 1861 na Verdu. Že v rani miadostije pokazai velik si-karski talent, ki ga je izpopolnjeval v Parizu in Munchnu. Njegova psihična neuravnovešenost ga je že zelo mla^ dega vodila vedno globlje v bolezensko blaznost, a je vendar kljub temu ustvaril dela, ki so pojem sloven-skega slikarstva. Vnapadih blaznostije uničil tudi nekaj svojega najboljšega sSkarskega opusa. Umrl je 22. aprila, 1898. Petkovškove slike izpričujejo realnost živ-Ijenja konec prejšnjega stoletja, zato bi/h lahko ozna-čili- z več imeni: impresionizem, romantični realizem, žanr. Najbotje povedano, njegova sSkarska podoba je dialektična mešanica vseti teh stilov. Izplačevanje kos-cevje ena njegovih slk s kmečko tematiko. V ta opus bi sodila tudipodoba Počitek pri košnji. Vteh dveh delihje prisoten znaten vpSv kmečkega realizma, ki v slikah Doma in Beneška kuhinja prehaja v romantičnoinačico kmečkega življenja iz Tavčarjevih knpžnih del. Velik vpliv na Petkovška stav tejizrazni tehniki naredila Leon Lhermitte in J. Bastien—Lepage. Vsa idiličnost kmeč-kega življenja se odraža v preprostih podobah kmečke kuhinje, vseje situirano na svojem mestu brez odvečnih motivov. Slika Tthožitje je Petkovškovo kombiniranje izraznosti raznih predmetov: lutnje, vaze, knjige in po-ghnjala. Njegov kolorit je zares fascinanten, saj nas objema vmelanholičnemtonu. Rdeče pogrinjaloje tour de force te harrmnije. Perice ob Ljubljanici so izziv zu-nanjega sveta. Impresionizem naravnih oblik v podobi drevesnih krošenj, kombiniran z realistično podobo preprostega kmečkega prebivalstva. Tudi Hiša ob vodi sodi v ta okvir. Nejasne koloritne linije so zares impre-sivne, barvne ploskve so nanešene v melanholičnem tonu, kot izraz umetnikovega psihičnega stanja. Po-doba Pismo s kmečko ženo pri branju pisma nas pope-Ije v čas Jana Vermeerja, saj sta podobi obeh slikarjev izraženi v podobnem konceptu. Nekoliko nenavadna je stika Štorklja in zamorček, prav zaradi neobičajne kombinacije dveh Hgurativnih oblik. Slika, ki popol-noma izstopa iz vsega Petkovškovega cikla, je Polaga-nje v grob, kije nastala po Riberovem originalu. To je podoba, kije bila v srednjem veku glavnimoth/ italijan-skega slikarstva, pri Petkovšku pa predstavlja njegov začetni spoprijem s kombiniranjem barvnih ploskev in čistih reaKstičnih podob (predvsem nagubanega plat-na). Njegovo figurativno sfikarstvo obsega več portre-tov, med njimi je tudi lasten. To je preprosta in reati-stična Hguracija z občutenim koloritnim niansiranjem. Temačno ozadje nas še najbolj spominja na portrete flamskih srednjeveških mojstrov, kine skoparijo s svet-lobnimi učinki. Razstava Jožefa Petkovška je ena red-kih retrospektivnih razstav našega starejšega sHkar-stva, zato bo še najbolje, da sijo tudi sam[ ogledate. Ne bo vam žal. ŠE O MONODRAMI AU MATJAZA ŠEKORANJE »GLEDAUŠČE ENEGA«, knližfci izšli pri Knjižnici Mestnega gledališča Ijublfanskega, z letnico 1981 14. STRAN Besedilo, ki je sicer izdelano kot dizertacija za do-sego doktorske časti na dunajski univerzi, je podna-slovljeno z »analizo pojavov v sedemdesetih letih v srednjeevropskem prostoru.« Bralcu se karhitro razkri-je, dasomišljenipredvsempojavigledališke vrste, kijih avtor bolj ali manj spretno razmejuje od ostalih sodob-nih spektakelskih dogajanj. Povsod za izbor te temeje množičen izbruh te gledališke zvrsti prav v zadnjem desetletju od Pariza do Budimpešte in od Varšave do Skopja; preko tega manevrskega prostora sega raz-pravljalec /e mestoma. V zgodovinskem pregledu te dolgo zatajevane eruptivnosti tvega najdlje do Tespisa, jo skrbnain vestno zasleduje prek srednjeveških monologov »nor-cev«, renesančne in meščanske dramatike do dvajse-tega stoletja, ko se problem ob pojavu radia in televizije kočljivo nalomi. Avtorju se kažejo ob primerjanju monodrame s televizijsko dramo in radijsko igro osup-Ijive dramaturške vzporednice, pa tudi bistvene razlike. Oziraje se na to zgodovinsko determiniranost, bi biio pogrešati pogumnejših spopadov z avtističnim gleda-liščem, praizvorom vsega umetnostnega nasploh, in z njim povezanim ritualom, ki sta v delu sicer omenjana, toda ne obravnšvana. Tosmerno poizvedovanje bi utegnilo raziskovalca phvesti do jasnejših mnenj o izvoru gledališča samega in ob upoštevanju specitične vloge jezikovnega znamenja v monologu do zanimi-vih odgovorov na glotogonična vprašanja. (Mimogre-de: o tem vprašanjuje razmišljal Jan Mukarovsky v od-lični študiji, »Dialog a monolog«, Listi filologicke 68). Ob mrzličnem iskanju gledališča enega množičnih pojavovinvzrokovzanjesešekoranjikažetapredvsem dva: — kriza gledališča in socialna vpetost igralca v zlom gledališke institucije — personalistični činitelj, pogojen vsamem igralcu kot reprezentantu moderne zavesti. Posebno mi-kavno /e spogledovanje s to zadnjo tezo. » Vsak prazen prostorje lahko oder. Moški korači čez ta prostor, drugi ga opazuje — nič drugega ni treba, da se sproži gledališko dejanje.«(Peter Brook, Prazen prostor) Ta prečkajoči osebek ni bil preprosto človek, pač pa spolna oseba — moški. Da se pokaže, da ga druga spolna oseba vidi. Vasezagledanost egocen-tričnega in avtoerotične geste in akcije razkazovalca lastnega telesa so odmik od (makro—)socia!nosti k onanističnemu posvečanju narcisoidnim manifestaci-jam. Ob vzporejanju rituala z umetnostjo in phmitivne osebe z nevrotično se je s podobnostmi pozabaval že Freud. Delovna teza M. Šekoranjepaje, da siumetnost skuša obdržati statusni simbol v družbi in si na način gledališča enega (monoshowa vobče) podzavestno utira pot k tistim spektakfom/ritualom, ki bi človeka spet ovrednotili kot del narave (kar milorečeno nikoli ni bil — op.p.) v prazgodovinskem smislu. Na neki železniški postajije moški srednjih let v dež-nem plašču, pod njjim pa (samo predpostav-Ijam—op. p.)popolnoma gol. če bi bil zavezan gleda-liškemu toposu in ne kolodvorskemu, bi se z njegovim spektaHom ukvarjala gledališka kritika in ne psihopa-tologija. Gledališče je namreč tisto, ki je pod plaščem metaforičnosti sakralnega, institucija gledališča po-zomo bdi nad dogodkom. Ekshibicionistu omogoča podjetje z institucijo legitimno uveljavljanje, saj se na odru nikoli zares ne zlomi zakon, saj nikoli zares ne teče kri, sajje igranje samo simuliranje. Deloje torej ilustrativen in dokumentiran (celo preveč pedanten) prikaz prikaz ene od gledaliških smeri, kiji le—ta po čudnih potih ubira. Problem je kočljiv in tla majava (F. Kalan v Hvalnici igri). fileni se pa skupaj s Kalanom gromko vzklika: Homo ludens—homo sa-piens! (prav tam) — UREDNIŠTVO »TRIBUNE« RAZPISUJE javni nagradni literarni natečaj za poezijo in kratko prozo Kandidati naj pošljejo tiajveč tri pesmi oziroma en primerek kratke proze, ki ne sme presegati pol avtorske pole (7,5 tipkanih strani, 30 vrstic na strani). Tekste poš-Ijite v dveh čisto tipkanih izvodih na naslov: TRIBUNA, Trg osvoboditve 1, 61000 Ljubljana, s pripisom za lite-rarni natečaj, podpisane s polnim imenom in priimkom, opremljene z natančnim naslovom (tudi občina!) in žiro računom avtorja. Žirija, ki bo pregledala in ocenila tekste, poslane na natečaj, bo imela možnost podeliti tri nagrade (prvo, drugo in tretjo). Nagrajeni teksti bodo objavljeni v TRI-BUNL Poleg tega si uredništvo pridržuje tudi pravico, da na predlog žirije odkupi najboljše nenagrajene tek-ste. Žirijo bodo sestavljali: en neposredni proizvajatec s področja kulture, en literarni kritik, en kulturni urednik. Rok oddajeje 1. maj 1982. Tekstov, ki ne bodo ustrezali pogojem natečaja, žirija ne bo mogla upoštevati. VIDETIGLASOVE SUSAN GRIFFININ SE VPRAŠATI: MAR TAKO UPRIZARJATI? V zadnjem času srečujemo na odrih slovenskih gle-dališč nekaj del s feministično tematiko (V. Duša: Jasli-ce, D. Moraini: Ženski na podeželju). Vse močnejši za-htevi po emancipiranosti žena se pridružuje z uprizori-Mjo Glasov SNG—Drama Ljubljana in omogoča Števil-nim »nezaposlenim« igralkam ščepec delovnega užit-ka. Ob uprizoritvi Glasov izpod peresa Susan Griffin (oni dan so /h gori postavili v Mali drami SNG) gledald nismo bili deležni ščepca estetskega užitka. V temine gledaHške poStike je zavita dramaturška skrivnost, zakaj so se v Ijubijanski Drarri (o, da drama-turgi ne bi postaf podobni onim iz MGU) odločili za uprizoritev dramatsko nerazgibanega teksta s šibkim fabulističnim zarisom, s povprečno formalno oblikova-nostjo (vsaj v prevodu) in z neprepričlfvo izraznostjo. Ce že morajo Glasovi nekaj biti, so najprej in predvsem poezija (literatura), za katero, mimograde rečeno, ve-Ijajo nekoliko drugačne zakonitosti kot za dramatiko (gledališče). Združiti poezijo z giedališčem pa v ome-njenem primeru niuspelo niti dramaturgom niti režiser-ju; igralke so obstale na odru gluhe za usodno moč besed in za njihov zven. Glasovi res lahko ob ustrez-nem režiserjevem posluhu postanejo kvalitetna radij-ska igra, ob nasilnemin brezčutnem hotenju Hteraturo spremeniti v gledaHšče pa uprizoritev postane nepre-pričljiva, igra v nič, prav taka, kot jo je zrežiral Jože Babič. Osnovna dramaturgija Glasov je jasna in preprosta. Osemindvajsetletna Erin, zapita nesrečnica, devet-najstletna Rosalinde, petintridesetletna diplomantka in socialistka Maya, oseminšestdesštletna ostareia film-ska igralka Kate, šestinštiridesetletna gospodinja Grace predstavljajo, vsaka v svojem večnem monolo-gu, ki je že in samo spominjanje, svojo usodo (usodo svoje generacije). V tej vsodnostije skozi njihovoživ-Ijenjsko (odrsko) pot moč zaznati prikrito, a odločno obsodbo današnje civilizacije. Spet ta večna usodnost je kljub generadjskim preprekam vsem ženskam ista in se kot literarno izrabljena finta oblikuje v nujno zfo, ki uklenjuje človekovo telo. Vodi v pesimizem, k reskjni-ranemu (pasivnemu!) uporu, ki se prevesi v nujnost in nič drugega v obstajatiin živeti. »Ko poguma zmanjka, greš naprej kar tako«, izpove Kate. Tako govorimo o enem same življenju in o petih inačicah tega življenja (življenja sodobne ameriške družine), ki se izrazijo v izrazito monološko obiikovanem tekstu — režiser je monologičnost celo podčrtal s svetlobnimi rezi. Vsi monologi se v podtekstu izoblikujejo v neviden notranji dialog več glasov—verjetno ene same ženske (Maya). Dialog se oblikuje iz petih problemskih sklopov, ki se zaokrožijo v nekaj temeljnih bh/anjskih vprašanj (o lastni biti — kaj sem, o strahu in samoti, o iskanju Iju-bezni, o spaznavanfh resničnosti) in tvorijo standardne in seveda večne teme nikoH zadovoljjvega čJoveko-vega hotenja po premišljevanju o enih in istih stvareh. Iz uničujočega kroga ponavljanja se pač ne da rešiti s povprečnostjo. V trenutku, ko gledalec pričakuje ak-tualizacijo in zaostritev boieče problematike pa, se re-žiser zadovolf z njo (s povprečnostjo) in celo doseže, verjeti ali ne, golo reprodukcijo literarne predloge. Premalo dramaturške analize in režiserjeva nezmož-nost, kaj početi s tekstom, je njegovo krhljivo zgradbo razbila na več monoloških likov brez globl/e psihološko motiviranih potez. Povprečnost scena in nedomisetni rekviziti (igračkanje s filmskim projektorjem — simbo-lom Katine preteklosti in slave, pa nesmiselno Rosalin-dino onaniranje s teiefonom — večno iskanje in hrepe-njenje knečemuoziroma k nekomu) porivajo predstavo vkomerdalen, neizviren, na trenutke banalno-diletant-ski in smešen kliše. Igra/ke, večkrat prepuščene same sebi, brez prepo-trebne koncentracije niso nadgradile dramatsko šibke literarne predloge. Njihova nesuverenost in negotovost na odru ni mogla ustvariti iz Sterature gledaHšča. Nemoč doživeti posamezne like, očitno predolgi pre-mori med posameznimi monološkimi prizori so razkri-vali premajhno poznavanje ženske psihologije in opo-zarjali na formalen odnos do aktualnih problemov sodobne ženske v svetu. Igrale so: Metoda ZorčiČ, Barbara Levstik, Iva Zupančič, Vika Gril in Mihaela Novak. Morda več uma pri izbiri tekstov, srečnejšo dirigent-sko ročico in vsaj malo več koncentradje je treba za v bodoče želeti. Drugače bomo pisaii in govoriH o novem Mestnem gledaHšču Ijubljanskem. Naslednji teden bo v Jugoslavip gostovala zammiva glasbena skupina iz Frandje, kije na tamkajšnjih festi-valih »sodobne« giasbe izstopala s svojimi koncerti. Nastopili bodo vZagrebu, Splitu, na Rekiin za zaMju-ček v Ljubljani. _ .. . Hellebore je grupa štirih dvajsetletnikov, ki živijo m delajo v Nancyju (gostitelju pogostih giasbenih priredi-tev). ČBprav nphovo glasbo označujejo z »minimau-stičnimrockom«, bi v njejnašS čvrsto ritmično bazo tra-didonalnega rocka, kipaje nadgrajan s tokovi dva/se-tega stoletja (od Igorja Stravinskega do Hetnid — The North in Henry Cow). Skupina nima vokalnega solista, ker mishjo, dajev njihovo glasbo težko vključiti človeški glas. Boljjim od-govarja, da svoje glasbene ideje kreirajo samo z in-strumentalnim zvokom. Konc&ivLjublianiiepredviclenza četrtek^ 15.4.81, v organizadji Študentskega kuiturnega centra, kijepn nas že nekajkrat uspešno predstavil skupine iz gibania Rock v opozidf. Kdor je doslej prisostvoval RIO festfva/u ter koncer-tom ETRON FOU LELOUBLAN, WORK bo že vedel, STRAN 15 —— Naj začnem kar s pesmijo VVilliama Blaka, ki jo je Ba-taille postavil na začetek knjige Duhovnik C. V tem trenutku se sramujem svoje poezije, preziram svoje slikanje, ponižujem samega sebe in kaznujem svoj značaj, in pero je moja groza, svinčnik moja sramota, zakopavam svoje talente in moj ponos je mrtev. To občutje sramu, nemoči, groze, obstajanja na robu svoje eksistence se vleče skozi celo knjigo, ki je mučna, neprijetna za branje, kajti bralca večkrat obide slabost, občutje praznine. Nekateri kritiki imenujejo knjigo neu- spelo, največkrat pa jo pri svojem obravnavanju Batail-levih literarnih del sploh zaobidejo. Za razliko od del, kot so Gospa Edvvarda, Modrina neba, Mrvec, Zgodba o očesu, Moja mati (te bralci najbolj poznajo — izšle so pod naslovom Plavetnilo neba, v zbirki Erotikon, Pro-sveta, Beograd 1978), je v delu Duhovnik C. dosti bliže smrti kot življenju, bliže svetemu, pa spet največjim opdlzkostim. Duhovnik C. je prvič izšel leta 1950, v ob-dobju, ki njegovemu literamemu opusu ne da nič bi-stveno novega (edino večje delo, ki izide do njegove smrti, je Divinus deus). V slovenščini je do zdaj izšel le slabši prevod Mrveca v erotični številki Problemov (šte-vilka 111—112, 1972, letnik X), tako da je iz nam do-stopnejših branjznan Bataille kot pisec erotične literatu-re, ki jo imajo nekateri skoraj za pornografsko, erotike, ki Julija Kristeva, zakaj seminar o Celinu? Če lahko uporabim kar njegove besede, zato, da bi pokazali, v kolikšni meri naši sodobniki ni-česar ne vidijo in nič ne vedo. Ali, če naj povem malce drugače: Celinovi teksti in njegovo izku-stvosemi zde edino, karje na ravni krize, in sicer krize identitete, struktur in institucije. Ravno v tem smislu so ti teksti in to izkustvo moderni. Drug ra-zlog je, in sicer v nasprotju z videzom, v teži nje-govih del. Razum pred izkustvom, kije prisotno v teh delih, odpove. To izkustvo je obenem Celi-novo izkustvo in izkust\'o dvajsetega stoletja — obe izkustvi sta postavili radonalnost in radona-lizem pod vprašaj. Celine nas izzove in dejstva, da nas izzove, ne moremo razgaliti brez tvega-nja. Konec koncev namreč zarnaje vsakršen for-malizem. časbože, da se znebimo univerzitetne dediščine formalizma, ki je obvladoval trideseta in celo šestdeseta leta. Formalizem postaja nad-ležen, saj je tako rekoč nekakšna priprava, ki skuša razložiti literarno izkušnjo, ne da bi se pri tem zmenila za subjekta te izkušnje in ne da bi ji bilo mar za politični in družbeni položaj, v kate-rem se ta subjekt, ki preživlja prefresljivo dramo, nahaja. In ali naj pozabimo na Celina, kot je na-stopal proti vsem mafijam, pa naj bodo te profe-sorske ali profesionalne ? Vse to ostaja tudi danes še kako koristno. Prav zares, Celine je naš so-dobnik. Kako razlagate Celinovo odločitev, da je izbral kot svoje pisateljski psevdonim mate-rino ime? ' Odgovorila bom na dvojni način. Naj vas naj-prej spomnim, da ta, ki se sprehaja po ulici s svojo osebno izkaznico, in tisti, kipiše, nista en in isti subjekt. Pri Celinu obstaja med ideologom in pisateljem razcep. Njegovo izkustvo kotizkustvo pisatelja se torej ne ujema nujno z njegovim vsakdanjim življenjem, s stališči, ki jih je bil zav-zel, ter z njegovimi političnimi angažmaji. Psev-donim zaznamuje ta razcep. In zakaj materino ime? To je kar obširno in težko vprašanje. Moja hipoteza je, da je za slehernega pisatelja dejanje pisanja boj, nenehen dramatični boj s simbolno funkcijo, kot jo predstavlja oče oziroma očetno ime. V tem boju se v nekem trenutku povrne tisto, kar je potlačila simbolna funkcija, in se sedaj znajde na strani tistega, kar lahko predstavlja in upodablja mati. V drugem trenutku pa ne gre več za povratek potlačenega, potlačeno nič več nina mestu hlapca, ki stoji nasproti zavidanja vred-nemu gospodarju, temveč se polasti njegovega mesta; in ta drugi trenutek je trenutek pisave, ki terja nov, pišoči dispozitiv. Pisateljev položaj je torej nekakšno nihanje med identifikacijo z mate-rinskim kontinentom vprvem času, termedprev-zemom očetne vloge v drugern času, ko sin Navedeni stavki so razgmiii nekaj temeljnih Bataitle-vih kategorij, kot so prepoved in prestop, erotizem, sek--sualna dejavnost, vendar to še zdaleč niso vse oblike različnegaiheterogene. Na različno naletimo ob vsa-kem branju Batailla, pa naj se kaže kottruplo, uriniranje, kot človeško blato ali nebrzdano trošenje, religiozna ek-staza, ženska poltena lepota, kot smrt. Bataille prepoz-nava v vsakem organizmu, pa naj bo posamezen ali družben—dve nasprotujoči si in dopolnjujoči se gibanji: gibanje prisvajanja in pa gibanje odklanjanja, kamor spadajo tudi zgoraj našteti različni elementi. Batailieve knjige niso govor, ampak erotizem, užitek, žrtvovanje, potrošnja. Njegova praksa je zapisati teme erotizma, žrtvovanja, tako družbenega kot osebnega preloma/rupture. To sosledje tem je podobno erotič-nemu romanu ali filozofskemu eseju: vendar kar velja, ni to, ampak silovitost misli, ki je pripeljala tja, kjer se misel izgublja. Bataille postavlja erotične teme, da jih razkroji, skozi raztrganje likov in logičnega smisla. V Duhovniku C. je razkrojevanje stalno na delu, saj novo pisanje briše sledi prejšnjega. Že v »Predgovoru, Pripovedi založni- prevzame lastno ime. Pri Celinu je morda pou-darjen prvi trenutek procesa pisanja. Če gle-damo tako, nam nudi njegova izkušnja precej zanimivo podobo. Celineje na eni strani mojster, ko prikazuje tisto potlačeno, to, kar je primarno (glasbo, pulzijo, substanco, telo). Po drugi strani paje vendarle dejstvo, da imamo opravitiz »neu-spehom« (čeprav je ta neuspeh nekaj relativ-nega in moramo njegove izkušnje predvsem in najprej občudovati) giede na očetno funkcijo. Na ta način bi po moje lahko razložili dve zadevi, ki sta problem Celinove izkušnje, in sicer njegova ideološka stališča (antisemitizem oziroma faši-zem) ter njegovo težavo, da bi bil »pozitiven«, Celine je pisatelj apokalipse, ko pa se skuša po-trditi, s tem ni bog ve kaj. Mislim na primer na balet, kjer sicer morda mestoma čudovito dojet //-rizem zvodeni v obrabljenih frazah... Kako se materinski kontinent, o katerem govorite, vpisuje v Celinovo pisavo? Z ritmom in melodiko, ki vstopata v jezik obi-čajne komunikacije. To ritmičnost slišimo v aso-nancah besed, kijihje bil izbral, in še posebej v nenavadni sintaksi njegovih tekstov — v največji meri, ko gre za njegove pozne, neupravičeno podcenjevane romane. V romanih Nord, Rigo-don je sintaksa presekana, vendar tri pike še zdaleč niso zgolj v okras, ampak kažejo na elip-se... Tudi vlogo dialekta lahkorazložimo na isti način. Druga zadeva je, kako Celine ves čas poudarja glasbo. Tako imamo teme vokalnih po-javov, ki opravičuje njihovo neprestano prisot-nost s pojavi šumenja v ušesu, s trenutki slabo-sti, z bolečinami vglavi... Ta vokalna tematika razpršuje tekst prav podobno kot ga razpršujejo orientalistični vplivi in nastop mamil (zlasti v Pont de Londres/n v Guignols Band): slednja vpliva se ujemata s pojavi zamračitve zavesti ter sim-bolne funkcije in sta blizu psihozi. Takšno stanje pa tekst obvlada kar s svojim dispozitivom, že kar s svojo pisavo. V tekstu, ki stega pravkar objavili, govorite o psihotičnem in fetišističnem robu, ki je ena izmed nevarnostf za subjekt poetskepisave... Ta pojav jepravzaprav že kar star, in so mu bili dejali »mistika«, »norost« ali »svetost«. Vvsebolj posvetni sodobnosti, ki naj bi jo obvladoval um, pa ta pojav ne najde svojega mesta v nobenem izmed kodov, pa naj bodo ti kodi religiozni ali pa kakšne druge vrste. čeprav se skuša obdržati na robu avantgardizma, moderna literatura v pre-cejšnji meri vpliva tudi na imaginarno. Ta litera-tura je plodna, saj preko nje govori to, čemur tukaj, ker boljšega izraza na hitro ne najdem, pravim telo. Celine je kot zdravnik gotovo na pra-vem mestu, da govori o telesu. Predvsem pa je važno, da je eden med prvimi, kiso spoznali, da telo ni zgolj substanca, kakršno pozna in opisuje medidna, temveč da je telo označevalec, ki se zmakne označencu, tako da lahko damo temu izmiku dvojni pomen: označevalec ob-računa z označencem, ki ga istočasno vplete v igro. V tem je celoten problem Celinovega pisanja: alibopri-šel do izraza predvsem označenec, in bomo brali mnogoterost*smislov, izbruh sporočil, mnogo-vrstnost zapletov ter celo simfonijo pomenov, ali pa bo nasprotno označencu spodletelo na celi črti, tako da bo z njim potekel ob-račun ter bo izvotljen. Nevarnost, ki preži na skušnjo, okateri govorim, je torej zguba identitete. Takšna je osnova, podlaga, na kateri sama definiram rob psihoze. Od tod se ta estetska skušnja, kipoteka v posebnem družbenem polju in ji niso tuje krize struktur, religije ter identitete (o tej sem pravkar govorila) začasno opre na tisto, kar je dvajseto stoletje ponudilo, da bi zrušilo religije, karjepo-nudilo v njihov nadomestek: to so totalitarni si-stemi, ki se predstavijo predvsem kot pojavi reda, ko gre za fašizem, ali pa vzniknejo iz neu-speha revoludje — tako je s stalinizmorn. Estet-ska izkustva nemalokrat pristanejo na topolitično polje, ko se z njim sopčijo (tod moramo upošte-vati tveganje, o katerpm sem govoriia). Ta rešilni pas jih seveda potedne v zgodovinsko gledano pasivistične vode. ! _____ deluje na bralca fizično, tako kot med drugimi pisavami de Sadova in Lautreamontova. Za Batailla je literatura nekaj ali pa ni nič. Erotizem in smrt sta si zelo blizu, saj gre pri obeh za razpršitev jaza, za možnost zlitja z dru-gimi edinkami. Vendar »Kakor hitro se človeški duh obrne k erotizmu, naleti na osnovno težavo: Na nek način erotizem izzove smeh. Erotična iluzija lahko zbudi ironijo. Vem da lahko, celo ko govorim o Erosovih solzah, spravim sebe v smeh... S tem se Erosu niti najmanj ne manjša njegova tragičnost. Eros je predvsem tragični bog. Seksualno življenje podfega eni prepovedi. Nedo-pustno je, prepovedano se je Ijubiti! Razen, če se to ne dela naskrivaj ka«, beremo (še prej pa v Blakovi pesmi!): »Knjiga ni izšla v naslednjih štirih letih. Branje teksta mi je povzro-čaio grozo: tekst je bil zmazan, komičen in nikoli nisem bral česa podobnega, kar bi mi povzročalo večjo muko.« Še bolj natančno pa razberemo odnos do pisanja v na-slednjih »Zapiskih duhovnika C, v Predgovoru Char-lesa C« Tako založnik kot Charles, brat—dvojček Ro-berta C, ki ga Charles posmehljivo imenuje »abbe«/du-hovnik, se rokopisa (Charles Robertovih zapiskov, za-ložnik pa Charlesovih), lahko rešita le tako, da tudi sama pišeta, in to uvode, spremne besede, epiloge, pričeva-nja. Zdi se, kot da bi Bataille postavlja! skozi te ra^lične zapise (raziičnih pripovedovalcev) oklepaj za okiepa-jem, ki nas bi postavljal vedno dlje od bistvenega, ne pa nas vedno bolj zaokroževal, postavljal vedno bolj na tesno znotraj teh oklepajev. še nekaj navedkov iz »Predgovora Charlesa C.«: »Edini način, da se odkupi krivda, da nekdo piše, je, da se izniči tisto, kar je napisano. Vendar tega ne more storiti kdo drug kot avtor; uničenje, ki pušča bistveno nedotaknjeno, trditev pa lahko vseeno tako na tesno povežem z zanikanjem, da moje pero briše sočasno, ko napreduje. Deluje na isti način kot navadno deluje »čas«, ki od svojih številnih zgradb ne pusti obstajati kaj ¦ drugega kot sledi smrti. Menim, da je skrivnost litera-ture tukaj, da je knjiga lepa, če je spretno očiščena rav-nodušnosti ruševin. Treba bi bilo kričati vsaj tako močno, da si ne bi nihče mogel predstavljati preživetja tistega, ki je tako prostodušno kričal na vse grlc. Tako sem, po Robertovi smrti, zato ker je zapustil od-kritosrčne zapise, moral uničiti zlo, ki ga je storil, moral sem ga še z izgovorom svoje knjige uničjjti, pokončati.« Meja, ki jo postavlja eno pisanje, je takoj presežena, prekoračena z drugim pisanjem. Meja je zanj vedenje o tem, kako naj se to zamejitev prestopi. Bataille pa ves čas poudarja prednosti pesniškega govora, tudi proze, nasproti diskurzivni misli. Vendar če se Ijubljenje odvija naskrivaj, prepoved do-življa pretvorbo, obenem meče na tisto, kar prepovedu-je, sij groze in božanskega; z eno besedo religijski sij. Prepoved prenaša lastno vrednost na to, na kar se nanaša. Prepoved daje tistemu, na kar se nanaša, smisel, ki ga prepovedano dejanje samo po sebi ni imelo. Prepo-ved vodi k prestopu, brez katerega dejanje ne-bi imelo zapeljivega temačnega sija«. (Erosove solze) Zanj je pisanje literature enako procesu žrtvovanja, besede so tiste, ki zgorevajo v žrtvenem ognju. Žrtvo-vanje, in ne samo Jezusovo, je dato občutek zločina; žr-tvovanje je na strani zla, brez katerega dobro ne more. V vsakem »žrtvovanju« je objekt želje ničnost, tako je v »komunikaciji«, Ijubezni. »Komunikacija« je Ijubezen, a Ijubezen umaže tiste, ki jih povezuje. Odsotnost »ko-munikacije«jevrednanajvečjeobsodbe,vendarje tudi' »komunikacija« kriva, ker ne more nastati brez ranitve ali umazanja bitja. V Duhovniku C. je težnja po »komunikaciji«, po pre-maganju praznine, premostitvi prepadamed njimistal-na, trpka, nedosežena- Ljudje lahko »komunicirajo« edino izven sebe samih, tako da hočejo zlo, packo, ki postavlja njihovo bit v igro, jim omogoča, da prodirajo en v drugega. Bataille zapiše, da vsaka »komunikacija« izhaja iz samomora ali zločina. Da jo spremlja posmrtna groza, njeno znamenje je gnus. S tem da v sebi, v dru-gem uničujemo celovitost, bitja, se odpiramo skupnosti. Ker »komunikacija« želi bitja, ki so svojo bit dala v igro, jo postavila na mejo smrti, ničnosti; bitja se spustijo on-stran sebe samih, na mejo ničnosti. Do spojitve pride le v trenutku neustavljivega smeha, ko se Charles in Eponina prepuščata razbrzdanemu veselju, smehu brez konca, vendar, kot pravi Rosie: ».. sreča zahteva polno zavest pri grehu.« In še to: »V mislih imam tako veliko obscenost, da bi lahko izbruhala najstrašnejše besede in še ne bi bilo dovolj.« »Zadnje med kurbami niso nič manj nespodob-ne, vendarle one nimajo te sreče VEDENJA.« Batailleva literatura se lahko bere od obscenosti (prepovedi) daije. Ob Erosovih solzah je Bataille zapi-sal, da je naš edini izhod zavest. Zavest »imanentnece-lote« pa je enkrat smeh, spet opolzkost, zev in molk. Ko se »celovita bit« postavi onstran ali tostran smisla, se definira kot »zavestna prisotnost človeka v svetu, koli-kor je ta ne-smisel^non-sens«. (O Nietzscheju) V odnosu do danega - smisJa (donne-sens), ki ima lo-giko, ki bazira na neprotislovnosti, na homogenosti edi-nega smisla, pač do vsega, kar je definirano kot »znano«/»connu«, se poetična gesta pri Bataillu zaz-namuje kot prelom v zamejenostih tako da vpeljuje v zaprt, zaključen diskurz »svobodo besedne zveze«, kar se zgodi, je odprtje danega—smisla, z besedami seže do »neznanega«/»inconu«. V Bataillevem pisanju se prebitje mej kaže na ta način, da prvi roman nujno zahteva, da mu sledi drugi roman, temu tretji: imamo občutek stalne izpahnitve, procesa, v katerem ni objekt, ki ga zasledujemo, nikoli dosežen — objekt, ki ni v tem primeru nič drugega kot subjekt. VERA PEJOVIČ 0 I I JULIJA KRISTEVA GOVORI O CELINU Tod naletimo na Celinov trnov boj s tem za kar ie bilprepričan (in ni se motil!), da tvori moderne stebre simbolnega: monoteizem, ki sam slon> na ludovstvu na drugi strani pa prostozidarska po- slušnost. Zeseznajdemopredprvodilemo, kaiti o Celmovem spoprijemu s pravkar omenienima stebroma simbolne funkcije lahko govorimo ali pa ga sramežljivo obidemo, in vprašanie ostaja ševnaprej. Dostibdjpotrebnopabibilo, čebise v vprašanje poglobili, in pogledali, zakajje ume- sten Celmov bes proti tistemu, kar ima v simbol- mh mstitudjah vlogo potlačitve, proti tistemu kar sev njih skriva nepravičnega in samovoiinega pod razglašanimi namerami univerzalnosti do- brote in tolerance ...Na drugi strani pa bi se mo- rah ozreti na dejstvo, da Celinova estetska izkuš- nja m znala upoštevati tega, karje nujnopotreb- no, nujnosti simbdne funkdje, ki jo institudie resda arhaično utelešajo, pa jo je treba obnoviti m prtlagoditi sodobnosti. Simbdnoje usmerieno k temu, da vzpostavlja pozitiviteto, in na ta način zastavlja vprašanje podružbljanja užitka. Sedaj pa o antisemitizmu: ne zdi se mi zgolj naključje, da ves čas zastavljajo ob Celinu prav to vpraša-nje in mnogi poznajo prav to njegovo stran. Nič lažjega kot to, da rečemo, daje Celine antisemit. Vedeti pa bi morali, da smo antis&miti vsi: brž ko imamo ta »vsi«, antisemitizem že obstaja. S tem niti nočem reči, da moramo Celina »oprati greha«, kajti to bi morali storiti dosti prej z dolo-čeno navado, kije za levico nekaj samoumevne-ga, meni osebno pa nikakor ni po volji: gre za prepričanje, da si bomo umazali ro/ce, če se bomo dotaknili osramočenega. Dejala bi, da je judovstvo govor, ki obenem poudarja nujnost očetne funkdje pri govorečem bitju ter pravico do razlike. Eksodus in druge pri-gode, kijihjedoživelojudovskoljudstvd, soned-vomno pripomogle k temu, da je v očeh drugih to Ijudstvo obenem utelešalo zakon in tolikanj koč-Ijivo pravico do različnosti. Zato se moramo vprašati, ali je moderna skušnja simbolnega na tisti ravni, kijoje dosegel judovski govor. Prav v razmerju s tem govorom lahko premerimo izgu-bq, ki jo je prine&l racionaljzsrn. Schp1ery [e v študiji, ki so jo objavili Les Temps Modernes, pokazal, kako je v Nemčiji antisemitizem krenil svojo pot vzporedno z univerzalnim radonali-zmom humanistov. Univerzalistična miselje Judu kratila pravico do različnosti in je spočetka na pogled tolerantno (to pa je bil le začetek) spod-bujala misel, naj se zatre pravica do spedfično-sti, do posebnosti. V kolikor estetski govor zavrže očetno funkcijo in v kolikor deli skupnostne so-dalizatorske iluzije, je prav tako pod ravnijo re-snice judovstva. Danes se torej nahajamo pred nujnostjo tretjega časa, ki bi moral obenem obdr-žati tisto,. karje odkril Celine (potlačeno radonali-zma), in računati z možnostjo simbdne funkdje. Takšen je problem sodobnosti ir^takšno je po-dročje boja po Celinu. Celinova melodičnost in njegova osamljenost sta tod zato, da bi nam to pokazali, in v tem je Celine naš sodobnik. Ker vzpostavlja judovski govor pravico do razlike tako, da vzdržuje očetno funkdjo, bi rekla, da je Jud ta, ki govori tuj jezik; Judje tisti, ki omogoča vzpostavo določene skupnosti na ta način, da ga taskupnostizključi. Celinejegovoriltako, vendar ne da bi tega vedel. S svojo strukturo in s svojo melodičnostjo izrekajo Celinovi teksti pravico do razlike, tega pa Celine sam ne ve. V tem ko ne ve, vedo to namesto njega drugi, in tako pride do tega, da si izposodi njihov govor. Prav v tem je »kiks«, če nai "pcrsbiir njegov lastni izraz. Na-sprotnopa notranja ekonomija njegove pisave ni v nasprotju z resnico izkušnje pregnanca in tudi ne z resnico njemu lastnega načina zanikanja — vse topa ni tako zelo daleč od izkustva biblič-nega Ijudstva. Pravkar sem omenila »sodaliza-torske iluzije«, in moram zato dodati, da je Celine Ijudski, da berljivost dopušča in jo omogoča. Tako se izogne čerem elitizma, ki jim sicer v to-likšni meri zapadajo raziskave z različnimi dra-matičnimi poudarki. Izogne pa se tudi fanta-zmam, po katerih naj bi obstajala univerzalnost * nezavednega, skupnost nezavednih. Toda, ta skupnost nezavednih, to bo koncentradjsko ta-borišče... Takšenjepost-celinovskinauk, kotse nadaljuje po drugi svetovni vojni. Ko so Arletty vprašali, kaj misli o Celinu, je odvrnita: »Ženske o Celinu nimajo kaj reči, in bo zatorej še najbolje, če kar molčim«... Bilo je obdobje, ko je bilo nadvse pomembno govoriti kot ženska. Imam pa občutek, da v koli-kor uporabim besedico »reči«, ko rečem, da »nimam kajreči«, to ne pomeni nič drugega, kot da nima »jaz« ničesar povedati kot govoreče bitje. Morda ne dodam nič več kot leše alibi, ček tengu pristavim »kot ženska«. Glede razmerja med Celinom in ženskami pa bi rada sama deja-la, da ženske zanjostajajo nekakšen privid, da jih občuduje in ga očarajo — in da zato raje vidim ženskG, ali še bolje, ženski element pri Celinu v melodiki, v ritmu njegovih stavkov. Dosti raje torej tod kot pa v njegovih fantazmah. prevedel: Matjaž Potrč ZDRAVO. KITAJSKI PRIJATEUI1 Študentje, študentke. si želite stika s tu-jimi študenti. prijatelji. ki nas bodo za nekaj dm obiskali? Občevalni jezik je seveda an-gleščina. Nič ne de. če je ne obvladate v po-tankosti. V pogovoru se boste še kaj naučili Morda se boste-navdušili tudi za kitajščtno 1. julija pride skupina 12 — 14 štu-cientov in študentk. Kitajce\ iz Honc Konga. Radi bi kot udeleženci Eastern turope Studv- Projecr-a spoznali.na^/ Jržavo. Ijudi in našsistem samoup: neaa socializma. Po desetih dneh hi - i nj;i pri n.t- bodoobiskali šedrugesocia-lističnc di/a\e: Madžarsko. Češkaslo->aško. Poljsko (če bo mogoče) in Ro-ii A omejenimi de- nami. -,u potovanje pa že samcr le.biradiprežfvelite dničir 3-^~Ki: -¦ boste eprijatelje kar P -372 ali ,..;,.,,..... 3i3—; ¦ ci Baraga. Lahko pa (udi p . iništvo Tribune. i f^| Na Tribuni lahko naročite: plakat "Poljska",cena 3o,oo din plakat "Lenin na Rdečem trgu, cena 3o,oo dir -staie številke Tribune -stare številke Časopisa za krittko znanosti posebno številko "Poljska", cena loo,po din Komupistični manifest v stripu, cena 6o,oo din —knjigo"Steinarja Kvaleja:lzpiti tn gospostvofcena 75,oo din „ z CJ (D 5' ¦o |IZ PISEM UflEDNlSTVU S tem dopisom naročam ŠTEVILKO O iPOLJŠKI.^la si zagotovim to izjemno šievrt- |ko. •¦ ' .- .¦"'¦ Ker to števHko pripravljate s sodelavci iRadia študent. bi prosjl za pojasnilo, ki me |muči že precej časa. Namreč. zakaj Radio Študenf oddaja Isamo na (ža) področje Ljubljane oz. bližrije lokolice. Program RŠ je v resnici nekaj Izredno kvalitetnega. Presega stereotipnost Ivseh ostalih radijskih postaj. Seveda se Itukaj na štajerskem valovi RŠ ne dobijo več (niti na srednjem valu Mislim, da nisem edinf SRS tak.šnega mnenja*. saj je velikansko |področje v SRS tako prikrajšano še za eno Drago I. Slovenska Bistrica.