Reki sedmerih modrijanov.
Tv&iica -&v k%xa ffcoocov.  (Podaje p. L. H.)
I. Solon, Salaminec.
i. Previdnost (razumnost) se odlikuje mimo drugih vrlin toliko, kolikor vid mimo drugih Čutov.
2.   Krepostnega človeka hvali.
3.   Spoznaj pravico.
4.   Časti bogove.
5.   Imej  bogove za prijatelje.
6.   Stariše spoštuj.
7.   Če kdo stariše v ne živi, naj bo brez-časten (izobčen).                                                ^
8.   Mimo  starišev ni tebi nič pristojnejšega.
9.   Ne prisegaj  (ne rabi prisege).
10.   Jednakost ne dela vojske.
11.   V resnobnih rečeh se uri (pečaj se z resnobnimi rečmi).
12.   Resničnost podpiraj (resnice se drži).
13.   Ne laži, marveč resniČuj.
14.   Vprašan, zakaj ni za morilca lastnega očeta nastavil postave, odgovoril je: Ker nisem pričakoval (da bi kdo očeta usmrtil).
15.   Pošten in vrl značaj imej za zanesljivejši od prisege (moštvo več velja, kakor prisega).
16.   Razum postavi za voditelja.
17.   Če veš, molči.
18.   Presekaj si govoričenje z molčanjem, molčanje pa (pretrgaj) po ugodni priliki.
19.   Neznane reči sklepaj (zz%\mipo'S) po očitnih; kar pa si spoznal, ne govori.
20.   Nekdaj vprašan od Periandra pri pijači — ko je slučajno molčal —, ali molči iz neumnosti, ali iz pomanjkanja besedij, rekel je: Noben norec bi ne  mogel molčati pri obedu.
21.   Prijatelje spoštuj; prijateljem pomagaj.
22.   Prijateljev si ne pridobivaj naglo; katere pa si pridobil, ne zametuj jih naglo.
24.   Varuj se sladnosti; zakaj ona rodi bridkost.
23.   Sitost se rodi iz bogastva; ošabnost pa iz sitosti (torej ošabnost nastane  iz bogastva).
25.   Ne bodi predrzen.
26.   Ne zavidaj nikomur.
27.   Umrlega človeka naj nihče slabo ne ogovarja.
28.   Vladaj, ko si se preje učil pokoriti se; zakaj, ako si se naučil pokoriti se, boš znal tudi vladati.
29.   Državljanom svetuj ne najprijetnejše, marveč najkoristnejše stvari.
30.   Ne stavi se za sodnika; Če ne, boš propadlemu (tistemu, ki je izgubil pravdo) sovražnik.
31.   Premlad človek naj ne bo niti načelnik niti svetovalec, ko bi se zdel še tako razumen.
32.   Vprašan, kako ne bi se godila krivica v državi: Ko bi se jednako srdih nepoškodovani, kakor poškodovani,  odgovori on.
33.   Vprašan, v katerem mestu se najbolje stanuje, rekel je: V katerem se kaže ne manj nepoškodovanih kakor poškodovanih, in kjer se kaznujejo  krivični.
34.   Od nekoga vprašan, kako se najbolje vladajo države, reče: Ako se državljani pokorijo načelnikom, načelniki pa postavam.
35.   Tistemu mestu se godi najbolje, kjer navadno čislajo vrle može; najslabeje pa, kjer Čislajo hudobne.
36.   Ko so ga nekoč grajali, da je najel zagovornika, ko je imel pravdo, reče: Saj tudi palačo najamem, kadar imam obed (t. j. kadar povabim goste na obed).
37.   Samosilstvo je lepa trdnjavica, toda odhoda nima.
38.   Kralj in samosilnik bi postal pač slaven mož, ako bi državljanom priredil ljudovlado (demokracijo)  iz samovlade  (monarhije).
39.   Proti svojim bodi krotak.
II. Kleobulus, sin Evagora iz Linda.
1.   Kreposti je lastno, da sovraži hudobijo.
2.   Misli kaj  misli vrednega.
3.   Prave omike je malo na svetu, govoričenja mnogo.
4.   Sumničenja se zdržuj.
5.   Bodi bolj sluhaljuben nego jezikoljuben; bolj ukaželjen, nego neumen. (Rajši poslušaj, nego govori; ljubi nauk in modrost.)
6.   Čuvaj bogoljubnost. (Ohrani pobožnost.)
7.   Nič ni častnejše mimo molitve.
8.   Očeta moraš spoštovati.
9.   Stariše presezi v strpnosti (stanovitnosti).
10.   Za pravico se odloči.
11.   Krivico  sovraži.
12.   Državljanom svetuj najkoristnejše stvari.
13.   Kar sovražiš, tega ne stori drugemu.
14.   Spoštuj blago sosedovo in Čuvaj kakor svoje.
15.   S silo ne delaj ničesar.
16.   Sovraštva poravnavaj.
17.   Nikar ne zametuj slabejšega (manjšega).
18.   Ne hrepeni po ptujem.
19.   Najbolj razumno ravna ljudstvo, kjer se podložniki bolj bojijo graje, nego postave.
20.   Pač najbolj časten — misli — postane kralj in samosilnik, Če nobenemu državljanov ne zaupa.
21.   Laž naj sovraži vsak, ki je razumen in moder.
22.   Lažnivi temelj pokvari življenje.
23.   Pripravi si blagoglasen jezik.
24.   Zdrži se zloglasne govorice.
25.   Ne smejaj se zasramovanim, zakaj zameriš se jim.
26.   Dobro vadi telo in dušo.
27.   Ne butaj v nevarnost (ne bodi predrzen).
28.   Kdor je sovražnik narodov, ta je sovražnik v vojski. — Lat.: Populi inimicus —Tiostis appellatur.
29.   Uči se sreče izpremembo vrlo prenašati.
30.   Kadar si srečen, ne bodi nikdar ošaben ; kadar si v zadregi, na bodi malosrčen.
31.   Sladnost kroti.
32.   Mera vsemu je korist.
33.   Dobrim dobro stori.
34.   Prijatelju izkazuj dobrote, da bo boljši prijatelj; sovražnika stori prijatelja. Varovati se j,e treba grajanja prijateljev in zalezovanja sovražnikov.
2v
Spominjaj se dobrote, ki si jo prejel.
36.   Tista hiša se vidi. najboljša, v kateri jih ima gospodar več, kateri ga ljubijo, nego, kateri se ga boje.
37.   Kakor bi ti ne hotel v veliki in pozlačeni ladiji jadraje potopiti se, tako ne želi, da te v preveliki in bogati hiši sedečega stiskajo bridkosti in težave.
38.   Skrbi za hišo.
39.   Kadar kdo gre iz doma, naj premišljuje, kaj ima delati, in kadar se vrne nazaj, naj premisli,  kaj je storil.
40.   Ženi se pri jednakorodnih; zakaj če vzameš ženo pri velikaših, dobiš gospodarje, ne sorodnikov.
41.   Ženi si ne dobrikaj vpričo ptujcev, tudi se ne prepiraj ž njo: zakaj prvo pomenja norost, drugo divjost.
43. Ljube otroke odgojuj. 43.  Pijanega hlapca nikar ne tepi; ker zdelo se bo, da si tudi ti pijan.
III. Chilon, Lakedajmonec.
1.   Vprašan, kaj dela Bog,  odgovori: Visoko ponižuje, nizko povišuje.
2.   Umrljivim stvarem ne zavidaj.
3.   Ne hrepeni po nemogočem.
4.   Časti starost.
5.   Spoštuj starejše.
6.   Postavam bodi pokoren.
7.   Drži se modrosti.
8.   Šege  (navade) in značaje preiskuj.
9.   Ne sumniči nikogar.
10.   Vprašan, po čem se razlikujejo omikani od neomikanih, pravi: Po dobrih nadah.
11.   Težko je: Skrivnosti zamolČati, prazni čas dobro obrniti, krivico prenašati.
12.   Bratu nevoljnemu, da ni Efor postal, ko je bil on Efor, de: Jaz znam krivico trpeti, ti pa ne.
13.   Pridobivaj si po pravici (pravično).
14.   Spravi se z krivičnimi.
15.   Sovraži obrekovanje.
16.   Yaruj se nesramnostij (beži pred njimi).
17.   Čuvaj sam nad saboj.
18.   Spoznaj samega sebe.
19.   Vprašan, kaj je najtežje, — reče: spoznati samega sebe, Češ, iz lastne ljubezni vsakdo mnogo prideva samemu sebi.
20.   Na kamenu se zlato poskuša in očisti lice; na zlatu pa se kaže značaj dobrih in zlobnih ljudi j.
21.   Nikar ne preti nikomur; to je žensko.
22.   Ne preti blagorodnim (izobraženim); to ni lepo.
23.   Jezik naj ne prehiteva pameti.
24.   Brzdaj jezik, zlasti pri pijači.    ,
25.   Pri vinu ne govori mnogo; grešil boš.
26.   Ne govorj, slabo o bližnjih; če ne, boš slišal,  kar te bo žalilo.
27.   O umrlem ne govori slabo; marveč blagruj  ga.
28.   Ko se je nekdo žalostil o svojih nadlogah, de: Ko bi ti umel nadloge vseh, manj bi bi)  nevoljen zaradi svoje.
29.   Počasi hodi k prijateljem na obed, hitro teci o nesreči.
30.   Če potrošiš za to, Česar ni treba, boš na pičlem v tem,  česar je treba.
3 1. Nesrečnemu se ne posmehuj; usoda je občna.
32.   Kdor se preveč peča z nepotrebnimi rečmi, njega zaničuj.
33.   Jezo (strast) kroti.
34.   Vadi se v zmernosti (zmernost imej v navadi).
35.   Rajši si voli škodo nego sramoten dobiček; ona le jedenkrat zaboli, ta pa boli skozi in skozi.
36.   Bogastvo je bolj služabnik hudobije, nego vrline.
37.   Kaj je bogastvo? — zakladnica hudega, popotnica nesreč, voditelj hudobije (zlob-nosti).
38.   Bogastvo, ki je nastalo iz hudobnega dejanja,  je pridobljeno kot očitna stramota.
39.   Varuj čas (dobro porabi Čas).
40.   Drži se samote.
41.   Ne bodi nadležen.
42.   yečini ugajaj.
43.   Ce si mogočen, bodi krotak, da te bodo bližnji bolj spoštovali nego se te bali.
44.   Na potovanju se ne podvizaj prehitevat (nikar prenaglo ne hodi).
45.   Najboljša država je tista, katera najbolj posluša postave,  najmanj pa govornike.
46.   Hiša mora biti podobna samovladni državi.
47.   Lastne (domaČo) hišo dobro vladaj.
Reki sedmerih modrijanov.
Fv<5jjt,0tt tmv L7Tia coctov.  (Podaje p. L. H.) (Dalje.)
IV. Pitakus iz Mitilene.
i. Težko je na vse strani vrlemu biti.
2.   NiČ ni zanesljivo.
3.   Težavno je dobro spoznati.
4.   Nič preveč (nobene reči nezmerno).
5.   Ko je nekdo rekej, da mora iskati marljivega človeka, pravi: Ce še tako iščeš, ne najdeš ga.
6.   Pred vsem boj se Boga.
7.   Vadi se v pobožnosti.
8.   Spoštuj stariše.
9.   Ne zamujaj starišem prikupovati se (ugajati).
10.   Ne prepiraj se s stariši, Če tudi prav govoriš. '
11.   Ko je bil poklican, naj razsodi med sinom in očetom, rekel je sinu: Ge boš govoril krivičneje kakor oče, boš obsojen; Če pa pravičneje, vreden si prav zato, da te obsodijo (ker sin ne sme tožiti očeta).
12.   Razumnih mož dolžnost je, predno se zgodi nezgoda, previdno odvrniti, da se ne zgodi; hrabrih mož pa, kar se je zgodilo, prav obrniti.
13.   Ko je nekdo vprašal, kaj je neznano, reče:  Prihodnjost.
14.   Kar hočeš delati, ne govori preje; zakaj če ti izpodleti,  boš zasmehovan.
15.   Ko je nekoč izgubil malenkost, reče: Polovica je več vredna mimo celote.
16.   Bodi sluhoželjen (rad poslušaj).
17.   Uči in uči se boljšega (kar  je boljše).
18.   Imej pravičnost, zvestobo, izkušnjo, spretnost, družbo, skrbljivost.
1 g. Vprašan, kaj je najbolje, odgovori: Sedanje najbolje opraviti. (Kar imaš storiti sedaj, stori dobro.)
20.   Zanesljiva je zemlja, nezanesljiva stvar je morje.
21.   Ne sprejemaj zlobne stvari.
22.   Ne verjemi vsem.
23.   Zmage se morajo dobiti brez krvi.
24.   Sporočene stvari vrni pošteno.
25.   Poroštvo, zraven pa sitnost. (Ge si porok, boš imel sitnosti.)
26.   Ne govori prenaglo.
27.   Na vprašanje, kaj je najugodnejše, odgovori:  Čas.
28.   O prijatelju ne govori slabo, pa še o sovražniku ne.
29.   Nedelavnost je nadloga, nezmernost hudobija, neomikanost težava.
30.   Ne bodi len.
31.   Ko je Alkaja, morilca Hijevega, v roke dobil, izpustil ga je, čeravno je imel pravico kaznovati ga, rekoč: Odpuščanje je bolje nego maščevanje, zakaj ono je znamenje krotke narave, ta pa divjosti.
32.   Ljubi trezno razumnost.
33.   Prenesi, Če si od bližnjega malo ponižan.
34.   Ko mu je Kroisos denar ponujal, odgovori : Ne vsprejmem, zakaj imam že, kar sem želel, po dvojno, ker je brat umrl brez otrok.
35.   Nesreče ne kolni, boječ se osvete. Sreče ne skrivaj, tudi ne,  Če si bogat, zaradi zavisti.
36.   Pijancu naj bode dvojna kazen, Če greši, da se ne upijanijo (drugi), kadar je veliko vina zrastlo.
37.   Ne bodi sodnik prijateljev.
38.   Vladanje kaže moža.
39.   Z usodo (s silo) se niti bogovi ne borijo.
40.   Vprašan od Kroisa, katera oblast je največja, rekel je: Pisane deske (table), kažoč na postavo.
.   41. Najbolj srečna  država   je   tista   država, kjer hudobni ne smejo vladati.  (Cf. Solon 35.)
42.   Najbolj slaven bi bil menda tisti vladar, ki pripravi podložnike, da se bojijo ne njega, marveč za njega.
43.   Najboljša je hiša, katera nič nepotrebnega ne potrebuje, in ji nič potrebnega ne primanjkuje.
44.   Glede na prijatelje bodi neomahljiv, glede na sovražnike nepremenljiv.
V. Tales iz Mileta.
1.   Najstarejše izmed bitij je Bog; brez začetka je (ne rojen).
2.   Vprašan, kaj je Bog, pravi: Ono, ki niti začetka nima,  niti konca.
3.   Vprašan, Če je Bogu prikrit Človek, kadar kaj dela, reče: In kako, kadar misli? (Niti kadar kaj  misli.)
4.   Vprašan, kaj je težko, pravi: Samega sebe spoznati; vprašan, kaj je lahko, reče: drugemu  svetovati.
5.   Bridko je zavedati se (poznati) prihod-njosti.
6.   Vprašan, kako daleč je laž od resničnosti, pravi:  Kolikor so  oči od ušes.
7.   Kakoršno hrano si dajal starišem, ta-košno dobivaj v starosti od otrok.
8.   Vprašan, kdo je srečen? — Kdor je zdrav na telesu,  in izobražen na duhu.
9.   NajmodrejŠi  je čas;  on vse najde.
10.   Najmočnejša je sila;  ona vse obvlada.
11.   Največji je prostor;  on vse oklepa.
12.   Najhitrejša je pamet;  ona vse preleti.
1 3. Najlepši je svet; on je delo Boga (božje).
14.   Ljubi omiko, gospodarstvo, umetnost, pobožnost.
15.   Pridobi si vrlost (krepost).
16.   Skrbi za življenje.
17.   Nikar ne obetaj vsakomur. — Ne bahaj se z ničemer.
18.   Vprašan, kako bi najbolje in najpravič-neje živeli, pravi: Če ne delamo tega, kar grajamo nad mnogimi.
19.   Poskušaj prijatelje.
20.   Spominjaj se prijateljev navzočih in ne-navzočih.
21.   Vprašan, kako bi kdo nesrečo lože prenašal, pravi: Če gleda na sovražnike, ki se jim slabeje godi.
22.   Kdor delati ne more, ne ga zaničevati; zarad teh je kazen božja nastavljena.
23.   Zaradi treh reČij sem hvaležen usodi: PrviČ, da sem rojen človek, ne žival; drugič, da sem mož, ne ženska; tretjič, da sem He-lenec,  ne barbar.
24.   Ljubi bližnjega.
25.   Nič ni razlike med smrtjo in življenjem. Ko je na to nekdo rekel: Zakaj pa ti ne umrješ.' odgovori: Ker ni razločka.
26.   Zdrži se hudobije.
27.   Kar zaradi bližnjega sovražiš, ne stori sam.
28.   Priliko  spoznaj.
29.   Bodi sam sebi jednak.
30.   Ne lepšaj obraza, ampak v delovanju bodi lep.
31.   Spoštovanja išči.
32.   Mir ljubi.
33.   Nikar ne podpihuj  meščanov.
34.   Bodi zadovoljen s potrebnimi rečmi.
35.   Vprašan, kaj je najbolj občno, odgovori: Upanje, zakaj katerim nič ne ostane, tisti imajo upanje.
36.   Srečnega imenuj vladarja, ki bo umrl v starosti naravno.
37.   Vprašan, kaj je videl čemernega, odgovori:  Starca samosilnika.
38.   Mogotca (poveljnika) spoštuj.
39.   Najbolj srečna je država, katera nima niti prebogatih državljanov, niti beračev.
40.   Najboljša hiša je videti, kjer sme imeti gospodar največ prostega časa.
41.   Ko ga je mati silila, naj se oženi, rekel je: Ni še Čas. Pozneje, ko se je postaral, in ga je   mati  s   prošnjami  nadlegovala,   odvrnil  je:
jf^^^^^ec čas (za to).                                             *
k   bia/-, 0/$%:  Podpihovalca vrzi iz svoje hiše.
^ \
ML. Bias Prijenejec (iz Prijene).
¦ ^  1    O Bogu govori povsodi,  da je. *-i° .       2.  Karkoli dobrega delaš,  obrni na Boga. ^s^f?ie'          3. Izprememba kraja ne izpremeni neum-
nosti.
4.   Pomisli, in potem delaj.
5.   Poslušaj mnogo,  govori malo.
6.   Ko je nekoč jadral z brezbožnimi ljudmi in so oni bogove klicali na pomoč, ker je nevihta premetavala ladijo, rekel je: Molčite, da vas bogovi ne zapazijo,  da tukaj jadrate.
7.   Vprašan od brezbožnega človeka, kaj je pobožnost, omolkne. Ko pa ta vpraša po vzroku molčanja, pravi: Molčim, ker poprašuješ o stvareh,  ki tebi ne pristojajo.
8.   Ko je Hijej odhajal v Egipet in njega vprašal, s kakšnim delovanjem bi mu najbolj ugodil, pravi: Če si popotnico za starost pripraviš, namreč krepost, ki je očitno najboljša popotnica.
9.   Za popotnico iz mladosti v starost vzemi si modrost; to je najstanovitejše bogastvo.
10.   Ljubi previdnost in razumnost.
11.   Pridobi si v mladosti dobrodelnost, v starosti modrost.
12.   Ogleduj kakor v zrcalu svoja dejanja, da boš lepa olepšal, grda pa prikril.
13.   Vprašan, kaj bi bilo komu skozi življenje brez strahu,  rekel je:  Poštena zavest.
14.   Drži se vrline  (kreposti).
15.   Ljudje so  po  večini hudobni.
16.   Ljubi, kakor bi hotel biti sovražnik.
17.   Ne bodi niti premehkodušen, niti pre-trdodušen.
18.   Dobri  se  dado  goljufati.
19.   Vzemi, če si prepričal, ne pa, če si posilil.
20.   Počasi prični, kar imaš delati; ko pa si pričel,  delaj stanovitno.
21.   Blažje (ugodneje) je soditi med sovražniki nego med prijatelji; zakaj če med prijatelji kdo postane drugačen, tedaj je Čisto sovražen; če pa med sovražniki postane drug, tedaj  je prijatelj.
22.   Nevrednega moža nikar ne hvali.
23.   Dušna bolezen je, hrepeneti po nemogočih rečeh, ptujih nadlog pa ne spominjati se.
24.   Močnemu postati, to je delo narave; moči pa govoriti, kar koristi domovini, to je last duše in razumnosti; lahki dohodki bogastva dohajajo mnogim tudi po sreči.
25.   Ne govori hitro; to kaže neumnost.
26.   Vprašan, kaj je ljudem sladko, odgovori:  Upanje.
27.   Vprašan, kakega dejanja se človek veseli,  odvrne:  Če dobiček dela.
28.   Ko je zagledal zavržen meč, pravi: Kdo je tebe  izgubil,  ali koga si ti pogubil.^
29.   Vprašan, kakšna smrt je huda, reče: Tista, ki je od postav prizadeta.
30.   Vprašan, kaj je težavno, reče: Izpre-membo na slabše veledušno prenašati.
31.   Nesrečen je, kdor nesreče ne prenaša.
32.   Ce si ubožec, ne grajaj bogatinov, da ne boš veliko dolžan.
33.   Brezumnosti ne sprejemaj   pod streho.
34.   Življenje meri tako, kakor bi imel živeti dolgo  Časa in pa malo časa.
35.   Ko je imel obsoditi nekoga na smrt, razjokal se je; in ko nekdo reče: Iz kakega vzroka (zakaj vendar) obsojaš in pa jokaš ob jednem, odvrne: Zato, ker je treba dati naravi  sočutje,  postavi pa glas.
36.   Najbolj slaven postane kralj, Če je on prvi pokoren postavam domovine.
37.   Najboljša hiša je tista, v kateri je gospodar doma tak sam iz sebe, kakorsen je zunaj doma po postavi.                         (Konec.)
Darovi za Marijanišče.
Gospod V. Marčič, kapelan „       J. Kukelj, župnik   . „       Anton Vonča, duh. pastir „       Miha Omahen, trgovec in
župan       .....
„       Janez Molj, župnik
„       Kristijan Sturm
„       Milko Sašelj, kapelan
Po gosp. p. Placidu, provincijalu
rld.       2.—
2
I 20
Gospod dr.J.Mlakar, kanonik i. dr.     gld.   15.— „       Al. Puc, župnik      ...       „     10.80
Najlepša vez, ki veže ljudi, je dobrot-ljivost na jedni, in hvaležnost na drugi strani. Kakor se naš zavod raduje dobrotljivosti blagih dobrotnikov, tako zatrjuje vsem resnično hvaležnost in prav zato upa, da ga tudi v bodoče ne zapuste Bog in dobra srca.
Vodstvo MarijanišČa.
Reki sedmerih modrijanov.
Jf>m\j.oa ~wv ŽTTTa ccsSv.  (Podaje p. L. H.) (Konec.)
I. 2.
3-
4.
5-6.
7-8.
9-10.
11.
12. 13. H-T5-
pravi: 16. ljive.
17-zavest.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25> 26 27. 28. srečni, 29 30
3i 32
33 kar si
VIL Periander, Korinčan.
Opravi vsako delo skrbno. Upanje goji. Bogoslužnosti se drži. Bodi  skromen.  (Pomni, da si  umrljiv.) Skrivnosti skrivaj. Odgovarjaj  o pravem  času. Tajnih govorov ne objavljaj. Občuj z modrimi. Drži se resnice. Slušaj, kar se ti spodobi. Sinove  odgojuj.
Pripravi se, da boš vreden starišev. Starejšega spoštuj. Ce si zagrešil,  popravi. Vprašan, kaj  je največje v najmanjšem, Dobra duša v Človeškem telesu. Sladnosti so umrljive, kreposti neumr-
Vprašan, kaj je sloboda, odvrne:  Dobra
Delaj pravično. Pravičnost posnemaj. Delaj,  Česar se ne boš kesal. Čakaj  ugodnega časa. Ošabnost sovraži. Umri za domovino. Ne zanašaj se na čas. Ne govori po sladnosti (za šalo). Imej  prijatelje. Razveseljuj  prijatelje. Naj so prijatelji srečni,  ali  naj   so neti  bodi  isti. Dobrotnike časti. Bodi hvaležen. Obrekovanja se zdrži. Ne žaluj zaradi vsake stvari. . Ničesar ne delaj zaradi dobička; zakaj pridobil,  mora dati dobiček.
34.   Sramoten dobiček je najslabša obložba narave,  bridek zaklad.
35.   Ne smejaj se pri mrliču.
36.   Obrekovanje sovraži.
37.   V življenju naj te hvalijo, po smrti bla-grujejo.
38.   Bolje je umreti v varčevanju, nego živeti v stradanju.
39.   Bridkosti se varuj.
40.   Ne zanemari samega sebe.
41.   Sovraži prepir.
42.   Dobre ljudi spoštuj.
43.   Hvali, kar je lepo.
44.   Ne povzdiguj se zaradi slave.
45.   Upaj kot umrljiv, varčuj kot neumrljiv.
46.   Vsem ugajaj.
47.   Obrni se za vse  (vsem ustrezaj).
48.   Hrepeni po  slogi.
49.   Bodi  priljuden.
50.   Mirnost je lepa stvar, naglica nevarna.
51.   Usmili se beračev.
52.   Načelnikov se boj.
53.   Kar si obljubil, to izpolnjuj.
54.   Očes bodi gospodar.  (OČi kroti.)
55.   Varuj  se nesramnosti.
56.   Ce si srečen,   bodi  zmeren;   Če   si nesrečen, bodi razumen.
57.   Nesrečo prikrivaj, da ne boš veselil sovražnikov.
58.   Postave naj ti veljajo stare, prikuho pa rabi vsak dan novo  (sveže kuhano).
59.   Kaznuj ne le grešeče,  marveč zabrani, da ne bodo grešili.
60.   Svetuj   nedolžno  (t. j. tako, da  ne boš škodoval).
61.   Umakni se mogočnim;—• vladarjem se umikaj.
62.   Ljudovlada boljša mimo  samosile.