DRIAW TOllLStVO v UUBLIMA Poštnina plačana v \ Ljubljani, 10. julija 1930. Stev. 2. Letnik LXX1. fSol. leto 1930131] Učiteljski Tovariš • .. , • v" «___•__•»_ rrrrr r»___ J___• V >___ > . • .. Uredništvo in oprava: Llubl/una, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vratamo. NefrankiranUi pisem Stanovsko politiško glasilo UJU — Poveri enistvo L)ubliana. Nujna potreba zvišanja plač učiteljstvu. Iz našega materialnega stališča, oziraje se na bodoči uradniški zakon, pogrešam ne* kaj, kar je bistveno ,za izboljšanje našega gmotnega stanja in kar nas dviga med naj* važnejše stanove. Tudi »Narodna Prosveta« ni poudarila tega, kar je pa zelo važno Naše delo ni sistematično, bodisi v šoli aii izven nje. Uspeh tega dela zavisi od naobrazbe, ki si jo mora vsak sam pridobiti. V šolski dobi je bil vsak izmed nas kolikor toliko nezrel, pa tudi kam s tvarino, ki jo jo bilo že itak preveč. Če bi si vso potrebno tvarino tudi prisvojili, bi bila. ta že danes nepopolna, ker čas hiti, z n,j'im pa tudi vse, kar je razvitku podvrženega. Razvoju pa sledimo in napre* dujemo le. če si moremo nabavljati pripo« močke knjige. To je bil tudi eden glavnih razlogov, da so dosegli profesorji izjemno stališče. 1 Ali ni nam knjiga ravno tako potrebna kot njim? Ali ni nam ravno tako potrebno poznavanje vzgojstva, ne samo pri nas, tem* več tudi drugod? Brez tega, pa naj bodo razne odredbe še tako dobre in umestne, je napredek naroda nemogoče! Ogromna večina naroda izhaja iz naših rok v življenje. Nihče ne bo ovrgel važnosti ljudskošolskega uči* teljstva, predvsem kmetiskega, katerega važ* nost je poudaril Bismarck z besedami: »Der Volksschullehrer hat gesiegt.« To delo za narod je napravil učiteLj iz ljubezni do na* roda in to mu je bilo mogoče le, ker je bil materialno neodvisen. Kje naj najde sedaj učitelj čas za poglabljanje, če se mora boriti, da prisluži s postranskim delom otrokom kruh in kje naj dobi poleg tega še denar za knjige? Ekskurzije prirejajo dandanes le po* samezniki. Še ti se morajo zadolžiti in si po* tem pritrgavati, da 'odplačujejo dolgove. Vedno pozabljamo, da smo kmetski na* rod. Pri nas se razvijajo kmetijsko*nadalje* valne šole. Ali bo mogoč njih pravi razvitek in napredek, če učitel;stvo ne bo poznalo nji* hcivega ustroja in razvoja v vseh naprednih dr* žavah. Potrebna je pa tudi poglobitev v živ* Ijenje, v stremljenje teh držav. Danes nas nadkriljuje avstrijski učitelj. Samo poglejmo razvoj' kmetijstva in kmetijskega in gospo* darskega šolstva v Avstriji po vojni: poglej* rr o pa tudi učiteljski materialni položaj v teh državah. Isflo je po drugih evropskih državah. Kjer je dobrti plačian učitelj, jfe ijejpredelc, in izdani denar je stokrat bolj djobiičkanOsno nailožen kot v Vseh bankah in v jjeprUzen* tančnih podjetjih. Čel bjoče, in ¿(a ničiih učitelj aodoiovati pri gospodarskih ustanovah, »abi zopelt denar. Če hoče delovati za r.apfecek saVijaretva, radi plačujejo učitelje cEobro i|n kriko; je tem? Pq= glejmd pa tudi, kaj je učitelj pri kulturno najvišje stoječih navodili in kakšen ugled ima, pa bomo brez vseh drugih asgumentov uvideli važnost tega vprašanja ns samo za nas same, ampak za or»e, za kalere smo pt>* klicani, da jim pomagamo k napredku in več* jem blagostanju. Ivo Hrovat. Ukinitev političnih strank in političnega strankarstva. Na osnovi teh dveh činov in znane zgo* dovinske izjave Nj. Vel. .kralja, ki je v idejn.i in organski zvezi ž njima izhajajo impera* tivno naslednji sklepi An direktive dela kra* Ijevslke vlade, čije delo mora biti jasno do* ločeno in homogeno v pojmovanju poedinih glavnih vprašanj iter čvrsto in sigurno v kon* sekventnosti izvajanja vladne politike in akcije. Osnovno načelo sedanjega režima iz* ključuje politične stranke in sodelovanje nji* hovih predstavnikov v državni upravi, ker je neoporečno dejstvo, da je znano delovanje političnih strank spravilo v vprašanje ne sa* mo življenske in gospodarske interese na* roda in države ter vsakega posameznika, marveč tudi resno ogrožalo državno in na* rodno edinstvo. S takim delom so politične stranke izgubile pravico do obstoja One ne obstojajo več in se (s svojimi strankarskimi cilji ne morejo nikdar več povrniti. Pravec ministrom. Predsednik kraljevske vlade je osredo* točil delo vseh ministrov in skrbi za sistte* matično izvrševanje državnega programa. Njegova pravica in dolžnost je, da ise zavze* ma za to, da vsi ministri upravljajo svoje re« sore po 'izdanih navodilih in v medsebojnem skladu. Nj. Vel. kralj po> svoji uvidevnosti in po svojem zaupanju imenuje ministre kot šefe posameznih panog državne uprave. Mi* niistri s'topajo v vlado kot poedinci, ne pa kot strankarski ljudje, alii pa kot predstavniki kake plemenske, verske ali politične skupiije. Ministri upravljajo svoje resore in izvršujejo stavljene jim naloge, ravnajoč se pri tem iz* ključno po interesih nacionalne in državne celine in zavedajoč ise, da mora biti zakon enak za vse in da se interesi posameznikov, pokrajin in plemen morajo podrediti inte* resom celine. Dolžnosti državnega uradni'štva in zahteve vlade. V tem cilju so ministri dolžni skrbeti za to, da se njim podrejeni državni organi niti v službi niti v privatnem življenju ne pre* greše proti svoji javni funkcija ter da iskreno in vdano stoje v službi jugoslovenslke misli, državne ureditve in sedanjega reda. Zaradi čim boljše in cenejše uprave se mora gledati na racionalizacijo in na ekspedi« tivnost administracije potom dekoncentra« cije. Posebno pozornosi se mora posvečati izbiri in napredovanju uradništva, ki mora biti popolnoma vdano interesom nacionalne in državne celine. Postavlja se kot katego* rična zahteva državne politike, da v državni in javni službi ni mesta za uradnike in funk* cionarje; čijih službeno delo in drsanje ni v skladu s temi načeli. Uradniške stanovske organizacije. Vise uradniške stanovske organizacije morajo prilagoditi svoje delovanje nacional* nim 'interesom in nositi jugoslovensko obe« ležje. Verska naziranja in nameščanje uradništva. Vera uradnika ne more biti ovira za nje« govo imenovanje in funkcijo sirom vse kra« ljevine. Razdelitev države na banovine. Administrativna razdelitev na devet ba« novin je definitivna. Njegova administracija se mora popolnoma izvesti in razvijati, da bi se banovine čim prej in čim bolj usposo» bile kot upravne in gospodarske edinice. V skladu s postavljenimi načeli se od banskih svetov in njihovih članov pričakuje in zahteva, da bodo iskreni in vdani pomoč« niki jugoslovenske nacionalne in državne politike v banovinah poleg izvrševanja določenih jim dolžnosti. Občinske samouprave. Dokler sedanji sistem .uprave v občinah še traja, je neobhodno potrebno izvršiti re« vizijo dela in osebne sestave vseh občinskih uprav, da bi čim bolje odgovarjale potre* bam naroda in splošni državni politiki, kakor tudi zaradi priprav za moderen in primer* nejši sistem občinske .uprave. Zahteve vlade od šole in učiteljstva. Od osnovne šole do univerze mora biti pouk izvajan strogo v jugoslovenskem nacio* nalnem duhu s spoštovanjem omladine do nacionalne zgodovine in kulture in njeno glo* boko vero v napredek >in bodočnost Jugosla* vije. Učno osebje mora v popolnosti odgo* varjati po svojih sposobnostih i,n kvalifikaci* jah tem postavljenim nalogam. Vlada podčrtava odločni nacionalni pravec državne politike, ki zadeva tudi šolstvo in učitelistvo. LISTEK. IVAN VOUK: Ob sklepu prvega letnika „Našega roda". Sedem številk, 256 strani, mnogoštevilne ilustracije. Cena 10 50 Din, 40 000 izvodov. To bi bili züinanji, materialni znaki, Iki mno* go povedo ali pa tudi nič. Kakor je pač člo* vek, ki .na stvar gleda. Toda že ta suha dejstva morejo dobro hoteče navdati z veseljem. Tolikega boga* stva in za ita!ko ceno ni še nihče poslal v slo« vensko janost. čim večja pa je naklada lista, tem večja je moralna odgovornost uiredniko* va. Ni vseeno, če pošllijteiš kako inoumno ali eelo kvarno stvar v svet v 1000 alli v 40000 izvodih. Zat'o je jasno, da se irazumen in pre* viden /urednik zaveda svoje odgovornosti. In te velike odgovornosti se je zavedal tudi tov. Ribičič. Ko je prevzel težko (nalogo urednika mladinskega lista, je prevzel obenem Itudi or* ganizacijo uprave, zakaj že takoj spočetka je računal na 20.000 izvodov. Uspeh pa je, ka* kor znano, daleč prekosil to pričakovanje. Zdaj pa je treba odgovoriti na vpraša* nje, ali je Ü3t /izpolnil tudi -vsebinsko nade, ki jih je učiteljstvo stavilo nanj? Kakor pri vsaki široko zasnovani isltvari, so tudi tu minenja različna in ,ni čudno. Tudi se je tovariš urednik dobro zavedal prego« vora, da vsem ni mogoče ustreči, in se gotovo ni ustrašil kritike, sicer hi ne bil prevzel tež* ke ¡naloge urednika. Po vsebini je list pester. Leposlovni se« stavki, veda, zabavni sestavki, \predel za »Ci* cibanov rod«, otroški prispevki, vse to je so* razmerno porazvrščeno na 256 straneh. Prti presojevanju, ali je bil list dober ali ne, prihajata v poštev dva faktorja: otroci, katorim je list namenjen, in odrasli, ki se za* nimajo za vzgojo. Dobro je Itorej zvedeti, kaj pravi mladina, a dobro je tudi poznati mnenje vzgojiteljev. Za mnenje mladine prej* me uredništvo dragocene podatke od učite* ijev, ki so ,po oni tabeli vprašali1 otroke, ka* tere stvari so jim ugajale, katere manj, ka* tere nič. Vzgojitelj si vprašanje stavi nekoliko drugače. Ta se vpraša, ali je bila vsebina vzgojna, koristna in duhu časa [primerna? To vprašanje je del1 orna sprožil tovariš Albert Žerjav v 44. številki letošnjega »Učiteljskega Tovariša«. Ker se z .nekaterimi njegovimi iz« vajanji ne strinjam, naj mi one zameri, ako povem na tem mestu svoje mnenje. Nepotrebno se mi zdi vprašanje: aH bodi list umetniški ali pedagoški (bržkone misLi tovariš Žerjav pri1 tem: vzgojen). Zame je stvar kaj preprosta. Mladinski list imej predvsem nalogo: 1. gojiti v mladini zmisel za vse, kar je lepo in dobro. 2. Mladinski list povzdiguj vrednost značajev. Šele na zad* njem mestu naj pride na vrsto koristnost. Kdaj jie list vzgojen? Če prinaša lepo« sllovne sestavke resnično umetniške višine. Vsaka umetnina je obenem tudi vzgojna. Kar je ¡lepo, ne more biti kvarno, izato je le* poslovje tudi etično. Zatorej ne razumem tovariševe trditve, da je bil »Naš rod« pre« več literaren in premalo pedagoško fundiran. Tovariš Žerjav bi hotel imeti mladinski časopis ali žurnal namesto revijalnega lista, kakor ga on nazivlje. Izhajal naj hi dvakrat na mesec. V koliko temelji ta njegova želja na zahtevah učiteljstva, kakor on pravi, ne vem, vendar pa bi se dalo o tem vprašanju razpravljati, dasi sem jaz osebno proti kak« šnemu manj resnemu, samo za površno mo* dernostjo hodečemu žurnalu. Res je, da se jie moral »Naš rod« ozirati na otroke različne starosti in je prinašal stva« ri, ki so pretežke za otroke nižje osnovne šole Zato je tovariš urednik vstavi1! za naj« mlajše predel »Cicibanov rod«. Skušal ^je pač ugoditi vsem. Ker pa ni misliti, da bi izdajali v bodoče dva mladinska lista, enega za mlaj* še, drugega za starejše, zato si bo treba tudi za naprej tako pomagati. Vkljub mnogoštevilnim in obsežnim se* stavkom leposlovne vsebine ini ¡tov. Ribičič zanemarjal realnih in drugih panog. Tako je bil »Naš rod« nekakšen univerzalen list, ne* kakšen »Das Buch für Alle« in v glavnem ibo pač moral tudi tak ostati. Več ali manj so vsi mladinski listi tako urejevani, in kolikor POiznam inozemske mladinske liste, ne dobiš mnogo med njimi takih, ki bi »Naš rod« pre« segali. Za združitev »Našega roda« z Mladinsko Mat ico sem. Najboljša rešitev bi se mi zdela tale: 10 številk »Našega roda« in 4 knjige Mladinske Matice. Vsako četrtletje naj bi izšla po ena knjiga. Kdor bi bil naročen tri« krat zapored na »Naš rod«, prejme tudi knjigo .Mladinske Matice istočasno s tretjo številko. Tako ni otrok primoran plačevati vseh 10 številk »Našega roda«, zato da prej« me na koncu šolskega leta 4 knjige hkratu. Kako naj se oškoduje otrok, ki je prinesel denar samo dva ali tri, šitiri mesece, nato pa Nastane? Ta ne prejme nobene knjige M3a* dinske Matice, dasi je ,v naročnini za »Naš rod« tudi del prispevka za Maldinsko Ma« tico. To> vprašanje je treba dobro pretehtati, sicer bo pri zbiranju naročnikov zmeda in pri otrocih nezadovoljnost. Vsi vemo, da je mnogo takih otrok;, ki so kupili po eno, dve številki »Našega roda«, nato so zastali, pa pozneje zopet kupili eno ali dve številki. Ta« ko bo tudi v prihodnje in to bo treba uva« ževati. Združitev »Našega roda« in »Zvončka«, ki jo tovariš Žerjav zahteva, se mi zdi nepo« trebna. Kaj nam more »Zvonček« škodovati? »Zvonček« ima svojo tradicijo, svoje naroč« mike, in če izhaja z naročnino, potem je zna« menje. da je še vedno potreben. Saj imamo še »Vrtec« in »Angelčka«. In vendar niso ti trije mladinski listi »Našemu rodu« nič ško« dovali. Konkurenca pa je po mojem mnenju tudi na tem polju zdrava. Čemu pa bi tudi devaLi vse pod en klobuk? Sicer pa je »Zvon« ček« zasebna lastnina in združitev, ki si jo tovariš Žerjav želi, ni odvisna samo od nas. Končno naj se še dotaknem očitka, da je iskavltizem v kmetskem mladinskem listu nepotreben. Kmet, da se giblje v naravi, in da je kmeltski otrok že po naravi najboljši skavt. Tega mnenja nisem. Zakaj pa so so* kolska in orlovska društva tudi na kmetih uspevala? In tudi Sokol kraljevine Jugosla« vije bi bil pač slabotna institucija, če bi se ograničil samo na meščanstvo. Skavtizem kakor telovadba sita tudi na kmetih potrebna. Saj vzgajata predvsem zmi« sel za zdravje in telesno negovanje. In to )e baš na kmetih sila potrebna. Kaj pa vzgoja samozavesti .in nacionalnega čuta? Boj proti alkoholu in razvratlnosti? To so vendar kra« sne naloge skavtizma in danes tudi Sokola kraljevine Jugoslavije. Preko tega ne more mladinski list, ki je razširjen v 40.000 izvodih. Povedal sem nekaj svojih misli o »Na* šem rodu«, želeč, da bi se še kdo oglasil in bi prišli do sklepov in rešitve, ki bodo v pro« speh »Našega roda« in Mladinske Matice. Za dosedanje delo pa gre tovarišu Ribičiču pol« no priznanje in zahvala. Uredimo pristop k Učiteljski gospodarski poslovalnici v Mariboru! X. pokrajinska skupščina Udruženja jugoslovenskega učiteljstva — pov. Ljubljana. V smislu člena 18. pravil sklicujemo X. pokrajinsko skupščino 18., 19. in 20. julija 1930. v Novem mestu v telovadnici osnovne šole. DNE 18. JULIJA; Ob 17. uri: Seja širjega sosveta. 1. Nagovor poverjenika. 2. Določitev odsekov in članov teh odsekov za delegacijsko zborovanje. 3. predlogi okrajnih učiteljskih društev. 4. Slučajnosti. DNE 19. JULIJA: Ob 8. uri: Verifikacija mandatov ob vhodu v telovadnico. Ob 9. uri: 1. Otvoritev delegacijskega zborovanja po poverjeniku Andreju Skulju. 2. Poročilo verifikacijskega odseka. 3. Izvolitev potrebnih odsekov po predlogu širjega sosveta. 4. Tajnikovo poročilo o delovanju poverjeništva. 5. Blagajnikovo poročilo: a) račun poverjeništva, b) račun Našega roda, c) račun Mladinske matice, Č) proračuni. 6. Naše kulturne ustanove. 7. Naše gospodarske in socialne ustanove. Ob 15. uri: Seje odsekov. DNE 20. JULIJA: Ob 7. uri: Glavni cilji nove pedagogike in sredstva v njih dosego. Predava Matija Senkovič. Ob 8. uri: 1. Poročila odsekov in debata o tajnikovem in blagajni-kovem poročilu. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Resolucije. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana, dne 17. junija 1930. Andrej Skulj s. r. poverjenik. Rado Grum s. r. Josip Kobal s. r. blagajnik. tajnik. Sokol kraljevine Jugoslavije. Z zakonom z dne 6. decembra 1929. je bil ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije, ki mora s svojim integralnim nacionalnim značajem pokriti vse sliçne dosedanje p le« menske in verske organizacije. Razvoj So« kolstva v širokih masah naroda, kjer ima Sokol svojo kulturno in prosvetno misijo, postaja del programa državne politike, ki se mora izvesti brez zastoja. Verska enakopravnost in strpljivost. Država je dolžna omogočiti priznanim veroizpovedim popolno moralno misijo in samostojen razvoj ter enakopravnost, da bi odgovarjale svojim visokim nalogam ter da bi se po svoji dolžnosti odzvale zaupanju in iskreno sodelovale v nacionalnem življe« nju države, izogibajoč pa se vedno in ¡povsod visake politične akcije in političnega udej« stvovanja v kateremkoli pogledu. Vsaka kul« turna, humana in gospodarska akcija, v ko« likor ni v državnih rokah, bo našla ob vsaki priliki, pomoč s strani država, če ¡ni naper« jena proti državni politiki in jugoslovenski nacionalni misli. Pevski zbor UJU učiteljstva. Pevski tečaj, ki se bo vršil od 14. do 19. julija je strogo obvezen za vse. Začetek 14. t. m. ob 9. uri v Glasbeni Matici. Odbor. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. — Novi odbor Zveze državnih nameščen« cev in upokojencev v Ljubljani. Na seji no« voizvoljenega odbora Zveze, ki se je vršila dne 27. junija, se je odbor konstituiral ta« kole: za načelnika je bil izvoljen isoglasno in med občim odobravanjem častni odbor« nik Zveze, višji davčni upravitelj v pok., go« spod Makso Lilleg, za I. podnačelnika je bil prav tako soglasno izvoljen poverjenik UJU in referent prosvetnega oddelka kr. banske uprave g. Andrej Skulj, za II. podnačelnika pa g. profesor Slavko Raič. Za tajnika je bil z vzklikom izvoljen višji davčni kontrolor g. Joža Bekš, za blagajnika pa sreski tajnik g. Ignacij Rus, za njuna namestnika šolski rav« natelj g. Anton Fakin, oziroma vodja zemlj. knjige g. Fran Petrovčič. — Načelstvo Zveze sestavljajo načelnik, oba podnačelnika, taj« nik, blagajnik in urednika »Učiteljskega To« variša in »Našega Glasa«. „Naš rod." Vezani letniki so dogotovljeni in jih bo« mo te dni razposlali naročnikom. Ker se za« nje ni prijavilo zadostno število reflektantov, se je cena vezavi nekoliko zvišala in stane posamezen letnik v polplatnu 22 Din (s pošt« nino 28 Din), v platnu 32 Din (s poštnino 38 Din). Naročnikom prilagamo položnice z označenim zneskom ter prosimo, da nam še pred pokrajinsko skupščino pošljejo denar, da bomo mogli urediti račune. Kdor je že vplačal list, mu na položnici odračunamo to vplačilo (10"50). Da se izognemo reklamami« jam in nepotrebnim stroškom, ki bi si jih s tem nakopala uprava, pošljemo vezane let« nike kot priporočeno pošiljko. Mladinska Matica. — Razpis književnih nagrad. Mladinska Matica razpisuje sledeče nagrade: 3000 di« narjev za izvirno povest umetniške in vzgoj« ne vrednosti, primerno mladih po desetem Igtu. Povest naj bi bila zajeta iz sodobnega življenja ali pa 'irz naše zgodovine, naj bi imela zdravo, krepko jedro ter naj >bi obse« gaa okrog šes/t tiskovnih ipol formata Mla« dinske Matice (mala osmerka). — 2000 Din ,za najboljše umetniško delo, slovstveno (3 do 4 tiskovne pole i,stega formata) ali slikar« sko. primerno oirokopi med šesiim ¡in deise« tim letom. Snov more biti oblikovana v prozi ali v verzih, je lahko resna ali šaljiva, vzeta iz življenja ali iz narodne pesmi, v tradiciji naših najboljših mladinskih umetnikov ali pa tudi popolnoma izvirna. Prvi pogoj: umet« nina. — 500 Din Jn 300 Din za dvoje izvirnih četic, humoresk, pripovedk, pravljic ali po« topisov v obsegu pol tiskovne pole. — 300 dit narjev ;ja najboljšo izvirno pesem, Nagra« jena dela dobe tudi običajni honorar, kakor ga plačuje Mladinska Matica. Odbor isi lasti pravico, da objavi v svojih publikacijah tudi nenag.rajene prispevke za običajni ho« norar. Rokopisi je ipredložiti pod geslom ali značko, s katero naj bo opremljena tudi za« prta kuverta, vsebujoča avtorjev naslov, in isicer do 1. decemblte 1930. tajništvu Mladin« 'ske Matice, Ljubljana;; Frančiškanska ulica 6. 'kamor naj se obračajo avtorji tudi za more« bitna pojasnila. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Poročil* : + SVETOLENARŠKO UČIT. DRU» ŠTVO jo zborovalo petič dne 14. junija 1930. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Statistika: Število učiteljstva v okraju 52, včlanjenih je 50 + 2 upokojenca, navzočih 25, t. j. 50%. I. Situacijsko poročilo: Tov. podpredsed« nik Golež Fran pozdravi navzoče ter otvori zborovanje. Iskreno čestita dolgoletnemu in agjlnemu predsedniku našega učiteljskega društva, ki je pred kratkim nastopil1 službo sreskega šolskega nadzornika v Murski So« boti. , V zbranih besedah se spominja umrlega tov. Kopica, častnega člana svetolenarškega učiteljskega društva. Tovariši se dvignejo raz sedežev ter mu zakličejo trikratni »Slava«. Dopisi se prečitajo in obravnavajo. Glede kuriva se apelira na šolske upra« vitelje, da se izognejo kolikor mogoče event. sporov s krajevnimi šolskimi odbori, ter da se točno držijo zakona o narodnih šolah. Poverjeništvu UJU se pošljejo sledeči predlogi za pokrajinsko skupščino: 1. Člani učiteljskih društev naj plaču« jejo redno mesečno 1 Din za Učit. dom. 2. Potni stroški delegatov za skupščine se naj plačujejo iz skupne blagajne poverje« ništva. 3. Svetolenarško učiteljsko društvo je proti obveznosti plačevanja prispevkov za pevski zbor UJU. Zadevo naj vsako društvo zase uredi. 4. Naše učiteljsko društvo zastopa mne« nje, da se še nadalje prispeva za »Zvezo dr« žavnih nameščencev«, kajti samo potom skup« nosti bomo dosegli to, za kar se borimo. 5. Poverjeništva se naji uredijo po sek« cijah, ki odgovarjajo banovinam. 6. Bodoči urednik (»Popotnika« naj uži« va popolno avtonomijo. 7. Knjige Mladinske Matice naj izidejo v presledkih H leta po 1 knjiga. 8. »Naš rod« na ji izide mesečno; cena naj ne presga 2 Din. V tem. znesku so vra« čunjene knjiga Mladinske Matice. Poverjeništvu UJU v Ljubljani se pošlje sledeči dopis: Svetolenarško učiteljsko dru« štvo apelira in prosi poverjeništvo UJU v Ljubljani in celjsko učiteljsko društvo, da medsebojni spor še pred pokrajinsko skup« ščino likvidirata, ker danes niso časi za take; spore. Vsemu učiteljskemu stanu je treba, danes največ sloge in skupnosti. II. Samoiziobrazba: Samoizobraževalni krožki niso delovali, ker so bili mrtvorojeno dete. — Okrajna učiteljska knjižnica je na« bavila več novih knjig, v katerih bo našlq naše učiteljstvo marsikatero novo in dobro misel. III. Izvenšolsko delo: Tov. Štuhec prosi šolske upravitelje, da mu ob koncu šolskega leta pošljejo podrobno poročilo o izvenšol« skem delovanju učit. na posameznih šolah. IV. Reforma šole. Poročilo tokrat od« pade. V. Predlogi in slučajnosti: Tov. podpred« sednik prosi, da naročajo šolski upravitelji vse šolske potrebščine potom Učiteljske go« spodarske poslovalnice. Namesto venca na grob umrlega tov. Ko« piča se nakaže iz društvene blagajne za Učit. dom v Mariboru 200 Din. Glede članstva učiteljstva pri Kmetijski družbi se soglasno priključi društvo sklepu učiteljskega društva za politični srez Ljuto« mer z dne 3. maja 1930. Fr. Golež, podpreds. Žigart Avgusta tajnica. + POROČILO O ZBOROVANJU SRE» SKEGA UČIT. DRUŠTVA UJU — LJUB« LJANA»OKOLICA — vzhodni del — dne 7. junija 1930. ob 9. ur; v osnovni šoli v Mostah. Statistika: Članov je 112, navzočih1 78, t. j.. 69-6%. I Dnevni red: 1. »O težnjah nove šole« (pred. univ. prof. g. dr. K. Ozvalda). 2. Pred« logi za pokrajinsko in državno skupščino. 3. Slučajnosti. Tov. predsednik otvori zborovanje, po« zdravi navzoče članstvo in posebej še preda« vatelja univ. prof. g. dr. K. Ozvalda. G. prof. dr. Ozvald nam je v svojem predavanju: O težnjah »nove šole« podal zahteve nove šole in navedel dokaj zanimivih slučajev iz dunajskih šol. Odklanja, da bi se napravila iz nove šole šablona — ker to bi bilo silno nevarno in bi se lahko napačno raztolmačilo. Omenja, da bi se morali za svo« boden pouk zanimati starejši učitelji, zani« majo se pa v prvi vrsti mlajši. Predavanju, ki je bilo vseskozi zanimivo, ni sledila debata — le od strani nekaterih tovarišic in tovarišev par vprašanj in razjas« nitev. Po odobravanju učiteljstva se je končno tov. predsednik iskreno zahvalil g. predava» telju za njegovo predavanje. Nato je poročal tov. Iv. Dimnik podrob« no in informativno o pravilniku k osnovno« šolskemu zakonu, čemur je učiteljstvo sledilo z zanimanjem in zadovoljstvom; za kar se mu je tov. predsednik v imenu vseh prisrčno zahvalil. Izglasovali so se sledeči predlogi pover« jeništva za pokrajinsko skupščino: 1. Društva naj prispevajo mesečno 1 Din za Učiteljski dom v Ljubljani in Mariboru. — Da! 2. Delegati naj se plačujejo iz blagajne poverjeništva. — Da! 3. Prispevki za samoizobraževalno akci« jo. — Ne! 4. Počitniški samoizobraževalni tečaji. — (Vsak na svoje stroške!) 5. Prispevki za učiteljski pevski zbor. — Da! 6. Prispevki za Zvezo državnih name« ščencev. — Da! 7. Pravila centralne organizacije in šte« vilo sekcij. — (Smo že glasovali in poročali). 8. Pedagoški list »Popotnik«. — Ostane! 9. Mladinske publikacije: »Naš rod« in Mladinska Matica. — (8 številk po 2 (Din). Za državno skupščino ni posebnih pred« logov. Tov. blagajničarka ponovno opominja članstvo k rednemu plačevanju. K temu predlaga tov. Lulik: da se vsa« kogar izterja potom advokata, kdor do za« četka prihodnjega meseca ne plača svoj or« ganizačni davek. Tov. predsednik poroča, da se vrši ogled pivovarne »Union« v torek dne 10. junija 1930. ob 15. uri, nakar zaključi zborovanje. Kosin, preds. Anka Celnarjeva, tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA je zborovalo dne 16. ju» nija 1930. pri Sv. Juriju na Goričkem. Na« vzočih je bilo 56 članov. Tovariš predsednik otvarja zborovanje in pozdravlja vse udele« žence, posebno novovstopivše člane in čla« niče. Pojasnil je vzrok sklicanja tega zboro« vanja pri Sv. Juriju, poudarjal je, da je ude« ležba na naših zborovanjih tovarišem z Len« davske doline najtežavnejša, in da se jim ne« koliko oddolžimo smo priredili zborovanje v njihovem centru. Ker ni navzoč tov. tajnik se izvoli tov. Mlekuž Zoro za zapisnikarico. Situacijsko poročilo. Tov. Hočevar poda situacijsko poročilo od zadnjega zborovanja do danes. V tem času se je vršila seja ožjega in širjega sosveta. Največjo pozornost po« sveča organizacija v zadnjem času poslovni« ku, ki mora v kratkem času iziti. Tov. Dim« nik je bil celo pozvan v Beograd, tako da ima« mo upanje, da se marsikaj izboljša, kar ni jasno v šolskem zakonu. Turneja pevskega zbora po Češkoslovaški je dobro uspela. Ob« širno poroča o izstopu celjskega učiteljskega društva iz UJU. Učiteljstvo obžaluje, da iz« stopa društvo iz organizacije zaradi par oseb« nih užaljenosti ravno v času, ko bi morali biti najbolj disciplinirani in posvečati vso pažnjo poslovniku in našim stanovskim vprašanjem, tudi tem velja oseba nič, celota vse. Sklene se predlagati, da se »Naš rod« in Mladinska Matica združita, kar bo v prid obema institu« cijama. — Uredništvo »Popotnika« je prevzel g. nadzornik Senkovič. Pri blagajnikovem poročilu se je ugoto« vilo, da nekateri člani zelo neredno plaču« jejo članarino, dočim moramo mi točno ob« računa vati s poverjeništvom. Sklep: Kdor ne plača članarine za prvo polletje 1930. do 1. junija 1930. se mu z 1. julijem ustavijo časo« pisi in se ga črta kot člana društva. Tov. šol« skim upraviteljem se priporoča zbiranje in skupno pošiljanje članarine. Predavanje tov. Antauerja, ki je govoril o nazornem nauku kot osrednjem predmetu vsega pouka na nižji stopnji, je bilo zelo za« nimivo. Prečitala se je tudi učna slika »Naše sinice in vrabci«, ki jasno pojasnuje samode« lavnost učencev pri nazornem nauku. Tov. Antauerju se predsednik lepo zahvaljuje za njegov referat. Tov. predsednik poroča obširno o UGP, 0 njenem pomenu za organizacijo, o njenem poslovanju, jo toplo priporoča vsem tovari« šem upraviteljem. Skrbimo za naše gospo« darske institucije, skrbimo za sebe. Pri slučajnostih se je govorilo o odteg« Ijajih za nabavljalno zadrugo in postopku za vrnitev odtegljajev. Posameznikom so se dale tudi informacije o sokolskem zletu v Beogradu. C. Hočevar, t. č. preds. Mlekuž Zora, tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MARIBOR LEVI IN DESNI BREG je imelo svoje redno zborovanje dne 14. junija 1930. v Mariboru. I. Vpisanega članstva je 130, navzočih 78, t. j. 60%. Od 35 šol jih 9 ni bilo zastopa« nih po nobenem članu. Tov. predsednik Mirko Vauda je pri« srčno pozdravil vse navzoče, posebno pa nove člane našega društva, tovarišice: Danilo Černigojevo in Nado Žiherjevo iz 'Limbuša ter Blanko špes«fielšak od Sv. Marka«Fram, pa tudi zastopnika pov. tov. Hrena. II. Tov. predsednik je Ipodal kratko po« ročilo o seji širjega sosveta. Prečitani in vzeti v pretres so bili došli dopisi, tičoči se raznih internih in tekočih zadev, iz katerih so zboirovalci resumirali in sprejeli sledeče predloge za pokrajinsko skupščino: 1. Prispevek za Učit. dom naj znaša 1 Din mesečno. 2. Delegate plačujejo društva sama. Ute« meljitev: Skupščine menjajo daljavo kra« jev, kjer se vrše, kar le tozadevne 'proračune in račune- komplicira; tudi iz tozadevnih računov zadnjih 3 let vidimo, da so (vsaj v našem društvu) stroški za delegate prišli precej niže kot se1 glase v okrožnici št. 880. 3. Smo za prostovoljne, ne pa za obli« gatorične prispevke za samoizobraževalno akcijo. Utemeljitev: Učiteljstvo je včlanje» no v Pedagoški 'centrali v Mariboru, po ve» čini naročeno na publikacije SŠM in na razne druge pedagoške ter ostale revije in_knjige, gmotno pa v skrajno mizernem stanju. 4. Smo proti predlogu o vzdrževanju po» čitniških , izobraževalnih tečajev na naše lastne stroške. ' 5. Smo, dokler se ne izboljša naše gmot« no stanje, proti obvezni članarini za pevski zbor UJU mesečno (1 Din. Damo pa radi prostovoljno nekaj iz prihrankov. 6. Strinjamo se s prispevki za Zvezo državnih nameščencev. 7. Smo za predlog pravil, kakor je ista sestavilo pov. UJU v Ljubljani; samo za 9 sekcij, ki bi se krile s teritorijem banovin. (Ze sklenjeno na zborovanju 8. marca t 1.). 8. »Popotnik«. — Odobravamo tozadev* ne ukrepe pov. UJU v Ljubljani. (Že spre» jeto na zborovanju 8. marca t. 1.). 9. Mladinska Matica in »Nas rod« naj se združita. >Izda naj se 8 številk »Našega roda« in ob koncu Heta (zadnja 2 meseca!) Publikacije Mladinske Matice z mesečnim prispevkom po 2 Din. 10 Za vsa društva naj bodo obvezni pri pokrajinski skupščini z .večjno spre* geti sklepi, ki zadevajo le notranjo ureditev >,n razmah naše organizacije. V kolikor pa se s sprejetimi sklepi gmotno nanovoobre» jnenjuje članstvo, pa se posameznim dru« štvom prepušča popolna svoboda (gospodar« ska avtonomnost). lEdina izjema je možna namreč: Vsa društva, torej niti brez ene izjeme, so pri svojih zborovanjih soglasno sprejela kak tak sklep, ki je bil nato soglasno sprejet tudi pri pokrajin« ski skupščini. Majorizirati pa odslej v teh zadevah ne skušajmo več nobenega društva. Utemeljitev: Zadnja leta so bili sprejeti pri pokrajinskih skupščinah tudi sklepi, s kate« rimi se je obremenilo članstvo z novimi pri« spevki ter se je zato zvišala članarina. Pri nekaterih društvih teh poviškov naknadno niso sprejeli, vsled česar so bile članarine raznih društev tu in tam zelo različne. Vse to je slabo vplivalo na članstvo pov. HJJU Ljubljana, zlasti v današnjem mizernem stanju našega stanu in je tvorilo v mnogih slučajih izvor sporov med društvi in pover* jeništvom, kakor tudi omajalo zaupanje v vodstvo posameznih društev, kojih delova* nje je zato nazadovalo. Razen tega je bil sprejet predlog po« verjenika SŠM tov. Podgornika: Članarina za SŠM naj se pobira redno mesečno po 3 Din z društveno članarino od vseh čla» nov, ki izrecno te obveznosti ne odklo» nijo. Pri poročenih učiteljskih parih plačuje ?e en .član. Poverjeniki ostanejo kot ipo« sredovalci med društvom in člani. III. Za delegata za pokrajinsko skupšči« no so bili izvoVje-ni: Ivan Šeško, Franc C i« ček, Irroa Mežanova. Za namestnike: V. From, F. Čepe, F. Konečnikova. Za državno skupščino pa: Ivan Dšura. Vekoslav From, Irma Mežanova. I Namestniki: Ivan Seško, Josip Pur, Vilma Kožuhova. IV. Tov. Hren je poročal o sedanji sti« lfzaciji najvažnejših - členov pravilnika k zakonu o narodnih šolah, ki je izdelan in čaka samo še sankcije. V. Med slučajnostmi se je o gorenjem poročilu, zlasti o stanarini in kurivu razvil živahen razgovor, nakar je tov. predsedniki sklenil izborovanje z voščilom: Vsem prije» t en oddih v počitnicah in na — vesePej« še — svidenje ,v jeseni! Mirko Vauda, preds. Ivan Šeško, tajnik. + POROČILO O ZBOROVANJU UČI» TELJSKEGA DRUŠTVA ZA SREZ LA» ŠKO, ki se je vršilo dne. 3. junija 1930. v Laškem. Statistika. Včlanjenih je v društvu 118 članov in članic, navzočih 72, t. j. 61%. Situacijsko poročilo. Tovariš predsednik otvori zborovanje s pozdravom na vse na» vzoče posebno pa pozdravlja še na hovo pristopivši tovarišici Kmet Gabrijelo in La» diha Anko. Iskreno pozdravi še starega uči<= teljskega borca in .častnega člana našega dru» štva šolskega ravnatelja Antona Gnusa, urednika »Učiteljskega- Tovariša« Iv. Dita» nika ter pesnika Grišo»Koritnika, čestita to« varišu nadzorniku Ljudevitu Potočniku na imenovanju za stalnega šolskega nadzornika za srez Laško. Sledi čitanje zapisnika zadnjega zboro« vanja, ki se odobri. Po prečitanju .došlih do» pisov je izčrpno poročal tov. Dimnik o osnutku pravilnika k zakonu o narodnih šo« lah. Navzoči so vzeli njegovo poročilo na z-nanje. Tov. predsednik se zahva.li poroče« valcu in poziva vse tovariše{ice) k skupnemu stvarnemu delu v okviru organizacije. Zaradi prekratkega časa se preloži- refe» rat tov. Jesiha na eno prihodnjih zborovanj. Tov. predsednik poda poročilo o zadnji seji širjega sosveta. Njegovemu poročilu so navzoči sledili z zanimanjem. Vodstvu orga» niizacije izreka članstvo [popolno zaupanje. Ker ni bilo predlogov, zaključi tovariš predsednik zborovanje in otvori redni občni zbor ter preide takoj na dnevni red. Po pire» čitanju in odobritvi- zapisnika zadnjega ob« čnega zbora poda svoje poročilo tajnik it o v. Jesih. Poročilo, ki se je vzelo z odobrava» nJem 'na znanje, se priključi zapisniku. Blagajnik tov. Pleskovič je objasinil bla* gajniško stanje z dnein 28. imaja 1930. Iz nje» govega poročila je razvidno, da je bilo pla» čujočih članov 118. Društvo je imelo 29 508-61. Din doohdkov in 21.893'92 Din iz« datkov, prebitka torej 7614'69 Din. Zaostanki na članarini znašajo 720 Din, tako da znaša imovina 8334-69 Din, od katere pa odpade na šolsko matico 3000 [Din, na društveni fond pa 1150 Din. Cista imovina društva bi torej znašala dne 28. maja 1930. 4284 Din. V ime« nu računskih pregledovalcev je poročal tov. Kalan, da so računi v najlepšem redu in predlaga blagajniku absolutorij, kar se so« glasno sprejme. Po poročilu blagajnika je bil sprejet proračun za poslovno leto 1930./31. in se je določila mesečna članarina na 19 Din za red* ne člane, za učiteljice poročene z učitelji pa na 9 Din. < , Pri volitvah je- bil izvoljen sledeči od« bor: predsednik tov. Robert' 'Pllavšak, pod« predsednik tov. Jpro (Kislinger, tajnik A. Jesih, blagajnik |R. Pleskovič, tajnikova na« mestnica tov. Omerzova, blagajnikova na« mestnica tov. A. Lapornikova, v ostali od» bor pa tov. L. Hofbaiuer, tov. Fr. Lebar in tov. V. Jurko. Namestniki: tov. L. Pirkovič, tov. A. Beg in tov. M. Sušnik. Za pregledo» valca računov tov. R. Kalan in tov. T. Ra» movševa. v. Delegati za pokrajinsko skupščino so: Lebar, Pleskovič, Jesih, (.namestniki pa: Tori, Čander in Raispotnikova. Delegata za glavno skupščino sta Plav« šak in Jesi-h. Predsednik R. Plavšak se zahvali v ime» nu izvoljenih odbornikov za zaupanje z za» gotovilom. da bo ,novi odbor tudi v bodoče posvečal svoje moči v dobiobit »učiteljatva in njegovih pravic. 1 Sam iza svojo osebo se stavlja tovarišem vsak čas in v vsakem oziru na razpolago. Ker 'je bil dnevni red' s tem izčrpan, je zaključil predsednik občni zbor. Rob. Ptavšak, preds. , A. Jesih, tajnik. —i—■ Splošne vesti. — Pokrajinska skupščina. Tovariše dele» gate in tov. delegatke obveščamo, da smo legitimacije za vse že razposlali na tov. pred» sednike okrajnih učiteljskih društev. Ako jih še niso razposlali, dvignite legitimacije sami! POKRAJINSKA SKUPŠČINA. Prijavite takoj svojo udeležbo novomeškemu učit. društvu! — Udeležencem pokrajinske skupščine. AVtopodjetje Kos nudi vsem udeležencem pokrajinske skupščine na progi Krško»Novo mesto in obratno 25% popusta. Avtobus vo» zi iz Krškega ob 7. in ob '15. uri ter pride v dveh urah v Novo mesto. Za tovariše iz Šta* jerske je posebno pripravna zveza, če se pri« peljejo do postaje Videm«Krško z vlakom, ki pride iz Zidanega mosta popoldne ob ^15. uri. — Prijave. ¡Vse člane UJU, :ki se name« ravajo udeležiti letošnjega kongresa UJU v Beogradu, se naproša, da se javijo pripada« jočemu poverjeništvu zaradi stanovanja. Poverjeništva bodo -poslala ispiiske prijav» ljencev Izvršnemu odboru UJU Del udele» žencev bo nastanjen v učiteljskih domovih, drugi pa tv hotelih. — "Vsak udeleženec naj naanači ali pride sam, aili z družino in kje hoče prenočevati. <2a one, ki se ne javijo, nc bo< mogoče rezervirati prostore. — Četrtjnska Vožnja za kongres UJU. Gospod 'prometni minister je ugodil prošnji Izvršnega odbora UJU in je izdal odlok 'z dne 27. junija 1930. ¡M. S. Br. 12.495 »s kate* rim \se dovoljuje četrtinska vožnja vsem Čla* nom UJU, ki se udeležijo kongresa v ,Beo* gradu. Vozna olajšava velja od 15. do 25. av* gusta. Izvišni odbor bo izdelal legitimacije za članstvo. Na podlagi te legitimacije bo kupil vsakdo pri odhodu polovični vozni -li* sltek in se bo z ilstimtudi vrnil, ker mu bo udruženje 'potrdilo, da se je udeležil tskup« ščine. Kupljeni polovični vozni listek je tre« ba varovati. Šolski upravitelji — poslovodje krajevnih šolskih odborov! Posluzite se naročilnic „Učiteljske gospodarske poslovalnice" in naročite vse potrebščine za šole le potom UGP. — Učitelji in učiteljice, ki so izdelali po» edina učila, ki predstavljajo gotovo vred» nost v pedagoško»šolskem ali v umetniškem oziru, naj ista pošljejo poverjeništvu -UJU v Ljubljani za državno razstavo v Beogradu. — Kaj je z revizijo uradniškega zakona? V tem oziru so informacije hermetično za« prte. Poštna organizacija je poslala v svrho intervencij svoje zastopnike v Beograd, ki so na seji širše konference podali o tem sle» deč« poročilo, ki je' 'objavljeno v »Poštnem Glasniku« z dne 1. julija 1930.: Uradniški zakon je baje gotov in se utegne kmalu uve« ljaviti. Sliši pa se, da bi imela iziti samo no» vela k sedanjemu zakonu, s katerim bi se uredilo samo materialno* vprašanje državne« ga uslužbenstva na osnovi 10 plačilnih raz« redov. — Nov uradniški zakon. Beograd 9. jul. z. V ministrstvu za pravosodje delajo stro« kovnjaki na novem uradniškem zakonu, ki mora biti konec tega meseca gotov. Spre« jeta so vsa potrebna mnenja in material, tako da bo ta zakon v največji meri zadovo« ljil interese uradnikov. Na zakonu delajo strokovnjaki vseh ministrstev. — Dopusti za gospodinjski tečaj v »Mla« diki« v Ljubljani. Kakor smo izvedeli, mini« strstvo prosvete ne dovoljuje dopustov za gospodinjski tečaj v »Mladiki«, dokler ne bo rešeno vprašanje gospodinjskih šol in tečajev s posebnim pravilnikom, ki ga pripravljajo v ministrstvu. — Verouk v narodnih šolah obvezen. Nj. Vel. kralj je na predlog prosvetnega mi« nistra podpisal Zakon o izpremembah in do« polnitvah zakona o osnovnih šolah. V smislu teh izprememb je verouk v osnovnih šolah obvezen za vse priznane veroizpovedi. Vero« uk poučujejo duhovniki, oziroma njihovi na« mestniki, postavlja in odstavlja pa jih ban« ska uprava na predlog pristojne cerkvene oblasti dotične veroizpovedi. Pristojna ob« čina lahko veroučiteljem prizna in plača pri« merno nagrado. Veroučitelji morajo biti ju« goslovenski državljani. Če je veroučitelj za« držan, ga lahko nadomešča učitelj iste vere na dotični šoli. Po predlogu pristojne cer« kvene oblasti je lahko to nadomeščanje tudi stalno. Če se cerkvena oblast ne briga za verouk in ne stavi predlogov za imenovanje veroučiteljev, jih predlaga pristojna banska uprava. Na šolah, kjer je v vsakem razredu, odnosno oddelku najmanj 20 učencev' iste vere in kjer pride na teden najmanj 20 učnih ur iz verouka, se lahko nastavijo stalni kate« heti, ki jih imenuje prosvetni minister. Vsi veroučitelji se morajo pokoravati šolskemu zakonu in redu. Minister prosvete lahko od« stavi veroučitelja, če njegovo delo ne odgo« varja pedagoškim načelom ali če njegovo ve« denje v šoli in izven nje ni v skladu s sploš* nimi cilji osnovne šole. Učni program za ve* rouk določa prosvetni minister v sporazumu z vrhovnim predstavništvom dotične vere v državi. Za katoličane se smatra škofovska konferenca za vrhovno cerkveno predstavni* štvo. Cerkvene oblasti imajo pravico enkrat na leto nadzirati verouk v osnovnih šolah. Dočim je sedanji zakon o osnovnih šolah za« branjeval verske organizacije, smejo učenci osnovnih šol odslej zopet biti člani verskih združenj svoje veroizpovedi tudi izven šole. — Učiteljska ekskurzija, ki jo je name« raval prirediti izvršni odbor UJU v Sofijo, Carigrad in Bukarešto, se 'vsled nepredvi« denih okoliščin ni mogla izvršiti. Vsem onim, ki so se priglasili za to ekskurzijo in vpo« slali 200 Din, bo ta denar vrnje'n. Šolski upravitelji in upraviteljice! Posluzite se naročilnic „Učiteljske gospodarske poslovalnice", ki ste jih prejeli in izvršite vsa naročila le potom UGP. — Dostop učiteijstvu kraljevine Jugosla» vije na urtiverzo. Te cfni je bil podpisan in objavljen novi zakon o univerzah, ki med drugim idoloča, da imajo tudi absolventi uči» teljišč dostop na univerzo. Maturanti učite» ljišč, ki bodo napravili zrelostni izpit z od» ličnim ali prav dobrim uspehom, bodo z odo» bri'tvijo fakultetnega senata filotzofske fakul» tete lahko sprejeti za redne slušatelje za pe» dagoško skupino predmetov — Novomeško učiteljsko društvo prosi vse one člane(iec), ki kljub vsem opominom morda še niso poravnali društvenih obvez« nosti, da store to takoj, ker bo društvo sicer neljubo primorano zapadle zneske izterjati in to nepopustljivo in nepreklicno. Pri po» verjeništvu društvo ne more poravnati čla« narine, ker nam društveniki dolgujejo nad štiri tisoč dinarjev. Nekateri za več let nazaj. Primorani smo poslednjič apelirati na sta« novsko zavest. Če bodo stroški nenadno na« rasli — brez zamere! — Odbor. — »Popotnik« 9. in 10. številka je izšla. — P. n. ocenjevalcem »Naše prve knjis ge«. Iz »Učit. Tovariša« vidim, da se je skoro v vseh učiteljskih društvih Ijubljan* skega poverjeništva UJU razpravljalo o praktični uporabnosti »Naše prve knjige«. Ker mi je mnogo na tem, da zbere-m čim več mišljenj o tej knjigi im jo za prihodnjo iz* dajo izpopolnim, prosim vse cienj. tovariše (ice), ki so poročali o svoji rabi te knjige, da mi pošljejo -svoja poročila. Hvaležen pa bi bij sploh vsem, ki so knjigo rabiili, da mi vsaj v kratkem zapisku pošljejo svojo miš« ljenje o uporabnosti knjige kakor tudi svoje nasvete, kaj in kako mislijo, da naj sé knji« ga popravi. — Pavle Fleré, Beograd, Neboj« šina ulica 30. — Društvo učiteljic v 'Ljubljani. Odboro» va seja se bo vršila v torek dne 15. julija it. 1. ob '9. uri pri poverjeništvu v sobi Mla» diniske Matice. Vabljene sc vse tovarišice ožjega in širjega odbora — in tudi one, ki se zanimajo za naše delovanje. — Tajnica. — Maturanti leta 1915. mariborskoga učiš tie^jišča. Po naročilu nekaterih tovarišev va» bim vse tovariše maturante mariborskega učiteljišča 1. 1915. na prijateljski sestanek petnajstletnice mature na dan 2. avgusta 1930. v Mariboru. Tovariši, zberimo se koli» kor nas je še ostalo, da se po dolgih letih prijateljsko pogovorimo in zbujamo spomine na lepa dijaška leta. Vabim tudi tovariše, ki so zaradi vojinih razmer maturirali ali po» prej ali pa tudi pozneje. Oglasite se vsi in sporočite Vaše želje, da zamorem sestaviti natančnejši program. Obvestite tudi tova» riše, ki službujejo izven mej ožje domovine in ne bodo čitali tega poziva. — Ciril Hoče» var, Krog, p. Murska Sobota. — Uradniški dom v Ljubljani. Zgradba stanovanjske hiše Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani. Na seji ljubljanskega občinskega sveta dne 13. junija je bil sprejet sklep, da občina prevzame jamstvo za poso» -jilo v znesku 3 milijonov dinarjev »Hranil» 'lemu in posojilnemu konzorciju« za zgradi» tev stanovanjske hiše. Na parceli v Gajevi ulici, katero je, kakor iznano, po prizadeva» nju naše Zveze pridobil imenovani konzor» cij od mestne občine za zelo nizko ceno pod oogojem, da se na tem stavbišču sezida »Uradniški dom«, namerava namreč konzor* cij zgraditi stanovanjsko hišo s poslovnimi lokali. Hranilni in po'sojilni konzorcij, ki ■šteje 954 zadružnikov, je namreč zaprosil mestno občino, naj prevzame jamstvo za gradbeno 'posojilo, kar mu je bilo tudi do=> voljeno s pogojem, da se posojilo vknjiži v :zeljiški knjigi in ob običajiiih jamstvenih obvezah. — »Naš Glas«. Obleke kemično čisti, barva, plisira 1i lika tovarna JOS. REICH. Izredni občni zbor Zveze državnih nameščencev. Dne 18. junija se je vršil v beli dvorani hotela Union izredni občni zbor Zveze dr» žavnih nameščencev in upokojencev v Ljub» ljani, ki so ise ga udeležili zastopniki vseh pri Zvezi včlanjenih strokovnih organizacij. Predsednik izrednega občnega zbora, častni član Zveze g. Makso Lilleg otvori občni zbor s prisrčnim pozdravom vsem na» vzočim ob yi9. uri ter predlaga naj se od» pošljejo štiri brzojavke, ki so bile natisnjene v predzadnji številki »Učit. Tovariša«. Načelnik Lilleg poda v daljšem stvar» nem izvajanju vzroke, ki so dovedli ido skli» canja izrednega občnega zbora. Predvsem je bil izredni občni zbor potreben zato, da se izpopolnijo odborniška mesta, to. so se iz» praznila zaradi izstopa organizacij nižjih uslužbencev. Da bi Zveza dala priliko do zo» petnega sodelovanja zastopnikov nižjih orga» nizacij, je šla do skrajne meje možnosti. Po« sebni odsek je zaradi ugladitve nastalih raz« mer porabil vsa sredstva, ki pa so jih nižji uslužbenci a limine odklanjali. Kakor vidimo so njih zastopniki tudi danes izostali in ni niti ena izmed njihovih organizacij reagirala na nadvse vljudna Zvezina vabila. Vsak raz« log, da so obrnili nižji uslužbenci Zvezi hrbet, je odpadel, ker je prejšnji načelnik Zveze, kateremu je nižje uskužbenstvo v glavnem naprtavalo razlog za svoj izstop, podal že takoj po izvolitvi ostavko na od« borniško mesto. Odbor Zveze ne more pre* vzeti nadaljnje odgovornosti ter apelira na današnji izredni občni zbor, naj da novemu odboru potrebne smernice za njegovo na« daljnje delovanje. K, 2j točki dnevnega reda poda g. Joža Bekš naslednje tajniško poročilo: »K besedam gospoda predsednika današ» njega izrednega občnega zbora nimam mno« go dodati. Ze na rednem občnem zboru dne 28. aprila t. 1. ¡je bila opažati pri zastopnikih nižjih državn-ih uslužbencev neka nervoz« nost, čije posledice so se pokazale v organi« ziranem kolektivnem izstopu vseh njihovih organizacij, ki je sledil nekaj dn,i za tem občnim zborom. V svojem poročilu dne 27. aprila sem izrecno naglašal, da je spričo novih državno* političnih razmer v naši držav: in že podanih dokazov od strani vlade ugotovljeno, da se problem vseh državnih nameščencev obrav« nava na merodajnih mestih z mnogo večjo uvidevnostjo in z večjim umevanjem za so» oialno pravičnost nego kdajkoli prej v dobi parlamentarnega sistema. Nisem tega po» udarjal brez tehtnih razlogov, kakor tudi ni« sem brez razloga trdil, da je baš v sedanjih časih močna in edinstvena organizacija več kot potrebna. Gospodje nižje državni usluž« benci so odločili drugače. Glavna naloga sedanjega odbora je bila, da v prvi vrsti ustvari med člani svojega od» bora tisto harmonijo, ki je za razvoj resne organizacije brezpogojno potrebna. Posebni odsek Zvezinega odbora se je sicer te na« loge z vso vestnostjo oprijel, imel pa žal ni nobenega uspeha. Visi predsedniki organiza» cij nižjih uslužbencev so prejeli od tega od» seka vljudno vabilo na neobvezni razgovor za 20. maj, na katerem naj bi se ugladila vsa ipota za nadaljnje skupno iskreno delovanje. Ne da bi kdo izmed povabljenih gospodov •Svojo neudeležbo opravičil, je ta sestanek ostal brez uispeha. Odsek je šel še dalje. Ko s predsedniki posameznih organizacij ni bilo mogoče navezati potrebnega stika niti na ta •niti na drug 'način, se je Zveza kot zastop» 'niča enotnega organiziranega aktivnega in upokojenega državnega uslužbenstva odlo» čila sklicati ponovni sestanek vtseh predsed« nikov in tajnikov organizacij državnih na« meščencev in upokojencev Dravske banovi» ne, ki se je vršil dne 30. maja t. 1. Tega se* stanka se je udeležilo poleg drugih tudi 5 zastopnikov organizacij nižjih uslužbencev, 'ki pa od svojih odborov niso imeli formalnih pooblastil za kakršnokoli odločitev. Da ne bi organizacije nižjih uslužbencev prej ali islej očitale Zvezi nelojalnost, se je ta sestanek odločil za sklicanje današnjega občnega zbo* ra, na katerem podajo vsi na rednem obč* nem zboru dne 30. aprila izvoljeni odborniki :— kolikor jih je pač še ostalo — svojo ostavko. S tem ukrepom je Zveza posvedo* čila organizacijam nižjih uslužbencev vso iskrenost in skrajno pripravljenost sodelo» vatf ž njimi v bodoče. V vabilu, ki smo ga poslali za današnji izredni občni zbor. smo tem organizacijam izrecno povedali, da jih Zveza zopet sprejme kot članice, če prijavijo svoj pristop vsaj do> '15. t. m. Izvzemšf eno organizacijo, ki pa ima za člane tudi urad« nike, na to naše tovariško vabilo ni reagirala nobena druga. Zvezino glasilo je o tem nerazumljivem pokretu nižjih uslužbencev dovolj pisalo ia »zlasti naglašalo, da za par voditelji še ne stoji ostalo članstvo, ki misli s svojo glavo in preudarja z lastnim razumom. Naloga iz« rednega občnega zbora je, da da novemu od« boru potrebni impulz za nadaljnje udejstvo« vanje ter ustvari temelj, na katerem bi Zve« za mogla razvijati svojo samo navidezno in začasno oslabljeno življensko silo event. tudi v drugačni smeri. Izstop vseh organizacij tli ž jih uslužbencev pa naj bi bil prihodnjemu Zvezinemu odboru resen memento pri na« daljnji njegovi taktiki. Zveza je ob nič manjših periodičnih pretresljajih pred kratkim dovršila deseto Jeto Obstoja. Z združentimi močmi vtseh res« nih delavcev, ki čutijo z njo resno in odkri» to, se ji za njen obstanek tudi v prihodnje Upravitelji in upraviteljice! Ko boste naročali šolske potrebščine, naročite vse le potom Učiteljske gospodarske poslovalnice! ni treba bati. Njen delokrog bo morda za« vzel drugačno obliko. Zveza pa bo ostala, zlasti če bo novi odbor uporabil vsa sred« stva, da bo prtitegnil k sodelovanju tudi vse tiste uradniške organizacije, ki doslej sploh še niso ,bile Zvezine članice, ali pa so iz nje (iz povsem drugačnih nagibov kakor nližji uslužbenci) za prehodno dobo izstopile. Tre« notno isicer gmotno oslabljena Zveza se bo ojačila tem bolj moralno, ker hočejo baš nižji uslužbenci, naj hodi uradništvo lastno pot. Ni nobenega dvoma, da more Miti ta pot sa« m o — ravna.« Načelnik g. Lilleg otvori o podanih po« ročilih razpravo ter zlasti naglasa dejstvo, da merodajni činitelji dobro motre delova« nje organizacij državnih nameščencev in da je baš sedanji čas najbolj neprimeren za vsak, četudi najmanjši razcep moči. Govornik se spominja leta 1919., ko je vodil razne deputacije v Beograd. Takrat se je uspešnim intervencijam organizacij drž. uislužbenstva posrečilo doseči znatno zviša* nje službenih prejemkov. Opozarja, da so te« daj prejeli baš nižji drž. uslužbenci največji povišek. »Srce me boli,« je dejal g. Ldlleg, »ko vidim, kako izstopajo iz Zveze organi« zaciije nižjih uslužbencev, ki so se z nami borili vsa leta za skupne praviice. Vendar poudariti moram še enkrat: naša vest je či« sta. Uradniška društva niso kriva, da je pri« šlo do razcepa, ki ga ogromna večina nižjih itak ne odobrava. Zveza je rin bo tudi v bo« doče dobro lotila večino in peščico vodite« Ijev.« Stojimo neposredno pred uveljavlje« njem,novega'zakona o civilnih državnih urad« nikih in ostaliih uslužbencih ikakor pred uve« ijavljenj em novega pokojninskega zakona. Prosi vse navzoče, da^dado prihodnjemu no« vemu odboru točne smernice, kako mu je postopati. Odbor mora imeti od današnjega občnega zbora točna navodila, po katerih naj usmerja nadaljnjo delovno taktiko Zveze. V živahno razpravo, ki se je nato raz« vila, so menjaje posegali gg. Skulj. dr. Do« bida, Pavšič. predsednik Lilleg in Fakin. Iz razprave se je dalo posneti, da so vsi navzoči zastopniki uradniških organizacij brez izjeme za popolrto emancipacijo Specijelno angleški in češki kamgarni, 1— ' W L-» I I C—, I J f—\/-\v3l W O V-^ II VV/A ri ševjoti itd. (tudi na metre) v najmoder- 1 da Vas obleče za vsako priliko po najnižji . nk\//^riMl __ _ nejših vzorcih, perilo ter razni drugi mo- l ceni in najmoderneje priznana domača tvrdka LJUBLJANA, IJ V L-J rv l\i I I r\ O I . vJ dni in športni predmeti, dežni plašči itd. ' i ? Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!