Št. 341. V Ljubljani, sreda dne 8. februarja 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9— četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. 5 Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništv* Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Klerikalne izdajice se sramotno prodale vladi. — Laška fakulteta zagotovljena. Dvojna mera c. kr, deželne vlade. Klerikalni deželni poslanec Mandelj je odložil svoj mandat začetkom decembra minulega leta, za 21. marec t. 1. pa so razpisane za njegovo mesto nadomestne volitve. Narodno - napredni deželni poslanec dr. Oražen je odložil mandat že 4. oktobra, torej dva meseca preje kakor Mandelj, a na n:egovo mesto še danes niso razpisane volitve v deželni zbor. Ker ni pričakovati v prihodnjih mesecih daljšega deželnozborskega zasedanja, bi se ta razlika, ki jo je napravila naša c. kr. deželna vlada pri razpisu, ne opazila tako zelo, četudi ni bilo nobenega zadržka razpisati volitve vsaj istočasno, če že ne po vrsti in v redu. Stvar pa ima čisto drug pomen in čisto drugo zakulisno lice. Klerikalcem je sicer veliko na tem, da je njihova delegacija kompletna in da tudi enega poslanca ne manjka v deželnem zboru. A še veliko bol si prizadevajo, da oslabe napredno delegacijo. Kar cede se jim sline po naprednih mestnih mandatih. Ne malo radi teh mandatov so sklenili nov občinski volilni red za deželo in za Ljubljano; kajti volilni imeniki I. in II. razreda in III. razreda onih občinskih volilcev, ki plačajo več kot 8 K cesarskega davka, tvorijo deloma podlago za sestavo volilnih imenikov za deželnozborske volitve. Jasna je razlika med starim in novim volilnim imenikom v Ljubljani. Na stotine volilcev iz okolice, na stotine malih obrtnikov, ki so preje volili v III. razredu, ali sploh volilne pravice imeli niso, so sedaj v volilnem imeniku II. in III. razreda. Vsi ti pa so prišli v volilni imenik, ker upajo klerikalci ž njimi pomnožiti svoje vrste. In ravno radi novih volilnih imenikov danes še ni razpisana nadomestna deželnozborska volitev ljubljanskega poslanca. Klerikalci so sicer izposlovali, da se vrše deželnozborske volitve namesto Mandlja še po starih občinskih volilnih imenikih, v Ljubljani pa baron Schwarz ni smel razpisati deželnozborskih volitev na podlagi starega občinskega volilnega imenika, marveč mora čakati, da bodo preje občinske volitve in da se bo volilni imenik tudi že za nadomestne deželnozborske voiitve v Ljubljani sestavljal na podstavi novih občinskih volilnih imenikov. Odkrito povemo, da se tudi na taki podlagi deželnozborskih volitev v Ljubljani ne bojimo. Vsekako pa je postopanje c. kr. deželne vlade v teh dveh slučajih zelo značilno. Navadna dostojnost bi bila za c. kr. deželnega predsednika kot cesarjevega namestnika, da bi postopal čisto objektivno in enako. Slepec mora spregledati in uvideti, da uveljavljajo pri kranjski c. kr. deželni vladi dvojno pravico eno za klerikalce, drugo za naprednjake. Dr. Oražen je odložil deželnozborski mandat dva meseca preje kot Mandelj, a nadomestne volitve bo razpisala c. kr. deželna vlada za Oražna dva meseca pozneje kakor za Mandlja; to pa zopet samo klerikalcem na ljubo in zato, ker imajo klerikalci na podlagi novih volilnih imenikov tudi za ljubljanski deželnozborski mandat več upanja in nad. Če kdo, je c. kr. deželna vlada v deželi tista instanca, ki bi vsaj na zunaj morala biti nekako zavetišče za one, ki iščejo pravice. Postopanje barona Schwarza pa nam v tem slučaju zopet in zopet kaže, da ni kranjska deželna vlada ničesar drugega kot ekspozitura dr. Šušteršiča. Baron Schwarz ni več cesarski namestnik, marveč čisto navaden uslužbenec klerikalnega izvrševalnega odbora Slovenske Ljudske Stranke. Če bi baron Schwarz to ne bil, bi ne mogel tako pristransko postopati in bi moral vsaj nekoliko čuvati ugled c. kr. deželne vlade, pred katero mora vsled takega postopanja izgubiti slehern človek prav zadnjo trohico spoštovanja. Iz slovenskih krajev. Iz Novega mesta, Ali je to zimski šport? Zimski šport se je v zadnjem času razvil širom sveta do čudovite višine. Med drugimi deželami tudi naš, a Kranjska ne zaostaja na teni polju novega športa. Gorenjska, zlasti Bohinj zavzema prvenstvo tudi v negovanju modernega zimskega športa. Le naša Dolenjska je tudi v tem oziru za 300 let nazaj. Nihče se ne zgane v tem oziru kaj umestnega ukreniti. Naši Novomeščani in Kandi-janci uporabljajo kot zimski šport drčanje s sankami kar po sredi strmin državnih cest, ali najbolj obljudenih potov. Kdor nima sank, si privošči veselje do drsanja po podplatih. Vse tri ceste vodeče skozi Kandijo v mesto so živahno torišče drsajočih in sankajočih. Greš po eni ali drugi cesti, po noči ali po dnevi, nikdar nisi varen, da ti kdo ne prileti odzadej v hrbet ter te podere na tla, če že nisi po do ledu izdrsani cesti sam se na eni poti 99-krat prekucnil. Zlasti stara cesta proti božjemu grobu od mostu do deželne kmetijske šole je tako zdrsana, da se en upa nihče z živino po njej. Vsled tega trpe zlasti prebivalci tega okoliša. Vsak se brani dovoza kurjave, drva so vsled tega mnogo dražja. Ljudje cepajo po tleh in srečen je, kdor se ne ubije na mestu. Pred kratkim je padla neka ženska ter se pri padcu tako pobila, da so jo vso Krvavečo in one-sveščeno morali prenesti v bližnjo hišo. Orožništvo je to protizakonito uporabljenje javnih cest ovadilo politični oblasti, toda gospoda tam, ki je sicer jako občutljiva, se za te ovadbe ne zmeni. Ni čuda! Vsaj glavar in njegovi »ministri", posebno pa zastopnik državnega pravdništva sami najbolj dajejo slab vzgled, da ravno tista gospoda, ki bi morala v prvi vrsti spoštovati zakone, v javno najbolj norce brije iz njih. Če si Novomeščani pri svoji notorični indolenci že ne morejo oskrbeti primernejega kraja za sankanje in drsanje po podplatih in če že na vsak način morajo v to uporabljati državne ceste ter javna pota, naj za to zabavo vsaj toliko žrtvujejo, da si napravijo ob kraju cest svoja drsa- in sankališča. Sredo ceste pa naj prepuste uporabi javnega prometa. — Kako je imel naš dopisnik s svojim protestom prav, se razvidi iz poročila o nesreči pri tem sankanju po državni cesti. Dotično poročilo se nahaja med dnevnimi vestmi. Ta dopis, došel že v soboto, smo le radi pomanjkanja prostora odložili za danes. Op. ured. Iz Sežane. V odgovor »Edinosti*. V soboto je udarila tržaška „Edinost“ na veliki boben, potožila je, da se jo v »nekem ljubljanskem listu“ nesramno (!) napada in je v svoji bojevitosti zagrozila dopisniku s takim odgovorom, da si ga bo »naj-brže postavil za zrcalo*. S splošno napetostjo smo pričakovali obljubljenega, za dopisnika uničujočega članka. A kako razočaranje! Pokale so gore, a rodila se je miška. — Mislili smo vsaj, da ima uredništvo tržaškega dnevnika vendar še toliko časti in ponosa, da bo stvarno odgovarjalo. Pošteno smo se varali. V celem skoro dve koloni obsegajočem »odgovoru* ne more sicer izpodbiti niti ene trditve „Jutrovega*' dopisnika, pač pa z mrzlično samohvalo posega po stvareh, za katere ga nihče ni vprašal in končno — da strese vse svoje ogorčenje — vrže se z vsem ognjem na ubogega »interpelanta*, ki ni z dopisom v »Jutru* v najmanjši zvezi. Oglejmo si mirno nekoliko bližje »Ed.* odgovor, če ga smemo tako imenovati. Najprej bi radi poznali tiste »gospode v Sežani*, ki kuhajo že nekaj časa jezo proti »Edinosti.* Za tako naivne nas vendar nimate, da bi nastopali proti listu, ki je reprezentant našega narodnega življa v tržaškem ozemlju? Ne smete pa nam odrekati pravice, opozarjati na napake, ki naravnost ovirajo naše obrambno delo. Če bi bili gospodje pri »Ed.* bolj pazljivo preči-tali dopis v »Jutru*, bi bili z lahkoto ispoznali njegov edini namen: saniranje takih nerednosti. Dopisnik »Jutra* vam tudi ni očital, da ni bilo v vašem listu poročila o poletni veselici. Odpadlo bi torej vsako razgrevanje radi vstopnice za eventualnega vašega poročevalca. Hvaležni smo vam pa vendar, da ste nas opozorili, kaj bi bila naša dolžnost. Prihodnjič poskrbimo poročevalcu »Ed.“ poseben voz na družbene stroške! — Dejstvo, da niste hoteli priobčiti izkaza darov posameznih občin, priznavate. Da niste prejeli po zatrjevanem pogovoru z »rečeno dvojico* nobenega izkaza, vašega ravnanja ne more opravičiti. — Izkaz darov poslal vam je blagajnik veseličnega odseka. Ker se je zaman pričakovalo objave istega, prosil vas je pismeno nič manj ko trikrat, da objavite odseku došle darove, če ne podrobno, pa vsaj su-marično. Slavno uredništvo se za vse to ni zmenilo, na vse prošnje ni niti črhnilo, kaj šele da bi jih upoštevalo! Radi tega je bila celo v uredništvu sama predsednica tukajšnje ženske podružnice. Reklo se ji je, da se izkazov radi pomanjkanja prostora ni moglo še objaviti, da pa se to v kratkem gotovo zgodi. Ostala pa je le pri obljubi! — Nadaljujmo! V »odgovoru* ne tajite, da niste objavili podružnične prireditve za Svečnico, vzlic temu, da se vam je dotična notica dvakrat vpo-slala. Zato pa se hočete tem občutneje maščevati nad nedolžnim »inter-pelantom*. Ne glede na to, da si bo g. »interpelant* gotovo sam poiskal zadoščenja, hočemo le konštatirati, kako možato ste postopali, ko ste si upali v svoji maščevalni strasti poseči po privatnem pismu »interpelanta*, noteč pokazati slednjega javnosti v vsej le možnej brezsramnosti in omejenosti. Ni treba biti urednik političnega časopisa, da se ispozna, kako na mestu je bila ta »interpelantova* opazka. Govorilo se je namreč, da hoče na Svečnico neko drugo društvo prirediti v Sežani veselico. Zato je bilo potrebno, opozoriti potom časopisja na nameravano podružnično prireditev in apelirati na društva, naj to uvažujejo in prenesejo na drug dan morebitno svojo veselico. To se je od strani podružničnega tajnika tudi pravočasno zgodilo. Ker pa »Ed.* vzlic opetovanemu urgiranju 15. januarja notice še vedno ni priobčila, b la je popolnoma umestna trditev »interpelanta*, da bi bilo brezuspešno, opozarjati tako pozno na podružnično veselico. Hotelo se je smešiti njega — a osmešili ste sebe! — Konečno apel na odbor sežanskih podružnic! Najprej zlijete ves svoj žolč na podružničnega tajnika, potem pa še zahtevate, naj bi odbor vaša sumničenja podpiral in vašo obsodbo potrdil. Tako naivnih si odborov tukajšnjih podružnic zopet zopet ne smete predstavljati. Ravno zato, ker so v njih — kakor pravite dostojni možje iri žene, ste lahko uverjeni, da bodo znali uvaževati suha dejstva in dostojno braniti čast podružničnih članov. — Sicer pa vam smemo zaupati, da lahko na prste ene roke seštejete one Sežance, ki bi odobravali vaš bojeviti nedeljski zagovor. — Povemo vam tudi, da vam na eventualna zopetna sumničenja in napadanja ne bomo odgovarjali. Stresite se do cela! Slovanski jug. Plamen na Balkanu. Še vedno je živo v spominu lanskoletna vstaja Arnavtov v Albaniji. A znano je tudi strašno nezadovoljstvo vseh krščanskih narodov na teritoriju stare Srbije in Macedonije, ki bo konečno v kritičnem času izbruhnilo v krvavi^ boj, kar je že običajno v Turški. Če se ozremo nekoliko na revolucijonarno-vstaški boj v Arabiji, ki divja že nekoliko tednov, razvidimo, da je iskati vzroke tej bojev le v nezadovoljstvu ljudstva nad abnormalno politiko turškega režima. Mesto politike »bratstva, svobode in enakosti*, uvedli so ti lažnjivi svobodomiselci takoj, ko so prišli na krmilo vlade, politiko otoma-niziranja, nacionalnih in političnih gonj, kakoršna se niso dogajala niti pod krutinj režimom Abdul-Hamida, katerega nazivajo mladoturki anarhi-stično-absolutističnega. Skopeljski dopisnik »Slovenskega Juga* se zato po vsej pravici vprašuje, ko opisuje današnje razmere v Turški: »Z jedno besedo, kaj bodo mogli konštatirati mladoturški prvaki pri zaključku svoje politične bilance. Izzvali so le nacionalno gibanje med Arnavti, revolucijo v Yemenu, vrvenje v Macedoniji, vstaško akcijo v Stari Srbiji in Macedoniji in tako pripravili Turčijo do katastrofe. Na spomlad se bližajo na Balkanu važni dogodki, vsaj tako kažejo vsi znaki. »Hiša bojev*, v kateri zvok in pokanje še nikdar ni prenehalo, bo v plamenu. Pojavil se bo zopet oni monstrum, ki se zove »Iztočno vprašanje", ki je Evropi napravilo že toliko skrbi,* Iz srbske skupščine. V soboto je bila končana generalna debata o skupštinskem poslovniku. Predloga je bila sprejeta z 98 proti 12 glasovom. To je najboljši dokaz, kako brezpomembna je današnja konservativna opozicija v srbski skupštini. Proti iz-premembi poslovnika je glasoval tudi edini socijalistični poslanec. Takoj po generalni debati se je pričela speci-jalna debata, ki pa ne bo ničesar bistvenega spremenila. Srbska narodna manifestacija v Dubrovniku. Pred tremi leti je umrl v Dubrovniku ustanovitelj moderne srbske vaške povesti, eden najuglednejši novejših srbskih pisateljev, Milovan Glišič. V Dubrovniku se je zdravil in je sedaj tudi tamkaj pokopan v provizorični grobnici. Toda med tem je srbska vlada, ki zna ceniti Glišičevo književno delovanje, že zgradila novo grobnico z nagrobnim spomenikom. Pretekli četrtek so z velikansko slavnostjo prenesli Glišičeve kosti v novo grobnico. Svečanosti se je razven srbskega meščanstva v Dubrovniku udeležilo tudi odposlanstvo iz Belgrada. Slavnost je bila prava srbska nacijonalna manifestacija. »Dubrovnik* ki je pri tej priliki izdal posebno izdajo, poroča, da je manifestaciji prisostvala kar cela množica avstrijskih vohunov. Dalmatinska vlada vidi namreč v vsaki kulturni veseli ali tožni narodni srbski manifestaciji veleizdajsko strašilo. Toda niti vladi, niti njeni vladni niso mogli preprečiti manifestacije, ki je bila, da-si tožna, izraz narodnega srbskega jedinstva brez ozira na državne meje. Kupujte „JUTRO"! LISTEK. MICHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. — Kajti trpel sem, resnično da! Trpel kakor demon, trpel kakor pogubljenec, ki od prevelikega trpljenja gleda na dnu svo jega pekla veselja angelov! Vraga, gospod Roland, vi ste znali reči: „t a ubogi B e m b o*. In to vas bo drago stalo. Grd sem! To vem. In z zobmi moram zaškripati, ako se primerjam z vami! Ostuden sem , dočim ste vi lepi, in to mi boste plačali! Ta ubogi Bembo! Ta ubogi Bembo! Le poglejte, dekleta in lepe gospe, le poglejte pošast! Ali je dovolj nagnusna?... In zdaj obrnite svoje smehljaje k meni!... Ta ubogi Bembo! Naj jč pri naši mizi, da nas bo razveseljeval! Vrgli mu bomo par tolarjev! Kajti mi smo bogati! Mi smo dožev sin! Narod nas obožuje in patriciji se nas boje!... Vse zame, ničesar za Bemba! Samo drobtine moje sreče — te naj pobira! In nazadnje, kadar se tega Bemba naveličam, stopim nanj kakor na krastačo! Stojte, gospod Roland! Videli boste, kaj zna ta ubogi Bembo. In bogme, delo uspeva doslej prekrasno. Stari je izgnan! Mati napol blazna! Sin v podzemeljski temnici! Bogme, občudovati se moram! Videli bodo!... Kaj! Nadarjen in genialen človek sem, čutim ideje, ki mi roje po gjavi; lahko postanem knez zemlje, celo visok cerkven dostojanstvenik, vladar celemu narodu; moje znanje je obširno, ffj0! . P^va nad vsemi temi omejenci — in jaz naj ne bi bil nič drugega nego ta ubogi Bembo! Pokvečen slabič, siromak brez moči sem, a hočem, da me bodo smatrali za lepega, močnega in bogatega! Jaz hočem to, jaz! Sovraštvo me je rešilo, sovraštvo me bo rešilo. O, sovražiti! Sovražiti iz vseh svojih moči vse, kar je lepega, zato ker si grd, vse, kar je občudovanega, zato ker si zaničevan, vse kar ljubi in kar je ljubljeno, zato ker tebe nihče ne ljubi. Sovražiti — čutiti, kako se ti pretaka po žilah žolč namesto krvi, udrihati brez usmiljenja, zato ker tvoje sovraštvo ne pozna strahu — kakšna slast je tol... Roland Kandio mi je dal občutiti strašne muke ponižanja .., Ni videl, da je moj smehljaj izbruh bolečine. Svojo lepoto, svojo nesramno srečo je razkazoval pod taistim solncem, ki je sijalo na mojo sramoto in na moj obup! In jaz sem ga, prav v noči svojega ponižanja, obsodil brez milosti... Za oba naju, monsinjor!.. . Bembo se je molče zasmejal in se potopil v temno noč. Bil je strašen. XII. ŠteyUka 17. Tri mesece je že bu zaprt Roland v celici številka 17. Vse te tri mesece je bil njegov duh bloden in zmedenv Tako, da ni vedel, kje se nahaja in kaj se je z njim zgodilo. Živel je kakor v sanjah. V tej prijetni blaznosti ni imel nikakih vnanjih vtiskov,, samo mraz je čutil. A še ta občutek je polagoma izginjal. Nekega dne ga je videl ječar, kako je šklepetal z zobmi, zasmilil se mu je in dal mu je odejo. Vselej, kadar je legel Roland na svoje kamenito ležišče, se je zavil v tisto odejo. V tej blaznosti Roland ni trpel — moralno. Ostal je zdrav in čvrst. Z veliko slastjo je jedel trdi črni kruh, kiv ga je dobival vsak drugi dan, ter vžival sparjeno vodo iz vrča. Čas mu je torej potekal enakomerno, ura za uro, dan za dnevom — kakor je tekla voda po kanalu, brezšumno brez sledu. Nekega dne, koncem tretjega meseca, je zasvetila nenadoma slaba, nerazločna luč v mrakove njegovega duha. Silno si je bil pretresel možgane. A Roland je bil človek čudovito krepke narave. Njegove zmožnosti so spale, to je vse: uničene pa niso bile. . Tistega dne torej je sedel Roland na svojem kamenitem ležišču, ter jedel kos kruha, kar je bilo njegovo najvažnejše opravilo. Nenadoma preneha, se prime za čelo in izbrusi založek, ki ga je bil odgriznil. — Kako slab je ta kruh 1 je zamrmral. Nato pa, kot hip, se je ozrl okrog sebe, se naglo dvignil, naredil dva, tri korake po svoji celici in zakričal: — A tako! Kaj delam tukaj?... In kje sem? A bilo je vse samo kakor blisk. Skoro nato je izgubil zavest za vse, kar ga je obkrožalo ter je začel mehanično zopet jesti; potem je zaspal. Pripomniti je treba, da je Roland Kandiano tiste čase malodane vzdržema spal, kakor je poznejo potrdil ječar ki je bil zanj posebe določen. Ta ječar, surovi neotesanec je začutil do nesrečnika nekako neopredeljivo nagnjenje, ki se je kazalo v njegovih besedah, kadar je stopil v temnico, pa tudi v dejanjih Radi tega mu je dal tudi odejo. Iz istega vzroka mu je prinesel, kadar je bil dobre volje, kruha, ki je bil manj črn ... Nekaj dni po tistem nenadnem poblesku zavesti, ki smo ga pravkar omenili, je stopil ječar v temnico številka 17. Vajen popolne teme. ki je vladala v tej celici, je iskal z očmi ujetnika na tistem mestu, kjer je bil po navadi, namreč na plošči, ki mu je služila za posteljo, a ga ni videl. Kar mu obstanejo oči na dveh žarečih točkah, ki so sijale iz najtemnejšega kota ječe: prav kakor dvoje oči kake divje zveri. Nato se je začulo iz istega kota srdito renčanje. — Vraga! si je mislil ječar, blaznik divja ! Odskočil je nazaj in šiloma zaloputnil vrata v i„.r.*n hipu, ko je planil ujetnik s strahovitim naskokom proti njemu. Roland je butil z glavo ob vrata iti padel na kamenita tla. A takoj se je dvignil, njegove roke so tipale po železnih obojih, krčevito jih je oprijel ter jih skušal s podesetorjenimi močmi omajati, hkrati pa je po zverinsko tulil. Ker pa se močno železje ni udalo, so se mu zarili nohti v hrastovino močnih vrat. Na drugi strani pa je stal ječar, lasje so so mu ježili od strahu, ter poslušal glas, ki je nečloveško rjul: — Podle duše! Podle duše!... Mojo omedlevico so izkoristili in so me zaprli! O, podle duše! Drugih besed ni našel. Pa še te so se mu zmedle, in ječar je slišal samo še nepretrgano rjovenje, kateremu se je odzivalo iz notranjih prostorov jetniščnice tožeče mrmranje in stokanje, kakor da je njegov glas predramil iz spanja bolečino in srd. Ko je Roland uvidel, da pri vratih ničesar ne opravi, je skušal doseči lino. Ta pa je bila pod stropom in zaman se je poganjal mladi mož proti nji. Nato je začel hoditi po temnici, se zaletaval z glavo ob stene, si grizel pesti, si trgal prsa z no-htovi: in izvil se mu je iz grla vzklik: — Strašno, strašno, strašno je! __________________________ (Dalje.) Splošni pregled. Jubilejno razstavo v Rimu ob priliki petdesetletnega jubileja združene Italije nameravajo obiskati tudi avstrijski poslanci. Naznanilo o tem obisku so v Italiji sprejeli z zelo različnimi občutki. Dr. Como piše v rimski »Tribuni”, da ob času, ko se tako britko skuša italijanska potrpežljivost v avstrijskem parlamentu in še vedno ni rešeno vprašanje italijanske pravne fakultete, ne more pričakovati, da bi se razmerje med Avstrijo in Italijo izboljšalo. Avstrijski poslanci bi bili v Rimu sicer sprejeti z vsemi primernimi častmi, toda popolnoma ofici-jelno, kolikor neizogibno zahteva dolžnost, ne pa tako odkrito veselo, kakor če bi avstrijski poslanci seboj prinesli veselo vest, da so italijanske pravice našle priznanje v avstrijskem parlamentu. — V tem se kaže, kako v kraljestvu mislijo na italijansko fakulteto, ako jo smatrajo za predpogoj odkritega vsprejema avstrijskih poslancev v Rimu. Nemci pa si bodo naj-brže to prijaznost kupili na naš račun. 150.000 srednješolcev Ima Avstrija. Po poročilu naučnega ministrstva o stanju srednjih šol začetkom leta 1910/11 izvidimo: na Nižjem Avstrijskem je 12.611 gimnazijcev (med njimi 391 učenk), Gorenja Avstrija: 2140 gimnazijcev, Solnograško 554, Štajersko 3154, Koroško 1037, Kranjsko 2343. Primorje 3100, Tirolsko s Predarlskim 3910, Češko nemških 7487 (77 učenk), čeških 10.746 (607 učenk), Morava nemških 3430, čeških 4980, Šlezija 2383 (češki, nemški in poljski učni jezik), Galicija 35.639 (1781 učenk), Bukovina 5758, Dalmacija 1370. Skupaj vseh gimnazijcev je 100.652. (97.796 učencev [in 2856 učenk.) Realcev je: Na Nižjem Avstrijskem 9933, na Gorenjem, Avstrijskem 876, Solnograško 340, Štajersko 1821, Koroško 433, Kranjsko 788, Primorje 2061, Tirolsko s Predarskim 981, Češko nemških 5288, čeških 10.687, Morava nemških 4038, čeških 4738, Šlezija 1495, Galicija 4052, Bukovina 753, Dalmacija 688, skupaj; 48.922 realcev. Boji na ruskih univerzah. Kakor je znano, je vlada razpustila vsa dijaška društva na ruskih univerzah. Vsled udeležbe na nekem zborovanju je imelo biti v Pskovu izključenih z univerze nad 200 študentov. Spetrograd-ske univerze je bilo pregnanih osem študentov, ker so baje vodili zadnje boje na univerzah. To je povzročilo veliko gibanje med študentstvom na vseh univerzah. Ko se je izvedel ukaz vlade na petrograjski univerzi, so napredni študentje takoj protestirali. — Priredili so zborovanje na univerzi, ki je bilo zelo burno. Po zborovanju so hoteli prirediti demonstracije in so razvili zastavo z napisom: Doli z absolutizmom. Reakcijonarni študentje so se postavili proti demonstrantom, na kar je nastal hud boj, pri čemer je bilo več dijakov ranjenih. Po vseh univerzah se pripravljajo novi izgredi na izzivanje vlade. Rusko črnomorsko brodovje se namerava povečati. Obrambni odsek je podal že 1. 1908 in 1909 predlogo, da se dovoli namorskemu ministrstvu sedem milijonov rubljev za črnomorsko brodovje. Postavila pa se je le ena mornarica. Kam je izginil drugi denar, se ne ve. Obrambni odsek je opozoril vlado na sklep iz 1. 1908 in opozarja pri tem na to, da je med tem Turčija pomnožila svoje moči in da se trozveza oborožuje. Slabo stanje mornarice je zakrivilo ministrstvo. — Zato pa poziva odsek vlado sedaj, da čim preje da na razpolago sredstva, s katerimi bo pomnožila svoje moči v Črnem morju. Konferenca rumunske narodne stranke je sklenila, da se stranka reorganizira in da poveča ter razširi svoje časopisje. »Poporul Roman”, mmmmmmammmammBsmmaammmmmmam « HALI LISTEK. Operna krjza. Zelo me veseli, da se kaže vendarle nekaj zanimanja in navdušenja za nadaljnji obstanek slovenske opere. Jaz sem bil vedno in bom vedno za ohranitev opere. Že lani se je od mnogih odličnih strani vplivalo name, naj se opera opusti, a izkušal sem jo ohraniti in imamo jo še danes, dasi že lani ni bilo toliko navdušenja, kolikor bi ga bila vredna. Jaz bi bil rad obdržal skoraj vse lanske operne moči, toda odločilni faktorji so zavlekli sklepe za letošnjo sezono tako dolgo, da so vsi najboljši člani podpisali pogodbe pri drugih gledališčih. Tako smo ostali na cedilu. Vzlic iskanju najboljših agentur na Dunaju, v Pragi, v Berolinu in v Lvovu, vzlic temu, da sem iskal člane sam ves mesec po Dunaju, v Pragi, v Plzni, v Prelouču, v Budejovicah in celo v Pešti, vzlic vsem inseratom in ogromni korespondenci na vse strani, glasilo stranke bo izhajalo poslej v 10.000 eksemplarjih. Pripravlja se veliko zborovanje v Aradu 16. t. m. Boj zoper modernizem, ki ga je začel papež s tem, da je ukazal profesorjem priseči, se bo papežu slabo posrečil. Teologi v Miinstru so odpovedali prisego in so poslali kardinalu Fischerju protestno pismo. Teologi v Bonnu so se jim pridružili. V Monakovem stvar še ni odločena, večina je proti prisegi. V Rimu so v skrbeh. Res so profesorji, pravijo, državni, ampak kot duhovniki bi morali ubogati in priseči, ker so kot duhovniki podložni papežu. V splošnem se sodi, da bo papežev ukaz le podvnel duhove in pospešil moderne struje v teologiji. V Vatikanu slutijo, da ti dogodki ne oznanjajo nič dobrega. Zato se jeze. Visoka porta ie zgorela. Turška vlada se imenuje navadno visoka porta. Tako se imenuje tudi poslopje, v katerem se nahajajo najvišji državni uradi. To poslopje je začelo 5. t. m. goreti. Eni menijo, da je bilo zažgano in so prijeli vse vojake, ki so stražili ono noč na porti. Drugi pa pišejo, da se je vnelo vsled neke stare peči. — Poslopje je skoraj popolnoma pogorelo. Uničenih je bilo mnogo važnih knjig in listin. Nekaj važnih oddelkov so rešili. Tako sta rešena oba stranska dela, ker sta zidana iz samega kamenja. Gašenja so se udeležili vojaki, uradniki in meščanstvo. DNEVNE VESTI. Kar na debelo so sleparili klerikalci pri zadnjih volitvah v trgovsko obrtno zbornico v Ljubljani. Dolgo časa se je ljudem čudno zdelo, da so kar naenkrat proti vsakemu pričakovanju, nevrjetno narasli glasovi klerikalcev. Pozneje se je proizvedlo da so klerikalci kar na debelo sleparili. Fal-sificirali so podpise na glasovnicah. Izrabili so rednega in v denarnih stiskah živečega pisarja, ga z denarjem in obljubami, da dobi dobro službo, podkupili, da je v uradu delal razne mahinacije z volilnimi listinami. Klerikalci so šli celo tako daleč, da so hoteli, da naj bi ta njihova žrtev, dala ponaredili ključ od urada in pokradla glasovnice naprednjakov. Za vse te sleparije so vedeli tudi klerikalni veljaki. Eden od njih je tudi na ta način prišel še do posebne časti, dasi je pri volitvah sam na tak način »sodeloval". Le vkup — koritarji! Stari in mladi klerikalni koritarji poskakujejo od tal! Zasedanje državnega zbora se bliža in v teh sejah bo spet par važnih sklepov, ki bodo odprli klerikalnim koritarskim špekulantom vrata do — sinekur. Pri deželni banki, pri deželni kleti in elektrarni bodo dobili mesta sami navdušeni katoličani dr. Šušteršičevega kalibra, Tisti svetohlinski obrazi s skrito nadutostjo in hudobijo, ki jo vidiš lahko vsak popoldan v pisarni Rafaelove družbe ali pa v dež. dvorcu pri računskem ali kakem sličnem oddelku, se bodo vrstili pri koritu, zdaj pa delujejo kot — de-nuncianti in agitatorji! Gospod deželni glavar želijo... Kako se misli postopati pri sedanjih občinskih volitvah proti uradnikom — vkljub temu, da se jim pripozna politična svoboda in da se ne trpi nikaka strankarska agitacija, kaže slučaj v naši bolnici. Bivši inženir pri dež. odboru sedanji »ravnatelj” bolnice Neben-fiihrer je sklical uradnike in jim je o-znanil, da si gospod deželni glavar žele, da volijo za slov. ljudsko stranko... To željo dobro razumemo in tudi vemo kaj se je hotelo z njo povedati. »Ravnatelj” bolnice lahko po svoji volji ugodi tej »želji” druge pa naj pusti pri miru. Kaj bo s sejmom v Ljubljani? Deželna vlada je prepovedala v Ljub- celo na Rusko in Poljsko, pevcev lanske kvalitete ni bilo možno najti. Povedal sem to odkrito v sejah inten-dance, in reklo se mi je: »Ljubljan-čanje se bodo pač morali zadovoljiti z opero, ki je možna, ali pa se — sploh opusti.” Fiasko ni torej moj, nego ga je zakrivila tista vsakoletna negotovost za bodočnost in tisto večno zavlačevanje. Z velikimi žrtvami sem rešil vsaj lansko opereto, opera pa se je razbila, ker še marca meseca nismo vedeli, kako pojde z gledališčem nadalje. Pazite, da se nam letos še operete ne razbije! Potem se operni krizi pridruži še operetna— ne po moji krivdi. Res je, da sem plačeval včasih mnogo boljšim močem manjše gaže, a dandanes so mnogo slabše moči mnogo dražje ali pa jih sploh ni. Včasih pač ni bilo na Češkem toliko lepih novih gledališč, kakor dandanes, in včasih je bilo pevskega naraščaja ogromno, danes pa gani. Da, zlati časi cenenih oper so docela minili, in nekdanji srečni naši intendantje nimajo pojma o današnji pevski bedi. »Laudatores temporis acti” pa vedar vedo, da je bil včasih najstarejši repertoire za ljani sejme, ker se je zanesla iz Bosne slinavka pri goveji živini. Izkazalo se pa je, da so bile odredbe deželne vlade pri izbruhu te bolezni tako poman-kljive, da se je bolezen hipoma raznesla po celi deželi. Je skoraj izven dvoma, da bo prav vsak hlev prizadet in da ne bo mogoče veliko govedi rešiti pred kužno boleznijo. V takih razmerah pa je Ljubljana neznansko oškodovana. Kje naj jemljejo mesarji živino, če ne bo sejmov? Kdo pomore gostilničarjem in drugim obrtnikom, ki so s sejmom Jzgubili toliko in toliko zaslužka? Če tudi nam je bila v začetku sumljiva odredba, da se je napravila izjema in da se je zaprl tudi sejm za konje, nam ni jasno zakaj naj bi se ne vršili konjski sejmi sedaj, ko je itak cela dežela okužena in ko pravi postava, da so praviloma dovoljeni konjski sejmi tudi v krajih, v katerih divja slinavka. Da se vsaj nekoliko zmanjša škoda, naj bi se vsaj za konje zopet odprli sejmi! Kranjski „Volksrat“ na delu. Počasi, pa tiho in vztrajno dela po-nemčevalni stroj med nami. Ljubljanski Nemci so ravnokar ustanovili novo nemško konkurenčno in — boj-kotno društvo: »Verein fur den deu-tschen Fremdenverkehr in Kraln und Kustenland”. Po Gorenjskem in drugih slovenskih letoviščih nameravajo pokupiti boljše restavracije in hotele ter razširiti zanje reklamo v avstrijskem in zunanjem nemštvu. Vprašanje na vladnega svetnika pl. Laschana. V našem listu smo že poročali kako za življenje nevarna je dvorana v »Unionu” kadar je nabito polna. V nedeljo so se pri koncertu v »Unionu” zopet ponovili nedostatki. Izhod za silo je bil čisto zabasan z garderobo. Za velikansko množico ljudi je bil samo en izhod in še ta tako ozek, da bi v slučaju panike niti stoti del posetnikov koncerta ne prišel živ na dan. Naravnost brezvestno je, da se pusti garderoba ob straneh dvorane, kamor ljudje mečejo cigaretne ostanke. Dovoljujemo si vprašati gospoda vladnega svetnika ali so mu varnostne odredbe v »Unionu” poznate in ali je pripravljen dati jih nemudoma zboljšati? Ali naj čakamo, da pride potres, ali da nastane požar, ki bo stal na tisoče žrtev, da bo mestna policija ukrenila potrebne varnostne odredbe v »Unionu” ? Peto notarjatsko mesto v Ljubljani je že kreirano z ministerskim razpisom od včeraj. Slovensko deželno gledališče. Včeraj se je ob jako dobrem obisku tretjič ponavljala Albinijeva opereta »Baron Trenk”. — Pohvalno omenjamo predvsem Trenka g. 11 i č i č a in Lydijo gdč. Hadrdalmatinsko vino Kuf najboljše sredstvo 5 kg franko K 4 —. Br. Novakovič, Ljubljana. Mirnski premog Premog iz Mirne na Dolenjskem je breeizjemno za vsako varčno gospodinjo izvrstno gorivo, ker pogori brez vsacega nadležnega duha, vsebuje jako malo žvepla ter nikakih neizgorljivih snovij (kamna). Prodaja se na dom postavljen v večjih množinah 50 kg K 1*—, pri manjšem odjemu: 50 kg K 1*10. — Cel vagon: K 160-— loko Ljubljana. — Glavna zaloga: H. RICHTER, Ljubljana, Cojzova cesta štev. 1. Naročila se sprejemajo v podružnici g. Iv. Jelačina, Cojzova cesta štev. 1 in pri g. Fran Pleničarju, c. kr. oficijalu v. p., Stari trg 6, vhod Vodna steza 1. Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - - - z vodno silo - - - - z eno ali dvema sobama, kuhinjo, kletjo in vrtom se odda na Dolenjski cesti nasproti Rakovnika. Natančneje se poizve v Ulici na Grad 7 ali pri magistratnem slugi I. Bevcu. A. Križnič & Co Kupi se dobro ohranjen novejše vrste. Ponudbe sprejema inseratni oddelek „Jutra\ Telefon interurban štev. 129, Poročni prstani močni v zlatu, na tn>ež- y nosti neprekosljivi 1 par od K 7*— jsM naprej £* v modernih fasonah — graviranje brezplačno JRFCP F pri W\*\ FR. ČUDNU Hi 41 urarju in trgovca v LJUBLJANI samo Prešernova ulica št. 1. — Ceniki s koledarjem zastonj tudi po pošti. Največja zaloga stenskih ur, Valjčni mlin v Domžalah I. BGNČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9, Električen klavir V Novem Vodmatu št. 111 se bo sodnijsko —— “ razprodajalo sledeče: Hiša z 8 stanovanji, 3 kletmi, ledenico, hlevom, skednjom, vrtom in njivo. Hiša je pripravna za vsako obrt. Razprodaja se vrši — dne 10. svečana 1911 — ob 9. uri dop. pri c. kr. okrajnem sodišču, soba št. 16 v Ljubljani. Torej kupci na noge, priložnost je tu. Rezervni zaklad Stanje hranilnih Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = nad pol miljona se ceno proda. Ljubljana, Jurčičev trg 3, ilij onov kron registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 se takoj odda v najem, ravno tam se tudi proda štiri velike vinske sode. Naslov pove inseratni oddelek „Jutra“. lajboljši pokončevalec mrčesa je toezdvomno E. Scherag-a z gostilno ter ena snavadna hiša z velikim vrtom in večjimi parcelami za stavbišča, ob glavni cesti, se radi preselitve prav ceno proda. Odda se tudi velika |Eskomp*uj<; trgovske menice, Eskomptuje trgovske menice, vinska klet Ustanovljena = leta 1882. == Ustanovljena = leta 1882. = Več se poizve v restavraciji pri Zvezdi", Spodnja Šiška. pomori podgane, miši, stenice, ščurke i. t. el. pod garancijo. Naroča se: Tovarniška znamka „IKO Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 — Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000-— Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakof tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinsate in lepo okrašene lesene^ krste, čevlje, vence, umetntf cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo _ Najnižje cene! TURK in BRATA ROJINA. Lastna tovarna ur v Švici Dobro vpeljana, zelo obiskana gostilna na - - Gorenjskem - - brez konkurence, poleg železniške postaje, pripravna tudi za trgovino, se s proste roke po primerni ceni proda. Polovica kupnega zneska zamore ostati na hiši. Kupci naj se blagovolijo zglasiti pri g. Antonu Pogačniku, posestniku in županu v Podnartu, kateri nudi natančnejša pojasnila.