Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 3. Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo- VI. LIT@ tsmnn Murska Sobota, 14. marca 1937. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 11. Gasilstvo našega sreza Pri zadnjem občnem zboru mursko-soboike gasilske župe, je župnl starešina, g. poslanec Benko fosip, podal poročilo, Iz katerega je razvidno delovanje največje gasilske župe v državi. Prinašamo ga v celoti, saj je gasilska organizacija tesno spojena z našim ljudstvom, ki zna predobro ceniti nesebično delovanje požarnlkov v blagor kralju, domovini In bližnjemu. Še preden preidemo na nadaljno obravnavo današnjega dnevnega reda, smatram za dolžnost, pozvati Vas tovariši, da vstanete in da v znak uda-nosti zakličemo našemu mlademu kralju Nj. Vel. Petru II,, pokrovitelju gasilstva Nj. Vel. kraljeviču Tomislavu in vsem članom kraljevskega doma: trikratni živijo! Ob tej priliki Vas prosim, da dovolite, da v našem imenu odpošljemo z današnje skupščine kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja udanostno brzojavko. Iskreno Vas prosim, da spremljate potek obravnave današnjega dnevnega reda mirno, preudarno in naši viteški ustanovi dostojno. Vsakdo izmed nas ima pravico govoriti, vendar naj pred tem prosi za besedo. Medklici niso primerni za našo ustanovo, vsled česar prosim, naj se jih ne delajo. Gasilci moramo biti trezni in prevdarni ljudje, imeti moramo sočutje, pa tudi pravilno presojo odgovornega položaja poedinih funkcionarjev. Zavedati se moramo, , da je po obstoječih predpisih naša dolžnost, gojiti medsebojno ljubezen in ljubezen do bližnjega. Kakor hitro smo se danes tu zbrali, se moramo smatrati kot bratje enakih pravic in dolžnosti in nes®emo poznati nobenega medsebojnega sovraštva. Tovariši! Moja želja je, da naj pokaže potek današnje skupščine vzorno, odkritosrčno in nepristransko vedenje nas vseh, tako da se nas bo lahko smatralo za zrele in stanu do-rastle može. V tem duhu preidem na dnevni red. _ Imam dolžnost, da Vam kot starešina župe, podam poročilo o delo-VBnju župne uprave v preteklem letu Moje poročilo se bo nanašalo deloma tudi ihilcelo funkcijsko dobo pred tremi leti izvoljene župne uprave. Goto'vo Vam je & v spominu iz volitev sedanje župne uprave, Nisem ttdžj prišel na skupščino z Željo, da bi bU izvoljen za starešino župe, ampak prispel sem po.svoji dolžnosti jeot delegat &te $lirs,ka Spb^jji, Po teduj obstoječi^ predpisih ni_f>llo .$ogoče UddliiUtireiloo JuMiJriJri irail iwq- JMtangvaaje izven, sedela sreza, radi česar se je to odgovorno mesto, pod pritiskom tedanjih razmer, zaupalo meni. Vsled prigovarjanja nekaterih uglednih oseb, ki so bile navzoče na skupščini, sem izvolitev sprejel. Organizacija župe je bila tedaj v razvoju. Od bivše župne uprave smo prejeli le par knjig in beležk. Dal sem upravi lokal za pisarno, razsvetljavo, kurjavo in čiščenje brezplačno na razpolago, ter naročil svojemu pisarju, da pisarno župe v podrobnosti uredi. Kakor Vam je znano se župna pisarna še vedno nahaja tam, kjer je bila prvotno določena, samo da je v podrobnosti urejena in izpopolnjena z vsemi pripomočki tako, da nismo imeli v pogledu administrativnega delovanja vso dobo nobenih nedostatkov, nasprotno, dobili smo še priznanje. V vseh treh letih naše funkcijske dobe sesri se trudil čimbolj pospeševati med članstvom gasilsko vedo v vezi s složnim tovariškim in nesebičnim delovanjem, ki naj bi posebno prišlo do izraza ob nastopih na po-žariščih. V to svrho smo določili vsa ko leto številne gasilske vaje in preglede našega gasilskega pribora. Na vajah smo se znašli in se prijateljsko pogovorili o vsem, kar bi služilo naši dični organizaciji v napredek. V minulem letu smo priredili ši-rom župe 9 strokovnih tečajev. Na tečajih predelena snov, posebno taktika, ki obravnava pravilen nastop na požariščih, je doprinesla našemu na rodu velike korist?, a tovarišem gasilcem pa priznanje in siavospeve. Znani so nam slučaji, ko so naše gasilske čete. uporabljajoč na požariščih pravilno taktiko in pravilno presojo vsakokratnega polpžaja, rešile katastrofalnih požarov naše vasi. Tudi na gasilskih vajah, katerih smo v minulem letu izvršili 12, ste dragi gasilci, pokazali vso doslednost in hrabrost, čeravno izmučeni od težkega kmetskega delfu, ste na vajah nastopali kot čili mladeniči. S str um niipi nastopi ste z vso vnemo tekmovali, Jcar mi je bilo v ponos in veliko zadoičenje., ^la današnji skupščini mi je Joj- žnost se pohvalno izraziti (udi glede zidanja gasilskih domov. Steyllhe Čete so si v zadnjih treh letih, večinoma z požrtvovalnostjo svojega članstva, z brezplačnim delom in zbiranjem denarnih prispevkov, postavile krasne gasilske domove, ki danes stoje po vaseh četnemu članstvu in prebivalstvu v ponos in bodo bodočim rodovom v prijeten spomin na pridnost in vztrajnost svojih pradedov. Tudi glede nabave brizgaln in drugega pribora se moram pohvalno iz raziti. Zaznamovati je tudi v tem pogledu razveseljiv napredek. Komur je gasilska organizacija pri srcu, se mora razveseliti, ko sliši o nabavah tako dragocenih brizgaln, posebno motork in to celo s strani siromašnejših čet, ki so ob mejah naše domovine. Voditeljem, kakor tudi vsemu članstvu teh čet, izrečem posebno zahyalo in priznanje. Samarijanski tečaji so bili širom župe v letu 1935. Temeljito je bil izpeljan v Murski Soboti, kjer so ne kateri tečajniki dobili tudi diplome. Zahvaljujem se gospodom zdravnikom za brezplačna predavanja in vsem onim, ki so pri tečajih sodelovali. Tečajnikom pa priporočam, da bi pridobljeno znanje uspešno uporabljali v prid bližnjemu. čeravno naše čete v gasiiski vedi razveseljivo napredujejo, je vendar še mnogo nedostatkov in ovir za res uspešno delovanje. Zlasti po vsseh, v naših hribih, vlada pomanjkanje vede. Z najboljšo voljo in orodjem nemo-rejo naši gasilci uspešno delovati, ako nimajo dovolj vode na razpolago. To pa ni krivda gasilcev ampak ob-lastev in občin, ki redno ne naročajo čiščenje mlak in pogiobljenje vodnjakov. V to svrho smo dostavili za-jednici in sreskemu načelstvu primerne vloge, ki pa niso imele uspeha, kajti kljub temu so mlake ostale še vedno neočiščene. Dolžnost bodoče uprave naj bo truditi se, da bi se mlake čimprej temeljito očistile in vodnjaki poglobili. S tem bi bile v glavnem naše notranje zadeve, *ki se mojega poročila tičejo, obravnavane. Dovolite, da ob tej priliki pripomnim, nekaj o razvoju naših višjih ustanov. ■ . ■. ■ i Funkcijonarji Vatrogasnega saveza u Beogradu, so se v zadnjih letih ponovno menjali. Zakaj so bile izvršene spremembe, ni naša zadeva poizvedovati, niti ne kritizirati. To je zadeva onih, ki so izmenjavo našli za potrebno. Tudi pri Zajednici v Ljubljani so se v minulem letu izvršile temeljite spremembe. V zajedniško upravo so prišli drugI možje in so upravo uredili po svojem najboljšem mišljenju. Ni v skladu z našimi predpisi, da bi napram temu ugovarjali pa bodisi na katerikoli način. Mi prekmurski gasilci, kadar nastopimo v našem prostovoljnem poklicu, nepoznamo nobene strankarske pripadnosti ampak so nam vsi bratje, z enakimi pravicami in dolžnostmi. Naj se dela, govori, piše karkoli, nikdar nesmemo prekmurski gasilci postati sredstvo strankarskih razprtij. Samo tako bomo kos našim zvišenim nalogam in le tako bomo ohranili naš sloves in zaupanje našega naroda. Dovoljeno naj mi pa bo, da v okviru naše skupščine, kljub temu izrazim svoje pomisleke in sicer glede zastopstva v zajedniški upravi. Vsem je znano, da je naša župa nele v zajednici ampak v celi državi največja in vendar nima odbornika v zajedniški upravi. Do zadnje spremembe zajedniške uprave,' je bil odbornik v Zajednici naš dolgoletni gasilski strokovnjak, vsestransko spoštovani predsednik občine in čete Martjanci, tovariš Vezer Geza. Iz kakšnega vzroka so tovariša Vezerja odslovili iz zajedniške uprave in pustili našo tako veliko župo nezastopano, nam ni znano niti nočem o tem poizvedovati, ker ui to naša zadeva. Dovoljeno naj nam pa bo, da izrazimo z poslanci z dr. Mačkove liste. Končno je določen rok obislca prezidenta češkoslovaške republike dr. Z \ Kd Beneša v Beogradu. V naši prestolnici se bo nudil 5. in 6. aprila. Dne 1.& 2. aprila pa £0 v Beogradu zaseddi Stalni svet zdnkiijih ministrov dftav Male kniŠnte. rw«p k« br, MiSrt ji i* lom odpotoval »kozi Radgono na Dunaj, da vpraša tamkajšnje zdravnike za svet glede njegove bolezni. Baje p« ima njegovo potovanje politično ozadje, Zunanji minister dr. Stojadinovič je na eni izmed zadnjih proračunskih razprav v narodni skupščini podal poročilo o zunanji politiki, ki jo vodi naša država. Iz njegovega poročila je razvidno, da goji naša država dobre odnošaje do vseh velesil ln vseh so sedov. Glede Italije je dejal: .S kraljevino Italijo se naše razmerje vse bolj in bolj širi v smer prav dobre sose ščine. Znano je, da je bilo med našo veliko sosedo na zahodu in nami nekoč več nesporazumov in nesoglasja. Toda danes, sodeč po raznih dejstvih, spada čas tega nesoglasja v preteklost. Vse kaže, da se obzorje na Jadranu jasni in da nastopajo, rekel bi, pomembna znamenja, da se bliža doba prisrčnega razmerja." Glede Avstrije: Trudili smo se, da ostane naše razmerje neskaljeno, kljub temu, da so Avstrijci pogaziii mirovno pogodbo. Kar se tiče Hab-sburžanov, je stališče kraljevske vlade odločno negativno, kakršno je že od nekdaj bilo. Z Madžarsko se je naše razmerje v preteklem letu opazljivo zboljšalo v duhu dobre soseščine. PoStni minister je izdal odlok po katerem morajo biti tiskane poštne tiskovine, ki so v prometu v Sloveniji, v slovenščini, v Zagrebu in Splitu v hrvaščini in v latinici, v ostalih pokrajinah države pa v cirilici. Preteklo leto je znašal naš uvoz iz raznih držav skupno 4 milijarde 77 milijonov 9.619 dinarjev. Naša država je lani uvažala iz 95 držav, izvažala pa v 88 tujih držav. „Če danes pomena kmetskih zbornic še ne čutimo popolnoma, bomo to čutili čez 10 ali 20 let. Kmet-ski stan je s kmetskimi zbornicami dobil institucijo, s pomočjo katere se bo doslej drugače boril za svoje pravice, kakor dosedaj. Dosedaj niste imeli stanovskih zastopstev, da bi lah ko na pristojnih mestih povadali svoje mnenje. Z uredbo o kmetskih zbornicah boste sedaj preko svojih zbornic lahko zastavili svojo besedo povsod, kjer se vam bo zdelo potrebno." Iz govora notranjega ministra g. dr. Korošca na zborovanju Kmetske zveze v Ljubljani. Važne določbe finančnega zakona je predložila vlada narodni skupščini. Nekaj najvažnejših zakonov naj omenimo: Višina državnega proračuna se določi na 10.910 mil. Din. — Mali obrtniki, ki delajo izključno z ročnim delom (brez porabe strojev na pogon) z dvema pomočnikoma po naročilu, ne pa na zalogo, plačajo na račun davka letno: V krajih do 5000 prebivalcev, če ne zaposluje tuje delovne sile 80 Din, če zaposluje enega pomočnika ali enega učenca 100 in za pomočnika še 50 Din, če zaposluje dva pomočnika 120 Din in za vsakega pomočnika ie po 00 Din. — Za javne nastope in tekme viteških in športnih društev v krajih, ki nimajo nad 20.000 prebivalcev se plača 10% vrednosti prodanih vstopnic. — Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov se spremeni v toliko, da velja pri dolgovih preko 500 000 Din zaščita po uredbi za dolg do 500.000, presežek preko 500.000 pa lahko upniki izterjajo. Ves svet se vedno bolj oborožuje. Poročali smo že, kako velike svote je določila miroljubna Anglija za svojo varnost. Po zanesljivih podatkih se bo letos zgradilo po vsem svetu 25 000 novih bojnih letal. Tudi Turčija se pripravlja. Pri neki češkoslovaški tvornici je kupila tanke za znesek 210 milijonov dinarjev. Italjanski kralj bo letos spomladi obiskal madžarsko prestolnico Bu dimpešto, da tako slovesno potrdi prijateljstvo, ki vlada med Italijo in Madžarsko. V Budimpešti se že sedaj pripravljajo za čim slovesnejši sprejem. V Zagrebu je začela delovati Hrvatska zadruga javnih nameščencev. Zadruga ima gospodarske c lje in naloge ter bo v vsem sodelovala s po-kretom dr. Mačka. Nemška vojska šteje 800.000 mož. V zadnjem letu je Nemčija usta novila 10 vojnih armadnih zborov in Krali Svetopolk Na predvečer k prazniku sv. Jožefa in na praznik popoldne, to je 18. in 19. marca, bodo uprizorili dijaki soboške višje in nižje gimnazije zgodovinsko igro Kralj Svetopolk. Gimnazija je doslej nastopala z manjšimi prireditvami, ki jih je prirejala v šoli, sedaj pa bo nastopila z veliko igro v So-kolskem domu, da se v svojem kulturnem udejstvovanju pokaže tudi širši javnosti. Gimnazija po številu učencev stalno raste, raste tudi po svoji popolnosti in čez nekaj let se bo vršila na njej spet višja matura. Poleg zgolj šolskega dela pa se hoče šolski mladini udejstvovanja tudi na drugih področjih in nek tak dokaz je tudi uprizoritev te igre. Gimnazija, ki je doslej živela v svojem šolskem delu, bo morala doraščajočim dijakom -- ki jim šola ne more nuditi vsega — dati možnosti, da se izobrazijo in razgibljejo tudi v izvenšolskem, samostojnem delu. Dalje gimnazija v kulturnem oziru ni v Soboti doslej veliko pomenila. Potrebno je, da se to spremeni. Mogoče je prireditev te igre znak za to spremembo. Poleg tega vzroka, da se izkaže gimnazija kot samostojen kulturni faktor, ima uprizoritev prav te igre tudi nacionalen pomen za Slovensko krajino. V 9. stol. je samostojna slovenska kneževina v Panonski ravnini, iz katere so se rešili narodno edino Slovenci med Rabo in Muro, predstavljala zadnjo slovensko svobodno politično tvorbo, prosto vsakega tujega gospodstva. Politično samostojnost je Slovenska krajina uživala najbolj sredi 9. stol. pod knezom Kocljem. .Ozemljedanašnjih prekmurskih Slovencev je tvorilo bistven del njegove državne tvorbe" (M. Kos). Nemci pa so tega kneza kmalu spravili s poti in država šteje 100 polkov pehote in 67 topniških polkov. Hitler je izjavil nekemu švicarskemu diplomatu, da bodo Nemci vedno spoštovali, pa naj pride karkoli, nedotakljivost in nevtralnost Švice. Oborožitev v zraku. Neka ame riška statistika navaja, da bodo letos države sveta zgradile 29 000 vojaških in drugih letal. Rusija bo imela ob koncu letošnjega leta 3000 vojaških in 200 trgovskih letal, ^Nemčija 2900 vojaških in 250 trgovskih letal, Anglija 2700 vojaških in 500 trgovskih, Francija 2500 vojaških in 700 trgovskih, Italija 2300 vojaških in 65 trgovskih, češkoslovaška 700 vojaških in 70 trgovskih itd. Velike skupine zapuščenih otrok se skrivajo v okolici Madrida in dru-g h velikih španskih mestih. Olrcci, ki so izgubili roditelje in domove, so se pričeli družiti. Ti otroci hodijo po vaseh in se skušajo preživljati na kakršenkoli način. Trdi se, da je na strani rdeče vlade okoli 50 000 takih siromačkov, ki so mnogo pretrpeli radi hude zime. je v naslednjih letih, ko so se pojavili tudi Madžari, propadla. V ta čas je postavljena tudi naša igra. Severno od Donave se je borila za politično samostojnost država Velika Morava. Kralj Svetopolk se je vse življenje boril, da zagotovi stalnost svoji vladavini. V tem so mu izdatno pomagale vojske iz Panonske Slovenije. Toda obe državi, panonska in velikomoravska, sta radi nesloge in radi prihoda mongolskih nomadov v srednje Podonavje propadli. Slovenska krajina lahko pokaže tudi na slavne dobe svoje preteklosti in prav je, da jih odkriva, spoznava in se jih uči spoštovati prav naša mladina. Tako ji bo vstala samozavest in odločnost. Igro uprizori gimnazija. Vse delo za Kralja Svetopolka je delo soboških profesorjev in dijakov. Igro je spisal slovaški dramatik Ivan Stodola. Prevedel je igro prof. V. Smolej, režiral jo je prof. J. Potokar, godbo vodi prof. U. Justin, drugi so zaposleni z tehničnim vodstvom, propagando itd. Igrajo pa dijaki višje in nižje gimnazije. Dijaštvo in prof. zbor obeh gimnazij vabi vso Soboto in vse svoje prijatelje, da se udeleže te prve večje prireditve naše gimnazije, ki hoče tudi prispevati svoj delež za kulturni in narodni dvig Slovenske krajine. Železniška nesreča Minuli petek, dne 5. t. m. proti večeru je odhajal iz Gornje Radgone po banovinski cesti, ki vodi proti Ra-dencem, gluhonemi berač po imenu Papič, rodom iz Bakovcev, ki je po svojem beračenju čestokrat prihajal v Gornjo Radgono in Apaško kotlino. Ko je onkraj črešnjevske opekarne pasiral železniško progo, ga je prehitel večerni vlak, ki odhaja iz Gornje Radgone okrog pol 18. ure, katerega gluhonemi Papič seveda ni mogel slišati. Ker vodi pred križiščem železniška proga po vdolbini in ovinku ter Novi notar- 5 /. marcem t. 1. je začel uradno poslovati novolme-novanl javni notar Ponebšek Janko v poslovnih prostorih pokojnega notarja g. Kodra. je bilo že mračno, je bila nesreča ne-izogibna, ker tudi strojevodja vsled nepreglednosti na tem mestu ni mogel opaziti pasanta na tej kratki di-stanci, da bi zamcgel pravočasno zaustaviti vlak. Stroj je treščil Papiča na tla ter mu gladko odrezal desno nogo med gležnjem, razventega pa je zadobil poškodovanec tudi občutne notranje poškodbe in ogrebline po obrazu. Ko je vlakovodja Zuban z zadnjem momentu zaustavil vlak, je bilo že prepozno. Silen krik poškodovanca je takoj privabil na lice mesta okoliške stanovalce, ki so izvlekli poškodovanega izpod vlaka ter takoj poklicali zdravnika Dr. Breznika iz Gor. Radgone, kateri je nudil Papiču prvo pomoč ter ga s svojim avtomobilom odpeljal v bolnišnico v Mursko Soboto. Poškodbe pa so bile tako občutne, da je bila vsaka pomoč brezupna in je Papič v soboto dne 6. marca t. i. dopoldne podlegel. Križišče na mestu, kjer se je pripetila ta nesreča, je radi vdolbine in nepreglednosti železniške proge za pasante skrajno nevarna, posebno pa za pasante z vozovi, bilo auto-mobiliste, kolesarje in druge, ker preko železniške proge vodeča banovin-ska cesta na tem mestu ravna pada. Svoječasno je bila ob progi na tem križišču lesena stražarnica in nameščene tudi zapornice, kar je bilo okrog leta 1925 odstranjeno in ni raz ven opozorilnega znamenja na tem mestu nikakih varnostnih naprav. Slične nesreče v bodočnosti se bodo na tem mestu lahko preprečile edino z napravo neobhodno potrebnih zapornic. DOMAČE PESTI ITlurska Sobota: — Krajevna protituberku-lozna liga v M. Soboti bo imela v nedeljo dne 14. 3. ob % 11. uri v mali dvorani Sokolskega doma svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: l.)Čitanjein odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 2.) Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in vodje dispanzerja; 3.) Poročilo nadzorstvenega odbora, sklep o razrešnici upr. odbora; 4.) Volitev predsednika in odbora; 5.) Razprava in sklepanje o proračunu za 1.1937. 6.) Slučajnosti. Vljudno vabimo, da se obč. zbora udeleži čim večje število občanov in stem dokažejo soc. čut za humanitarno organizacijo. — Odbor. — Zadruga wAngora" r. z. z o. z. v Ljutomeru, priredi v nedeljo 14. marca t. 1. dopoldne ob 10 uri v prostorih gostilne „Banfi" v Murski Soboti strokovno predavanje o važnosti, koristi in pravilni negi angorskega kunca, ter o pridobivanju in vnovčevanju angorske volne. Rejci-začetniki in interesenti vljudno vabljeni. — „Angora" r. z. z o. z., Ljutomer. — Vlom. Pred nekaj dnevi je bila v Szombatfai izropana neka trgovina. -Ukradeno blago so tatovi delo.na prinesli pri Prosenjakovcih čez državno mejo na našo stran in ko so bili od graničarja v precejšnji daljavi ustavljeni, so začeli na stražarja stre ljati. Samoumevno je, da je tudi stražar streljal, kar je dalo povod, da so se tatovi spustili v beg in odložili eden zaboj ukradenega blaga v bližini meje. Nadaljna preiskava je ugotovila, da je bilo odloženo manufakturno blago ukradeno v Szombatfaju. Naši orožniki so krivce in še ostalo ukradeno blago izsledili ter predali sod-niji v Mutski Soboti. — Prosvetno društvo v M. Soboti uprizori v soboto 20. marca ob 8 uri zvečer in v nedeljo 21. marca ob 3. uri popoldne lepo igro, dramo »Krvav denar" v Prosvetnem domu pri cerkvi. Vabimo ljubitelje lepe igre, tako Sobočance kakor okoličane, da pridejo in si ogledajo to prireditev. Nedeljska predstava je ljudska in je vstopnina znižana. Pridite v obilnem številu! KOLESA in njih deli ŠIVALNI STROJI v veliki izbiri pri NEMEC J, H. SOBOTA HARLEY DAVIDSON motorno kolo na prodaj po ugodi ceni. Gornja Lendava : — Uspelo predavanje. V okvirju kmet. nad. šole se je vršilo zad. nedeljo predavanje o čiščenju in škropljenju sad. drevja, ter o zatiranju sad. škodljivcev. Učilnica v stari šoli je bila nabito polna poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili 2 urnemu predavanju tuk. šol. upravit. g. Beloglavca. Predavatelj je zlasti povdarjal važnost čiščenja in škropljenja sad. drevja v gospodarskem oziru. Nanizal je prisotnim razne škodljivce na deblih, vejah, listju, cvetju in sadju. Opisal je tudi živalskega škodljivca glodalca-voluharja, ki je našim sadjarjem še malo znan. Navedel je nekaj uspešnih primerov o zatiranju tega nevarnega sad. škodljivca. Omenil je tudi kako pripravimo in uporabljamo razna škropiva, zlasti apneni belež, arborin, bordoško brozgo in dr. ter kdaj in kolikokrat škropimo. Upajmo, da se bo vsaj nekaj od številnih poslušalcev oprijelo lepih nasvetov in začelo posvečati večjo pažnjo svojemu sadnemu drevju, ki se bo za nego odško-dovaio na ta način, da bo rodilo lepše in boljše sadje. — Občni zbor sadjarske podružnice. V nedeljo 14. t. m. ima po ve-černicah v stari šoli svoj redni občni zbor tuk. sadjarsko društvo. V minulem letu je društvo večinoma spalo in ni nudilo našim sadjarjem to, kar bi moralo, zato je zadnji čas, da se izvoli delavni odbor, ki bo spravil 'prepotrebno in zlasti za naš kraj koristno društvo zopet k življenju. Vsled tega se udeležite obč. zbora v čim večjem številu. Pridite zlasti mladi sadjarji, ki stremite za napredkom in dvigom sadjarstva. — Popravilo šole. Obmejna vas Kuzma napravi na tujca prav lep utis. V zad. letih se je namreč tamkaj zgradilo nekaj prav čednih hiš. Med vsemi stavbami ponosno kraljuje modern Fartekov mlin in stanovanjska vila, ki dajata kraju posebno prijetno zunanjost. Kuzmočancra manjka že edino nova moderna šola, — pa bi bili na konju. Kajti sedanji šoli, sta občanom le v sramoto. Za 300 šoloobveznih otrok sta na razpolago le 2 majhni učilnici. Šola, ki bi moraia biti najmanj 6 razrednlca, — je sedaj radi nezadostnih učnih prostorov le 4 rez-redna. Učilnici sta dopoldan in popoldan prenapolnjeni tega »živžava", kar je vsekakor v učno in zdravstveno škodo učencem, učiteljem in staršem. Tukaj bo treba nekaj ukreniti! V vidu moramo imeti to, da je Kuzma obmejni kraj. Vse obmejne šole naj bi bile državi v ponos 1 — Povdariti moramo, da se občani trudijo in so voljni graditi novo šolo, samo denarnih sredstev jim primanjkuje. Upajmo pa, da pride slejkoprej čas, ko se bo lahko tudi Kuzma ponašala z lepo moderno šolo. — V nedeljo 14. t. m. dopoldan se bodo v šoli odala lici-tacijskim potem vsa dela za popravilo strehe na stari šoli. Interesenti se naj zglasijo v uprav, pisarni. Gornja Radgona : — Obrtniško gibanje. V nedeljo, dne 11. februarja 1937 se je vršila v posebni sobi kolodvorske restavracije v Gornji Radgoni proračunska seja združenja obrtnikov oblačilnih strok za sodni okraj Gornja Radgona. Sejo je vodil agilni in dolgoletni načelnik g. Franc Jančer, krojaški mojster v Gornji Radgoni. Med tekočimi zadevami se je obravnavalo in razpravljalo vprašanje za zboljšanje obrtniškega stanu, ki je vsled občutne krize in visokih davščin hudo prizadeto. Radi zvišanja raznih pristojbin je proračunska vsota za prihodnje leto znatno višja od lanskoletne, ter znaša 2.887 Din. Kritje za to postavko dajo raz-ven članarine, ki znaša od 108 članov skupno 1.512 Din še tri postavke t. j. pristojbina za prijavo obrti, pristojbina za sprejem vajencev in oprostnina v skupnem znesku 1.375 Din. Skupni izdatki so predvideni z zneskom 2 864 Din. Letna skupščina bo v nedeljo, dne 14. marca t. 1. ob 9. uri v posojilnični dvorani ter vlada za isto veliko zanimanje med obrtništvom. — Sokolsko društvo Gornja Radgona je imelo koncem februarja t. 1. dobro obiskano letno skupščino. Vsa poročila funkcijonarjev so podala jasno sliko, da gre obmejno sokolstvo kot čuvar naših meja v strnjenih vrstah za svojim ciljem. V programu sokolske petletke si je uprava nadela nalogo položiti temeljni kamen bodočemu sokolskemu domu. Izvoljena je bila z malimi spremembami društvena uprava z dosedanjim starostom br. Karlom Mavrič in pod načelovanjem br. Stanovšek Franja. V minulem poslovnem letu so bile sokolske vrste temeljito razčiščene tako, da je ostalo v društvu le zanesljvo članstvo, ki se zaveda v polni meri svojih sokolskih dolžnosti. DOPISI: — Društva, združenja in vse druge ustanove vabi uprava Ljubljanskega velesejma, da postavijo svoje letošnje zbore, skupščine in glavne prireditve v čas od 5. do 14 junija, ko bomo v Ljubljani imeli XVII spomladskl velesejem. Obiskovalcem velesejma je dovoljeno 50% popust na železnicah od 31. maja do vključno 14. junija za potovanje v Ljubljano in ca 5, do vključno 19. junija za povratek. Svoje sklepe naj društva itd. sporoče upravi velesejma v Ljubljani. — Beltinci. Sokolsko društvo Beltinci uprizori v telovadnici 19. III. ob 15. uri, 20. III. ob 20. uri in 21. III. ob 15. uri Ksaver Meškov »Pasijon" v 7 slikah. K prireditvi vljudno vabimo vse prijatelje, opozarjamo pa, da bomo začeli točno ob napovedani uri. Zdravo. — Sebeborci. Ob veliki udeležbi naroda smo dne 7. marca 1937, položili k večnemu počitku Kocen Na-niko in njeno hčer Gizelo. Naključje je hotelo, da sta obe — mati in hči — dne 5. marca in sicer mati ob 1. in hči ob 3. uri umrle. Naj počivate v miru v domači grudi. Preostalim naše sožaljel alfaBErJ?, V nedeljo, dne 14. marca 1937. popoldne ob pol 4. uri bo prijateljska nogometna tekma med Ptujsko Dravo in Muro. — Prijatelji športa vljudno vabljeni. Zimsko-sportna sekcija SK Mure priredi smučarski izlet na Komno in Triglavsko pogorje. Odhod: dne 18. marca 1937. Izlet bo trajal 10 dni. Celodnevna skrba v novem domu na Komni (1520 m) stane Din 52 —. Polovična vožnja na železnici. Moderna nova planinska stavba bo zadovoljila tudi razvajanega smučarja, ker nudi vso udobnost. Položno hribovit svet prostrane Komne nudi smučarju nebroj lahkih in težjih tur bližnjo okolico: Bogatin (2008), Lanževica (2003), Koča pri Triglavskih jezerih (1683), Tičarica (2091), Hribarice(2357) itd. Podrobne informacije pri tajništvu kluba. Občni zbor S. K. Mure. (Nadaljavanje.) Nogometna sekc. V preteklem letu se je posvetila velika pažnja najvažnejši klubovi akciji, ki zaznamuje napram prejšnjim letom viden napredek. Izven M. Sobote je bilo odigranih 10 tekem. Pri jesenskih prvenstvenih tekmah stoji klub trenutno na prvem mestu II. razreda mariborskega okrožja. Igrači so odigrali 3 mednarodne tekme, od teh eno v Avstriji. Prvo moštvo je odigralo 25 tekem, od teh je 13 krat zmagalo, 9 krat zgubilo, 3 tekme so ostale neodločene. Količnik je; 106:65 v korist Mure. Rezerva je odigrala 5 tekem. Sekcija šteje 79 članov. Sabljaška sekc. Osnovala se je lani. S sodelovenjem A. S. K. Maribor je priredila dobro uspelo akademijo. Table-tents sekc. 20 rednih članov. Junijorji so nastopili 3 krat proti seniorskim nasprotnikom (SK Lendava in S. K. Slavija Maribor) ter vedno Tenis sekc. S pomočjo sekcijskih članov se je zgradilo moderno igrišče, ki je stalo okrog 8000 Din. Letos bo nastopila v tekmovanju za moštveno prvenstvo države. Zimsko športna sekc. Pod vodstvom g. odvetnika Kodra so bila redna teoretična predavanja in gimnastične vaje. Za Veliko noč odide 10 članov v Triglavsko pogorje. Prireditveni odsek. Čisti dobiček otvoritve Stadijona je znašal 5,037.55 Din. Dobiček oldb-boy tekme med rezerv, of cirji in odborniki Mure je znašal 702 Din. Organizirani so bili redni torkovi sestanki članstva. Pri Fafiiku je bilo 5 klubovih čajank. Tamburaški zbor je dobil posebne uniforme. K prireditvam še spada: Kolesarski izlet v Radenci, šahovska simultanka in planinski ples. Po poročilih so bile izvršene volitve, pri katerih je bil izvoljen g. ravnatelj Lipič za predsednika. Ostali odbor je ostal v bistvu neizpremenjen. Pri slučajnostih je govoril zastopnik oblasti, ki je čestital klubu k tako uspešnemu delu. H koncu se je oglasil še g. župan Hartner, ki je obljubil 10.000 komadov opek za bodoči Športni dom, kar je pri vseh navzočih sprožilo vihar navdušenja. SOKOL Obinl zbor Sokola M. Sobota Naša največja nacionalna in kulturna organizacija je imela svoj redni občni zbor, dne 13. februarja v svojem domu, ob navzočnosti številnega članstva. Prvi pozdrav je veljal starešini Nj. Vel. kralju Petru II Na pietetni način se je oddolžil zbor preminulim bratom not. Kodru, Cimpermanu, Benku, in Podleseku. Po prečitanju savezne poslanice so sledila posamezna poročila funkcionarjev iz katerih povzamemo sledeče: Starosta br. Velnar je podal v svojem, s sokolskimi misli prežetim govorom, sltuacijsko poročilo društva. Dotaknil se je tudi prosvetnege dela v društvu ter omenil, da je bil organiziran dijaški odsek, ki je med drugimi začel tudi izdajati svoj mesečnik »Mladi Prekmurec". Urejena jd bila čitalnica, ki je bila otvorjena z dru-žubnim večerom. Dočim je bil dram. odsek pasiven, je lutkovni oder dal mladini nekaj predstav. Orkester se je osvežil z mladimi močmi. Lepe uspehe beleži telovadba ter sta bila letni nastop in akademija najlepši prireditvi v pretekli poslovni dobi. S pozivom na vztrajno delo ob početku Petrove petletke in s krepko besedo, da naj vsak pravi Sokol ostane daleč od politike ter da naj bo vso delo usmerjeno v dobrobit organizacije, je br. starosta končal svoje izvajanje, ki je pri vseh našlo največji odmev. Tajnik: Uvodoma se zahvali br. poslancu Benku, ki je dal potreben prostor za službene objave v M. Krajini. Društvo je imelo 2 svečani seji, 1 redni občni zbor in 2 članska sestanka. Odborovih sej je bilo 10. Pripravljenosti se je udeležilo 157 pripadnikov društva. Vložni zapisnik izkazuje 471 vlog. (Se bo nadaljevalo.) IPtfSIVO Obvezni sestanek lovcev, stanujo-čih v M. Soboti, v lovski sobi pri g. Benku, je vsaki prvi četrtek v mesecu ob 20. uri. Neobvezni pa vsaki četrtek. Zunanji lovci, si pa lahko ogledajo lovsko sobo, vselej ko pridejo v M. Soboto. Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. Podaljšan rok za prodajo čekovnih mark. Od Narodne banke Kraljevine Jugoslavije v Beogradu smo prejeli sledečo okrožnico : „V zvezi s cirkularom dev. br. 89 z dne 29. oktobra 1936 in dev. br. 8. od 29. januarja 1937. Vas obveščamo, da Narodna banka izjemoma od predpisa čl. 7. Deviznega pravilnika podaljšava zadnji rok v katerem se lahko realizirajo s prodajo na domačih borzah sprejeti klirinški čeki na Reichs marke, na 60 dni od dneva Izstavitve čeka." Združba opozarja na gornjo okrožnico svoje v poštev spadajoče članstvo. GOSPODARSTVO Letošnji vinski sejem v Ljutomeru. V Ljutomeru se pripravlja vinski sejem in razstava v že običajnem obsegu kakor prejšnja leta na dan 16. marca 1937 v kavarni g. Zavratnika. Otvoritev vinskega sejma bo ob 9. uri, zaključi se ob 20. uri. Posebno na to se opozarjajo vinski trgovci, gostilničarji in vsi, ki si želijo nabaviti izvrstna vina po nizki ceni, naj ne zamudijo ugodne prilike ter posetijo ta vinski sejem. Na razpolago bodo prvovrstna mešana in fina sortna vina ljutomerskega, gornje-radgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša. Na tem vinskem sejmu se bo razstavilo le pristno domače vino lanskega leta in starejših letnikov. O pristnosti in kakovosti vina bo odločala en dan prej strokovna komisija, zato mora vsak razstavljalec vino, ki ga hoče razstaviti, poslati do 14. marca t. 1. in sicer od vsake sorte po tri buteljke v pisarno mestne občine Ljutomer. Vabijo qe razstavljalci, da nudijo na tem vinskem sejmu veliko izbiro našega pristnega vina, vabijo pa se tudi vsi konsumenti dobrega vina. KmETIJSM) Tajniško poročilo za leto 1936. na plenarnem zasedanju srez. kmetijskega odbora v M. Soboti 1. 111. 1937 Delovanje SKO v letu 1936 je očrta! že v glavnih obrisih g. predsednik ter je razvidno tudi iz posameznih postavk obračuna za leto 1936 Jaz bom pa podal v svrho pregleda vsega kmetijsko pospeševalnega dela v srezu skupno sliko delovanja banovine in srez kmet. odbora, v tem letu, ker so šle po programu, katerega je določila banovina za SKO, vse te akcije vspo-redno. Tako je popravila kr. banska uprava tudi predložen proračun SKO prilagodeno svojemu delu. Leto 1936. ni bilo gospodarsko ugodno. Lepi zgodnji pomlad! je sledilo deževje, ki je zaustavilo zgodnji razvoj, povzročilo poleganje žita in nastop številnih boleznih, zlasti na sadnem drevju in vinograd!h. K temu je prišla še povodenj in poplava Mure. šele proti koncu leta so se cene pridelkom in živini malo dvignile, tako da je porastlo vsaj upanje na zboljšanje. 1.) Živinoreja. Največ prispeva banovina ravno za živinorejo kot najvažnejšo panogo tako pri nas kot v vsej Sloveniji. Zato je tudi SKO največ svojih sredstev vpo-rabil v te namene, to je nad polovico svojega proračuna. Glavni del tega je šel zopet na selekcijsko delo v govedoreji. Eden ali drugi bo mnenja, da so s tem soudeleženi enostransko le nekateri kraji, a povsod se danes podpre in pospešuje le organizacijsko delo in je škoda, da odpade tukajšnjemu srezu marsikatera podpora, ker nimamo tczadevnih zadrug in društev. Delo selekcijskih društev pa služi v dobro živinoreji celega pasemskega okoliša. V ta namen je določila kr. banska uprava, da prispeva SKO povsod približno toliko kot banovina, tako za kontrolno delo.,