Stev. 26. V Uubllanl, dne 30. junija 1926. Mesečna priloga ..Novice v slikah". Poštnina plačana v gotovini. Leto XXXIX. Oblin Jusoslova»nke kmaUke mu. - lena M lila r.a cela let*. - U mar.emHtvo «0 Hm. - Poaa tneini Številka i l)U. — V Inneratnea drln vuka drobna vintlra ali aje proalor 10 Dta. Iih^ja vsako aredo »k (i zjutraj. - Spisi lo dopisi naj te pošiljajo llredagtvo „[>omolloba". naroMo. reklamacije I« laaerall |» tlpramistio ..Homoljaba" t l.jnbljiul, Kopltirjeva ulica St«. 6. tftir. poslanec Vlad. Pušenjak: V boj proti nameravanemu povišanju davkov. Novi davčni zakon nam prinaša izenačenje na papirju, ker manjkajo n. pr. v Srbiji in Črni gori vsi potrebni predpogoji za možnost izenačenja, kakor kataster zemjišč, dobro urejeni davčni uradi 1. in 2. instance, enotno postopanje pri predpisu in plačilu davkov, dobro in vztrajno delujoče izšolano davčno uradništvo, kakor ga imamo n. pr. v Sloveniji, prinaša pa nam ludi povišanje davčnih bremen. 0 tom so prepričani vsi oni, ki so zakon proučili, poslanci ravnotako ko finančni strokovnjaki, le redifovci in minister Pucelj se ogrevajo za »ovi zakon, a da potolažijo razburjeno ljudstvo, trdijo, da je igrača zukon spremeniti. — Igrača jc, da ne rabim ostrejše besede, na tak način opravičevati vnemo za ljudstvu škodljiv zakon, ko vendar ve vsakdo, ki zasleduje politično zgodovino, da se davčni zakoni delajo za desetletja, ker je za državno in zasebno gospodarstvo potrebna stalnost glede neposrednih davkov, ko vemo, da pri nas silno težko pripravimo vlado, da Predloži kak zakon, ko vemo, da ni niti mislili na to, da bi so zakon, katerega je vlada s težkočo spravila pod streho, kedaj monjal. Omenjam samo zloglasni zakon o zavarovanju po toči, kateri ne more stopiti v veljavo, a se kljub temu ne menja. Kaj pravi vlada? V razlagi davčnega zakona se pravi, da fiikus (državna blagajna) mora potom davčne preosnove dobiti vsaj toliko domkov, kolikor jih je dosedaj dobil po sedanjih davčnih zakonih. 0 omiljeniu ^avonili bremen ni govora, o tem, (ta bi »e razbremenila Slovenija in Vojvodina, ki P'»cnjota trikrat toliko neposrednega davka itn?/'*'1 ~ v,ada molei- Ne> v,ada ne d n' .Jenive® je potom ministra financ r' Perica dala v radikalnem klubu izjavo, V so davki v Srbiji ne bodo povečali. — [L- am vs«kogar, ki zna šteti do pet, L ?i Pomeni ta izjava? Ta izjava pomeni 'bort'?anj in niS ve5> da 1,0 Srbija tudi v čen™ uživa,n predpravice, davčno izena-J0 ostalo na oaniriu, pretirana davčna bremena pa plačevala osobito Slovenija s 8\x>jim prvovrstnim uradniškim aparatom. Kdo bo več plačeval? Cela Slovenija bo več plačevala ko dosedaj. Za kmeta pomeni udarec, da se bodo ponovno določevali katastrski čisti do-lu-s.vi zemljišč v smislu srednjih gospodarskih razmer v času od 1. julija 1925 do 30. jan. 1926. Obstoja nevarnost, da se bodo zemljišča uvrščala v višje razrede in neprimerno visoko določili katastrski čisti dohodki. Vsled tega bo zemljiški davek znatno višji ko doslej. Hudo breme za kmeta pomeni davek na hišo in to 20 Din od vsake »obe. Težko bodo udarjeni trgovci in obrtniki, kateri bodo morali kot davek odrajtati 12 odstotkov čistega dohodka. Pretirana je rentnina, ki znaša pri obrestih vlog 10 odstot. (do sedaj samo 3 odstot.), pri obrestih posojil pa celo 15 odstotkov. Skoro vse ugodnosti, katere so do sedaj uživale kmet. zadruge, se ukinjajo. Dobrot dohodnine pa bodo deležni vsi oni davkoplačevalci, ki imajo več nego 3600 Din letnih dohodkov; davčna lestvica ne odgovarja gospodarskim razmeram in je pri dohodkih nad 50.000 Din premila, pri nižjih dohodkih pa previsoka. Za Slovenijo so nesprejemljive določbe, da naj občine sodelujejo pri pobiranju davka in da naj vsako leto do konca februarja izvrše popis vseh davčnih obve-zancev (tudi dohodnini podvrženih), kakor tudi, da odobrava samoupravne (občinske, okrajne) doklade sam — finančni minister. Protestirajmo i proti temu, da sme finančni minister, ako bi predpis davka ne dal vsote, katero on pričakuje, uvesti do-klado na vse davke, oz. posamezne vrste davkov. To pooblastilo je predalekosežno in izigrava pravice Narodne skupščine, katera je poklicana, da uvaja nova bremena. Nastopimo, dokler je še čas! V odboru za pretres davčnega zakona smo vse te nedostatke zakona označili in izrečno zahtevali izenačenje davkov v celi državi obenem z omiljenjem davčnih bremen v Sloveniji ter v znak protesta glasovali proti načrtu zakona. Dolžnost slovenske javnosti je, da nas v tem boju podpira, zato pozivamo občine, politične, stanovske in gospodarske organizacije, da v svojih sejah in na shodih protestirajo proti takemu davčnemu zakona in proteste pošljejo finančnemu ministra dr. N. Periču in Jugoslov. klubu v Belgrad! Pogodbe z Italijo. Lačna Italija. V Italiji je preveč ljudi. Znano je vsakemu, da so že pred vojno hodili tudi v naše kraje italijanski delavci, zlasti zidarji, za kruhom. Po vojni jim je zaprta marsikaka pot. V Ameriko ne morejo, kakor bi hoteli, Francozi jih ne gledajo z lepim očesom, njihove pokrajine, ki so si jih vzeli v severni Afriki, pa tudi ne morejo preživeti večjega števila izseljencev. Mussolini je sicer zadnji čas mogočno hodil in govoril po severni Afriki, kjer imajo Lahi dve pokrajini Cirenajiko in Tripolis, toda radi njegovih gostih besed ne dasta ti dve deželi nič več kruha. Prva je rodo-vidna sploh le ob obrežju. Deset kilometrov od morja je že puščava. Drugod pa so po vsej Afriki Angleži in Francozi zaprli Italijanom vsa pota. In ti se Italijanov in njih mogočnega govorjenja nič ne boje. Ubogljiva belgrajska gospoda. Kaj čuda, če italijanska lakota stega svoje prste v Jugoslavijo. O naših vladah je znano, da Italijanom vse odnehajo kakor nespametni starši trmastemu otroku. Italijani imajo v Belgradu svojega poslanika z imenom Bodrero. Ta samo na-nngne in visoka gospoda v Belgradu prikima. Sosedje Italijanov namreč niso Bel-grajci, ampak Slovenci in Hrvatje. Ti pa so mnogim gospodom tam doli narod druge vrste. Slovenski liberalci so s svojimi vednimi lažmi slovensko zemljo v Belgradu tako oblatili, da mislijo sedaj nekateri krogi, da se sme Slovencem vse storiti. To čutimo na gospodarskem polju že več let, še bolj nas pa prepričujejo pogodbe, ki so se te dni odobrile v belgraj- ski skupščini in ki kažejo čudno naklonjenost do naših najhujših sovražnikov Italijanov. Nctunske pogodbe. Pogodbe, ki so v narodni skupščini na dnevnem redu, imenujejo ene belgraj-ske, druge netunske. Urejeno je v njih več zadev, ki se morajo med sosednjimi državami urediti. Tako pogodbe o zasebnem zavarovanju, o podporah osebam, ki žive v breme javnih ustanov, o posestvih društev in javnopravnih oseb itd. Toda vmes so znali Italijani v netunskih pogodbah ustaviti določila, po katerih bodo spet pritisnili v našo državo italijanski delavci. Po teh pogodbah bodo Italijani s svojo liro, ki je višja od dinarja, lahko kupovali posestva na naši zemlji in odrivali domačine, Zlasti je s temi pogodbami zadeta Dalmacija. Tam bo samo v velikih cementnih tovarnah do 6000 delavcev - domačinov vrženih na cesto. Italijani se že tudi pripravljajo, da pokupijo ob obrežju najboljšo zemljo in tam naselijo svoje ljudi. Za ministrske sedeže — vse. Proti tem pogodbam, v katerih so rve-kalere točke za r.ašo državo sramotne in škodljive, je po vseh krajih veliko razbur-:2nje. Zlasti Dalmatinci so po koncu. Toda v Belgradu se ne menijo prav nič za i o, kaj pravi ljudstvo. Ker Italijani tako hočejo, se jim ustreže. Slovenci ne bomo pozabili, da sedi v belgrajski vladi tudi vadičevec g. Pucelj. Vlada ima za seboj v skupščini večino iz radikalov in radičevcev. Ti glasujejo za vse kot stroji. Glasovali bi menila na Radičev ukaz ti reveži tudi za svojo smrtno obsodbo. In zakaj ta Pucljeva družba za vse glasuje? Ker se Radičeva '-trankn. boji, da jih radikali vržejo iz vlade. Za ministrske sedeže izdaja s svojim glasovanjem nnše obmejne kraje našim smrtnim sovražnikom — Italijanom. Voa modrost te politike je: biti ua ministrski klopi. Zato je glasovala za trinajstmili-jardni proračun, zato glasuje za netunske pogodbe. Pa bodo prišli radičevci in govorili kmetu, da so za pametno politiko. Da, da, za pametno politiko svojega žepa, ne pa svojega naroda. Kakor jih kolne naš kmet, ker so glasovali za nesrečno vidov-dansko ustavo, tako jih bo klel dalmatinski kmet in delavec, ker se bo moral na lastni zemlji umakniti — Italijanu, Demokratski lonček. K ognju razburjenja radi teh pogodb bi radi tudi demokratje pristavili svoj lonček. Zadnja >Domovina« po stari navadi namigava, da so krivi — klerikalci! Če bi »Domovina - drugače pisala, ne bi bila več list svobodomiselcev! , »Domovina« pogreva grdo laž, kakor da bi bih naši ministri pod Davidovičevo vlado podpisali pogodbo. Poudarjamo, da ni noben naš minister podpisal nobene take obmejne pogodbe, Kdor trdi kaj takega, je navaden lažnik — G. Žerjav bi tudi moral dobro vedeti, da so njegovi demokratje še pred volitvami 1. 1925. agi-tiral? da bodo že oni uredili mejo v ko-21 rist naših krajev. Nekaj kalinov so na take obljube tudi ujeli, da so volili dr. Kramarja. Po volitvah so ti seveda videli, da je razmejitev postala stalna pod vlado, v kateri je sedel slovenski liberalec. Ti so sedaj ozdravljeni od liberalizma In njegovega obljubovanja. Če so demokratje še leta 1925. trdili, da bodo mejo uredili, kako more kdo sedaj reči, da je to že izvršila vlada, v kateri so bili naši 1. 1924. — Krivičnost je lagala sama sebi. Lonček demokratov torej ob netunski pogodbi ne bo zavre! Ga lahko kar odstavijo. Povemo samo še to-le: Netunske pogodbe so se sklepale od 6. maja do 20. julija 1925. Ves ta čas je sedel v vladi g. dr. Gregor Žerjav. Podpisala sta jih g. Anto-nijevič in dr. Ribarž. Zadnji je Slovenec in g. Žerjav ve, da ni noben »klerikalec. Ljudstvo bo znalo samo soditi, kje so njegovi prijatelji in kje obljubljarji. Volitve v obrtno zbornico. Obrtniki, trgovci in induslrijci imajo za v. o Slovenijo skupaj svojo posebno zbornico, ki se imenuje »Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani;. Za obrtnike in trgovce je ta zbornica zelo velikega pomena. V mnogih stvareh, ki zadevajo obrtnika ali trgovca, ima zbornica odločilno besedo. V zelo mnogih pa vladi in drugim oblastem svetuje, kaj naj store v pro-peh obrtništva in trgovine. Volitev v to zbornico že dolgo ni bilo. Zadnje so bile pred vojno. Kakor vsaka stvar pri nas, so tudi priprave za te volitve šle zelo počasi naprej. Sedaj je vendar sprejela uredba, s katero so odrejene volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Vršile se bodo 22. septembra. Na Slovenskem je čez 20.000 obrtnikov in blizu bOOO trgovcev, zato so te volitve za veliko število ljudi pomembne. Spregovoriti mrnamo o njih tudi v »Domoljubu«, da bo vsakdo na jasnem, kako sc bo volilo. Kdo voli? Volivno pravico ima vsak, kdor plačuje davek pridobnino. Volijo moški in ženske. Volivci so razdeljeni v tri odseke. Industrijci, ki imajo velika podjetja, volijo v svojem odseku zase, trgovci imajo spet svoj odsek in ravno tako svojega obrtniki. Vsak odsek je po tem razdeljen na štiri oddelke ali razrede (kategorije). Volivci so v obrtnem odseku razdeljeni takole: V 1. razredu (1. kategorija) volijo tisti, ki plačujejo vsaj 70 Din pridobnine ra leto. V 2. razredu (2. kategorija) volijo tisti, ki plačujejo pod 70 Din do najmanj 3o Din. V 3. razredu (3. kategorija) volijo tisti, ki plačujejo pod 35 Din do najmanj 15 Din. V 4. razredu (4. kategorija) volijo tisti, ki plačujejo manj kot 15 Din. Trgovski odsek ima tele razrede: V 1. razredu (1. kategorija) volijo oni, ki plačujejo na leto vsaj 500 Din pridobnine V 2 razredu (2. kategorija) volijo tisti, ki plačujejo pod 500 Din do najmanj 75 Din V 3 razredu (3. kategorija) volijo tisti, ki plačujejo pod 75 Din do najmanj 25 Din V 4. razreda (4. kategorija) volijo tisti u plačujejo manj kot 25 Din pridobn ie,' Volivni imeniki. V Ljubljani je že sestavljena volivni komisija za to volitve. Posluje v pisani! škili prostorih zbornico ter ima na-iov' »Volivna komisija zbornice za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani.« Ta komisija bo kmalu sestavila volivne . nenike" Na vpogled bodo volivni imeniki v zbornični pisarni v Ljubljani in pa v pisarni vsakega davčnega urada. 14 dni bodo ti ime-niki na vpogled vsakemu volivneuiu upravičencu. Pritožbe je treba vložiti na kom.,, v, Volivna komisija mora v sedmih dneh odgovoriti, če je pritožbi ustregla ali ne, Kako se bo volilo? Ko bodo imeniki zaključeni, bo prejel vsak volivec na dom proli dostavnici izkaznico, da ima pravico voliti, in pa uradno glasovnico za volitve. Zraven bo dobil tudi volivni razpis, kjer bo povedano, v katerem razredu ali kategoriji kdo voli. 14 dni pred dnem volitve, to je pred dnem 22. septembrom, mora komisija vsakemu to poslali. Na glasovnico potem volivec napiše štiri kandidate in štiri namestnike. Glasovnico potem lahko odda sam v Ljubljani volivni komisiji ali pa jo pošlje po posli Vse te pošiljatve so poštnine proste. Vsak( mora od po,-lati glasovnico in izkaznico volivni komisiji tako, da jo ima ta 22. septembra gotovo v rokah, če pride kasneje, je neveljavna. Zbornične člane se voli za dobo šestih! let, vendar jih mora polovica čez tri leta odstopiti. Odstopijo tisti, ki so izžrebani. Za te odstopivše člane se vrše polem nove volitve. Za obrtni in trgovski stan so, kot -mo že rekli, te volitve velikega pomena. Zato že sedaj prosimo vse naše somišljenike, da se za te volitve zanimajo, da pridejo v zbornico možje, ki bodo res na mestu in ki bodo znali braniti pravice slovenskega naroda. Natančneje bomo o teh volitvah še j pisali in dali vsem našim somišljenikom natančna navodila. Že danes prosimo, da našf bravci vse o volitvah v. obrtno zborni- i co natančno preberejo. Narodna skupščina. Vlada je predložila zakonski predlog, da se stanovanjski zakon z nekaterimi v* | premembami podaljša do 1. novembra 1927. Zbornica je nujnost priznala. Nato je ■ predložila vlada zloglasne nettunske konvencije, pogodbe med nami in Italijo, P« katerih bomo mi gospodarsko strastjo udarjeni. Pri tej priliki jc poslanec p"1« : povzročil velike nemire, vsled česar je w> izključen od treh sej. Nato se je vnela debata, da se nestalnost uradnikov podaip za tri leta. Ob tej priliki je poslanec ve-senjak razkrinkal liberalno hinavscino. liberalci so namreč govorili proli Pod?K nju nestalnosti, na drugi strani pa njin i voditelji s podpisi izjavljajo, da bodo u a nike še preganjali, kadar do moči pnow lobro in poceni se kupuje v manulakturni trgovini A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10 Poslanec dr. Gosar je v daljšem govoru dokazoval veliko krivico, ki se godi uradnikom s tem, da se jim ne prizna stalnost. V istem smislu je govoril Ljuba Jovanovič. V četrtek se je skupščina bavila s prosvetno politiko. Ob tej priliki je zopet poslanec Vesenjak izprašal vest centralistom, ki od staršev zahtevajo ogromne stroške za šole, ne dajo pa jim nobenih pravic pri vzgoji, dasi je to njih prva in prirodna pravica. Poslanec Bazala pa je zopet izpraše-val kosmato vest samostojnim demokratom (liberalcem) ter dokazal, da so bili največji nasilniki in krivičneži, ovaduhi in stran-karji v šolski politiki baš liberalci. O tem bi naše krščansko učiteljstvo, ki je v tisti dobi, ko sta bila ministra dr. Žerjav in Pribičevič, preživelo neronsko čase. V petek je vlada predložila zloglasne trgovske konvencije z Italijo. Minister Nin-čič jih je zelo zagovarjal. Srb Joca Jovanovič pa je izjavil, tla 30 te konvencije nesprejemljive. Odločno je naglašal, da je prijateljstvo med Italijo in našo državo nemogoče. Mi imamo do slovenskih krajev Italije naravno pravico in zahtevamo nazaj vso krajo do Soče. Italijani nam neprestano škodujejo. To svojo trditev podpre z dokazi. Prepričan je, da nam bo Italija vedno delala tužave in ovire. Zato je treba nasproti temu uravnati naše zadržanje proti njej. Nato se je izvolil odbor, ki bo proučil te konvencije. V odbor je bil od naših poslancev izvoljen g. Kremžar. KAUCDK pete in potplate morate nositi ob vsakem Času. „Palma" ni razkošje, ker daje elastično, prijetno hojo, marveč je vsakega praktičnega in Stedljivega človeka neob-noetno potrebna, ker je mnogo trpežnejša in cenejša kot usnje. En poskus Vas bo takoj uvertl. 1 °sIoj ne boste hoteli nositi čevljev brez „PatmeK »'iii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,!!,,,,,,,,,,,,„,,,,,,,,,,,,,.........................»nun Kako Orjunaši »delalo" za državo. V ponedeljek, na Vidov dan, je bilo zopet vika in krika po Ljubljani. Žerja-vova stranka je zopet vrgla cekin, ki se je spremenil v blato. Stvar pa je bila — če hočemo biti kratki — takale: Nekatere orjunaše je po dveh letih, odkar so izvršili svoja »junaštva« v Trbovljah, zopet zasrbela koža. Ti gospodje se v dveh letih niso ničesar naučili. Se vedno mislijo, da mora vsa gosposka ležati pred njimi na kolenih, kot je bilo to za časa trboveljskih umorov, to je v tistem času, ko je veljal zavraten in podel umor za častno dejanje, morilci pa so dobili za nagrado še orožje — saj vsi vemo, odkod. To je bilo slučajno v tistem času, ko sta gospodovala v državi gg. Žerjav in Pribičevič. Danes pa je stvar malo drugačna. Dr. Žerjav in Pribičevič ne nosita več prvega zvonca v državi, orjunaši pa še tisto orožje, ki so ga dobili — vsi vemo, kje. Stvar pa je smešna v toliko, da se je tista gosposka, ki je svoj čas tako častila orjunaše, danes morala sama braniti pred njimi. V ponedeljek je prišlo več orjunašev iz cele države v Ljubljano. Dopoidan so bili v Trbovljah (ne vemo, ali so tam počastili spomin ustreljenega delavca Faki-na), popoldan pa so se kazali po Ljubljani. Ljudje so jih gledali po strani, zakaj danes orjunaš nima več prijatelja, razen v najbližji Žerjavovi okolici. Proti večeru so korakali po Prešernovi ulici proti italijanskemu konzulatu. Policija je pot zaprla, orjunaši so pa menili, da zanje pač to ne velja. Nastala je bitka, padlo je kakih 50 strelov, in orjunaši so tekli, tekli, tekli. Naenkrat je bilo vse razkropljeno. Cela množica junaških orjunašev je pribežala v frančiškansko cerkev, eden je planil v neko vežo po stopnicah v tujo sobo ter se skril naravnost — pod posteljo. Ranjenih je bilo menda šest orjunašev in trije stražniki, neka žena pa je od strahu bruhnila kri ter med prevozom v bolnico umrla. Zvečer je policija in orožništvo posetila orjunsko veselico, kjer so morali vsi liberalni junaki izročiti orožje, policija pa je še na raznih cestah s pendreki učinkovito pretepla par orjunašev, ki se niso znali vživeti v položaj. Pa ta stvar, da so bili orjunaši tako po notah tepeni, ni tako žalostna. Žalostno pa je to, da je s tem liberalna stranka čast naše države zopet spravila v veliko nevarnost. Naj bi bila ob tej priliki ena sama šipa ubita pri italijanskem konzulatu, bi moral naš zunanji minister po kolenih lezti pred Mussolinija in ga prositi odpuščanja. Naši regimenti bi morali marširati mimo italijanske zastave ter se ji v zadoščenje poklanjati, poleg tega pa bi morali plačati precejšnjo odškodnino, kot se je svoj čas zgodilo Grkom. V današnjih razmerah, ko je naša vlada tako uslužna Italiji, bi gotovo vse poniževalne pogoje sprejela. Drugič pa: V slučaju ene same ubite italijanske šipe bi Italijani na Primorskem opustošili naše tiskarne, naše ljudi vlačili po ječah ter jih trpinčili. To bi bila posledica orjunaškega nastopa pred italijanskim konzulatom, ako bi policija teh junakov pravočasno ne pretepla. Najodločnejše protestiramo, da bi nepoklicani in neodgovorni ljudje liberalno stranke dajali povod za nova težka ponižanja naše države pred Italijo. Dovolj nas že ponižujejo pogodbe, ki so jih sklenile in še sklepajo naše vlade z Italijo. S pretepi po ljubljanskih ulicah se naša čast pred Italijo ne bo rešila, pač pa je v veliki nevarnosti, da se še bolj umaže. Najodločnejše protestiramo, da bi nepoklicani in neodgovorni ljudje liberalne stranke izpostavljali naše brate na Primorskem novim mukam italijanske surovosti in italijanskega barbarstva. Naš račun z Italijani je velik. In poravnali ga bomo — pa ne s pretepi na ljubljanskih ulicah. Tako delajo otroci, ki ne znajo za pol metra naprej misliti. d Romanje na Trsat in izlet na Jadransko morje. Katoliško prosvetno dim-štvo na Homcu s tem sporoča vsem prigla-šencem, da se bo vršilo romanje na Trsat in izlet na Jadransko morje 10. in 11. julija. Vsi udeležniki imajo polovično vožnjo pri vseh rednih vlakih v Sloveniji in pri posebnem vlaku, ki bo vozil 10. julija iz Kamnika preko Ljubjane na Sušak. Vsak bo kupil na postaji, kjer vstopi, vozno karto, na katero naj zahteva pri blagajni moker žig. Z isto karto in z društveno izkaznico se bo vračal. Torej polovična vožnja ne velja samo za posebni vlak, temveč tudi za vse redne vlake v Sloveniji. Trsatski romarji bodo prestopili v Ljubljani v posebni vlak, ki odide iz Kamnika v soboto 10. julija zjutraj ob pol sedmih. Iz Ljubljane odide ob 8 zjutraj. Romarje sprejema na vseh postajah do Metlike. Na izkaznici, ki jo prejme vsak priglašenec, je natančen vozni red označen. Iz Ljubljane do Sušaka stane vlak 117.50 Din. Koliko stane od domače postaje do Ljubljane, vsakdo ve. Zato si lahko vsak izračuna, koliko ga bo stal vlak. Kdor ima režijsko karto, se lahko z njo pelja. Za vožnjo po morju in društvene stroške plača vsakdo 50 Din. Piše naj po položnico, lahko pa tudi pošlje po nakaznici. Kdor se misli udefežiti tega romanja k slavni trsatski Materi božji in izleta na naše divno morje, naj se čimprej priglasii na naslov: Kat. prosvetno društvo na Homcu, p. Radomlje. Ta teden smo razposlali romarske izkaznice vsem priglašencem, ki so plačali 50 Din. Ako kdo ni prejel, naj sporoči, ker je še čas. Če pa kje pošta ni pravočasno dostavila, naj dotičnik vseeno pride. Izkaznico bo prejel v vlaiku. Priglasi se naj v ta namen pri reditelju. d Ljubljanski velesejem je bil otvor-jen v soboto dne 26. junija. Obisk prvi dan ni bil posebno velik, zelo živahen pa je bil v nedeljo, pondeljek in torek. d l jubljanski velesejem je vsak dan odprt do 7. zvečer. d Sijajna prireditev jo bila 27. junija na Orlovskem stadionu. Ljubljanska orlovska ekspozitura je imela svoj javen nastop. Gledalcev je bilo izredno veliko. Natančnejše poročilo prinesemo prihodnjič. d Žaga. Odžagan je bil direktor ljubljanske železniške direkcije g. dr. Borko, ljubljenec dr. Žerjava. Premeščen je v Su-botico. To je tista žaga, ki jo je svoj čas dal nabaviti g. dr. Žerjav za - protidržavne« klerikalce. Radikali so sedaj to žago ukradli prvotnim lastnikom in žagajo«. d Delavci se izseljujej«. Ker je Trbo» veljska premogokopna družba veliko delavstva odpustila, se delavstvo trumoma seli v Francijo, deloma pa v druge dele naše države. V Francijo sta odšla dva transporta, prvi s 44 delavci, ki bodo pozneje vzeli tudi družine s sabo, drugi z 120 delavci-samci. 60 delavcev je šlo v Dalma* cijo. d Električna centrala na krškem polju. Ministrski svet je zagrebškemu mestu dal koncesijo za zgraditev električne centrale na krškem polju. d Veliko Gotzovo pivovarno v Mariboru so dosedanji lastniki Nemci prodali ljubljanski pivovarni Union za 20 milijonov dinarjev, ki bodo deloma plačani v gotovini, deloma pa v delnicah Unionske pivovarne. d Zlate nagrade po 5 dolarjev dobi 10 najboljših razprodajalcev srečk Izobraževalnega društva na Breznici p. Žirovnica. Dobitkov je nad 500 v vrednosti nad 50 tisoč dinarjev. — Hitite jih naročiti, da ne zamudite. d Zopet velik naliv. V sredo, 23. junija se je nad mariborsko okolico okoli 3. zopet vtrgal oblak, ki je napravil ogromno škode. V dolinah je naliv odnašal cele kupe sena in rodovitne prsti z njiv in vrtov. Največ škode pa delajo nalivi v vinogradih. Cele parcele so s prstjo in Irsjem zdrknile v doline. Grozdja bo malo, ker trs ravnokar cvete, a nalivi, ki se vrstijo dan za dnem uničujejo grozdje. Cena vinu gre precej kvišku. d Skrlatinka v Prekmurju še ni ponehala. Pač pa se je nanovo pokazala v nekaterih krajih, kjer je dosedaj še ni bilo. Tudi v Mariboru se je pojavilo par slučajev. Promet med Prekmurjem in Štajersko je skoro popolnoma ustavljen, bolnice v Prekmurju so prenapoljnene. d h Hudo Južinc na Goriškem smo dobili naslednje pismo: Dragi bratje Slovenci onstran meje! Dolg čas nam je, ker nas je vojna tako ločila, da se ne moremo pogovarjati niti po časnikih. Tako nas pritiskajo. Slovenske šole so nam popolnoma vzeli. Ako otroci v šoli spregovore v materinem jeziku, pa so kaznovani. Po uradih earna italijanščina, pisem, ki jih dobimo iz urada, ne razumemo, krajevna imena so vsa drugačna, da jih sami ne razumemo, pisma, ako na njem ni italijanskega naslova, ne sprejmejo. Ko so zasedli naše kraje, so nam rekli, da so nas odrešili in koliko bolje bo sedaj za nas. In res: vzeli so nam verige od nog ter nas okoli vratu uklonili. Še enkrat pozdravljeni, bratje Slovenci, prosimo, spominjajte se nas! d Št. Jurie pri Grosupljem. Kmečka zveza bo imela dne 11. julija v društveni dvorani občni zbor. Somišljeniki, pridite vsi! d Žrtev brezvestnega agenta. Od Sv. Miklavža nad Laškim se je izselilo pred meseci nekaj fantov na Francosko. Med izseljenci je bil tudi Franc Zelič iz Brstav-nice. Z nekaj tovariši je jiadel v roko agentu, ki jih ni popeljal v francoske rudnike, ampak na bojišče v Sirijo. Zelič se je udeležil francoskih bojev z Draži in one grozne bitke pred Damaskom. Revež je vsled vojnih naporov tako obnemogel, da so ga prepeljali v neko italijansko bolnico, odkoder je sporočil prvič domov vest, da še živi. d Umrl je na Rakeku po dolgi, mučni bolezni v najlepši mla&niški dobi g. Franc Mod ic. Pogreb bo danes popoldne ob 6. Naj počiva v miru! d Umrl je v Mekinjah pri Kamniku zlatomašnik č. g. Mihael Saje, duhovni svetnik in župnik v pokoju. Star je bil 86 let. d Redka nebesna prikazen. Bel grajsko prebivalstvo je imelo prejšnji ted«n novo snov za govorjenje. Po ulicah so stale skupine Belgrajčanov in se ozirale v nebo. Mimoidoči so mislili, da leta nad mestom zopet aeroplan. Ko so pa j>ogledali proti nebu, so opazili okrog sobica izredno velik in pester obroč. Ljudje so začeli takoj ugibati, kaj pomeni ta naravni pojav. Eni so trdili, da napoveduje nevihto, drugi da obeta nove davke, tretji da bo nova svetovna vojna itd. Nekdo je smeje opozoril gledalce, da je obroč v jugoslovanskih barvah. Takoj se je oglasil drugi češ, da je obroč znamenje sporazuma in da jo vlada potemtakem stalna. Sosed mu je ugovarjal, da se je obroč pojavil povodom Pašičeve 80 letnice. Oj.oldne so bile vse ulico polne radovednega občinstva. Obroč, je pa kmalu obledel in izginil. Ta jiojav je zelo redek, vendar pa sam po sebi ne predstavlja nič posebnega. Solnčni žarki gredo skozi vodne hlape in tako nastane nekaka mavrica v obliki obroča. Tak obroč vidimo često na luni. Na solncu se vidi radi ogromne razdalje zelo redko, navadno samo če je v zraku malo prahu tako, da je ozračje tudi na večjo daljavo prozorno. d Žrebanje eiektne loterije za Katoliški dom v Ljutomeru se bo vršilo 29. avgusta. Srečke so po 5 Din in se naročajo pri društvu Katoliški dom v Ljutomeru. d Nova postaja se je na praznik sv. Petra in Pavla otvorila na novozgrajeni progi Ormož—Ljutomer in sicer v Pušencih pri Ormožu. d Neki napreden in lepo počesan »bubikopf« se je v sveti jezi ogorčeno razko-račil nad notico, ki jo je prinesel zadnji »Domoljub« o možu, ki je skočil pod tramvaj, ker si je žena dala lase na bubj ostrici. Domoljub je pametno pripomnil, da bi bila — če že mož ni hotel in mogel prenesti bubifrizure svoje žene — palica bolj na mestu kot tramvaj. Zakaj žena, ki rajši Pa, i pusti, da gre mož pod tramvaj, kot bi so odj)ovedaia bubifrizuri, zasiuž'i nai manj palico. Taka žena ni samo skrainii surova napram možu, temveč tudi bre/ srčna. Naš lepo počesani bubikopf, k; 6Č jo zjezil nad našo notico, pa seveda ne ?Jia tako daleč misliti, da je včasih palica boli Ša kot pa samomor. Naš ljubi bubikonf tudi nima baš kakšne korajže — če že sli1;g ne zahtevamo —da bi se podpisal, če nnt ni kaj prav. In ker smo prepričani, da mu je vrhovno življensko načelo bubikopf, ko. rajža pa slika pa sploh nobeno načelo zaio pričakujemo v prihodnjič novega ne! podpisanega izliva njegove svete jeze, kar nam bo v veliko zabavo, smoli in kratek čas. Pa na svidenje, ljubi lepe počesani bubikopf! d Težka nesreča z motornim kolesom. Na cesti Ptuj—Sv. Vid in sicer v bližini gostilne Kos se je težko ponesrečil z motornim kolesom vinski trgovec Vinko Sto-klas. Pred Stoklasovo kolo je skočil pes in ravno v tem trenutku se je pripeljal na motornem kolesu od zadaj g. Majhenič. Ha-di psa je padel Stoklas s kolesa in preko njega se je peljal v tem trenutku Majhenič. Stoklas je obležal težko ranjen. Na .-rečo sta se pripeljala mimo ponesrečenca v avtomobilu mariborska vinska trgovca PugI in Voller, ki sta naložila ponesrečenca v avto in ga odpeljala v ptujsko 1^'nico. d Aeroplanska nesreča. Iz Novega Sada so odleteli proti Sarajevu štirje aero-plani. Eden izmed njih jo nad Busovečom padel na tla. Oba pilota kapetan tiutman in častnik Lehren sta smrtno ranjena, aeroplan pa popolnoma zdrobljen. d Vlaka trčila. Na kolodvori v Delnicah sta skupaj trčila dva tovorna vlaka. Lokomotivi sta močno poškodovani. Človeških žrtev ni bilo. d F. Z. Nepodpisano. V koš! n Orlovski odsek na Polici j»ri Višnji gori proslavi svojo 15 letnico s celodnevno prireditvijo dne 11. julija t. 1. V slučaju deževnega vremena teden pozneje. Polo-vična vožnja po železnici je naprošena. Vse prijatelje orlovske misli vljudno vabi na prireditev — odbor. u Koroikn orlovsko okroije priredi letos svojo okrožno prireditev dne 11. julija v Smartnem pri Slovenjgradcu s celodnevnim sporedom in «fer-1. Sprejem gostov, bratov in sester po prinoau jutranjih vlakov. 2. Skušnja. 3. Ob pol m pridiga in sv. maša na prostem. 4. Obto«, kosilo. 5. Ob 2 pop. slovesno večermee. 0- V? javna telovadba Orlov, Orlic in obojna narašča a ■/. bogatim sporedom. — Zveza vlakov i« <-c)l® Maribora zelo ugodna in polovifna vožnja tuin ' dovoljena. . ,„. n Cerkveni pevski zbor na Bučki priredi trn 4. julija ob 3 popoldne v ž up ni cerkvi na ■ cerkven koncert pod vodstvom pevovodja Blaža. ___, I«*- Amerika se imenuje fina rujava kotenina, Izdelana >z J "j, boljšega ameriškega bombaža. - P° [■ r pranju postane snežno bela. V zalogi pn A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni H ! znaka edino pravega Schichtovega m ila . Jedro in jamstvo čistosti in izbornosti. V&ruha perila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne verujte nikomur, da je drugo milo »prav tako dobro"! Oslanile pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše. sia Jelen in Schacht, ZAPISKI p Spor med radikali postaja dan za dnem besnejši. Vedno bolj se kaže, da je Pašič silno veliko izgubil iu če ni že popolnoma ob stran potisnjen, je vzrok samo to, ker poslanci šo vedno računajo z možnostjo, da se Pašič vrne in takrat gorje nezvestim. Uzunovičeva struja vedno lx>lj pridobiva, Jovanovic je vedno na preži,, notranji minister Maksimovio je vodno hujši nanprotnik Pašičev. Najhuje so se sprli radikali radi predstoječih volitev v belgraj-!;«i občinski svet. Pravijo, da je sprava ne-inogofa. — Mi smo tega razkroja veseli, ker yidimo, da se tudi pri radikalih polagoma jasni in da bodo končno dobili premoč tisti Jjuclje, ki so za resnični sporazum in enakopravnost. Izvršilo se bo isto kot pri demokratih; nasilniki in najzagrizenejši centra-!lstj,» to je skupina, ki obožuje Pribičoviča 10 Žerjava, so bili potisnjeni iz stranke, °slali pa so se pod vodstvom Davidoviča zavzeli za resničen sporazum in enakopravnost. Sedemletni vztrajni boj dr. Korošca vendarle polagoma zori. Ko bo očiščena radikalna stranka, ki se bo tudi morala znebiti raznih in številnih koristoioveev, ki se bore v prvi vrsti za lastno korist in so zato pripravljeni za centralizem u postavi ti Vse svoje sile, če jim to ne3e. p Dr. žerjavu in Pnclja za klobuk. Dr. Žerjav in dr. Pucelj sta glasovala za vidovdansko ustavo. Ta nam je prinesla centralizem. Centralizem nam je prinesel korupcijo. Korupcija nam jo prinesla bedo in gospodarski propad. Da je centralizem največji moloh, ki ima nenasitno žrelo, je danes vsem jasno razen Žerjavu in Puclju. Te dni je izdal Črnogorec dr. Drijevič neko knjižico, kjer pravi med drugim: /Federalizem (federalizem je precej podoben avtonomiji) daje gospodarsko -kulturno ravnopravnost in politično svobodo, a centralizem daje to, kar danes imamo. Federalizem je svoboden kmet v svobodni vasi, a centralizem je orožniška postaja v vsaki vasi in žandar pred vsako kmečko hiik). Federalizem je boj za idejo ravn opravn osti in svobode, a brez žandar-jev; centralizem pa je boj žandarjev proti ravnopravnost! in svobodi, a brez ideje. V tem dejstvu tiči garancija zmage.c p Ubogi žerjavov". Dočim Žerjavova »Domovina« skuša v potu svojega obraza dokazati vsemu svetu, kako sijajno napreduje liberalna stranka, doživlja Pribičevic, njen vrhovni general, polom za polomom. Najprvo v Metliki, kjer m njegov shod iz-zvizgali, dasi so liberalci plačali veliko svojih pristašev, da so šli na shod, sedaj pa se je Pribičeviču podobno zgodilo v Ro-gatici. Radikali so delali tak hrup, da je moral okrajni glavar shod razpustiti. Pribičevič se je sicer pritožil v Belgrad, tam pa so se smejali, češ, kar so liberalci sami upeljali, ko so bili na vladi, to naj pa sedaj sami poskušajo. Krivice se vedno prej ali s-lej maščujejo. Pisatelj Bovk ostane še v zapora. Poročali smo že, da je bil naš goriški rojak pisatelj Bevk radi nedolžne šale o vojaškem življenju, ki jo jo objavil x3uk na palci« obsojen na 4 mesece ječe. Proti tej fctrogi obsodbi se je Bevk pritožil. Tržaško višje sodišče pa jo njegovo pritožbo zavrnilo in bo moral Bevk ostati se dva meseca v ječi. Italijani proti slovenski duhovščini. Slovenska duhovščina med primorskimi Slovenci, ki živi in trpi s svojim narodom, je Italijanom trn v peti. Dobro namreč vedo, da med duhovščino ni odpadnikov, kakor n. pr. mod Sokoli, od katerih so nekateri brez vsake potrebe odpadli in se zapisali med fašiste. Da bi Italijani dobili povod za preganjanje duhovnikov, so jih začeli v svojih listih napadati, češ da na skrivnih sestankih zbirajo vernike in raz-dolujejo med nje ljubljanske liste. Dolže jih, da imajo zveze z Ljubljano in Zagrebom. Nettuusko konvencije. Minister Ninčič jo sklonil z Italijani pogodbo, ki ji pravijo nettunske konvencije. Po tej pogodbi se odpro Italijanom vrata v našo državo, da bodo lahko odjedali kruh domačinom. Zlasti v Dalmaciji se bodo lahko naseljevali in bodo tam hujskali na odcepitev te dožele. Razumljivo je, da se je vsled teh pogodb razburila vsa javnost in so povsod naletele na velik odpor. V Ljubljani in Zagrebu so se vršile velike demonstracije. Posebno ostro so pa nastopili proti tem pogodbam poslanci cele opozicije, ki so v svojih govorih ministru Ninčiču kazali na preganjanja Slovanov v Italiji. Minister se pa za vse to ni dosti zmenil, ampak se je zgražal nad poslanci, ki so povedali na račun Italijanov marsikatero bridko, a resnično iu hvalil Italijine, češ da so kulturen narod. Seveda poslanci na to hvali-sanje Italijanov niso molčali in je nastal v skupščini velik vrišč. Pri ljudskem glasovanju v Nemčiji glede razlastitve imovine nemških knezov je od vseh volivnih upravičencev glasovalo le 86 odstotkov, dočim bi jih bilo treba za 3* 1). M. V POLJU. (Razno.) Voda je vsled zadnjega deževja močno narastla. tako Ljubljanica kot tudi Sava. Mnogim je vzela vsled hitrega dviganja cele kupe sena. V Zalogu in v Prodih je prestopila bregove. Ce ne bo kmalu prenehalo deževje, se je bati zopet vetje poplave. Poleg tega je od silnega naliva poležano vse žito," ter tudi drugi pridelki ne obetajo biti dobri. Kmet s strahom zre v bodočnost. OrloTski prapor. .Vas orlovski odsek lepo napreduje. Poleg diplom, ki si jih je priborila naša vrsta na tekmah v Brnu. je organiziral ie okrožno prireditev, ki je pa vsled slabega vremena odsek zelo obremenila. Toda to ni potrlo naših fantov. Lansko leto je izšla misel novega prapora. Tako bomo imeli 4. julija pomembno slavnost razvitja prapora združeno z dvajsetletnico obstoja našega odseka. Prapor je krasno delo in je razstavljen pri tvrdki jEiitat v Prešernovi ulici v Ljubljani. Naznanjamo. da je polovična vožnja po železnici dovoljena. Natančen program še objavimo. Vabimo vse prijatelje orlovstva. da posetijo našo prireditev. Postajališče. Na razna vprašanja radi postajališča javljamo, da je posredoval pri železniški direkciji in sekciji v Ljubljani paš odbornik. Postajališče bo oblegalo približno 150 m: in bo enako postaji Kandija pri Novem mestu. Stvar je v toku in se bo sedaj še pospešila, tako da je upanje, da Ki !; !•:: m t-:-za tedna gotcvo. Gotovo pa je. da se i o prvi vlak ustavil tekom jeseni. PREČNA. V torek, dne 22. t. m. je umrla Marija Drčar (Kukmanova Minka) na Selih. Pela-, na. pridna in pobožna kot dekle, je prav taka bila tudi kot žena in mat. Vsa vas in tudi daljna okolica jo ie zelo spoštovala in ljubila. Zato so ji ljudje nanosili mnoco cvet.a in jo pri pogrebu s cvetjem v rokah, z žalostjo v snih in s pobožno molitvijo mnogoštevilno spremili k večnemu počitku. > Zapustila je žalujočega moža in dvoje otrok, s sinčkom se pa veseli plačila v nebesih. — Na Dol. Kamencah je umrl večkrat previden, po desettedenski bolezni skrbni gospodar Janez Zadnik. — v Ločnem je pa kar nenadoma Bog poklical du- veljavnost glasovanja najmanj 50 odstotkov. Kakor smo ie poročali, so komunisti in soeijalisti propadli s svojim predlogom, da se razlastitev izvrši brez odškodnine. \ sled mda glasovanja bodo moraii Vemd to vprašanje urediti na pravičen način Divjanje sorijahstor t avstrijskem parlsmeatn. Ker si avstrijsko ljudstvo ne Pa?ti rtzknstjaniti svojih k-!, so soeijalisti pričeli drv jati v parlamentu. Z razbijanjem kričanjem in pretepanjem bi radi onemo-gocili vsako delo. Krščansko ljudstvo pa *t ** mal° 11141 soci'al!sWnih maiiir ubraniti. 61 šo Franca Riselja. — Izobraževalno dru-, štvo bo z lepo igro razveselilo ljudi v kratkem času. — Mnogi vprašujejo, če že posluje hranilnica in posojilnica. Nekateri so že prinesli vloge. Tem potom sporočamo, da s hranilnico ne gre tako hitro, kot bi na črešnjo pogledal. Upamo pa, da bo v kratkem vse urejeno in potem bo imela župnija Prečna s hranilnico najvažnejši gospodarski zavod, ki bo v vsestransko pomoč vsem. — Pričakujemo, da bo prošnja za pošto v Prečni kmalu ugodno rešena. ŠT. JERNEJ. (Šolska razstava — orlovska prireditev.) Dne 20. in 21. junija so bili na tukajšnji petrazredni šoli razstavljeni pismeni, risarski in pletilni izdelki učencev in učenk. Dasi je pod vtisom vinorodnotsti kraja duševni razvoj otrok često pomanjkljiv. j? marljivo učiteljstvo skušalo s to prireditvijo ovreči vse krive predsodke, ki so do sedaj vel;ali o šoli. In res. to se mu je v obili meri posrečila Obiskovalci so občudovali dela svojih otrok in so s po-r'ijom zapuščali okusno ozaljšane prostore. Občudovali so lahko izdelke otrok iz naj-nižjega razreda do najvišjega, iz katerega stopiio učenci naravnost v življenje. Želeti bi biio. da se slične prireditve obnavlia;o vsako leto. ker le tem potom bodo -tarši spoznali pomen pouka in bodo z več jo zaupnostjo pošiljali svoje otroke v šolo. — Drug važen dogodek je bila preteklo nedeljo orlovska prireditev. Ta dan ie preteklo 15 le*, odkar se je iz skromnega gnezdeča razšla mogočna orlovska družina, ki je s svojimi idejami prekvasila življenje v.-e fare. In petnajstletna mlada četa je ta svoj jubilej praznovala karmoc slovesno. Zjutraj je deževalo in po Gorjancih se je plazila siva megla, i oda proti poldnevu se je nebo usmililo pro-ečih trledalcev in se umirilo. Ob pol dveh ie pohitela navdušena mladina na pokopališče, da se na ta slovesni dan spomni tudi svojih dragih bratov in sester, ki so že preje poleteli k Solncu — Svetlobi. Pretresljiva >Libers< je segla eloboko v srce. da je bilo solzn;h mnoro oči. Nato so se vršile v cerkvi pete litaniie. Po cerkvenem opravilu je bila te- ! lovadba in nato prosta zabava. Doma'a godba, ped spretnim vodstvom gospoda r-gani sta je neutrudno skrbela." da so bili gostje vedno dobre volje. BESNI C A NAD KRANJEM. (Gasilno društva) Lansko leto smo tudi pri nas ustanovili tako pr-treb.no Prostovoljno easilno c-rustvo. Navdušenje je bilo tako veliko za ta človekoljubni poklic, da se je že prvi teden zapisalo č« 40 rednih članov Po-sestniki iz Besni« in ix sosednjih va*i so darovali zn3fao množino lesa. za katerega se ^e dobil lep denar. Dne 13. junija t 1 ?e društvo pod spretnim vodstvom društvi nega načelnika g. Ivana Paplerja in njemu prsiam ob strani stoječih odbornikov in članov n • redilo na vrtu g. načelnika krasno usm prireditev. Prireditev, katera je bila i borno obiskana, se je vršila v najlenšem redu. samo par nepoklicanih ljudi je C telo kaliti ljubljeni mir. pa so bili kmalu odstranjeni. Za drugikrat bo društvo no. skrbelo, da se kaj takega več ne zocdi Gmoten uspeh je bil zadovoljiv. ' TURJAK. (Novi zvonovi.) Zadnji dnevi letošnjega majnika v0 bili za našo malo župnijo, ki šteje komaj 300 duš in ki doživi redkokedaj kaj izrednega. posebno veseli. V soboto pred praz^ nikom sv. Trojice smo namreč iz ljubljanske zvonarne pripeljali za našo žnpno eer-kev d v a nova bronas'ta zvonova. Premnogi so imeli solze v očeh,, ko so se na okraše. nem vozu med streljanjem topičev in veselim petjem peljali novi zvonovi proti cerkvi. Prav tako lepa in prisrčno ginljiva je bila slovesnost naslednji dan, v nedeljo, ko so bili po slovesni božji službi zvonovi dvignjeni v zvonik. Navzoča je bi.a velika množica ljudi iz sosednjih župnij. Da se je turjaškim faranc-oi izpolnila želja po novih zvonovih, (ia se je izbrisal žalostni spomin na vojne čase. ki nam ea :e vso povojno dobo klical iz stolpa edini ubiti zvonček, za to se ima župnija zahvaliti požrtvovalnosti lastnih iaranov, ki so brez ugovora pri?pevali po svoiih močeh, h pa dobrotnikom in prijateljem, ki so i j m prišli na pomoč. Prva zasluga pri tem gre cospej grofici Mariji Auersperg, k; ;e ra lastne stroške prevzela manjši zvon ket spomenik svojemu prerano umrlemu ; prgu Henardu. Z znatnimi daro\i so se o>d'iko-vali botri in botrice. njim na čelu s. Karel pl. Adamevich. Dobrosrčno so pomagali z večjimi ali manjšimi zneski prijatelji v sosednih župnijah in celo nekateri dobri znanci iz Ljubljane. Vsem. ki so na ta ali oni na'in Turjačanom pripomogli dot a^o lepih, blagoglasnih zvonov — vsak dan jih imamo rajši — bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala! RATEČ E-PLANICA. (Pucljev shod) Minister Pucelj nam je prišel v nedeljo dne 27. junija povedat, da je država za vodovod dovolila D\n 160.000 podpore. Ker smo slišali o podpori smo bili dobre voljo in smo prenesli mirno vse zabavljanie g-Puclja in Ažmana iz Hraš čez našo stranko. Slišali tako nismo nič novega. Cez našo stranko zabavljajo vedno vsi liberalci in bodo zabavljali. Pametneea moža to ne moti. Čudili smo se malo" le temu, kako zna g. Pucelj zamolčati, da je on leta 1921. glasoval za nesrečno ustavo, ki je dala vso moč Belgradu. Ce bi ne bil oo in drugi po* slanci njegove stranke tega storili, bi bilo danes drugače na Slovenskem. G. minister nam je priporočal, naj bomo pri drugih volitvah previdni. Naj nam verjame, da bomo. Za očete vidovdanske ustave bo treba iskat kroglic drugod. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. (Ciril-Metodov kres.) Ugasnilo je v pozabnosti tisoč let in e več, a se gori v nas Luč, ki sta jo pri-gaia solunska brala. Prešerna slavimo za jegovo pesem, Cankarja za silno besedo ,j Kreka za prerojeno življenje — toliko (olj hočemo proslaviti sveta brata Cirila Metoda, 6aj sta nam dala naše najlepše najsvetejše, sveto vero, in sta prva pi-ala slovensko besedo. Zato zagore letos , julija zvečer po vsej Sloveniji kresovi, zakličejo ljudstvu, naj se spomni slo-anskih apostolov in naj radi njih vztraja ri najsvetejšem našega naroda. Na Šmar-gori prižgemo kres v nedeljo zvečer v iraku. S petjem, godbo in govorom pro-avimo predvečer godu svetih bratov. — abljeni ste vsi! — šentviško katoliško ijaštvo. AJDOVEC PRI ŽUŽEMBERKU. (Razstava.) Dne 20. junija je pod veščim vodstvom Ime Viki Kulovčeve priredila tukajšnja da in gospodinjski tečaj razstavo ročnih el in kuhinjskih izdelkov. Deklice-šolari-i so pokazale svojo ročnost v lepo izvr-inih čipkah, nogavicah, kapicah, spodnjih »picah, v vezenju perila itd. Posebno po-most so vzbujali številni prti, vezani v irodnih motivih. Gospodinjski tečaj pa je )leg omenjenih del razstavil tudi vsako-stno pecivo. Seveda pripomore do lepe- i uspeha le trdna volja in pridnost kmetih deklet in res izredna požrtvovalnost spodične učiteljice, ki ima poleg celo-levnega pouka še čas za prosvetno delo ed ljudstvom. Za razstavo so se kaj za-mali domačini in tujci iz bližnjih okoli-v. Tudi sosednje učiteljstvo z g. okrajnim ferentom si je ogledalo delo naše mladi- 01) tej priliki sta gg. zdravnik in notar irovnla 100 Din revnim otrokom za roO-dela. Žal, da ni mogel priti na razstavo ii Ciril Jarc. V petek pred razstavo so namreč do dobra opikale ose. OSILNICA. (Hitra smrt.) L a umreti mora, vsak dobro ve, ne ve > kdaj, kako in kje. — 33 letni gotspodar ;'an Sercer iz Ribjeka, ki se je oženil ► 8e je v četrtek zvečer 24. junija, sedši s polja domov zgrudil mrtev na poleg svoje žene, ki se je ravno naha-» v porodniških bolečinah. Nikdar nič 'Mi, nikdar pijan, močan, zmeren, varni delaven, kakor je bil, ga je sprele-samo neka slabost in — preminul je. minut za tem dogodkom se mu je dila krepka deklica. LESKOVEC PRI KRŠKEM. (Smrt.) v naši fari ljudi kar strah pretre-k0 je skoro vsak dan pogreb. Sedaj je ' «ar osem mrličev v desetih dneh, med je bil tudi vrli gospodar in skrbne svojim otrokom, posestnik Martin Mgustm na Goleku. Bil je sodni izvede-■s'm več mladoletnih otrok, bivši ob-svetovalec ter bivši član upravnega a občinske hranilnice v Krškem. Po- Vseučiliški profesor bo prištet k svetnikom. Značilne so za današnji čas priprave, da se proglasi blaženim in svetnikom bivši vseučiliški profesor Cantarido Fer-rini. Ferrini je umrl 17. oktobra 1902 v Pa-vii, ko je bil šele 43 let star. Na vseučiliščih v Pavii, Modeni in Messini je učil zgodovino rimskega prava. Bil je svetovni učenjak. V svoji stroki je napisal 214 prvo. vrstnih razprav. Slavni učenjak Theodor Monnusen je večkrat očital Italijanom, da ne znajo dovolj ceniti visoke zmožnosti Ferrinove. In profesor Appleton je trdil, da Italijani sploh nimajo človeka, ki bi so miogel meriti s Ferrinom v zgodovini rimskega prava. Ne samo v svoji stroki, tudi sicer je bil Ferrini eden najbolj izobraženih ljudi svoje dobe. Znal je govoriti in pisati grško, latinsko, nemško, francosko, angleško, špansko, holandsko, hebrejsko, sirsko in sanskrit. Vse te jezike je obvladal že v 25. letu. Bil je najboljši učitelj svojim učencem in med profesorji ljubezniv to* variš. Ferrini pa je bil tudi svet mož. Vsak dan je sel k mizi Gospodovi, na njegovem dnevnem redu so zavzemale duhovne vaje prvo mesto. P. Christjan Ludwig, njegov spovednik, je ob smrti pod prisego izpovedal, da je mož živel med svetom kot svet redovnik in je stremel po krščanski po< polnosti.« Pa~ež Pij X. so izjavili: »Srečni bi bili, če bi nam bilo dano, da povzdignemo vse* učiliškega profesorja v čast oltarja. To bi bil kra en zgled za ve3 svet.« Zgled te^a svetega učenjaka, naj tudi našim čitateljem bo nov dokaz kako prazna in grda je laž, da je vera saino za stare ženske in neumne ljudi. Ferrini je sam na sebi dokazal, da je človeška znanost le izpopolnjeno spoznanje Boga in njegovega razodetja. Čim več kdo zna, tem globlja mora biti njegova vera in če nI, je odgovornost pred Bogom toliko večja. Katoliške manifestacije na Francoskem. Najhuje v Evropi preganjajo katoliško cerkev ruski boljševiki in Francozi. Toda na Francoskem se katoličani krepko dvigajo in ni več daleč čas, ko bo francoska vlada morala odločno računati z močjo katoliških organizacij. Mogočne manifestacije proti preganjanju cerkve prirejajo zlasti Bretonci v severni Franciji. Zadnji protestni shod so sklicali v Landernau. Vlada ga je hotela onemogočiti s tem, da je v zadnjem trenotku odpovedala vse posebne vlake. Toda tudi to ni veliko izdalo. Ljudje so kljub temu prišli iz vseh sosednih krajev m bilo jih je na zboru okoli 60.000. Nekateri so prišli peš, drugi na kolesih, vozovih m automobilih. Zborovanje se je vršilo pod milim nebom, ker je bila pripravljena dvorana premajhna. Sovražniki katoličanov, takozvani radikali in socialisti, ki imajo vlado v rokah, so zato poizkusili prirediti svoj shod proti katoliškemu. Toda z največjo težavo so spravili skupaj komaj 4000 ljudi. ' 1 Mladina brez vere. Francoska šola je skoz in skoz brez-verska. Posledice te Sole so naravnost grozne. Samo v Parizu je bilo leta 1922. 1140 mladoletnih otrok pred kazenskim kojnik je bil daleč na okolu znan. Bil je dolgoletni naročnik »Domoljuba« in vrl pristaš SLS. Spoštoval ga je vsak, kdor ga je poznal. Pokojniku ohranimo blag apo- , min; naj s miru počival sodnikom radi raznih hudodelstev. Leta 1923 se je to število pomnožilo na 1644, leta 1924 na 1804 in leta 1925 na 1935. Kam to vodi? Vsled brezverske vzgoje razpada francosko družinsko življenje. Poglejmo tele številke. Leta 1884 je bilo samo 1600 ločitev zakonov, leta 1923 pa že 23600. To se godi v državi, ki se z ognjem in mečem bojuje proti katoliškim šolam In samostanom in ki ima učitelje po veliki večini — 80.000 — socialne demokrate. 15.000 pa komunistov. Če hočemo, da bodo tudi slovenski otroci že v mladih letih zločinci in da prihodnji rod ne bo več poznal svetosti zakonske zvestobe, potem le pustimo in mirno glejmo, če liberalen učitelj uničuje verske nauke in strah pred Bogom v otroških srcih. Toda strašen odgovor bomo enkrat dajali. Pravde francoskih katoličanov. Zadnje zatočišče krvavo preganjanih francoskih katoličanov je sodnija. Francoski sodniki vendar še ne stoje popolnoma pod vplivom vladajočih brezverskih strank in včasih se tako vendarle posreči, da odločni katoličani zmagajo. 363 duhovnikov je nedavno dobilo tožbo proti radikalnemu časopisu »Defense Republicaine«, ki je umazano blatil čast duhovniškega stanu. Istotako je 50 duhovnikov s svojim škofom na čelu tožilo radikalni list radi žalitve. 42 meščanov v Marseille je tožilo mestno upravo. Ta tožba je posebno značilna za francoske razmere in kaže, da se tudi drugod, ne le na Balkanu, vladne stranke poslužujejo najumazanejših sredstev proti svojim nasprotnikom. Katoličani so namreč v Marseille priredili lansko leto velik katoliški shod. Socialisti so prišli shod razbijat in so povzročili pretepe, v katerih je bilo veliko katoličanov ranjenih in dva mrtva. Mestna občina, ki jo imajo v rokah socialisti, pa je ukazala policiji, da ne sme v varstvo katoličanov niti s prstom geniti. Ali niso to podobne razmere kakor pri nas za časa orjunaških nastopov v Trbovljah in Ljubljani? Nasprotno sta pred kratkim tožila brezverski državni učitelj Buoet in njego* va žena župnika Briaiuia v Lezigue, ker je Irdil, da jo takozvana svobodomiselna ne* pristranost v šoli samo ime, s katerim se pokriva preganjanje cerkve v šoli. Župnik je svojo trditev podprl z dokazi in bil je oproščen. Ali nimamo tudi pri nas polno liberalnih učiteljev po deželi? Ali pazimo, da ne vcepljajo otrokom sokolskih in drugih protiverskih naukov? Ali smo dovolj odločni proti zlorabljanju šole? Itarno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, pfcg hotela,Union'. Obrestovanje najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t d. Zobni atelje Ivana Radovana se haja odslej v Ljubljani, Šclenburgova ul 4 I. nadstr. (preje dr. Prossinagg). __ Zol; atelje Frana Radovana pa se nahaia še vedno: Ljubljana VII, Celovška c, 14 nasproti velesejma. ' ' Dr. STANKO DE GLERIA, zdr"^ v Kranju, ne ordinira od četrtka 1, julija do ponedeljka 12. julija t. 1. Patrick A. Sooban: Nodlag, Povest irskega doklola. > Nisem mogla ostati, Reddy,: je rekla. »Ros nisem mogla. Ne bilo bi prav.; i Ali sva ti jaz aii moja mati kaj hudega storila ?« »Na'a,Potem se ti je nekaj čudnega vteplo v glavo. KaKor bi se tisto, kar si pojedla, in Bog ve, da je bilo malo, kaj poznalo materi ali menile »Saj ne mislim tega,« je ihteia. »Vem, da si mi vedno privoščil. Toda ostati nisem mogla in bi sedaj bila že daleč, če bi ne bila opešala.« »Kaj se ne moreš v imenu božjem vrniti tja, kjor to sprejmejo iz vsega srca?« je dejal Red, ki ni nikakor mogel razumeti njenega nežnega čuvstvovanja. »In če misliš, da si nam v nadlego, ti bomo že dali dela, aa zaslužiš, kar poješ.« »Ah, ne, ne, no I« je plakala Nodlag. »Nikakor ne morem nazaj, Redmond Kasey. Dalje pojdem in morda me vzame kak najemnik tod okrog v službo. Sedaj je malo rok za delo, Bog se nas usmili!« »Prav, kakor hočeš,c je rekel Red ter vstal in se ozrl na bledi obraz dekletov. »Ampak preden se ločiva, Nodlag, bi želel, da mi še nekaj poveš.« Nodlag ga je pogledala. »Ali ti je Donal Connors tisti dan, ko so umorili njegovega očeta, povedal, kar sem mu naročil?« »Povedal mi je,f je rekla Nodlag in rdečica ji je oblila obraz. »In kaj si ti odgovorila?« jo dejal mladi kovač in opazoval njen obraz, kakor bi od njene besede bilo odvisno življenje in smrt. Ona je molčala. »Ali si rekla da?« je vprašal. i Saj veš, da sem, Redmond Kasey; zakaj me mučiš?« »Ti meno mučiš, če bi te sedaj enako vprašal, ali bi mi enako odgovorila? : »Kako bi to storila, ko je sedaj vse popolnoma drugače.c »Kako drugače?« je vprašal Red. »Do one strašne noči nisem vedela vsega. Sedaj vem vse. Kako bi jaz mogla bili žena poštenega moža?« »To je odvisno od moža samega,« jo rekel veselo Redmond, ki je sedaj čutil trdna tla pod nogami. »Kdor bi mono vzel, bi si nakopal le skrbi in sramoto; vsakdo bi kazal s prstom za njim; na semnju in na proščenju bi mu to očitali; nihče bi ne hotel z njim občevati; povaod —« tu je nenadoma prenehala obtoževati samo sebe. »In če !>i to on vkljub vsemu temu še vodno hotel za žono in bi pomolil svojo sajasto pest svetu pod nos« (tu je Redmond res pomolil svojo sajasto pest nekemu umišljenemu svetu pod nos) »ter te vzel ,za družico v sreči in nesreči', kakor pravi župnik, ali bi mu ti vendar odrekla?« Ona mu je pogledala v sajasti, pošteni obraz in ta pogled je mnogo govoril, kajti Red si je naenkrat prilastil pravico ji zapovedovati in je dejal enostavno: »Pojdi!« Nekaj trenutkov pozneje je stopila v hišo kot gospodinja. »Našel sem Nodlago, mati,« je dejal Redmond, »in ni zlodej, da jo zopet izgubim.« Komaj je minul teden, je Nodlag za vedno izpre-menila svojo staro ime (čeprav si ga bomo mi dovolili ohraniti) in postala gospa Redmond Kasey. XX. poglavje. Hagara in Izmael. To je torej Nodlagina povest, kot mi jo je v pre-slodkih pripovedoval njen sin v somraku svoje bolniške sobe, ki je po vseh potovanjih in mnogih, različnih izkušnjah, od katerih tako rado otrpne človeško srce, ohranil zelo nežno in plemenito ljubezen do svoje matere. Zdelo so je, da jo je njena povest — povest izgnanke iz lastnega rodu — razločevala v njegovi duši od vseh drugih, s katerimi je prišel kdaj v dotiko. Nenavadni rodni madež, ki ga je po njej nasledil in ki mu bo ostal, kakor si je mislil, do Hazno. Smrt v gorah. Mladi pariški stavbenik Bc-noit je Sel s svojo za-ročenko v gore, pa ni-sta bila nič za gc-/e opremljena. Prišla je noč, z'.šla sta in n'sta znala nazaj. Benoit --o le sklonil nad prepad, da bi Iskal =tezo, in se držal za vejo. V"ja se je odlomila in BcnoH je padel 200 meircv globoko: usiavilo ga ju cb sleni rastoče drevo. PrevMno se jc spustila zaročenka za nj m, ves je bil ranjen, srce mu je pa še bilo. S paso.-n ga je priveza'a na drevo, kajti pod njim ie zijal drug prepad, sped 2G0 m g;o-bok. Obvezala £.1 je, koliko" pa je mogla, n čez poldrugo uro ie vseeno umrl. Klicala je na pomoč, nihče ie ■ ni slišal. Vso noč je prebila ob steni, drug! dan so jo rešili pope! noraa izmučeno. A«roj»lnn. V Frldrlchs halonu na Nemškem gradijo sedaj na rafua Japonsko acroplan, ki to nekaj prav prvovrstnega. Razpet bo meril od konca enofja krila do drugega 70 K, popotnikov bo wl a «el>oj lahl.o 100, imel bo 12 motorjev s skupno močjo 5400 konjskih sil. 1,0 škoda, da mora tak stroj nositi v slučaju voj- -ske bombe okoli. Stroj miru in napredka poslano na ta način sfroj smrti in razdejanja. Prvi monokel. Monokel nosijo ljudje, ki so £ojo spakovati. Prvi 111» nokel je nosil leta Filip Stosch v mostu K«-f slrin na Nemškem. Zadružna gospodarska banka d. d. I v . » . - — _ V* 1 * I « M ■ « ■ u ■ u Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 v lastni palači (vig a vis hotela „Union"). Brzojav.: Gospobanka. Tel, št. 57, 979 in 470. R»oun poHnega čekovne«« urad* n Slorutifo »t. 11.945 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sifoenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din I6,ooo.ooo -, vloge nad Din 25o,ooo.ooo - tali' vXeSk!n 'devi™ Infe"™ .T*"' dira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje V8lUte ,n devize' 8Prelema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi po«o|i Amerfkansbl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje ameriških zapuščin. Prodaja srečk Državne razredne loterije 5' mm Štev. 26. >D0M0LJUB< 1920 Stran 417.- njo samo, tako da jc začel smatrati sebe in njo za pokonča življenja, ga je na skrivnosten način istovetil z gebni bitji, ki ju je usoda obsodila v skupno, ne zasluženo, temveč podedovano nesrečo. Toda sedaj, ko se začenjajo njegovi lastni doživljaji, bom pripovedoval v prvi osebi in, kolikor bo mogoče, z njegovimi lastnimi besedami. On je mnogo bral, znal več jezikov jn se naučil lepo govoriti, kar si prizadeva večina njegovih ameriških rojakov. Toda povest je bila žalostna. Pripovedoval je Izmael o Hagari in sebi v puščavi. »V mojih prvih spominih je moja mati visoka, vitka žena, zelo nežna in ljubezniva, toda jako boječa. Spominjam se še zlasti njenih svetlih, plavili oči in kostanjevih las, ki so se vedno valovili v nežnih črtah preko senc in ki jih je zadaj zavezovala s trakom. Nikoli ni hodila zdoma, razen ob nedeljah k maši. Zdelo se je, da so vse veselje njenega življenja domači opravki, ljubezen do moža in skrb za otroka. Ko sem.prihajal v razumna leta, sem bil edini otrok doma. Moji dve sestri sta odšli služit, ker so bile poselske plače zaradi izseljevanja in lakote nenavadno visoke. Moj edini brat je bil tesarski vajenec v groliji Limerick. Ostal sem sam doma in sem bil materin razvajenček, kar sem ji stokratno plačeval z ljubeznijo, kakršne nobena mati še nikoli ni užila.« Tu je umolknil in ne zadnjikrat, kajti čuvstvo ^a je premagalo. Sramota in gorje, ki je vedno spremljalo spomin na njegovo mater, mu jo je priljubilo, zelo priljubilo. Spominjam se samo njenega obraza in postave ter neke posebne navade; včasih je prisluškovala, kakor pesmi daljnega zvona ali glasu, ki je klical, klical iz noči. Vi vfiste, gospod župnik, da smo se mi, ki smo obhodili in videli svet, otresli mnogih teh starih vraž; toda odkar sem se vrnil na Irsko, sc me zopet lotevajo čari onih starih let in zares se bojim, da bi se vrnil, če bi zagledal srako na cesti. Moja mati je imela čudno navado. Sklonila se je naprej, dvignila prst k ušesu in poslušala; oče se je včasih liašalil in dejal: ,Nodlag! Nodlagl Kdo kliče sedaj?' OB2EK N NJEGOVO BURKAiTO ŽIVLJENJE Otroška pravljica. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Samo Storžek je ostal, in čeprav je bil tudi sam bolečin in strahu boij mrtev ko živ, je tekel k m°rju in namočil svoj robec in začel močiti sence ibogega sošolca. Medtem je sunkovito in obupno jo-ca'i ga klical po imenu in govoril: ^Dušani... ubogi moj Dušan!... odpri oči 11 Poglej me!... Zakaj ne odgovoriš? Saj nisem bil az> veš, ki te je tako udaril! Veruj mi, nisem bil l,z'•■■ ■ odpri oči, Dušan!... Če boš imel oči zaprte, imrem še jaz... O moj Bog, kako naj se sedaj vrnem omov?... Kako naj se prikažcm pred dobro mamo? aj bo z mano? ... Kam naj pobegnem? ... Kam PaJ se skrijem?... O, koliko bolje bi bilo, tisočkrat boljo bi bilo, če bi bil šel v šolo!... Zakaj sem poslušal zlobne tovariše, ki so moja poguba?... In učitelj me jo opozoril na to... in mama mi je zabičavala: »Vamj se slabih tovariševi« A jaz trmoglavi trdovrat- nem ... sem poslušal lepo vse, potem pa napravil po svojo I In še obračun me čaka ... In tako nisem imel, odkar sem na svetu, ne ene dobre ure. Moj Bog! Kaj bo z mano?...« In Storžek je jokal in jokal, vpil in se bil s pestmi po glavi in klical ubogega Dušana, kar zasliši gluhonem šum korakov, ki so se bližali. Obrnil se je: bila sta dva orožnika. »Kaj pa delaš tako zavaljen po tleh?< sta vprašala Storžka. »Pomagam svojemu sošolcu.« »Kaj mu je slabo?« »Mislim, da...« »Pa kako!« je vzkliknil eden izmed orožnikov, ki se je pripognil, da bi pogledal Dušana od blizu. »Deček je ranjen v sence. Kdo ga je?« »Jaz ne!« je zajeeljal dondek, ki-mu je zapiralo sapo. »Kdo je tedaj bil, ki ga jc ranil, če nisi bil ti?« »Jaz nek je ponovil Storžek. »In s čim je bil ranjen?« »S to knjigo.« In dondek je pobral s tal Traktat o aritmetiki, vezan v lepenko in kozjo kožo, da bi ga pokazal orožnikoma. »In ta knjiga, čigava je?« »Moja.« Dovolj je, drugega ni treba. Dvigni se hitro in pojdi z nama k »A jaz...« »Z nama k »A jaz sem nedolžen ...« »Z nama!« Proden so odšli, sta poklicala orožnika nekaj ribičev, ki so slučajnio ta trenutek pristali s svojo barko, in sta jima rekla: »Poberite tu tega ranjenega dečka, odnesite ga domov in skrbite zanj. Jutri prideva pogledat!« Nato sta se obrnila k Storžku, ga vzela v svojo sredo in mu velela z vojaško prajaznim glasiom: Hodi in hitro! Sicer ti bo slaba pela k Hodi hitro I Sicer ti bo slabA pela!« Storžek si ni pustil dvakrat reči in je začel iti po oni stezi, ki je vodila v vas. Ubogi revež je komaj vedel, kje je. Zdelo se mu je, da sanja pošastne sanje. Ves izven sebe je bil. Videl je vse dvojno noge so se mu tresle, jezik mu je obvisel pod nebom in ni mogel ziniti ne ene besede. Vendar ga je kljub vsej tej okorelosti in naglušnosti bodel v srce oster trn: misel, da bo moral sredi orožnikov mimo okna dobre Sojke. Rajši bi umrl. Bili so že blizu vasi, ko je puhnil1 od nekod veter in odnesel Storžku z glave čepico kakih deset korakov daleč. Italijanski prihranki r, tnjini. Lani so postali italijanski izseljenci v Ze-dinjenih državah 680 milijonov lir domov v Italijo, 120 milijonov več kakor leta 1921. Močni ljudje. Pred nekako 50 leti je neki Du-najčan 100 kg dal na prst in jih je kvišku sunil. Vse se mu je čudilo. Pa so prišli drugi in so napravili še več. Slo je navzgor, na 120, 130, 140, 160 in slednjič nn ItiO kg. A dvigali so tako, da so ob pasu s težo malo počakali in jo nato dejali na prsi. Tako jo prišel Du-najficu TUrk do omenjenih 160 kg. Za njim jo prišel Stembach, ki je nvignit celo 175 kg, za ffleinhachoin Svoboda, M V sunil kvišku 185 i« pol kilograma! Pomisli, kaj je to! Žc precej močan mora? biti, če hočeš 150 kg samo malo od tal dvigniti. V novejšem času pa so rekli, da to ni nič, če se s težo ob pasu ustavimo, leniveč, da ja moramo z enim samim' potegom dvigniti na prsi in jo od tam suniti kviw Sku. Par let sem vzbuja sedaj zanimanje vsega' sveta mladi Francoz Ri-goulot. Pri olimpijskih! igrah v Parizu je na že omenjeni način, torej takoj na prsi in nato kvl» šku, zmagal 141 kg; kma-lu je prišel na 150, potem na 156, lani na 160, letos na 165 in pol kg in pred par tedni na 171 kilogram m o v. To ie naravnost ne< verjetno. Z desnico je po« tegnil od tal naravnost nad glavo 102 kg, z obema rokama pa 130 kg. To so stvari, ki so se zdele še pred par leti popolnoma nemogoče. Pa je Rigoulot komaj 23 let star. in ni še videti, da bi bil prišel že do viška. Sedaj gre za tem, da bi dosegel Svobodo. Seveda bi bilo to nekaj Čisto drugega, Se vse bolj težkega, ker bi bila teža prosto na prsi dejana. Priden predsednik. Angleški ministrski predsednik so piše Baldvvin. Pred njegovo hišo gori električna svetiljka, ki naznanja, ali je predsednik doma ali ne; le je doma, za ljudi namreč, lahko vsak z njim govori. Zadnjič, ko je bil na Angleškem štrajk premogai*-jev in so se vršila pogajanja z njimi, je gorela svetiljka redno do pof* noči, znamenje, da j? predsednik tudi v teh, poznih urah občinstvu a« razpolago. Nor most med Reko in SnSakom. Leta 1920. 80' razstrelili most med R& ko in Sušakom. Sedaj bodo zgradili novega, kjt bo 15 metrov širok. Belo bo končano najbrž v jij* mu. f«1 »Ali ctovolita,« je vprašal dondek orožniku, »da skočim po svojo čepico?« >Le skoči, a opravi hitro!« Dondek je obrnil hrbet, pobral čopico..., a mesto bi jo dal na glavo, jo je stisnil med zobe v usta in začel teči, kar so ga noge nesle, proti obali. Šel je ko izstreljena krogla. Orožnika, ugotovivši, da bi ga bilo težko doteči, sta nahujskaia za njim ovčarskega psa, ki si je stekel na pasji tekmi prvo darilo. Storžek je tekel in pes je tekel bolj ko on in zato so se zbirali ljudje ob oknih in se gnetli po sredi ceste, radovedni, da bi videli konec te divje gonje. A ni bilo mogoče, ker pes ovčar in Storžek sta dvignila na cesti take oblake prahu, da čez nekaj minut ni bilo videti ničesar več. Storžek je tekel in pes je tekel bjlj ko on... Nore ženske. V v»,„, »e je ustrelila 15 ilSf ra deklica, ker jI t p la mati par nogav u J* barv« se niVk 'd % barvo njene obleke , V Lyonu na Francoskem ■c 10 pa mlado porog žejia vrgla pod Wo* bil, ker je ni hotel m mož s seboj v kino; S je težko ranjena. Kirgizi so narod v Ru siji, mongolskega pok» lenja Njih samostojna r* publika se odslej naprei ne imenuje več klrei&M temveC kozaška republt. Najstarejše ljudi d so ie marsikaj prešli in preživeli in si tedaj mogli pridobiti izkušenj, slišimo vedno in vedno govoriti, da se pri bolečinah in trganju v križu, udih, pri zobobolu izkaže kot zanesljiv ublažitelj bolečin skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo Fellerjev blago dišeči »Elsafluid«. Drgnjenje in umi- vanje z Elsafluidom lajša tudi najvztrajnejše bolečine, krepi in osvežuje mišičevje in živce, jači utrujene oči, varuje pred nahodom in kljubuje hladnemu zraku. Z vodo pomešan je dobrodejen za grgranje, za grlo in usta. Odznotraj in odzunaj močnejši, izdatnejši in krepkejšega delovanja kot francosko žganje in najboljši kosmetikum te vrste, 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike spec. stekl. 99 Din 3( dvojnatih ali 12 velikih spec. stckl. za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po fovzetju lekarnar Eugen V Feller v Stubici Doni lsatrg 16, Hrvatsko. Posamezne steklenice Elsafluid a po znižani ceni 9 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. HdorišCc - nalflct Profesor je bil zamišljen v svoje delo, ko nenadoma vstopi njegova žena vsa ii sebe: »Ti, otrok je spil črnilo, kaj naj storim?« Profesor (sanjaje)? »Piši 3 svinčni kom.c Hčerka: »Ali vam jo Vlado sinoči poJ veda!, da me hoče poročiti?« Oče: »Ne, ni mi ne, kolikor se ven spominjati, je čisto pametno govoril.« TVRDKA F. in I. Goričar, »Pri Ivanki« LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29 vabi vse svoje dosedanje kakor tudi nove odji-malce, da si ogledajo novodošlo krasno izbin letnega blaga za moške in ženske obleke, ccfirjei in oksfordov za srajce, bele, rujave in pisane ko-tenine, platna za rjuhe, gradlna za postelje, presitih odej, konjskih kocev, delenastih in svileni! rut, izgotovljenih moških srajc, otroških oblek predpasnikov itd. Kdor pošlje Din 15,— ia poil; nino — ta vsota se pri naročilu povrne — ^ Vzorčne knjige od cele zaloge za tri dni na oglei _PIŠITE^ NATANČEN NASLOVI najpopolnejši j ST9EWER Šivalni stroji <> airili«, M«t" In čevljirj« ter « tisV dom-Preden .1 n«b««lt.l .M, o kuhinjo in čulnnato. Blizu cerkve in vode na Mirni. — Vpraša se: Na Mirni Jtev. 16. 26. junija —5. julija 1926 Pod pokroviteljstvom H]. Vil. Kralja VI. ilUBlJANSKI !IHE!I »ESEJEM najstarejto In najbolj obiskana gospodarska razstava naie dri««, ZBIRALIŠČE TRGOVCEV, OBRTNIKOV iN INDUSTRIJCIV Konto vijak! so samo prvovrstna podjetja — cene brezkonkurenCne 10RAJ NAJUGODNEJŠI OGLED IH NAKUP vsakovrstnega bloga PERMANENTNA LEGITIMACIJA opravičuj« do SO«, rnlža. n)ti na vseh vlakih (tudi brzovlaklh raiun S, 0. E.) CENA Oln 30.-. NAJCENEJŠA PRILIKA ZA IZLETE IN OBISK ALPSKIH KRAJEV IN KOPALIŠČ OIV/iE SLOVENIJE. Tehnične novosti. Razstava ,.Slovenska žena". Hlgljenska razstava. STANOVANJA PRESKRBLJENA. Legitimacije » dobe v denarnih zavodih, gospodarskih druttvlh, potniških pisarnah Itd., Itd. Naprodaj lepo vinegradno POSESTVO 2 minuti od farne cerkve in trga: 2 njivi, velik gozd in kolosek Pridela se letno 9—12 hI vina, Gospo-, darsko poslopje z inventarjem. Proda se rad« o