List V*iiit *lo venskim picsinkmii. Drage Slovenke! Smilile se mi. dc imate današnje dni okoli sebe tolikanj sovražnikov, ki vas s peklensko zvijačo v svoje mreže vabijo. in. ko so vas v pest dobili, vani brez milosti predrago, sveto devištvo vzamejo. Taki vasi sovražniki so sadanji mladenči. iu njili nastavljene mreže -»o hudičevi plesi, s ktcrimi kristjani (»ospodove dneve malopridno sramotijo. iu božji seril na zemljo kličejo. Duhovni papirji, kterim je ples za ncdolziiosi od vsih očitnih vcselovnni nar nev arniši. pogosto iu ostro zoper njega govore, kakor jc hil nekdaj s\eti Kari lloromej svojim duhov nam zaukazal. ali njih opominovanja so večidel le glas vpijociga v pusavi. Ta peklenska navada seje lak > vkoreni-nila. de se ne da izruvati. in akoravno s,» zdaj ti« pa lam od nešt. v ilnili nesreč dušnih in telesnih sliši. Ki jih ples porodi, so današnja mladina no da pregovoriti, de bi odstopila od takiga veselovanja. pri kterim peklenski satan kersenim dušam goste zanjke zastavlja. Drage Slovenke! sveia cerkev vas imenuje pobožni spol, in jaz vaše mehke serca poznam: zatorej se nad jam. de hote moje besede, s ktcrimi vas pred plešam svarili in lepo prositi hočem, naj bi svojih duš ne prodajale, rade poslušale in v sercu ohranile. „IMes sam na sebi ni greli", tako pravijo nekteri. To jaz dovolim, pa terdim. de ples, ka-korsin je današnje dni med Slovenci, ni brez greha, kar se lahko razvidi: Občutke za kersansko življenje v človeku dušiti, je grešno, pravijo vsi u-čeniki. In to se na plesišu godi. Slovenke! kaj bi ve rekle od prijatlice. ko hi jo na skrivnim vi-dilc. de hi koga objemala in se mu objemo val i pustila? Slabo hi jo sodile. In glejte, tako se očitno na plesu godi. Cesar bi vas na skrivnim sram bilo, zakaj vas očitno sram ni? Pač sram mora kiti vsako nedolžno deklino vinjcnimii človeku v naročje se vreči, in očitno pred celim svetam po plesišu z njim dirjali. Vaše občutje za bogaboječnost se rani, iu kmalo ste vse prederzne, tako de, kakor jc v svetim evangeliii prekanjena plesavka Janezovo glavo od Heroda tirjala. zaduši v sebi skorej vsaka plesavka sveto nedolžnost, da prostor nečistim željam v sercu, iu devištvu glavo polomi. Zato je v svetili bukvah pisano: Ne druži se s plesa v ko. o n a t e b o o b čast p r i p ra v i I a. Ni pa na svetu hujši zverine od ženske, ki jc sramožljivost od-vergla. Začetek tega je pa ples. kakor vsi spoved- Teča V M. niki terdijo. Povejte zdaj, ali so današnji plesi brez greha? \ si cerkveni uči niki so \edno zoper ples govorili. Med drugimi je sveti II er na nI rekel: l*te.\ je kolu. cigar sredine je satan. Po tem takim se vsi plesavci okoli satana verlijo. iu se z njim igrajo: pa dobro vemo. de, kdor se s sala nam igra. ne more prijatel božji bili. Kdo je /ites •znajde/, vpraša srefi Hfrem? Od koga so se ga kristjani naučiti? Scest rečem, dc sr qa ni\>> ua-uriti ne od sr. i'etra iu nr od sr. Janeza, mučeče te peklenska kara ga je znašla. Sr. Mazili vpraša: Koga hočem pred ohjokitrati. ali de-Ulice. ktere po plesih hodijo, ati *enr'f Ottoje so čredne naših solz. deklice zguhe xramo%ljirost, -.ene se ure prelomiti zakousk«' zrestoho. in ee st ramo eselej to ne zgodi, se runder pohuisu Srefi Kart Itormncj pravi: \oheden naj na\ ne misli preojst rih. ako si plesa reor in plesa e.; m 'tpamo o d smert nit/i grelni izgtrorit ■. K.iako se drugi s\eti ni o/.je učijo. -- Ne bom od družili reci govoril, ki me si bolj silijo vse plese grešno imenoval:: ne bom pravil. kulikanj tatvin se po dru/.iiiah zavoljo j * I«•— godi. ker dekline si ne vedo drugne pl?*s«»v <*kig.** lišpa in oblačila napravili, iu fanta**: ne stroškov za ples prislužili: bom molčal od pijanosti in družili napčuost, ki se pri plesu godijo; saaio vprašam. kteri dan je večidel navada plesali? Ali ne ob nedeljah iu praznikih? Vli je mar l«ospod Bog te dni plesu posvetil? Ali se tretji bo/.ji zapovedi tako zadosti, de se po plesišu razsaja iu službo božjo v cerkv i zanemarja ? Preklel bodi listi, kdor kaj taciga naprav Ija. njegova hiša hodi posula, iu njegovo premoženje razslreseuo! Pa sej se vse lo godi. zakaj (aospod Bog prej ali poslej o-skrunovavce svojih dni z železno šibo obiše in njih zbirališč razdeue. Vc pa. Slovenke! poslušajte. kaj se je une dni neki plesavki v Tomin-skili hribih naklučilo, iu ptuja nesreča naj vas zmodri: V veliki vasi je v praznik s. Petra iu Pavla župan ples napravil. Velika množica ljudi se je ob desetih k veliki maši snidila, kakor je ondi navada. .Med drugimi je prišla tisti dan tudi neka osemnajst let stara deklica iz daljne vasi. Ta ni bila mende se nikoli o tem prazniku pri lari, iu tudi dans so jo starši le po nadležni prošnji sem spustili. Pri veliki maši so gospod kaplan pridigali in konec pridige prijazno omenili, kako napeuo de je dans plesati, ker je velik praznik , in se slaba letina proti. Pa masnikove besede so bile bob v steno. Kmalo popoldni* so jo v županovi Katoli&k cerkven Umi. V četertik II. velikiga serpana 1S53. hisi glasno \rrzali in plesali v skednju, de se je vse treslo. Tu li una unajna deklica je prišla godce pogledat, in je skorej do noči tako plesala, de so jo \si prijazno gledali in hvalili. K o mej sojo njeni sosedje pregovorili, de je že čas domu se verniti. Ona gre in po vsi poti se ne more zadosti od plesa nagovoriti. Pot proti domu je pa peljala čez reko Idrijo, čez ktero berv leži. Deklica komej sred hervi pride, kar v vodo pade. Uružhani krič za-zenejo. in jo iz vode rešiti »i prizadevajo: pa ker je reka dereča in motna, jo se le za eno uro najdejo iu -- mertvo — iz vode potegnejo. Plesavka je iz plešisa preti sodnika Mopila! Nc vem. kako sr ji je tam godilo: tudi ne Irrdiiu. de njena nagla smert jr bila "bo/.ja šiba zavoljo plesa: to pa si upam rrri. dr. ako bi bila ona bližnjo smert previdila. gotovo bi na ples ne bila šla. marveč bi bila velik praznik Irpo praznovala, iu >r po dokončani popoldanski službi božji bi bila v rrrkvi ostala. svrt" IIt"snji* Trlo poeasiila. Jezusa odpušenja svojih «^rrh<»\ mtciio pro>ila. in se mu ponižno priporo-eifa. naj bi jo na zadnjo uro obiskal in v sveti popotnici sr žnjo oklenil za ibdgo iu tezko pol iz casn«»>ti v večnost. Slovrnskr plrsav kr! Tu imato žalostni izgled iz nr^rrmiga konca ene svojih tovarsic. Jaz pravim nc-rrrcn konec, ker naj veči nesreča se meni zdi. brez •»vrlih zakramentov umreti. Ya> sicer taka nr*rrča ni >r zadela, pa kdo vam jr za prihodnjosl porok? Pa kaj pravim dr vas ni zadrla. vselej, ko i» praznikih in nedeljah plrscte. vas zadene: zakaj vr grešile iu dušo morite. Zatorej vas prosim, spozna jlr Hogu svojo nezvestobo. ktrrimu ste pri sv. krr^m obljubile si- budim iu ujrgoviuiu napuhu in vsim njrgovim delam odpovedati, zapustile vsako p!csi>e. ktrro je moriše nrdil/.nili du>: ogibajte st godeov . kli ri va» očitno vabijo vase devištvo in va>o nedolžnost prodati: iu ne poslušajte tislili. klrri prav i jo. dr plr^ati ni grrli, oni govori, kakor jib jr liudie naučil. ljubimo Jezusa, kteri j.- za nasr »lušr svoje življenje dal. in zveslo se drr/.imo njegoviga nauka! I. Kugam! Pečan. DriiiJia .lailencev za pobožno življenje |mmI larNtvam Harijc preci^te llcvice in an^eUkisa luladenea »v. Alojz ia. i /I. I'»\fart tirmžhc. I. Mladrnrr. ki lioce ud tr družbe bili. se mora slabili družb in nevarnih perlozuost ogibati; zato: a. Mora pred v»iui obljubili, de ne bo na plese budil. ludi glrdati jih ne. b. Sr mora poiiociiimu vlačiigaiiju popolnama nd-pn\ rdali. r. \r •»in«- kakr po>rhur prijaznosti, ali tako imc-novaniga znanja z osrbami druziga spola drlati. d. Ne snu- brez potrebnih opravil v take kraje ali hiše zahajati, zavolj kterih bi ljudje lahko hudo od njega mislili. e. Se mora nepotrebne tovaršije razujzdanih mladenčev . in kolikor je mogoče vsili tistih ljudi ogibati, ki imajo v navadi nespodobno govor-jrnjr ali petje, nr*ramiie šale ali norčije. — klrri sr radi prepirajo, kolnejo, obrrkujrjo, opravljajo, igre ljubiio. pijancevajo itd.. - in še posebno tistih, ki božje nauke in svete reči zaničujejo, in pobožnost zasmehujejo. 2. Mladeneč, ki je ud te družbe, naj bo sramož-Ijiv — sam per sebi in v družbi, v govorjenju in v vsim obnašanju. — Iz njegovih ust naj ne pride nespodobna ali pohiijšljiva beseda; daleč od njega naj bo tako obnašanje, kteriga bi se mogel — postavim vpričo staršev ali drugih pametnih ljudi — sramovati: sramožljive naj bodo tudi njegove oči: naj se tudi z vso sker-hjo varuje, de tudi huda nespodobna misel ali želja do njegoviga serca ne pride. 3. Mladencč. ki jc ud te družbe, naj rad moli in pridno dela. f. Naj bo ponižen v noši in v govorjenju krotak iu pohleven. — Naj bo zadovoljili tudi s pošteno domačo obleko: naj rad več posluša, manj pa govori: naj se z nobenim ne besedva in ne prepira, ampak naj rad vselej odjenja: naj pa tudi nobeniga ne draži in ne jezi, postavim s zabavijivimi ali /merljivimi besedami i. t. d. — .V Naj bo poterpežljiv. - Krivični jezi naj ne da prostora v svojim sercu: rotenje ali kletev se celo ne sme slišati od njega. -- Sicer naj bo mladeneč sercen, nedolžno vesel in vselej poštene dobre volje: zato naj, če se ljubi, poštene pesmi prepeva: se sme tudi v spodobni družbi — v kratko, nedolžno igro podati, ako časa v kaj boljiga oberniti ne more i. J. d. ♦>. V jedi in pijači naj bo zmeren, tudi posti naj se rad po izgledu svetiga Alojzia. Močnih pijač pa naj se varuje, kakor škodijiviga strupa, lire/. potrebnih oprav il naj v pivnico (oštarijo) se hodi ne, in tudi kadar po opravilih vanjo grr, naj se tam le malo časa zaderžuje. 7 Svojim predpostavljenim, posebno starsam. mora v vsih pravičnih in poštenih rečeh zvesto pokoršino skazovali. Ilratum in sestram, pa tudi drugim, naj bo Ijubeziijiv iu prijazen, in ne zamerljiv. 8. Ud le družbe bo imel ob nedeljah in zapovedanih praznikih — v odločenim času in kraju — nekoliko mladenčev ali lantičev svoje soseske. kteri mu bojo od dušniga pastirja izročeni. po eno ali pol ure v krršanskiiu nauku podučevati — čc mu bo namreč lo opravilo od dušniga pastirja naloženo. - sicer pa podučili je kteriga drugiga za to postav Ijcniga poslušati, iu če bo izpraševan, /. vsim spoštovanjem za božjo besedo odgovarjati. 9. l il te družbe naj moli vsak dan en ..Očenaš4* in eno rt'ešena si Marijo- v čast svetimu A-lojziu. s tem perstavkam: ..Prosi za nas, o sv. Alojzi, tle tvojo nedolžnost in pokoro posnemamo!^ — Tmli naj prejme saj vsakih šest tednov — če pa hoče, in dobro bo, tudi bolj pogostama — zakramenta svete Pokore in pre-s vet iga llcšnjiga Telesa. * De pa zraven v sakrat šc popolnama odpustik zadobi, naj nudi po opravljeni spovedi in prejetim svetim obhajilu, kleče pred kako pedobo križaniga Jezusa, pobožno in s kesanim sercam to le molitev: -Poglej, o moj dohrotljivi iu preljubeznjivi ..Jezus! pred Tvojim nar svetejšim obličjem kle-„čim. iu Te prosim iz globočine svoje duše. tle rmi živo v serce vtisneš občutljejc vere, upanja .An ljubezni, praviga obžalovanja mojih grehov, „in terdniga sklepa, Tebe ne več razzaliti, ker „z resnično ljubeznijo in perserčnim usmiljenjem „Tvojih pet svetih ran ogledujem, in premišlju-.,jem,de je prerok David od Tebe, o Jezus! govoril: Moje roke in moje noge so prebodli; prešteli so vse moje kosti!" (Rs. 21 , 17— I K) Za to molitev namreč, če se po vredno prejetim svetim obhajilu na imenovano vižo opravi, se zadobi popolnama odpustik, kteri se zamore ti di za verne duše v vicah oberniti. (Glej: ^Skrinja nebeških zakladov stran 126.) Zraven te molitve pa se moli tudi še kaj druziga — kakor je navadno pri zadobljenju popolnama odpustkov postavim: ..prt Očenašev in pet Cešena si Marij. čast bodi Hogu*". ali kaka druga molitev za sploluie potrebe svete eerkve, za zatreuje krivili ver i. t. d. Pa tudi vsak dan naj si prizadevajo udje tc družbe kak odpustik zadobiti - - kakoršnili jim bo lahko dušni pastir iz imenovanih bukev ..Skrinja nebeških zakladov4* ali tudi drugih v novo podeljenih svetoval. — Posebno naj sc družbini mladenči — kar sicer vsi pobožni kristjani v navadi imajo, sa j kadar sc pcrvikrat na dan srečajo. s temile besedami pozdravijo: ..Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Na vse večne čase! Amen." Za tako pozdravljenjc je namreč za vsakrat odpustik za sto dni podeljen. 10. Mladencč. ki je ud te družbe, naj včasih kako molitev, svoje vsakdanje terpljenje. zaslužcnje svetiga obhajila ali drugih dobrih del, za sonde Hogu daruje, včasih pa tudi za duše v vicah. 11. Ce družbini mladencč zboli, naj ga drugi, kterim je priložilo, včasih obiskujejo, ga tolažijo, in mu. kolikor zamorejo. pomagajo: če umerje, naj tisti, kteri premorejo, saj za eno sv. maso zložijo, de se ho za ranjciga brala, in vsi na j svoje zaslužcnje saj ene svete maše zanj darujejo: tudi naj per pervi priložnosti kak odpustik . kakoršin sc zamore za verne mertve oberniti, zadobijo. in za ranjkiga, ako bi potreboval. obernejo. — Njegovo truplo naj — saj bližnjiši — k pokopaiišu spremijo. 12. Udje te družbe naj se zares po bratovsko med sabo ljubijo, in vsak naj se pri svoji vesti vsiga skerbno varuje, kar hi utegnilo mir in edinost med njimi razdreti. 13. Kavno tako naj pri volit vi prednika in njegovih namestnikov vsak ud tudi pri svoji vesti Ic pobožniga, gorečiga iu serčniga mladcnča voli, od kteriga zaupa, de bo zamogel to službo nar bolje opravljati. Iz ponižnosti naj po ti službi nobeden ne hrepeni, in naj tistih ne zavida, kterim bo izročena, iz ponižnosti naj jo pa tudi vsak voljno prevzame. kterimu bo naložena. 14. Vsi udje družbe naj bojo predniku, in udje vsakiga oddelka tudi postavljenimi! namestniku z resnično ljubeznijo in s spodobnim spoštovanjem vdani. - Namestniki pa naj predniku vse odkritoserčno razodenejo, kar se med mladenči, ki so njih posebni skerbi izročeni, per-godi: naj pa tudi vse zvesto in pridno opravijo, kar jim prednik ali vižar naroči. 15. Vsak ud družbe, čeravno ni ne prednik ne namestnik, ima dolžnost tovarša, če vidi ali ve. de se ta v čem pregreši, z bratovsko ljubeznijo posvariti: če pa si ga pa sani poboljšati nc upa, ali pa. če se je ta v kaki veči reči pre- grešil. naj ga vižarju priporoči, vender vselej le iz keršanske ljubezni, nikoli ne iz zavidno-sti ali želje se maševati. Nasprot naj vsak posvarjenje tovarševo z vso ponižnostjo in s hvaležnostjo sprejme. (K. si.) Ogleil po Slovenskim. Iz Ljubljane. Zmed iieduhuvmv je d<» zdaj •> rokodelcev, cverst h korenjakov za afiikausiti mi si o u sprejetih. namreč: Martin Mikuš i/. Rakitne. Jakob Kobilica iz Homca. Kranz M »lis iz Moravč, .luže kramar iz Ljubljane, iu Jane/, klaučuik iz Do\jiga (Janez Kajžar zavoljo bolezni ne more iti. ). Ako bi še kteri želel iti. bi se mogel med 18. iu 30. tega mesca pri gospod L. Jcranu pri sv. Petru oglasiti. Ku ključavničar ( šloser) in spretiu z.dar bi se še rada sprejela. Iz i p a v s k i g a Sen t-Vida. 3->. mal. serpana. Med našimi deželam jo ftar pregovor, de ko bi v I pavi burje ne bilo, bi že tu na zemlji nebesa imeli. Nekaj resnico je tudi v tem, ker ui moč tajiti, de zemlja ipav-ska je posebno rodovitna, in de obložena z božjo dobrot-Ijivostjo o jesenskim ča.-u žare* človeka skor popolno zadovoli; je pa tudi gotovo, de silna burja mnogokrat v eni noti vso obiinosl trudapolniga pridelka vniči. Vendar je tudi v tem oziru kraj m emu kraja razločili, in slednji, ki je v močnim pišu dolino prekoračil, bo pomnil, kje je (Javna Gorica, uiičiii homec sred pota med Seiit-Vidam jn jpavskim Tergam. in sretin. če se tam i/, pukoršine do burje v grapo prek ceste ni za\alil. Na to gorico — tako si ljudstvo pripovc-luje — pride eniga dne. ko se jc ravno iz sive zastave nad a n osa m burja eez stermo skalovje, v dolino valila, po poti iz Tergu premožin \inski kupec. Štirje eversti konjiči se penijo ua vso moč iu vlečejo težik s sladkim Min am obložen voz, iu že prot vcrliu griča prirož'jajo, kar pnhruli burja iu se vpre v voz kakor bi ue mislila pred jenjati. de se voz prekucne in polne bariglc po cesti razvalijo. Z nadležno pihavko narberzje malo so-znaujeu in osupujen groze strašne nevihte pade voznik prav — prec na kolena, se ozira proti nebu in obljubi., ako mu Hog v ti nevarnosti pomaga, de če biti na tem mestu o letu cerkvica, kmalo se burja vtolaži, nevarnost mine in z hvaležnim sercam preskerbi izgotovljenje storjene ob jube. Na j je že pripovedka resnična ali ne. gotovo je. de na rodoviti livadi pod Gavno goric* cerkvica stoji, posvečene sv. 1'rbanu. Dolgo let opu-šena. ker nar stareji ljudje ne pomnijo, kadaj bi .-e bila v nji služba božja opravljala, je bila. ker brez vrat. ie se pastirjem v deževju pribežališč. Dobrini ljudem je bila le vender vedno pri sercu, iu kar se ie dolgo želelo, kar se je leta in leta pričakovalo, se je vresničilo, —- praznovali smo včeraj slovesu blagoslov dolgo zanemarjene cerkvice sv. 1'rbana. V nar lepšim vremenu, sprejet od toplih žarkov ju/.niga solnca je dan nastopil, katerima je marsiktero pobožno seree v tihim veselju na prot gledalo. Mogočni strel soseskinih možuarjev in prijetni glasovi dveh. velikosti cerkve primerjenih novih zvonov so od zgodnjiga svi:a se razlegali čez plan krasniga dola. ljudstvo k duhovni veselici klieajoči. Radosti nam je seree poskakovalo. viditi iz bližnje iu daljne okolice na lepi dobravi nešteviluo trumo pobožnih. Iz vsih strani so ljudje vkup vreli, redko prazuovaue slovesnosti sc vdeležiti, in v marsikteriga sivčika oslabelim očesu se jc solzica hvaležniga veselja lesketala, ker je še dan zagledal, kteriga jc od njezne mladosti z nepopisljivim hrepenenjem dočakoval. Ob desetih se jc začel slovesni blagoslov cerkvice: na to so visokočastiti g. dekan obdani od bližnje duh >\šine veliko mašo imeli. Med sv. mašo ho čast. g. vikar s krepko besedo obilni množici poslu-ravc>iv razložili, kaj so ljudje od nekdaj v stari in novi zavezi za cerkve storili, in kaj bi tudi mi storiti imeli vu lcp»-to tempelna našiga serca. iu s kakšnim sercam bi imeli cerkve ob skaii. - l'o dokončanim slovesnim duhovnim opravilu sc je vse prot cerkvici drenjalo lepo delo rašiga rojaka, ider-kiga malarja. kteri je zopet svojo umetnost dolgima spominu izročil, ogledovati. — Oveseljeni. de naoi je Gospod Bog novo »vetise odpeti. kamor se \ dušnih in telesnih silah zateči smemo. smo sc potem razšli s serciiim: Bog ohrani gorečnost Mnveneov ! Kes. Bog jo nam le ohrani, ker niše ugasnila. Popisana slovesnost nam obilno pričuje, de je še vnema za ra*t b-žjo v naši mili domovini. Vse stroške, ki s» si pri popravljanju le cerkve na 4110 goldinarjev naravi, j« .-ana vas Podraga plačala. Zraven tega so za lepoto bo/je veže vneti Podražanje lansko leto veliki altar in lečo v svoji cerkvi ponovili in pozlatili, so si novo podobo cerkven h pomočnikov svetiga Mohora in Fortunata »»m;-!ili. in zdaj so zopet noviga dela lotili. Namesto do^adajnih zavolj moeniga vetra tukej navadnih iin: v k»!er.h po Krasu silna burja z majhnimi zvMittiči t u/no-razglasno kleiika. hočejo svoji cerkvi lep. visok zvonik d«/..dati. in ze so blizo 1500 g.dui-uarjev v blagi namen podpisali. Tako je prav. tako je lep « Podrazanje. le v trlo ne podvezite! Dobra volja in •iciur storita. in okrihoje imate. II. I/. I. i bližine 21». maliga serpana. 1853. C. — Milo zapoj~jo prelepo vbiani in glasni /.v« novi na pri-azni: • h om i a. k;»i nad levim bregam vi-ii;eve Soče cerkev svetiga Duhu o j I. busini stoji. Sto in sto oči /. brcz>tevi'ii h .*ciio/;t. ki -e po visoki iii 1 r i ure dolgi gori i.a deni stran »menične reke razprostirajo. se /.dri i ii* nbeme. Kod-r se odmeva zvonov miii Kosci prrj»-rcaj.» io se i.asioiiij i na svi.<«|ijn.-it giu!ji\o zvoiicnjc. Vsi razumejo. Kaj :rlaMiili z\ona milo petje pomeni. pa nobeden bi ne ttganil. komu \tlja z.?tj žalostna popotn.ca \ ne-koneno ' e« n •-!! Po!., z n i pretijo: ..B»g daj. de bi bil sreeen c as za teg^ . i.i ga je z-!c | v .-o ib » pokhcal! Tud mi Ihhih prišli enkrat oa versto: do bi bili le prav in .,o-bro tM-r:»ra\l|i ni! B nam odvtri.i naglo in neprevideno smert!" - Drugi merebiti hvalijo micno petje lepo v-bran h zvonov, pa za to se iiezmenimo. ta^a j.h ta glas /d. j opominja. >•• drugi morebiti clo v navadi im (•mehu iKspodibne Lurke uganjajo, kakor l.i imeli >a~ gotavljenjc. de jih smeri nikdar dosegla ne bo. O de bi /amogii zvonovi ludi povedati, de Ušla deklica, ki. ri ravi:-» mirt vaško perem odpevajo. je lila včeraj o tej uri tudi še zdrava in vesela, in nič manj mislila ni. kakor dc bo dans žc na parali ležala, njena du-a pa pred ojstrim sodiiikam sojena! . . . morebiti bi ma.si-kteii^a druge m sil »! hajaic. - Zato poslušajte! Mlada deklca. v letu svije starosti. je h..tla na vtcer pr«-d godu m Hvoje kcr-Miie pomočnice svete Ane s svojim orcuiu v slermi gori prenočiti. — kjer je oče trrvo kos.l. bei pa /a i.tim grabila in sušila, de bi se nam-rc< dolgo in težavno pol do doma. iu drugi dan sfift nazaj, perhranila Temna noč zemljo pokrije: oce ii hči polt žeta v s«-nu pod milim neham in mirno zaspita. nadjaje se. de l».ta po kratkim pocivanju spet za oel» prijela, in ako bo lepo vreme, ga prihodnji dan dokončala Pa drugač ie stalo v b. /jim neskonč nim sklepu. Preden se ju tema zarja prikaže, se zdere kamen nad Hpijočima: in brusi po germovju ravno nad nju. Oče. ki ni več v terdnim spanju bil. naglo plane iz svojiga ležiša. in hoče tudi dekl c« sklicati Ali ni bilo vi; ča.-a! Ss enkrat kamen odleti, in spijoči deklici ravno na serce perleti! Prestrašen oče jo vzdigne in kliče.— pa ni se mu več oglasila, in se mu tudi več ne bo, dokler je mogočni glas poslednje trobente obudil ne bo. \jen duh pa iz uniga sveta vse opominja, in posebno mlade deklice: Bodite perpravljcne, ker ne veste, kdaj (■. 28. Iz Dunaja " pismu g. I . Jcrana do čast i t iga g. fajmoštra pri sv. Pe?ru , M. Svetličiča. zvemo med drugim. de je vodstvo Marijne družbe 10. dan kimovca t. I. za odhod iz Ter.-ta v Afriko odločilo. Dozdaj sc ni ne na Dunaju, ne v Kjublj ni kak zidar za v Afriko oglasil. Kdor bi vender še želel, sc tje podati, bi se znal. rc bi drugaci ne bilo. tudi z? dobro plačilo pogoditi. in vsaj ene leta tam za poskušnjo ostati. Čast. g. provikar. Dr. Ig. Knobleher. so prišli, kakor pišejo, v Kairo, in znajo ludi še do Aleksnndrije novim misjo-narjam na proti priti. Vročina pri Ilariških zamurcih ni neki prevelika. V družbi skušeniga vodja, kakor so g. apostolski provikar, bo popotvanje na vse strani dosti bolj varno in prijetno. rl. ii t k e m ii 11 c r". ki se j»* z vso svojo rodoviuo v katoliško cerkev v črnil, je v Kolin poklican, dc se bo vredništva slovitiga časnika ..Deutsche Volkshalle" vdeležval. — Florencou rt. ki je zdaj na Dunaju, se bo še ta mesec v Kolin vernil, dc bo veliki vrednik ime-novaniga časnika. Iflili darovi. Z a odkupi/v nje zamurčikov. 1'cenci II. razreda v Teržicu 3 gold. IB kraje.-F. D. 1 gold. — A. K. 1 gold. — M. 1 gold. — Katra O kraje. - Dobre duše iz Cirknice 11 gold- 13 kraje. — Iz Gaške fare: Jezus ni umeri za zlato in srebro, ampak za ncuinerjoče duše: pomagajmo toraj iz tamč dušam ubozih zamureov! U gold. 20 kra,c. — B. T. 1 goldinar. - mili darovi. Za a T r i k a u s k i mision: Andrej Gros iz Višnje Gore 2 gohl. in I mernik češ peli. — Uijovori! »re.fnik . \ndrrj 7.-i.n>*jc — ZaNin.k: Jožef Blaznik