Oopisi in novice. — Iz Krškega. (0 ustanovljenji podporne zaloge za revne učence na tukajšnji meščanski šoli.) Vsaka dobrota naj se dobro in hvaležno uporabi. To je gotovo dober nauk, ki ima brez dvombe v vsakem slučaju veljavo. Novo meščansko šolsko poslopje, zidano in darovano po blagorodnem gospodu Martinu Hočevarju, tem velikem šolskem prijatelju, je ne samo velikanski dar, ampak tudi velika dobrota. Ali drugo vprašanje je, če se more ta dobrota dobro uporabiti. Do zdaj, v teh kratkih letih obstanka nove meščanske šole, deloma to še ni bilo mogoče, deloma pa se morebiti tudi ni poskušalo. Kakor drevo še le kasneje sad rodi, in ne koj potem, ko je bilo usajeno, in kakor je le tedaj prav rodovitno, če ga sadjerejec dobro in umno oskrbljuje; ravno tako bode tudi novo, lepo šolsko poslopje in učilnice (4razredna ljudska in 3razredna meščanska šola), ki so v njem, le tedaj sad rodile, ako se bode ljudstvo te velike dobrote plemenitega g. Hočevarja posluževalo. S kratko rečeno. Veliko šolsko poslopje v Krškem bode le tedaj potreben pomen in zadostno veljavo imelo, ako bode lepo število ukaželjne mladine noter in ven hodilo. Za tem grmom pa je ravno zajec skrit. Od kod namreč dobiti dovoljo šolskih otrok za 7 razredov, ko ima malo Krško mesto z okoliškimi otroci vred komaj za 3 razrede dovolj učencev? Ali morebiti iz bližnjih far, iz Leskovca in iz štajerskih občin (Videm in Rajhenburg)? Težko, kajti ti kraji imajo že svoje šole s precej veliko razredov, a še za višje učenje imajo le redki stariši in otroci veselje. — Ali poglavitni vzrok, da dolenjski kmetje, od katerih bi tukajšnja šola največ gojencev pričakovati imela, ne pošiljajo svojih otrok le-semr je poleg raznih druzih vzrokov revščina. Če hoče kmet svojega otroka v mesto v šolo dati, stane ga to na leto od 120 do 150 gld. Koliko pa je dolenjskih kmetov, kateri bi to na lahek način zmogli? ! Ako hočemo torej ustanovljeno šolo vzdržati za daljne čase, — kar je gotovo zeld važno in za omiko ljudstva potrebno — ako hočemo torej zunanjskih učencev privabiti; ponnditi jim moramo raznih podpor. Letos imamo mnogo več učencev, nego lani. Ali kako smo to dosegli. Največ s podporami, katere učenci zauživajo pri tukajšnjih meščanib in uradnikih, posebno pri gospodu Hočevarju in veleč. kapucinskem samostanu. Za zdaj je to dober pripomoček, a za vso bodoče čase ne. Za trajno vzdržavanje šole treba je vstvariti precejšnjo zalogo (fond), iz katere bi dobivali učenci stalne letne podpore ali štipendije (n. pr. kacih 10 po 100, 15 po 50 gld. na leto). Za ustanovo take zaloge utegne morebiti ustanovitelj šole in pa šoli najudanejši denarni zavod na Kranjskem — kakor se je nadjati — še največ storiti. Ali v ta namen naj bi vsi p. n. šolski prijatelji po svoji moči nekoliko pripomogli. Namen teh vrstic je ravno ta, da se v tej zadevi podpisano šolsko vodstvo z najuljudnejšo prošnjo obrača do vseh šolskih in narodnih prijatoljev na Kranjskem in na bližnjem Štajerskem, posebno pa do dobrotnikov v Krškem okrajnem glavarstvu, in zlasti še v našem malem mestecu, kjer naj bi g. g. uradniki in meščani morebiti v malih mesečnih doneskih izvolili dobro stvar podpirati. Vodstvo 3razredne meščanske šole v Krškem 13. novembra 1879. — Slovensko nčiteljsko društvo. Odborova seja je bila 6. p. m. G. M. Eant, učitelj v Premu, je poslal obširen spis o »mrčesih«, ki se ima pregledati in vverstiti poučnemu berilu, tudi se naroča g. Eantu, da pošlje prošnjo, po njim izdelano zarad posojilnega plačevanja učiteljskih plač, da jo odbor izroči na dotično mesto. Tajnik Močnik poroča, da je »Zemljopisna začetnica« in »Podučno berilo« uže pošlo. Sklene se, da se ima obojega še po 100 iztisov pripraviti, da se ustreže naročnikom. Na pismo g. Linharta, predsednika »Krain. Landeslehrer-Verein.«, ki je vsled nekaterih izjav g. Lapajneta iz Kerškega pismeno prašal g. Govekarja, predsednika slov. učit. društva, hote li kateri udje slov. učit. društva pristopiti v »Krain. L. Verein«, in pod kacirai pogoji, odgovorilo se je, da take določitve spadajo v področje občnega zbora (§. 10. 1. d e). Samo ob sebi se pa razumeva, da je svobodno vsacemu pristopiti društvu, do kterega ima simpatije. Prihodaja odborova seja bode 4. t. Hl. ob 1V2 uri. Na dnevnem redu bode predlog odbornika g. Tomšiea, namreč: Eazgovor o učiteljskem listu z ozirom na »Ueit. Tov.« Vljudno Vas vabimo! — Dr. Močnik in profesor Lavtar-jeva metoda pri poučevanji v aritnietiki. (Dalje.) Pri seštevanji nahajamo v L. aritmetiki vaje, katerim bi se pri površnem pogledu skorej smelo očitati, da so prelahke in take, katere spadajo v specijelno metodiko aritmetike in ne v aritmetiko samo. To bi bilo tudi opravičeno, ko bi bila aritmetika namenjena za učence, ki so se že seznanili z njenimi elementi, knkor n. pr. učenci gornje gimnazije ali realke. Na takem stališči smo stali, predenj smo dobili sedanji štatut za učiteljišča, ker takrat so zahtevali od učencev, kateri so v učiteljišča sprejemali, dovršeno spodnjo gimnazijo ali realko; zdaj pa zahtevajo samo, da znajo računati s celimi števili in ulomki, in praktično računauje po sklepnem načinu (Schlussmethode). TJčence za učiteljišča dobivamo torej navadno iz ljudskih šol in včasih iz takih, katere iraajo prav malo razredov, ž njimi mora pa Ličitelj tako govoriti, da ga razume. Težavnih vaj tudi štatut sam ne zahteva, ker v njem beremo: »Oso- bito je treba na to misliti, da postane računanje s posebnimi števili razumljivo; računanje z občnimi števili je treba z ozirom na to namero gojiti«. Pa poglejmo te vaje, predenj dalje govorimo. »Kaj se pravi število 3 k številu 4 prištevati? Kako imenujemo števili 3 in 4 ? *) Odgovori na ta vprašanja še za te-le pare števil: 5 in 2, 7 in 8, 6 in 3, m in n«. Ees je, da zahtevajo tudi pri pouku iz aritmetike za višje šole, naj učitelj vse najpred pojasni na posebnih primerith, predenj preide na občne, in vender ne sprejemajo teh primerov v knjigo. Tako n. pr. piše Frischauf v svojem predgovora k občnej aritmetiki: Die Lehrec mogen namentlich die Artikel 1, 12—14, 26—29 etc an zvveckmassig gewahlten Beispielen erlautern — wie iiberhaupt eine z w e i m a 1 i g e Durchfiihrung der meisten Beweise zucrst an speciellen Beispielen und dann erst allgemein dem Unterrichte recht forderlich sein diirfte; in on nima v svojej knjigi takih posebnih primerov. Iz tega stališča bi se dala taka vprašanja v knjigi zavreči. — Vender nahajamo jednaka vprašanja pri Villicusu, ko izdela tako tvarino, da jo ponavlja; podobne so tudi ?aje, katere nahajamo v flziki, spisal Kauer. Vsem takim vajam bi se smelo reči, da so nepotrebne za knjigo, ker jih uCitelj sarn lahko stavi, če tudi nijso v njej. Pa kateri učitelj nij pisatelju take knjige hvaležen, ker mu je tvarino tako lepo urodel ? Vaje, kakoršne smo v gorenjem omenili, iroajo pa še drugo namero; in zarad te se ne smejo na nobeden način izpustiti. One vadijo prihodnjega učitelja v tem, kar pozneje sam dela. On mora n. pr. govoriti o pojmih »seštevati, seštevanci« i. t. d. Kako pojasni te pojme? On napiše na desko take naloge: Seštevaj števila: 324361 5356_38_ pojasni na njib pravilo za seštevanje in seznani učence s tehničnimi iziazi tako-le: Izračunali ste, koliko števili 32 in 53, 43 in 56, 61 in 38 skupaj znesete. Ako izračunavamo, koliko števili 32 in 53 skupaj znesete, jih seštevamo. Ravno tako govori učitelj od števil 43 in 56, 61 in 38, in potem abstrahuje t. j. prehaja na obče z besedami: kedar izračunavamo, koliko dve ali več števil skupaj znese, seštevamo. Katera števila ste seštevali? 32 in 53, katera še? 43 in 56, katera še? 61 in 38. Števila, katera seštevamo imenujeino seštevance. [n v takem smislu nadaljuje. Učitclj ljudske šole mora torej tudi prehajati iz posebnega na obče, o čemur se bomo pozneje šo večkrat prepričali; akoravno ne rabi občnih števil. Zato se pa morajo vaje v aritmetiki za učiteljišča tudi na to ozirati. Take vaje nahajamo v L. aritmetiki iz istega uzroka n. pr. pri odštevanji, množenji i. t. d. Ako bi se pa kedo vender ne mogel ž njimi sprijazniti, potem naj jih pa izpusti, kar je pripravniše, kiikor jih narejati. (Oalje prih.) — Orglarska šola ,,CeciIijine«:a dništva" v Ljubljsini šteje letos 24 učencev; 21 iz domuče, 1 iz lavantinske, 1 iz kr&ke škoflje in 1 iz goriške nadškofije. Na novo je vstopilo 7 učencev (med njimi je 1 upravljal uže 5 let oigljarsko službo), lani sprojetih 10, tretje leto pa obiskuje šolo 7 učencev. Upati smetno, da bodo ti zadnji koncem leta dobro podučeni zapustili nam potrebni zavod. Naj še opomninio, da dva izprašana in za orgljarsko službo sposobna orgljavca lanskega leta čakata službe. Ako je kje kako mesto prazno, *) Na tem mestu je sledeča vaja pri tisku izpadla, kar je L. pri popravljaDji prezerl. lahko ktnalu nastopita; z napisi do njih (vsled dogovora) vredništvo »Cerkvenega glasbenika« lahko in rado postreže. »Nov.« — Orglavcem za božične praznike priporočamo 5 Božičnib. pesem, postavil za petje g. Leopold Cvek, znan skladatelj cerkvenih pesem. Dobivajo se pesmi pri g. Gerberju in vcljajo 30 kr. »Solo«, ki se poje v teh pesraih, se spremlja z orglami, drugo je postavljeno za 4 glasove.