GLASILO HOimiVA TOVARNE G O NI IJ E VIO IZDELOOV SAVA ORANI 1961-2 r v cDogoclUi iz mednarodnih aren j IZ VSEBINE: NOVI SISTEM DELITVE DOHODKA V NAŠEM PODJETJU MED PRVIMI SMO... KAKŠNA JE POT NAŠE NADALJNJE REKONSTRUKCIJE? ČLANI NAŠEGA KOLEKTIVA MED KRVODAJALCI EN DAN V MEHANIČNI DELAVNICI BILI SMO .V HRASTNIKU IN CELJU... OB 8. MARCU O RAZGRADNJI KAVČUKA OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE IZVEDELI SMO... DRUGI O NAS . .. ODBOJKARJI SO PRIČELI Z DELOM GASILCI SO ZBOROVALI... RAZVEDRILO IN NAGRADNI NATEČAJ! Slika na naslovni strani: MLADINA BO SPET ZASADILA KRAMPE IN LOPATE NA AVTOMOBILSKI CESTI PREDSEDNIK TITO se mudi na potovanju po afriških državah. Na sporedu so obiski v Gani, Togu, Liberiji, Gvineji, Tuniziji, Maroku in Združeni arabski republiki. Poglavitna namena poti: utrjevanje politike miroljubne in aktivne koeksistence, ki jo bolj ali manj zastopajo- te države, ter okrepitev -zvez med njimi in Jugoslavijo-, ki naj se otipljivo -izrazi v vrsti gospodarskih in tehničnih sporazumov. KRIZA V KONGU je prešla z umorom predsednika zakonite ko-n-goške vlade Pa-tricea Lumumbe, ki so ga ubili -koilonialisti-čni -prijatelji okrog Ka-savubuja in Čombeja, v novo, morda odločilno obdobje. Umor Lumumbe -je sprožil po svetu ogorčene demonstracije. To velja med drugim tudi za Jugoslavijo. Kongo je zdaj dejansko razdeljen na več precej samostojnih pokrajin, v katerih vladajo samostojne in »samostojne« vlade in »vlade«. Zakonita vlada Lumumbe deluje pod vodstvom najbližjega sodelavca Antoinea Gize-nge v prestolnici Vzhodne pokrajine Sten-leVville. Med njenimi četami in silami zahodno usmerjenih -in -kolonializmu vdanih veljakov prihaja do občasnih spopadov, ki -bi se prav lahko spremenili v državljansko vojno. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE, hi poteka na sedežu Organizacije Združenih narodov v Nem 'torku, se vsaj v začetku suče predvsem okrog Konga in vloge odposlanstva OZN v tamkajšnji krizi. — Izvenhlok-ovske in vzhodne države večinoma trdijo, da je vloga tega odposlanstva usmerjena z Zahoda, kar je dejansko po vseh znamenjih sodeč tudi res. Sile OZN so stale popolnoma ob strani, ko so skupine zahodnjaške kolonialistične zarote pobijale vse vidnejše voditelje nacionalnega gibanja. Velika skupina i-zvenblokovskih držav si prizadeva, da bi izsilila za delo tega odposlanstva takšna navodila, -da bi mu bila njegova prvotno začrtana, prava, nepristransko posredniška vloga spet zagotovljena. V ZDRUŽENIH DRŽAVAH je prevzela -oblast nova demokratska vlatda pod vodstvom triinštiridesetletnega prezidenta Johna Fitzera-lda Ken-nedYa. V zvezi s tem je opaziti, da je zavel v ameriški prestolnici Wa-shingtonu v -marsičem nov duh. Kenne-dseva vlada je -pripravila ali pa še pripravlja pregled in revizijo cele vrste ameriških zunanje- in notranje političnih postavk. V zvezi s -te-m je -videti, da se -pripravljaljo precej obširna in dolgotrajna pogajanja med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo o ureditvi poglavitnih svetovnih vprašanj. Me-d njimi morda na prvem mestu: razorožitev. BOJI V LAOSU so nekoliko potihnili, ker je postalo jasno, da ne levica ne desnica ob tolikšni zainteresiranosti in posredovanju obeh največjih velesil in blokov -ne bosta mogli vojaško zmagati. Kaže, da gre razvoj po lihem sporazumu med velesilami, notranjimi silami v deželi in -drugimi zainteresiranimi državami v smer nevtralizacije. Dosti govorijo 10 tem, naj bi nekdanji predsednik zakonite lao-ške vlade, princ Suvana Puma, sestavil novo koalicijsko vlado, kamor bi vključil predstavnike vseh smeri la-oškega političnega življenja. Velesile bi v tem primeru zagotovile, da bodo spoštovale nevtralni položaj Laosa. dd OD GRDELICE DO SKOPJA NOVI PRAVILNIK O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV V LUČI NOVIH GOSPODARSKIH PREDPISOV jDoglavilna načela. Na podlagi novih gospodarskih pred- hodki sestavni del čistega dohodka, so pisov, ki bodo kmalu uveljavljeni, bodo tako kolektivi dobili pravico samostojno delovni kolektivi samostojno razpolagali deliti delavcem del čistega dohodka za s čistim dohodkom. Ker so osebni do- osebne dohodke. etos slavi nosa tovarna pomemben jubilej. Pred štiridesetimi leti so ustanovili v današnji valjarni obrata I. podjetje »Vulkan«, ki je bila prva jugoslovanska tovarna gumijastih iždelkov. Štirivaljčni kalander, mešalni dvovaljčnik, šest ročnih preš in ena etažna, vse že rabljeto — to je bil začetek! In še tega kaj skromnega obrata, ki pa je le dajal lep profil, se kranjski trgovci-ustanovi-telji niso dolgo veselili. Kmalu ga je pohrustal mednarodni kapital! 2e leta 1925 je obrat prišel pod vpliv Dunajčanov, leta 1931, to je deset let po ustanovitvi, pa so le-ti odkrito nastopili pod novo firmo »Semperit, jugoslovanska tvornica gumijevih izdelkov«. Tako. je šel razvoj kapitalističnega vodstva podjetja po svoji poti izkoriščanja, petokolonaškega izdajstva in narodnostnega zatiranja, hkrati pa se je porajal in krepil njegov grobar — napredno delavsko gibanje v podjetju. Komunistična organizacija, rde- či sindikat, kolektivne pogodbe, stavkovno gibanje, Osvobodilna fronta. Narodnoosvobodilna vojska, skozi vse te faze je šel delovni kolektiv in tako doprinesel bogat delež k socialistični revoluciji. Z revolucionarnim poletom je kolektiv sodeloval v graditvi socialistične ureditve. Delavci so prevzeli podjetje v samoupravljanje. Tovarna je dobila povsem novo obličje. Novi stroji, moderna mehanizacija in novi tehnološki postopki so bili z izredno hitrim tempom uvajani in osvajam. Produktivnost se je po vojni podvojila. In še jo bomo močno dvignili v novi petletki. Ob vseh teh uspehih je 40-let-nica obstoja naše tovarne jubilej, ki lahko navdaja kolektiv s ponosom in zadoščenjem. Zlasti vse priznanje vsem onim, ki v kolektivu sodelujejo že dve, tri desetletja in tistim, ki so v njem delali mnoga leta in že uživajo zasluženi pokoj! DRAGO DOLINŠEK Pri razpolaganju s čistini dohodkom — ko ga deli za osebne dohodke —- gospodarska organizacija ni vezana na odobritev organov izven podjetja: niti ljudskih odborov ali sindikalnih svetov. Meje, čez katero višino osebnih dohodkov ne moremo iti — torej ni! Če je podjetje v taki meri sposobno, da ustvari več sredstev in več čistega dohodka, lahko nameni tudi več sredstev za osebne dohodke. Administrativnih omejitev torej ni! Zaradi čedalje večje samostojnosti gospodarske organizacije pri razpolaganju s čistim dohodkom bo nastalo eno poglavitnih vprašanj: ali bo podjetje znalo dovolj dobro gospodariti? Če si bomo znali pravilno začrtati lastno poslovno politiko in če bomo znali dobro gospodariti, ni prav nobene bojazni, da ne bi mogli najti tisto pravo ekonomsko mejo med celotnim dohodkom in sredstvi za osebne dohodke. Naš gospodarski sistem doživlja pomembne sprostitve. Sprememba deviznega režima čedalje bolj terja odgovor na vprašanje naše konkurenčnosti na svetovnem trgu. Če bi gospodarska organizacija zaradi nesorazmerno visokega deleža osebnih dohodkov ne bila konkurenčna, ji lahko družba zmanjša zaščito v zunanjetrgovinski izmenjavi in tako izravna mejo zaslužkov na ustrezno raven. Če pa doseže podjetje konkurenčnost na svetovnem trgu, je seveda upra- Prav vsako delovno mesto je pomembno in doprinaša k splošnemu napredku podjetja vičeno na višje osebne dohodke. Pri tem pa je treba seveda upoštevati, da so potrebna precejšnja vlaganja za uspešno poslovanje podjetja, spričo nenehnega in hitrega tehničnega napredka v svetu. S sprejetimi izpopolnitvami našega gospodarskega sistema — ki ima namen odstraniti ostanke administrativnega poslovanja — se odpirajo gospodarskim organizacijam večje možnosti. Podjetja si bodo morala izdelati lastni sistem delitve dohodka in nagrajevanja, ki ne bo smel več sloneti na šablonah dosedanjilt tarifnih pravilnikov. Sistem nagrajevanja mora biti samostojen, upoštevaje vse okoliščine, ki vplivajo na dohodek. Gre predvsem za ustrezno rešitev gospodarske funkcije osebnega dohodka; saj bo osebni dohodek spodbujal delavca, da bo čim-več prispeval h gospodarskemu uspehu celotnega podjetja. Osebni dohodek pa bo hkrati odvisen od njegovega lastnega uspeha, uspeha posamezne ekonomske enote, podjetja itd. Plačevanje delavcev na podlagi starih tarifnih pravilnikov je vsebovalo določene elemente plač. Ta sistem posameznega delavca ni navajal k temu, da bi se zanimal tudi za gospodarski uspeh celotnega podjetja. V novih pogojih našega gospodarskega sistema pa je to načelo nevzdržno. Novi način delitve osebnega dohodka, ki ga v našem podjetju uvajamo (le-ta je še v izdelavi), upošteva vse spodbudne težnje, ki jih je predvidel zakonodajalec z novimi gospodarskimi predpisi. Ta novi način pa mora biti seveda v skladu s celotno gospodarsko politiko podjetja. V prvi vrsti si moramo ustvariti jasito podobo o tem, kako nastaja dohodek, kakšni so njegovi viri, katere okoliščine vplivajo na njegovo višino itd. Skratka — priti moramo do tega, da si bomo na jasnem o ceni vsakega proizvoda, v vseh fazah predelave. — Šele tako bo moč ustvariti obračune po ekonomskih enotah. 'Zategadelj lahko trdimo: ekonomske enote niso le organizacijska zadeva, marveč predvsem stvar notranjega obračuna proizvodnje! Šele na podlagi temeljitih gospodarskih izračunov bomo lahko izdelali ustrezen sistem delitve dohodka, ki bo imel pravo ekonomsko vlogo in bo spodbudno vplival na večjo delovno storilnost in boljše gospodarjenje v podjetju. V našem podjetju pripravljamo tak način nagrajevanja, ki bo glede na načela decentralizacije delavskega samoupravljanja in delitve podjetja na ekonomske enote ter v največji meri spodbudno vplival na slehernega člana delovnega kolektiva, da bo le-ta čimbolj večal delovno storilnost in povečeval ekonomičnost proizvodnje. Predvidevamo, da bo osrednji pravilnik o delitvi osebnega dohodka podjetja zajemal le poglavitne odnose in instrumente delitve dohodka na ekonomske enote oziroma na obračunske enote. Določal naj bi le deleže ekonomskih enot v odstotkih pri prihrankih in drugih činiteljih, ki so posledica dobrega gospodarjenja kolektiva ekonomske enote. Vsaka ekonomska enota pa bo s pomočjo svojih izvoljenih predstavnikov v delavskem svetu ekonomske enote sprejemala lastne pravilnike o osebnih dohodkih, ki bodo vsebovali zlasti podrobne instrumente delitve sredstev za osebne dohodke med delavce ekonomske enote. Predvideno pa je tudi, da bo kolektiv ekonomske enote uvajal lastna, posamezna ali kolektivna merila učinka povsem samostojno; pač glede na posebnosti ekonomske enote. Tako bo lahko kolektiv ekonomske enote vplival na višino sredstev za osebne dohodke v sorazmerju z uspešnostjo gospodarjenja ekonomske enote in njenimi delovnimi uspehi. -N u -J Naše delavsko samoupravljanje stopa v naslednje obdobje, ko težimo še bolj k neposrednemu samoupravljanju proizvajalca. Delavski sveti so bili s svojim dosedanjim delom v nekem smislu večkrat oddaljeni od dejanskih, posebno pa od drobnih problemov, ki tarejo člane kolektiva. Zato je nastala potreba, da dosedanje oblike delavskega samoupravljanja še bolj približamo neposrednim proizvajalcem. To lahko dosežemo tudi tako, da izvolimo delavske svete ekonomskih enot. Delo delavskih svetov ekonomskih enot naj bi postalo še širše, s še širšimi pooblastili, seveda v skladu s splošnimi zakonskimi predpisi in pred- Že zdaj predvidevamo več kot dvajset individualnih in kolektivnih meril za ugotavljanje delovnih uspehov. Naštel bi le nekatere: — povečanje kakovosti — povečanje količinske proizvodnje — doseganje plana dohodka — prihranek na materialu — prihranek na režijskih stroških — povečanje delovne storilnosti — izpolnjevanje količinskega plana — izpolnjevanje plana po izbiri — boljše izkoriščanje delovnega časa — uresničitev plana realizacije — znižanje zalog materiala polizdelkov in kočnik izdelkov — zmanjšanje zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja polizdelkov — zmanjšanje zastojev zaradi popravil strojev, naprav itd. Izhodišča nagrajevanja po delu pa so seveda obračunske postavke, ki morajo biti odsev določanja kategorije dela. Z analitsko oceno delovnih mest bomo, ob podpori celotnega kolektiva, dobili osnovo za določitev dejanskih notranjih razmerij pri določanju obračunskih tarif. S kakovostno spremembo nagrajevanja po delu se moramo zavedati, da prevzemamo nase vso odgovornost za gospodarjenje s sredstvi za proizvodnjo in z opredmetenim delom. Novi sistem razdeljevanja osebnih dohodkov pa ne bo dosegel svojega namena, če ga bo izdelal le ozek krog tovarniških strokovnjakov. Njegova kakovost in učinkovitost bo odvisna v prvi vrsti od tega, kako bomo uspeli angažirati pri izdelavi sistema razdeljevanja osebnih dohodkov kar najširši krog neposrednih proizvajalcev! MIRAN RIŽNAR piši o delavskem samoupravljanju. Delavski sveti ekonomskih enot naj bi imeli pravico končnega in samostojnega odločanja. Se pravi, naj bi bili njihovi sklepi končno veljavni. Razen tega naj bi imeli tudi pravico predlaganja posameznim osrednjim samoupravnim organom. Voljeni člani delavskih svetov ekonomskih enot, ki so neposredno zaposleni v sami proizvodnji, naj bi imeli popoln pregled in vpogled v celotno problematiko posamezne ekonomske enote. S tem bi dosegli pravilnejše in natančnejše obravnavanje problemov, kakor tudi njihovo reševanje. Delavski sveti ekonomskih enot naj bi obravnavali predlagane predloge in DECENTRALIZACIJA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA 18 Patrice Lumumba je mrtev. Domneva, ki je»-visela« v zraku, je žal postala resnica. Ta dogodek je vzburkal vso svetovno javnost. Ljudje so spontano šli na ulice in ogorčeno izražali svoje nezadovoljstvo. To pa je bila obsodba vseh tistih nazadnjaških sil, ki mislijo, da kolonializmu še niso izpodkopana tla pod nogami. — Tudi člani našega kolektiva so se udeležili protestnega zborovanja v Kranju. izpolnjevanje proizvodnih načrtov. — Prav tako naj bi imeli pravico sprejemanja finančnega načrta in njegove izpolnitve. Nadalje naj bi razpolagali s sredstvi investicijskega vzdrževanja — kakor tudi z delom sklada skupne porabe. Imeli naj bi pravico ocenjevanja delovnih mest, uvajanja vzpodbudnej-ših meril nagrajevanja, sprejemanje pravilnika o osebnih dohodkih ekonomske enote; nadalje izključno pravico pri razdeljevanju osebnih dohodkov in sistematizaciji delovnih mest posamezne ekonomske enote. Dokončno naj bi odločali o sprejemanju, odpuščanju in premeščanju delavcev v ekonomski enoti. Imenovali in ukinjali naj bi posamezne komisije delavskega sveta ekonomske enote, ki mu pomagajo pri delu. Reševali naj bi pritožbe, imeli pravico odpisa osnovnih sredstev itd. — Delavski sveti ekonomskih enot pa imajo v vsakem pogledu pravico predlagati posamezne probleme osrednjemu delavskemu svetu v skladu s predpisi o delavskem samoupravljanju. S prehodom na neposredno delavsko samoupravljanje ustvarjamo take po- goje, da bodo proizvajalci sami kar najbolj smotrno gospodarili s proizvodnimi sredstvi. Hkrati s tem pa bodo lahko tudi dosegli povečanje osebnih dohodkov ter si tako zvišali svojo življenjsko raven. Vloga osrednjega delavskega sveta pa naj bi bila reševanje nalog, ki so splošnega pomena za ves kolektiv, vsklaje-val pa naj bi tudi delo med delavskimi sveti ekonomskih enot. Člani delavskih svetov ekonomskih enot naj bi postali resnično najboljši delavci in delavke ekonomske enote. Da bi to dosegli, so priprave za volitve ter za izpolnjevanje nalog in dolžnosti delavskih svetov ekonomskih enot — izredno pomembna naloga. Ves kolektiv mora biti seznanjen s prehodom na neposrednejše delavsko samoupravljanje v ekonomskih enotah, pri tem pa se morajo močno zavzeti tudi vse množične in politične organizacije v podjetju. Le z dobrimi in učinkovitimi pripravami bomo položili trdne temelje za neposrednejše delavsko samoupravljanje in njegovo uveljavitev. FRANC CELESTINA V prvi številki letošnjega letnika našega glasila je bilo objavljeno, da bo naša revija izhajala v letošnjem letu kot mesečnik, in sicer na podlagi ankete, ki jo je uredništvo razpisalo. Vendar, ko je bilo glasilo že v tisku, je delavski svet na svoji 11. redni seji sprejel sklep, da bo glasilo izhajalo do nadaljnjega še vsak drugi mesec. Prevladalo je namreč mnenje, da anketa (ker se je je udeležila manjšina delovnega kolektiva) ni odsev želje celotnega kolektiva po glasilu, ki bi bilo mesečnik. — S tem pojasnjujemo nesporazum iz prejšnje številke. UREDNIŠTVO 19 Z LETNE SKUPŠČINE SINDIKALNE PODRUŽNICE Samo dva odstotka delegatov se ni udeležilo letne konference sindikalne podružnice našega podjetja, ki je -bila v nedeljo, dne 26. februarja letos. Ta ugotovitev, kakor tudi izredno živahna in plodna razprava je pokazala, da je imela sindikalna podružnica ob svojem letnem obračunu dejansko tudi kaj poročati. — Delo sindikalne podružnice je bilo v minulem obdobju uspešno in tako, da si ga je samo želeti, kakor je poudaril predsednik republiškega odbora tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev Slovenije, ki se je tudi udeležil skupščine. Poročilo, ki ga je podal predsednik sindikalne podružnice tovariš Tone Razdrli, je bilo izredno izčrpno in je zajelo vso obširno problematiko, s katero se je ukvarjala sindikalna podružnica v minulem letu. V ospredju nalog sindikalne podružnice je bila skrb za delovnega človeka. Velika pozornost se je posvečala zlasti socialno šibkim delavcem. O njih so razpravljali pododbori, kakor tudi sam izvršni odbor sindikalne podružnice. Nudili so jim moralno in materialno pomoč. Razen tega je tudi sindikalna podružnica skrbela za dom onemoglih v Preddvoru. Posebna skrb je bila posvečena prehrani delavcev in uslužbencev. Sindikat je skrbel, da je imel sleherni član kolektiva možnost prejemati topli obrok malice oziroma mrzla jedila po primernih cenah. Trenutno prejema v podjetju 700 delavcev in delavk topli obrok, okoli 300 pa se jih poslužuje mrzlih malic. Sindikalna podružnica se je zavzemala tudi za to, da se cene tem obrokom niso zvišale. Pri tej akciji je nudila vso pomoč tudi obratna ambulanta. Vsa ta socialna dejavnost oziroma skrb za delovnega človeka pa bo zdaj v podjetju nekoliko lažja, ker smo dobili socialnega delavca. Sindikat se je močno zavzemal za odpiranje menze v obratu II, kjer lahko delavci dobe večerjo oziroma kosilo po dostopnih cenah. Za vso to socialno zaščito in regres je bilo porabljenih v lanskem letu več kot 16 milijonov dinarjev. Ko govorimo o skrbi za delovnega človeka je treba omeniti tudi letovanje v počitniških domovih. Izkazalo se je namreč, da imamo za letovanje članov našega kolektiva premalo zmogljivosti. Živahna razprava med odmorom ... Dosedanji predsednik sindikata Tone Razdrti med branjem poročila V Crikvenici je lani letovalo. 474 članov kolektiva. Zato je sindikat razpravljal o tem, da bi bilo treba najti na Jadranu še kak počitniški dom. V počitniškem domu na Pokljuki pa je koristilo svoj letni dopust 118 članov kolektiva oziroma njihovih svojcev. Sindikat je tudi sicer skrbel za svoje člane. S pomočjo sindikalne podružnice so člani prejeli več kot 800 ton premoga, 700 kub. metrov drv in okoli 20 ton jabolk. Za vse to so skrbele posamezne komisije, ki so delovale v okviru izvršnega odbora sindikalne podružnice in zaslužijo zato vse priznanje. Sindikalna podružnica je skupaj z mladinsko organizacijo in organi delavskega samoupravljanja napravila številne izlete in strokovne ekskurzije po delovnih kolektivih sorodnih strok, kakor tudi v razne partizanske kraje. Želeti bi bilo, da bi zlasti slednje prirejali letos v kar največjem številu, ko že proslavljamo 20-letnico vstaje. Decentralizacija delavskega samoupravljanja Sindikalna organizacija je v zadnjem času pokazala tudi živahno dejavnost v pripravah za decentralizacijo delavskega samoupravljanja in z ustanavljanjem delavskih svetov ekonomskih enot. Člani sindikata so skupaj s političnimi organizacijami, kakor tudi s kadrovskim oddelkom v podjetju razpravljali o vseh problemih, ki zadevajo približevanje samoupravljanja k neposrednemu proizvajalcu. Iz razprave na skupščini pa je bilo zaslediti tudi predloge, da bi bodočim decentraliziranim samoupravnim organom prilagodili tudi organizacijo sindikalnih pododborov, ki naj bi v prihodnje še bolj pridobili na svoiem pomenu in vlogi. Sindikalna podružnica se je hkrati z drugimi političnimi organizacijami in upravo podjetja zavzemala za spodbud-nejše oblike nagrajevanja. Sindikat se je zavzemal za napredna stališča nagraje- 20 Razprava ni pojenjala niti v odmoru. Marsikak problem je bilo treba načeti, izmenjava misli in mnenj pa je bila samo koristna... vanja po učinku, ikajti le na tak način je možno povečati proizvodnjo in hkrati s tem tudi osebne dohodke oziroma življenjsko raven vsakega posameznega člana kolektiva. Žal je med nekaterimi člani našega kolektiva še precej primitivnih gledanj na nagrajevanje po delu. Nekateri menijo, da je mogoče nagrajevati po učinku le delavce, češ da je le njih moč meriti s fizičnimi merili (kosi, kilogrami itd.). — Izkušnje pa nam jasno govore, da lahko kak delavec dosega zelo velik delovni učinek, hkrati pa kolektivu malo koristi, ker bodisi čez mero troši orodje in uničuje stroj, uporablja več pogonske energije, izdeluje manj kakovostne izdelke in podobno. V novem pravilniku o delitvi dohodka bo treba še zlasti urediti spod-budnejše nagrajevanje za te režijske službe, da bo delovna storilnost in gospodarnost v podjetju hitreje rasla. In to ne na rovaš večje obremenitve proizvodnih delavcev, marveč s pomočjo kakovostnih sprememb v delovnem procesu. Brez ekonomskega interesa delavcev v vseh službah, ne moremo govoriti o popolnem sistemu nagrajevanja po učinku. Stanovanja V letošnjem letu bo po dosedanjih pogodbah dograjenih in vseljivih 72 družinskih stanovanj. Stanovanjska komisija pri sindikalni podružnici je v štirih letih svojega delovanja opravila precejšnje delo. Obiskala je več kot sedemdeset prosilcev za stanovanja in se tako neposredno prepričala o dejanskem stanju. Razen ugodnega stanja pa je komisija opazila tudi pojav, ki je vreden graje. Nekateri člani kolektiva pred vselitvijo kažejo veliko aktivnost in skromnost, potem, ko dobe stanovanje, pa se ta njihova aktivnost — vsaj pri nekaterih — spremeni v nasprotje. Opaziti je bilo tudi kršenje stanovanjske discipline. Posamezni stanovalci si laste pravico, sprejemati druge stanovalce v svoja stanovanja, brez pristanka in vednosti komisije. — Takih in podobnih primerov je več v vrstnih hišah na Gašteju in na Stari cesti. Reševanje stanovanjske problematike v našem podjetju zavzema zadnja leta vidno mesto. Zato je podjetje v letošnjem letu predvidelo 164 milijonov dinarjev za družbeni standard. Pri tem so na prvem mestu stanovanja. Gradili pa bomo tudi samski dom in tako rešili vrsto prošenj naših samcev. — To pa še vedno ne bo zadostovalo, kajti v minulem letu se je število prosilcev povečalo od 78 na 153. S tako stanovanjsko politiko moramo v prihodnje še nadaljevati, s perspektivo, da bomo leta 1962 rešili vsaj večino prošenj članov našega kolektiva. Stanovanjska komisija bo morala pri tem iskati še različne načine, kako priti do kar največjih sredstev za gradnjo stanovanj: od varčevanja do prostovoljnega vlaganja v stanovanjski sklad itd. Udeleženci občnega zbora so sprejeli sklep, da je potrebno borcem in udeležencem NOB v prihodnjih dveh letih preskrbeti ustrezna stanovanja. Izčrpna razprava na letni konferenci je na eni strani temeljito osvetlila delo sindikalne organizacije v minulem letu, hkrati pa navrgla obilico problemov, s katerimi se bodo morali sindikati spoprijeti v prihodnjem obdobju. Ne le skrbi za človeka — ki mora biti tudi nadalje ena poglavitnih njegovih nalog — temveč tudi glede na hiter in močan razmah podjetja, ki je predviden z njegovo nadaljnjo rekonstrukcijo. © 3^%^/ o nas »BORBA« Beograd, dne 15. februarja 1961.: »Centar za stmčno osposoblja-vamje i obrazovamje kadrova u »Savi« počeo je rad u januaru ove godine. Centru je poveren vrlo težak i odgovoran zadatak. Kako je zamišljeno, Centar za stmčno osposobl javanj e kadrova fabrike »Sava« služit če pre svega za potrebe matičnog pre-duzeča. Medjutim u njemu se mogu osposobl j ava ti radnici i iz drugih gumarskih preduzeča iz naše zemlje ... Momentano se u »Savinom« centru nalaze radnici iz pirotskog »Tigra«, niškog »Vulkana« i buduči radnici fabrike gumarskih proizvoda u Skopju... Planiranje stmčnog osposobl javan ja i obraz ovanja u »Savi«, vrši se na osnovu cilje-va i perspektive preduzeča, njegove poslovne • politike, kritičnih tački proizvodnje i slično...« »LJUBLJANSKI DNEVNIK«, dne 25. februarja 1961.: »Minule dni je pričel z delom prvi gumarski razvojni izobraževalni center, 'ki so ga ustanovili v tovarni »Sava« v Kranju ...« • »GLAS«, Kranj, dne 16. februarja 1961.: »Delovni kolektiv tovarne »Sava« v Kranju je lani dosegel izredno lep uspeh. Letni proizvodni načrt je količinsko presegel za osem odstotkov... Ta ©dstotčk je eden najvišjih, ki so jih dosegli v proizvodnji omenjenega kolektiva v zadnjih letih ...« 21 ^ Kasa rehsliiciia v prihodtije Limi smo zaključili prvo obdobje rekonstrukcije avtopnevmathkarne v obratu II na Gašteju. Priprave za f* h o znivlt 31 Za, omoM, 11 m a © a a 0 m a aauaiajj Kljub temu, da vsakdanje delo, tako v tovarni kot izven nje terja celega, resnega človeka, se vendar na vsakem koraku pripeti kaj zanimivega, prešerno veselega in smešnega. Največkrat celo nehote. Tovariš se pošali s tovarišem, temu uide iz ust ta domislica, drugemu spet druga. In zakaj jih ne bi zabeležili? (Seveda je pri tem treba upoštevati mero dostojnosti in res zdravega humorja.) Uredništvo naše revije se je zato odločilo razpisati med kolektivom nagradni natečaj za »HUMOR IZ NAŠEGA PODJETJA«. Primite za pero, stresite svojo duhovitost tudi na papir, uredništvo pa bo vsako objavljeno anekdoto (ki bo ustrezala poprej omenjenim merilom) tudi honoriralo. Upajmo, da skrinjice v obratih ne bodo ostale prazne. UREDNIŠTVO v W BREZ PRIMERJAVE Bilo je lani, ko nam je tovariš Zalar pojasnjeval, kako bomo morali opraviti inventuro, da bo kar najbolj točna. Med drugim je tudi dejal, da bo iz skladišča surovin in gotovega blaga pobral vso kartoteko... Pa se je oglasil naš Tone, vodja skladišča surovin: — Seveda, vzeli boste kartoteko, da ne bo mogoče narediti nobene primerjave! Tone bo pa šel v arest! Vsi smo se zafcrohotali. Drugi dan pa ustavi Toneta Mirko iz »priprave«: — Ali veš Tone, da je glede kartoteke in tvojega aresta že vse urejeno? — ?! — Veš kako je: Ker boš šel kmalu v pokoj, smo se dogovorili, da boš arest odsedel, ko boš imel čas! Saj veš, da ne bi delo trpelo... Zato ti ga bodo tudi preložili... MOLČEČNOST V tovarni za konserviranje žgancev, je predsednik delavskega sveta oštel svojega tovariša — tudi člana delavskega sveta: — Ti, Polikarp, tebe pa na sejah delavskega sveta še nisem videl odpreti ust! — Kako da ne, mu odvrne prijatelj. Kadarkoli ti govoriš, vedno zeham . .. POSETNICI ANKA BOLTAR ERNI MAKS SUMA CELJE KAKŠNO DELO OPRAVLJATA V TOVARNI? O RACIONALIZACIJAH — Po čem pa prodajaš te golobčke? — H ja, kakor je! Nekateri so po 15 tisoč dinarjev, drugi pa veljajo 25.000 dinarjev. — Čemu tako različne cene? — Veš, to pa zaradi tega, ker so različnih pasem! Niso namreč moji, skupaj sem jih zbral iz različnih go-lobnjakov ... ŠTEVILČNICA 11 76 12 - 8- 98 10 - 235 10 -46213-764 10 I 2 3 4 = kos kruha 5 3 2 6 7 = gozdni sadež 8 9 10 8 = listina II 12 10 = dragocena tekočina ZA PRAZNIK ZLOGOVNICA IZ ZLOGOV BA - BI - BIJ - BOR - CA - CE - CAJ - CIS - DA - DIL - E - EV - GUR - I - IS - IZ - JA - JA - JE - KA - KA - KO - KRE - KRO -KS AN - LEC - LER - LJI - LO -LO - NE - NI - NI - NIER - NIK - NOST - O - O - OB - OS - PA - RA - RAI - RI - RO - SEL - SOD - STOP - SVA - TI - TIL - TRI -VEC - VI - VID - VSI - ZE - ZI. SESTAVI IN VPIŠI V LIK BESEDE NASLEDNJEGA POMENA: 1. AFRIŠKA VODNA ŽIVAL, 2. DAR, 3. NAVADA, 4. KNEZ MONAKA, 5. NAMIŠLJENA PREDSTAVA, 6. MOŠKO IME, 7. FRAN C OŠK A REKA, 8. PREDHODNIK, 9. SOKRATOVA ŽENA, 10. SODNI SKLEP, H. ZAVOJEVALEC, 12. DEL HIŠE, 13. BAJESLOVNO BITJE, 14. VIR ENERGIJE, 15. SNAŽILKA, 16. ODKRITOSRČNOST, 17. TURŠKI DRŽAVNIK, 18. SODOBNI ANGLEŠKI DRAMATIK, 19. NADLEŽEN ČLOVEK. Prva in tretja črka vsake besede, brane navzdol, dajo neko smisel. Glasilo delovnega kolektiva Tovarne gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj - Izdajatelj: Uprava podjetja - Ureja uredniški odbor: Stefan Gruber, Franc Rozman, Vladimir Lah, ing. Cvetka Maksin, Franc Celestina, Mirko Brezar, Miran Rižner, Jožica Kerstein, Anton Naglič, Alojz Zalar, ing. Meta Duhovnik, Marko Štuhec - Glavni urednik: Iztok Ausec - Glasilo izhaja vsak drugi mesec - Tisk in klišeji: Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju