letnik CXX • november 2018 11 • Ocena čebelarske pašne sezone 2018 • Ukrepi za odkrivanje malega panjskega hrošča • Kristalni Triglav 2018 za ČZS in Boštjana Noča • Čebelarstvo – rdeča nit življenja Mirka Pavlina Ne pr oda jajm o me du pod po vpr ečn o cen o t uje ga me du! 305 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 11/2018 letnik CXX Ko imaš možnost pisati o naravi in o razvoju doga- janj v njej, še posebej glede na čebele, besed ne zmanjka in po glavi šviga veliko idej za pisanje. Sedaj ko je letošnja pašna sezona, o kateri je več na- pisanega v posebnem prispevku, že krepko za nami, lahko tudi za letošnje leto trdimo, da je bilo nekaj po- sebnega. Pa ne mislim posebno zaradi same pride- lave medu, pač pa posebno zaradi vremena. Če lahko rečemo »posebno«, saj po dogajanjih zadnjih let težko ocenimo, katero leto je posebno, drugačno od normal- nega. Normalno, idealno leto bi po mojem mnenju mo- ralo potekati približno takole: na začetku leta sneg in nizke temperature, ki bi v nočnem času vztrajale pod lediščem vse do sredine marca. Nato bi se temperatu- re počasi dvigovale, stalile snežno odejo in povzročile razcvet prvih spomladanskih rastlin, ki so za uspešen razvoj čebeljih družin izrednega pomena. Aprilsko mu- hasto vreme bi nam postreglo s kar nekaj padavinami in temperaturami ponoči do 10 stopinj, čez dan do 20. V tem času bi čebele obiskovale cvetlice, grmovnice, sadno drevje in divjo češnjo ter tako nabrale dovolj za prvo točenje cvetličnega medu. Sledila bi intenzivnejša paša na oljni ogrščici, družine bi se dobro zalegle in šte- vilčno okrepile ter tako pripravile na pašo akacije, ki bi se začela 10. maja na območju Primorske. Z desetdnev- nim zamikom bi akacija zacvetela tudi na južnem delu države in v Prekmurju. Hkrati z medenjem akacije bi na območjih gozda potekala paša na javorju. Po koncu aka- cijeve in javorjeve paše ob še vedno zelo stabilnem vre- menu in višji zračni vlagi bi začelo medenje na smreki, nato bi sledila paša na kostanju in lipi in za konec ideal- ne pašne sezone bi se medenje pojavilo še na hoji in bi vztrajalo vse do sredine avgusta. Sliši se lepo, vendar vsi, ki se ukvarjamo s čebelar- stvom, vemo, da kaj takega lahko slišimo le v pravljici. Realno stanje je popolnoma drugačno. Še dobro se spo- mnimo žledoloma leta 2014, lanske hude pomladanske pozebe in decembrskega vetroloma ter škode, ki jo pov- zroča lubadar. To so le tiste najbolj izrazite katastrofe, koliko je pa še tistih sprememb znotraj posameznega letnega časa, ki se vse pogosteje pojavljajo in smo jih dnevno deležni. Od pozeb, pogostih padavin, močnih padavin, hitrih temperaturnih sprememb, milih zim, poznega sneženja, vetra, suš do vročinskih valov in še bi lahko naštevali. Čebelarstvo je dejavnost »brez strehe nad glavo«, smo na milost in nemilost prepuščeni naravi. Če jo UVODNIK Drage čebelarke in čebelarji! še tako spremljamo, preučujemo in občudujemo, ne bomo nikoli z gotovostjo predvideli njenih namer in dejanj. Ne glede na to, koliko smo vestni, se trudimo in vlagamo, če narava ne ponudi in ne omogoči, ni- mamo nič. Narava se tako ali drugače spreminja, saj to dela že vrsto let, stoletij, tisočletij … in z njo tudi mi, ki smo tako ali drugače del nje. Podnebje se spreminja, to je dejstvo. Ali gre za normalen cikel ali se na ta način kažejo negativni vplivi človeka na okolje, pa je drugo vprašanje. Popolnoma zanemariti vplivov človeka na okolje žal ne gre, saj smo med razvojem spoznali in dokazali, da naša dejanja vendarle imajo negativne vplive. Najbolj te spremembe občutimo prav čebelarji in drugi v kmetijski panogi, saj smo od narave nepo- sredno odvisni. Še bolj skrb vzbujajoče pa so napove- di, da se bo stanje v prihodnje še stopnjevalo in slab- šalo. Kot kaže, bodo intervali posameznih paš krajši, posamezna območja medenja bolj ali manj izrazita, brezpašno obdobje po končani paši vse daljše. Ker nisem in ne želim biti črnogled, bom ponovil, kar sem že večkrat rekel: »Čebelarji smo večni optimi- sti in prav je tako, ker drugače tega dela ne bi opra- vljali.« Še naprej bomo morali vzrejati močne čebelje družine, ki jim bo uspelo v dani situaciji pašo najbo- lje izkoristiti. Zelo pomembno bo dobro in natančno spremljanje narave, rastlin in v končni fazi povzro- čiteljev medenja, saj bo to igralo odločilno vlogo pri iskanju in nameščanju čebeljih družin. Kot najbrž že veste, sem nasledil Jureta Justinka, ki je zadnjih ne- kaj let zelo uspešno vodil opazovalno-napovedovalno službo medenja. Ta naloga ob zdajšnjem ritmu spre- minjanja narave ni lahka. Še bolj bomo morali sode- lovati, se pogovarjati in povezovati, saj bomo le na ta način premagovali ovire, ki nas čakajo. Za konec vsem želim in upam, da imate za seboj uspešno sezono in zdrave čebele, in želim, da bomo drugo leto takšen čas govorili o rekordni sezoni z zelo majhnimi izgubami. Naj medi! Aleš Bozovičar, vodja Opazovalno-napovedovalne službe 306 11/2018 letnik CXX KAZALO INDEX letnik CXX g Številka 11 g November 2018 g ISSN 0350-4697 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/ User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Barbara Dimc, tajnik: 01/729 61 02, 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Ines Zajc Žunič, poslovna sekretarka: 041/337 854, ines.zunic@czs. si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Aleš Bozovičar ................................................................................................ 305 BEES' HEALTH Prof. Vlasta Jenčič, DSc and Metka Pislak Ocepek, DSc: Measures for early detection of small hive beetle (Aethina tumida) ............................. 307 Jernej Bubnič: Small hive beetle in Italy .......................................................309 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Aleš Bozovičar: Assessment of the beekeeping forage season 2018 ........... 310 Vlado Auguštin: Caring for bees in winter .....................................................312 Andrej Gogala, DSc: Red-thighed epeolus (Epeolus cruciger).........................313 Tanja Magdič: Let us not sell the honey of Slovenian origin below the average price of foreign honey ......................................................314 Boris Seražin: The situation on the honey market, as perceived by professional beekeepers ............................................................................315 Burkhard Schaer, DSc: What can strategic marketing do to increase sales and added value .....................................................................................317 Franc Šivic: World news ..................................................................................318 BEEKEEPER'S WORK Stanislav Kapun, DSc: Beekeeper's tasks in November ................................319 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 320 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 325 ADS 333 IN MEMORIAM 336 UVODNIK Aleš Bozovičar ................................................................................................ 305 ZDRAVJE ČEBEL prof. dr. Vlasta Jenčič in dr. Metka Pislak Ocepek: Ukrepi za zgodnje odkrivanje malega panjskega hrošča (Aethina tumida) ................................ 307 Jernej Bubnič: Mali panjski hrošč v Italiji ......................................................309 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Aleš Bozovičar: Ocena čebelarske pašne sezone 2018 .................................. 310 Vlado Auguštin: Skrb za čebele pozimi ..........................................................312 Dr. Andrej Gogala: Križarska lisarka (Epeolus cruciger) ...................................313 Tanja Magdič: Ne prodajajmo medu slovenskega porekla pod povprečno ceno tujega medu! ................................................................314 Boris Seražin: Stanje na trgu medu, kot ga vidimo profesionalni čebelarji ......315 dr. Burkhard Schaer: Kaj lahko strateški marketing naredi za dvig prodaje in dodane vrednosti ........................................................................................317 Franc Šivic: Novice iz sveta ..............................................................................318 DELO ČEBELARJA dr. Stanislav Kapun: Čebelarjeva opravila v novembru .................................319 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 320 OBVESTILA ČZS 325 OGLASI 333 V SPOMIN 336 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Mira Jenko Rogelj, Janez Gregori, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7850, Tiskano: 24. 10. 2018. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Čebela na cvetu navadnega lapuha (Tussilago farfara). Srebrno priznanje na mednarodnem natečaju čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2018. Foto: Hans Bahmer, Nemčija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2014 2015 2016 2017 2018 11/2018 letnik CXX 307 ZDRAVJE ČEBEL Zelandije. To je glavni ukrep za zaščito Evropske unije pred vnosom hrošča. Razen tega mora vsaka članica Evropske skupnosti izvajati nadzor, na podlagi katerega dokazuje in vzdržuje status »MPH prosta država«, nadzor pa je do- ločen z nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi pred- pisi. Poleg vzdrževanja zdravstvenega statusa pa bi hitra ugotovitev hrošča povečala možnost njegovega popolnega izkoreninjenja. Za zagotavljanje zgodnjega odkritja hrošča sta pred- pisana pasivni in aktivni nadzor čebeljih družin. Pasivni nadzor so dolžni izvajati vsi čebelarji in drugi deležniki v čebelarstvu na območju celotne države, kar pomeni ne- prestano oprezanje za hroščem, morebitni sum pa takoj sporočiti pristojni veterinarski službi. Na prisotnost hro- šča posumijo, ko v panju ali na čebelarski opremi ugotovi- jo hrošča/-e, podobne MPH, ali ličinke, ki se razlikujejo od ličink voščenega molja, ki lazijo po panju ali pa neposredni bližini čebelnjaka, da bi se zabubile. Za potrditev suma pa je treba sumljive primerke hrošča ali njegove razvojne oblike poslati v Nacionalni referenčni laboratorij (NRL) za bolezni čebel, ki je v Sloveniji organizacijska enota Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete (NVI VF), kjer hrošča ali ličinko identificirajo po morfoloških kriteri- jih in z molekularnimi metodami. V vseh nadaljnjih najdbah pa molekularna identifikacija ni več potrebna. Morfološke opise odraslega hrošča in njegovih razvojnih stopenj je NRL NVI po navodilu EURL za bolezni čebel izdal na letaku in ga razdelili med čebelarje, dosegljivi pa so tudi na spletni strani Veterinarske fakultete, še vedno pa jih je mogoče dobiti pri veterinarjih NVI, zadolženih za zdravstveno varstvo čebel. Iz Kalabrije se je hrošč razširil tudi na Sicilijo. Po izve- denih ukrepih za izkoreninjenje so na področjih za nadzor namestili prvič dve, drugič pa 19 testnih čebeljih družin. Prvič se je hrošč ponovno pojavil v obeh, drugič pa prav tako v dveh od skupaj 19 testnih družinah. Videti je, da so bili ukrepi za izkoreninjenje na Siciliji učinkovitejši, saj se v sedmih testnih čebeljih družinah hrošč ni več pojavil. Za izkoreninjenje hrošča so uničili na tisoče čebeljih družin in večina prvih čebelarjev je škodo dobila povrnjeno, nekateri pa še čakajo. Danes je napadenost čebelnjakov v Kalabriji nizka, niso pa povsem prepričani, če je nadzor nad hroščem zajel tudi vse premike čebeljih družin, posebej še tiste izven območja nadzora. Veterinarska služba si skupaj s čebelarji zelo prizadeva, da se hrošč ne bi razširil po Italiji in naprej po Evropi, kjer je hrošč še vedno eksotičen škodljivec čebel in je treba zato vsak sum obvezno ovreči oziroma potrditi ter prijaviti (Direktiva Sveta 92/65/EGS). Glede na izkušnje iz Italije je bil za celotno Evropsko skupnost sprejet ukrep o prepovedi premikov čebel, čmrljev, čebeljih pridelkov in čebelarske opreme z območij s hroščem, prepovedan pa je tudi uvoz vsega omenjenega iz tretjih držav z izjemo Nove Ukrepi za zgodnje odkrivanje malega panjskega hrošča (Aethina tumida) prof. dr. Vlasta Jenčič in dr. Metka Pislak Ocepek Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani vlasta.jencic@vf.uni-lj.si, metka.pislakocepek@vf.uni-lj.si Mali panjski hrošč (MPH oziroma hrošč) Aethina tumida Murray 1867 izvira iz Afrike, kjer domnev- no ne ogroža domačih podvrst medonosne če- bele. MPH pa se je razširil v Ameriko, Avstralijo, Kanado in Mehiko, kjer v določenih okoliščinah v čebelarstvu povzroča neprecenljivo škodo. V Evropi so ga prvič ugotovili leta 2004 na Portu- galskem pri maticah, uvoženih iz Mehike. Po ta- kojšnjem uničenju čebelnjakov, kamor so vložili sumljive matice, se MPH ni razširil. V Evropi so ga ponovno ugotovili ob zahodni obali Kalabrije, tj. na jugozahodu Italije septembra 2014, kjer so bile čebelje družine že močno napadene. Napa- dene čebelje družine s panji vred so takoj uničili, ostanke pa globoko zamrznili. Kljub temu pa so v premeru 20 km okrog žarišča še isto leto ugotovili 60, naslednje leto pa 29 napadenih čebelnjakov. Mali panjski hrošč je nagnjen k iskanju zavetja. Fo to : in te rn et 11/2018 letnik CXX308 ZDRAVJE ČEBEL Aktivni nadzor je bodisi ciljan, pri katerem se na priso- tnost hrošča pregledajo čebelnjaki, ki so v zadnjih 12 mese- cih uvozili matice ali čebelje družine z območij z hroščem, bodisi usmerjen na čebelnjake s povečanim tveganjem za vnos hrošča. Taki čebelnjaki so na območjih 15 km okrog mednarodnih pristanišč in letališč, preko katerih poteka transport čebel, čmrljev, čebeljih pridelkov, svežega južne- ga sadja in zelenjave ter lončnic, pri tem je treba računati tudi na to, da velik del tovornega prometa poteka tudi po notranjosti države. Aktivni nadzor hrošča je namenjen vzdrževanju statusa »MPH prosta država«, ki se izvaja v izbranih čebelnjakih v vsej državi. V Republiki Sloveniji je po priporočilih EURL določen v vsakoletni »odredbi o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkore- ninjenja bolezni živali ter cepljenja živali«, ki jo izda MKGP, v kateri je poglavje namenjeno preventivnim ukrepom pri čebelah, kjer je poleg ukrepov za nadzor nad hudo gnilobo in tropilelozo (Tropilaelaps sp.) en člen namenjen ukrepom za zgodnje ugotavljanje hrošča. V skladu z omenjeno odredbo se na prisotnost hrošča pregledajo čebelnjaki po programu, ki ga pripravi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in var- stvo rastlin (UVHVVR), preglede pa opravijo veterinarji pri- stojni za bolezni čebel NVI. Leta 2017 je bilo tako na primer pregledanih 299 čebelnjakov, število pregledanih panjev v izbranih čebelnjakih pa je bilo določeno po statistični tabe- li, kjer se s 95-% zanesljivostjo ugotovi 5-% stopnja napade- nosti čebeljih družin v čebelnjaku. Pri pregledu satja je tre- ba upoštevati, da se odrasli hrošči umikajo svetlobi, zato je priporočljivo pregledovati čebelje družine ob sončnih dne- vih ali pa poskrbeti za drug vir svetlobe. Na tak način lahko opazimo hrošče, ki se med čebelami na satju hitro umikajo na temno stran satja. Drugega za drugim pregledamo vse zasedeno satje v čebelji družini, podobno kot to delamo pri pregledu čebeljih družin na hudo gnilobo čebelje zalege, razlika je v tem, da pri pregledu na prisotnost hroščev ne smemo umakniti pogleda od izvlečenega satja in moramo biti pri tem hitri. Podobno kot pri pregledu na hudo gnilo- bo en sat lahko pustimo na stojalu, druge pregledane sate pa vračamo v panj in pri tem pazimo, da ne povzročimo ropa. Upoštevati je treba, da se hrošč lahko skriva v satnih celicah, pregledati pa je treba tudi pokrov in podnico panja. Če ugotovimo hrošče ali ličinke, ki bi lahko bili MPH, brez odlašanja obvestimo pristojnega veterinarja NVI. Sumljive primerke hroščev ujamemo z roko, jih takoj ubijemo tako, da jih damo v epruveto z zamaškom ali čim podobnim, kar imamo pri roki, ter ga/jih zalijemo z alkoholom ali rastlin- skem oljem. Pregledovanje družin na morebitno prisotnost hrošča je učinkovitejše, če uporabimo posebne pasti, kamor se hrošči skrivajo pred čebelami, ki jih lovijo. Pasti so še posebej pri- merne, če čebelje družine pogosto pregledujemo. Pasti, v katere lahko damo rastlinska olja, da se hrošči v njih utopi- jo, glede na vrsto panja in letni čas pričvrstimo na primerno mesto in jih pregledamo vsakič, ko pridemo v čebelnjak. V praksi so se različne izvedbe pasti različno obnesle. Primer je valovit plastičen trak, ki se je dobro obnesel v Ameriki, v južni Italiji pa z njimi niso bili posebej zadovoljni. De- lovanje take pasti temelji na tem, da hrošči iščejo zavetje (tigmotaktičnost), zato imajo pasti, ki jih skozi žrelo poti- snemo na podnico panja, dovolj velike odprtine, da gredo lahko skoznje hrošči, čebele pa ne. Pasti potem po 48 urah pregledamo, in če so prozorne, hrošče hitro opazimo. Eden od načinov hitrejše ugotovitve hrošča je name- stitev kuhinjskih krp, ki jih čebele razgrizejo, hrošči pa se zapletejo v ostanke tkanine. V poskusnih pogojih, ko so v drobir namestili mrtve primerke hroščev in ličink, se je zgodnje ugotavljanje prisotnosti hrošča obneslo tudi z mo- lekularnimi metodami, ki pa jih je treba pred uporabo v te- renskih pogojih še dodelati, predvsem pa je treba določiti mejo detekcije. Pogostost pregledov čebeljih družin je odvisna od zuna- nje temperature, ko panje lahko odpiramo. Teoretično bi imeli lahko na podnicah stalno nameščene pasti, vendar pa bi bilo ugotavljanje hrošča, ko so čebele v zimski gruči, manj zanesljivo. Oprezanje za hroščem je zato nujno med vso aktivno čebelarsko sezono. Ob morebitni ugotovitvi hrošča v Sloveniji bo ukrepe za njegovo izkoreninjenje ali omejitev širjenja predpisala UV- HVVR glede na takratno epizootiološko situacijo v Evropi in pri nas. Pri tem bo zelo pomembno, da bodo vsi čebel- njaki registrirani in da bo zagotovljena sledljivost njihovih premikov, saj bodo le tako ukrepi smiselni in učinkoviti. Po izkušnjah v primeru pojava hrošča v Italiji se je ravno slaba sledljivost čebeljih družin pokazala za največjo oviro. Viri: Chausat, M.-P. in sod. (2016): Guidelines for the surveillance of the small hive beetle (Aethina tumida) infestation, updated version, april 2016. Europe- an Union Reference Laboratory for honey bee health (EURL). Odredba 2018, Uradni list Republike Slovenije št. 73, 18. 12. 2017, stran 11101. Pregled pasti za odrasle hrošče Fo to : M ar co P ie tro pa ol i 11/2018 letnik CXX 309 ZDRAVJE ČEBEL MPH je bil v Italiji odkrit naključno, v na- rejencih, ki so jih upora- bljali za nadzor ostan- kov fitofarmacevtskih sredstev. Ličinke in odrasli hrošči so bili od- kriti v treh narejencih ob rutinskem pregledu. Družine so bile nemu- doma uničene, ličinke in odrasli hrošči pa so bili poslani v pristojne laboratorije za potrdi- tev diagnoze, zemlja okrog panjev pa tretirana s klorpirifos-metilom. V nasle- dnjih tednih so bili v polmeru dvajsetih kilometrov pregle- dani vsi čebelnjaki. Vzpostavljena je bila tudi stokilometr- ska cona nadzora. Izvor hrošča še ni znan, domnevajo pa, da je prišel prek bližnjega mednarodnega pristanišča Goia Tauro, druga možnost pa je, da so ga v Kalabrijo zanesli ita- lijanski čebelarji, ki vsako pomlad pripeljejo več tisoč družin na citrusovo pašo in za opraševanje kivijev, z nedovoljenimi premiki čebel. Ob prvem pojavu pa se je kot velika težava izkazala slaba organizacija čebelarjev, saj člani ene od če- belarskih zvez uradnim veterinarjem niso dovolili pregleda njihovih čebeljih družin. MPH se je z obale Tirenskega morja, kjer je bil prvotno opažen, preko gora razširil tudi na obalo Ionskega morja v Kalabriji ter preko morja na Sicilijo, seveda pa ni znan način njegovega širjenja (ali je razdalje preletel ali se je ši- ril s premiki okuženih čebeljih družin ali pa na kakšnega izmed drugih načinov). Čebelarji hrošča opaža- jo predvsem pri rednih pregledih čebeljih dru- žin. Zelo pomembno je biti pozoren že ob odpiranju panja, saj beži pred svetlobo. Mo- žnost, da ga pri rutin- skem pregledu čebelje družine čebelarji tudi opazijo, pa še poveča stranska pregrada, ki jo ima v panjih zara- di načina čebelarjenja vstavljeno večina ita- lijanskih čebelarjev. Povečini namreč čebe- Od leta 1996, ko je bil prvič opisan v Združenih državah Amerike, se nezadržno širi po vsem svetu. Od takrat o ža- riščih hrošča poročajo iz Avstralije, Kanade, Mehike, Brazi- lije in Filipinov. Leta 2004 je bil opisan izbruh na Portugal- skem, kamor je prišel s pošiljko čebeljih matic iz Teksasa (ZDA). Izbruh na Portugalskem je bil uspešno saniran. Drugi izbruh hrošča na evropskih tleh se je zgodil septem- bra 2014, v južnoitalijanski pokrajini Kalabriji. Sledili so ve- liki napori italijanskih oblasti in veterinarjev, da bi hrošča izkoreninili, a žal neuspešno. Od takrat je stalno prisoten v Evropi. Mali panjski hrošč v Italiji Jernej Bubnič jernej.bubnic@gmail.com Mali panjski hrošč (Aethina tumida) je žuželka iz reda hroščev. Izvira iz podsaharske Afrike, kjer živi ob gnezdih čebel ter se prehranjuje z drobirjem in cvetnim prahom, ki odpade iz čebeljega gnezda. So pa afriške čebele (A.m. scutellata) razvile meha- nizme za prepoznavanje in odstranjevanje ličink in jajčec malega panjskega hrošča (v nadaljevanju MPH oziroma hrošč) iz gnezd. Poleg škode, ki jo MPH povzroča z uničevanjem zalege in fermen- tacijo medu, pa je tudi potencialni prenašalec ne- katerih čebeljih bolezni, kot je virus deformiranih kril (DWV), in spor povzročitelja hude gnilobe če- belje zalege, bakterije Paenibacillus larvae. Past za lovljenje hroščev na dnu panja Fo to : J or ge R ive ra -G om is Temeljit pregled stražarskih »sentinel« družin Odrasel hrošč na pokrovu panja Fo to : J or ge R ive ra -G om is Fo to : J or ge R ive ra -G om is 11/2018 letnik CXX310 ZDRAVJE ČEBEL larijo v DB-panjih (Dadant-Blatt), kjer v plodiščih nimajo polnega števila satov. Da čebeljo družino omejijo in pre- prečijo neželeno gradnjo satovja izven satnikov, postavijo za zadnjim plodiščnim satom leseno pregrado v velikosti sata – stransko pregrado. V prostoru med stransko pregra- do in steno panja je tako manj čebel, kar ustreza hrošču, saj tam najde varno zatočišče pred čebelami. Namesto tega se lahko v panje med steno in skrajni stranski sat vstavi tudi plošča valovite plastike, ki ravno tako služi kot zatočišče za hrošče. Pregled nato začnejo na nasprotni strani vstavljene plošče iz valovite plastike, pregledujejo sat za satom ter jih prestavljajo v prazno naklado. Odrasli hrošči se pred sve- tlobo pomikajo proti plošči iz valovite plastike, kjer se ka- sneje ujamejo. Poleg tega pa je učinkovita in poceni metoda za nadzor in lovljenje hrošča tudi košček valovite plastike (struktura, podobna kartonu), ki ga vstavijo v panje. MPH se v iskanju varnega zatočišča zateče v prostore v plastiki, iz katerih ga med pregledom stresemo in tako opazimo. Se- veda pa za nadzor in zatiranje obstajajo tudi številne druge, namensko izdelane pasti z dodanimi lepili ali pa insektici- di, ki jih vstavijo na dno panja ali pa na vhod panja. Za nadzor hrošča na ravni regije pa uporabljajo t. i. stražar- ske družine (sentinel), to so čebelje družine na petih ali šestih satih, preverjeno brez navzočnosti hrošča, ki so razporejene po celotni regiji in tudi širše, ki jih redno in sistematično pre- gledujejo uradni veterinarji po vnaprej določenem protokolu, da so možnosti za zaznavo hrošča kar največje. Na ta način tudi nadzirajo širjenje hrošča in bi ob morebitnih pojavih na novih področjih ustrezno ukrepali in poskusili preprečiti šir- jenje. Poleg vsega naštetega pa tudi pri uvozu natančno pre- gledajo vse pošiljke matic na prisotnost morebitnih odraslih hroščev ali razvojne stopnje. Čeprav se je hrošč v zadnjih letih v Kalabriji dodobra udomačil, posebej pogosti se ga opazi v je- senskih mesecih, morajo čebelarji pojav hrošča še vedno pri- javiti oblastem, čemur sledi uničenje okuženih čebelnjakov/ stojišč. Ker pa so oškodovani čebelarji upravičeni do odško- dnine, so nekateri ta sistem že začeli izkoriščati. Viri: Cuthbertson, A. G., et al. (2013): The small hive beetle Aethina tumida: A review of its biology and control measures. Current Zoology 59, 644–653. Ellis, J. D. (2004): The ecology and control of small hive beetle (Aethina tu- mida Murray). Doktorska disertacija. Zoologija & entomologija, Uni- verza Rhodes, Grahamstown, Južnoafriška republika. Eyer, M., Chen, Y. P., Schäfer, M. O., Pettis, J. in Neumann, P. (2009): Small hive beetle, Aethina tumida, as a potential biological vector of honey- bee viruses. Apidologie, 40(4), 419–428. Murilhas, A. M. (2004). Aethina tumida arrives in Portugal. Will it be era- dicated, 7-9. Mutinelli, F., Montarsi, F., Federico, G., Granato, A., Ponti, A. M., Gran- dinetti, G. ... in Thiéry, R. (2014): Detection of Aethina tumida Murray (Coleoptera: Nitidulidae.) in Italy: outbreaks and early reaction me- asures. Journal of Apicultural Research, 53(5), 569–575. Neumann, P. in Härtel, S. (2004): Removal of small hive beetle (Aethina tumida) eggs and larvae by African honeybee colonies (Apis mellifera scutellata). Apidologie, 35(1), 31–36. Palmeri, V., Scirtò, G., Malacrinò, A., Laudani, F. in Campolo, O. (2015): A scientific note on a new pest for European honeybees: first report of small hive beetle Aethina tumida (Coleoptera: Nitidulidae) in Italy. Apidologie, 46(4), 527–529. Rivera-Gomis, J., Gregorc, A., Ponti, A. M., Artese, F., Zowitsky, G. in For- mato, G. (2016): Monitoring of Small Hive Beetle (Aethina Tumida Murray) in Calabria (Italy) from 2014 to 2016: Practical Identification Methods. Journal of Apicultural Science, 61(2), 257–262. Schäfer, M. O., Ritter, W., Pettis, J. in Neumann, P. (2010): Small hive beetles, Aethina tumida, are vectors of Paenibacillus larvae. Apidologie, 41(1), 14–20. Vse fotografije so last: Unità Operativa Apicoltura, Istituto Zooprofilat- tico Sperimentale del Lazio e della Toscana »M. Aleandri«. Pregled pošiljke matic ob uvozu Fo to : J er ne j B ub ni č Ocena čebelarske pašne sezone 2018 Aleš Bozovičar vodja Opazovalno-napovedovalne službe medenja ales.bozovicar@czs.si Čebelarska pašna sezona je letos za nami in sedaj je čas, da pregledamo in ocenimo letino. Prvo, kar lahko rečemo, je, da je bila tudi leto- šnja sezona kratka in donosi po posameznih območjih zelo različni. Po zelo toplem začetku leta, ko so v večjem delu države matice začele zalegati, sta sledila zelo mrzla meseca febru- ar in marec, ki sta upočasnila oziroma ustavila predčasni razvoj čebeljih družin. Videti je bilo, da bomo po dolgem času priča »normalnemu« začetku čebelarske pašne sezone, vendar tudi letos ni bilo tako. 11/2018 letnik CXX 311 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Začetek aprila nam je postregel z zelo visokimi tempe- raturami tako rekoč čez noč. To je ob ugodni vlagi dobro izkoristila narava in začela hiter in buren razvoj rastlin. Če primerjamo čas cvetenja rastlin s predhodnimi leti, vidimo, da so letos rastline pospešile svoj razvoj za skoraj 14 dni. Žal pa čebele temu razvoju niso mogle slediti tako hitro in so zato slabše izkoristile prve paše. Vremensko zelo stanoviten april je omogočil dobro cvetenje prvih po- membnejših spomladanskih rastlin in prvo skromno toče- nje cvetličnega medu. Prav tako smo lahko v tem mesecu opazovali rumena polja, zasajena z oljno ogrščico, ki je zaradi ugodne zime dobro prezimila in predvsem na ob- močju Prekmurja, Krškega, Brežic in Bizeljskega ponudila prvo intenzivno pašo ter hkrati močno spodbudila razvoj čebeljih družin. Ker se je toplo vreme nadaljevalo tudi pro- ti koncu aprila, je tudi akacija pohitela z razvojem in smo prve cvetove na območju Primorske videli že 25. aprila. Kmalu za Primorsko je akacija zacvetela tudi v Prekmurju in na južnem delu države. V tem času je bilo vreme ugo- dno, zato je bila akacijeva paša dobro izkoriščena. Žal je bila na območjih Ilirske Bistrice in Goričkega bera slabša, saj se je na začetku maja vremenska slika spremenila in smo bili deležni skoraj vsakodnevnih padavin, ki so trajale vse do konca meseca maja, kar je onemogočilo preostanek paše na akaciji. Po uspešnem začetku sezone žal nadaljevanje ni bilo ta- kšno, saj do medenja smreke ni prišlo. Če smo lansko leto našteli rekordno število kaparjev in uši, letošnje leto ni bilo tako. Ravno nasprotno, letos smo povzročitelje mane na smreki zasledili le v sledovih. To je bilo občutno premalo za kakršne koli donose. Pozitivno nas je presenetila hoja s hitrim razvojem povzročiteljev medenja, ki so prisotni na njej. Medenje se je začelo na začetku junija, kar je kar tri tedne prej kot običajno. Povzročitelje je bilo mogoče zasle- diti na vseh območjih, z izjemo Pohorja, kjer smo jih za- sledili le ponekod. Kljub pogostim ploham v času medenja hoje je čebelam uspelo nabrati dovolj za povprečno toče- nje. Istočasno pa sta začela mediti tudi kostanj in lipa, ki sta otežila nabiranje čistega hojevega medu. Tako lipa kot kostanj sta imela izredno veliko cvetnih na- stavkov, kar je napovedovalo odlično medenje. In prvi teden cvetenja, ko je bilo vreme ugodno, je bilo res tako. Žal pa ra- stline, ki so kasneje cvetele, niso bile deležne takšnega vre- mena in posledično je bila bera slabša. Po koncu kostanjeve in lipove paše smo lahko na območju osrednje Slovenije pri ušeh na hoji še vedno zasledili dobro izločanje mane. Znaki Gozdna podrast, pokapana s hojevo mano Fo to : B oš tja n N oč Čebela na hojevi paši Fo to : A le š B oz ov iča r Povzročitelji listne mane na vrbi Fo to : A le š B oz ov iča r Ker se čebele s kristaliziranim medom ne morejo hraniti, ga čistijo iz satja. Fo to : B oš tja n N oč 11/2018 letnik CXX312 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE pokapanosti so bili lepo vidni še v drugi polovici julija, ven- dar donosov, ki bi jih bilo vredno čakati, ni bilo. Zelo uspešno so se uspeli razvili povzročitelji listne mane. Predvsem na območju celotne Gorenjske in Pohorja. Zasle- dili smo jih na listih bukve, gabra, breze in vrbe. Medenje na teh območjih je potekalo še skoraj celoten september, kar je za čas, ko nastopi brezpašna doba, lahko dobrodošlo, seveda ob izvajanju sočasnega krmljenja z redko sladkorno raztopino, saj je za to vrsto povzročiteljev medenja značil- no, da med izredno hitro kristalizira že v samem satju in čebelam ter čebelarju povzroči dodatno skrb in delo. Na splošno lahko ocenimo letošnje čebelarsko leto kot boljše od leta 2016 in veliko boljše od lanskega leta. Primer- jalno z večletnimi podatki pridelave medu v Sloveniji pa ga ocenjujemo kot pov- prečno leto s pridelavo približno 1750 ton medu. Takšna pridelava za Slo- venijo ni samooskrbna, kar za nas čebelarje pred začetkom prodajne se- zone verjetno pomeni, da bomo brez večjih te- žav prodali letos pridela- ni med. Zato vsem želim odlično prodajo in uspe- šno čebelarsko pašno se- zono v letu 2019. Pozna jesen oziroma zima je čas, ko v čebelji družini ni več pokrite zalege, vse zajedavske pršice – varoje – pa so na telesih čebel. To so idealne razmere za uspešno zatiranje varoj. Cilj zimskega zatiranja varoj je zmanjšati njihovo število na minimum. Za poznojesensko oziroma zimsko zatiranje lahko uporabimo naslednja zdravila: Api-Bioxal, Oxuvar, mlečno kislino r. p. KASK, Varidol ali drugo zdra- vilo po strokovni presoji veterinarja. Za uporabo teh zdravil in za zimsko zatiranje varoj potrebujemo odlično znanje o življenju varoj ter poznavanje vseh z varojami povezanih obrobnih pojavov, ki vplivajo na razvoj čebelje družine in še posebej na pridelek medu. Spremljanje razvoja varoj v če- belji družini tako postaja enako pomembno kot spremlja- nje razvoja čebelje družine same. Če smo čebele »očistili« varoj in imajo čebelje družine dovolj hrane, lahko prenesejo še tako ostro zimo. Škodijo jim pa določeni pojavi, ki jih najlažje odkrijemo z opazova- njem žrel in čebeljih panjev ali v najtežjih primerih s krat- kim odpiranjem panjev pri temperaturi, višji od 10 °C. Eden od takšnih pojavov je voda na žrelih, kar je znak, da je panj preveč zapažen. Po nekaterih podatkih veliko več čebeljih družin umre zaradi čezmerne vlage v panju kot od mraza ali lakote. Obstajata dva osnovna vzroka nastajanja odveč- ne vlage v panjih, naseljenimi s čebeljimi družinami. Prvi vzrok je počasno izhlapevanje vode, ki na kakršen koli na- čin prodre v panj, tam ostane in počasi izhlapeva, drugi pa je neustrezno zračenje pri običajnih življenjskih funkcijah čebelje družine. Vlaga je pozimi v panjih normalen pojav in do neke mere celo koristna. Čebele imajo tako na voljo vodo za pripravo hrane za zalego, saj pozimi ali zgodaj spomladi ne morejo ponjo iz panjev. Kadar panj ni dovolj zračen, se v njem vlaga iz čebelje gruče dviga in se ob dotiku hladnega stropa kon- denzira. Kapljice kondenzirane vode padajo po čebelji gruči in povzročajo nemir pri čebelah. To povzroči povečano pora- bo hrane in še več vlage, satje z medom in cvetnim prahom začne plesneti, plesniva obnožina pa je strupena za čebele. Za vlago v panjih je več vzrokov. Panji ne smejo biti po- stavljeni na vlažnih, močvirnih krajih, prav tako se moramo izogibati preveč zasenčenih mest. Panje v čebelnjaku ali na stojalu vedno postavljamo z rahlim nagibom naprej proti žrelu. Panji morajo biti tudi v zavetrju, kajti močnejši vetro- vi hitro spreminjajo mikroklimo v njih. Vrata panjev je zato priporočljivo pustiti odprta skozi vso zimo in jih ob začet- ku zaleganja zapažiti s 3–4 cm debelo penasto gobo. Znano je, da je penasta goba odličen izolator, ki ne prepušča to- plote, prepušča pa vlago, ki se v mrzli zimi suši na zunanji strani gobe. Tudi žrela panjev morajo biti povsem odprta, Celotno zimo se večina čebelarjev sprašuje, kako bodo čebelje družine prezimile in če bodo spomladi pripravljene za dober start v novo čebelarsko sezono. Da bi se to uresničilo, mora čebelar, poleg temeljnih priprav na zimo, ne- prestano spremljati in nadzorovati vsa doga- janja v čebelnjaku in po potrebi posredovati. Vsi posegi med zimo, razen zimskega zatiranja varoj, morajo biti omejeni oziroma bolje reče- no izsiljeni. Poglavitni pogoji za uspešno prezi- movanje čebelje družine so: optimalna številč- na moč, dobro zdravstveno stanje in zadostna količina kakovostne hrane. Skrb za čebele pozimi Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Opazovalna postaja v Podstenicah v Koče- vskem rogu Fo to : A le š B oz ov iča r 11/2018 letnik CXX 313 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE da prihaja v notranjost panja svež zrak. Pri tem ne smemo pozabiti nastaviti kovinskih zapiral za zaščito panjev pred rovkami in mišmi. Če je žrelo zaprto z mrtvimi čebelami, te s palčko od- stranimo in s prisluškovanjem z gumijasto cevko skozi žrelo preverimo stanje družine. Če čebele tiho enakomer- no zašumijo in ta šum takoj preneha, je to znak, da je vse v najlepšem redu. Če iz panja slišimo posamezne otožne glasove, je to znak, da je družina brez matice ali ima kakšno drugo težavo. Takšno družino je treba na hitro odpreti, ko se otopli, in preveriti njeno stanje. Če družina nima dovolj hrane, ji moramo to takoj dodati. Vzrok za stradanje je malomarnost čebelarja, ki je čebe- lam pozno poleti dodal premajhne količine hrane ali pa jih po točenju medu sploh ni dodal. Pomanjkanje hrane čez zimo je lahko tudi posledica ropanja čebel ali tihega ropa, ki ga čebelar ni pravočasno opazil, da bi lahko ustrezno ukrepal. Lačni družini, po posvetovanju s pristojnim ve- terinarjem, dodamo rezervne medene sate s cvetnim pra- hom, ki jih zamenjamo s praznimi. Sate s hrano predhodno ogrejemo na sobno temperaturo in jih z vilicami odpremo ali vsaj napraskamo. Če je hrana daleč od gnezda, je treba nastrgani medeni sat dodati tik ob samo gnezdo. Kontrolo količine hrane lahko pri nakladnem panju preverimo tudi z rahlim dvigovanjem zadnje strani panja. Če ugotovimo, da je čebelja družina zdrava, nima pa ma- tice, jo obvezno združimo z rezervno družino. To moramo napraviti hitro in brez skrbi, da bi prišlo do borbe med nji- mi, saj pozimi ni nevarnosti za takšne sovražne dejavnosti. Če se po prisluškovanju čebelja družina ne odziva, je po vsej verjetnosti umrla. Iz takšnega panja odstranimo mr- tve čebel, ga zapremo in ob prvi priložnosti odstranimo iz čebelnjaka. Če sumimo kakšno bolezen, moramo poklicati veterinarja, da ugotovi vzrok odmrtja, in če je to kužna bo- lezen, izda navodila za ukrepanje. Kasneje, ko bo vreme to- plejše, bomo panj očistili, obžgali s plinskim gorilnikom, in če je treba, tudi razkužili, tako da ga bomo 10 minut kuhali v vrelem 3-% natrijevem lugu (NaOH). Če so žrela zaprta s snegom, jih pustimo pri miru, saj je sneg najboljši izolator in dodatna zaščita pred mrazom in vetrom. Panji pod njim prezimujejo pri isti temperaturi, kar zelo ugodno vpliva na počutje čebeljih družin. Čebelja gruča je bolj konstantna, presnavljanje je enakomernejše in pora- ba hrane manjša. Če so žrela zaledenela ali zaprta s čvrstim snegom, jih previdno očistimo. V primeru odjuge in prihaja- jočih toplih dni sneg okoli čebelnjaka čim prej odstranimo. Na tla nasujemo slamo, žaganje ali kakšen drug drobir. Če ob izletnih dneh pozimi ob snegu tla niso nasuta z drobirjem, čebele na tleh otrpnejo in se nikoli več ne vrnejo v panj. Pozimi čebele potrebujejo zgolj mir, kajti vsako vzne- mirjenje slabi stabilnost družine in njeno zdravstveno stanje. Zaradi nemira čebele porabijo veliko več hrane, ker pa pozimi ne morejo redno izletavati, kaj hitro zbolijo za grižo. Prav tako zaradi nemira se čebele bodisi posamič bodisi v skupini ločijo od gnezda, zaradi česar otrpnejo od mraza, padejo na podnico in tam žalostno končajo. Zaradi tega moramo preprečiti kakršno koli hojo okoli panjev, še posebej živali in živine. Za čebele so lahko pozi- mi razlog vznemirjanja različne vrste ptic, ki niso odletele v južne kraje. Mnenja o tem, kako jih odgnati, so deljena. Nekateri menijo, da je treba v bližini obesiti hrano, ki bo ptice odvrnila od čebelnjaka, drugi pa trdijo, da jih prav to privablja k čebelnjaku. Skratka, zima z nizkimi temperaturami in obilico snega je zelo kritično obdobje v življenju večine kopenskih živa- li v naših krajih. Ker čebele pri tem niso izjema, je naloga čebelarjev, da jim v tem obdobju omogočimo čim boljše ži- vljenjske razmere. skem, v zadnjih letih pa se širi tudi drugam in je naselila že mnoge nove predele po Evropi. Bršljanove opnarke gnezdijo v ilovnatih stenah vrtač in podobnih krajih z razgaljeno zemljo, kjer tesno skupaj gnezdi ve- liko število oseb- kov. Na takih gnezdiščih lahko najdemo tudi njihove kuka- vice, križarske lisarke. Nekatere vrste čebel ne pripravljajo gnezd, temveč svo- ja jajčeca odlagajo v gnezda drugih vrst, tako kot kukavice, zato jim pravimo kukavičje čebele. Ker jim ni treba pre- našati peloda, nimajo organov za prenašanje in večinoma tudi ne dolgih dlak na telesu. Med njimi je križarska lisar- ka, za katero so značilne bele lise iz luskastih dlačic na tele- su. Medtem ko je pri nas pozno poleti in jeseni dokaj pogo- sta vrsta, je v Evropi opredeljena kot potencialno ogrožena. Njena gostiteljica je po Evropi večinoma vresina opnarka (Colletes succinctus), ki tudi pri nas izginja. Glavna gostitelji- ca je v naših krajih bršljanova opnarka (Colletes hederae), ki zbira hrano na bršljanu in je jeseni zelo pogosta na Primor- Križarska lisarka (Epeolus cruciger) dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com Fo to : A nd re j G og al a 11/2018 letnik CXX314 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Povprečno cena medu slovenskega porekla v trgovskih centrih večjih trgovcev znaša 17,79 EUR/kg, kar je za kar 85 % več, kot povprečno znaša cena za med pri čebelarjih na domu, ki svoj med prodajajo po povprečni ceni 9,73 EUR/kg. Uvože- ni med na naših trgovskih policah pa dosega povprečno ceno 12,57 EUR/kg, kar pomeni 11,30 EUR za 900 g. Analiza ankete, ki jo vsako leto opravimo na ČZS v okvi- ru promocijsko-izobraževalne akcije ob medenem zajtrku, kaže na to, da več kot 82 % potrošnikov med kupuje pri če- belarjih na domu ali na tržnici, 3 % v specializiranih proda- jalnah in le okrog 8 % pri veletrgovcih. Kupce smo vprašali tudi, kaj je glavni razlog za nakup medu. Pričakovano sta najpomembnejša razloga za nakup medu zaupanje v ka- kovost, ki pomeni razlog za nakup kar 60 % vprašanih, in poznavanje čebelarja, ki je razlog za nakup 45 % vprašanih, medtem ko je najnižja cena razlog za nakup pri manj kot 2 % vprašanih. Želimo si, da bi slovenski čebelarji za kakovosten slo- venski med dobili plačilo, ki si ga tak med zasluži, in si tako zagotovili ekonomičnost ter možnosti za vlaganje v nadalj- nji razvoj čebelarstva. Na slovenskih policah se letno znajde dobrih 1000 ton uvoženega medu, ki pa se povprečno pro- daja po višji ceni, kot je povprečna cena medu pri sloven- skih čebelarjih. Tako kot velja za druge kmetijske pridelke, ki praviloma pri kmetu na domu dosegajo višjo ceno od cen pri veletrgovcih, si tudi naš med zasluži ceno, ki nam bo omogočala razvoj tudi ob slabših letinah. Slovenski potrošnik si želi kakovostnega medu in je zanj pripravljen pla- čati več. Glede na dejstvo, da je povpraševanje po kakovostnem medu slo- venskega porekla večje od ponudbe, je vključe- vanje v sheme kakovosti zagotovo priložnost čebe- larjev za prodajo po ceni, kakršno si naš med zago- tovo zasluži. Kakovostne sheme namreč slovenskemu potrošniku zagotavljajo tisto, kar išče: • zagotovljeno kakovost, • znano poreklo, • sledljivost. Glede na to, da se izvaja promocija shem kakovosti med širšo javnostjo, pa prodaja medu, vključenega v sheme, pomeni tudi večjo prepoznavnost in potrditev kakovosti pri našem kupcu. Na nas čebelarjih pa je, ali bomo to prilo- žnost izkoristili. Po podatkih analize porabe medu pri sloven- skem potrošniku ugotavljamo, da je poraba medu iz leta 2011, ko smo prvič analizirali trg in je znašala 1,47 kg medu/ prebivalca, narasla na dobra 2 kg v letih 2016/2017. Povpraševanje po slovenskem medu je tako v zadnjih letih, ko se čebelarji res ne moremo pohvaliti z letino, pre- seglo ponudbo medu slovenskega porekla. Na trgovskih policah tako med slovenskega pore- kla težko najdemo, če pa ga, ta dosega bistveno višjo ceno, kot je cena pri čebelarjih na domu. Zanimivo pa višjo ceno v povprečju dosega celo uvoženi med. Ne prodajajmo medu slovenskega porekla pod povprečno ceno tujega medu! Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko čebelarstva tanja.magdic@czs.si Med slovenskega porekla si zasluži maloprodajno ceno, višjo od povprečne cene uvoženega medu, ki na trgovskih policah znaša 11,30 EUR za 900g. Priporočilo Upravnega odbora Čebelarske zveze Slovenije Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije pripo- roča svojim članom, da glede na izračunano malo- prodajno ceno medu na slovenskem trgu, glede na povprečno ceno uvoženega medu ter kakovost in cenjenost medu, pridelanega v Sloveniji, pri potro- šniku medu ne prodajajo pod povprečno malopro- dajno ceno uvoženega medu na slovenskem trgu, ki znaša 12,57 EUR za 1000 gramov. S predlogom se strinja tudi Strokovno združenje profesionalnih če- belarjev, ki prav tako svojim članom priporoča, da se držijo tega priporočila. Cene različnih vrst medu naj se oblikujejo glede na predhodne izkušnje, vendar naj ne bodo nižje od povprečne maloprodajne cene uvoženega medu na slovenskem trgu. 11/2018 letnik CXX 315 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 10 dni po točenju (in potem celo zimo izgubljali kupce), drugi pa ne bi mogli prodati svojega pridelka. Ekonomska pravila terjajo, da mora biti cena pridelka tem višja, kolikor manj ga je, in tem nižja, kolikor več ga je. Mi pa dodajamo, da mora biti cena medu tako visoka, da ga zmanjka šele maja nasle- dnje leto. Tako da vsakemu čebelarju, ki mu zmanjka medu že prvega septembra, lahko mirno rečemo, da ga je prodal pre- poceni – in zaslužil manj, kot bi lahko. Vendar s tem ni naredil finančne škode samo sebi, temveč tudi drugim čebelarjem. V vsakem kraju se najde kakšen čebelar, ki svojemu pri- delku postavi najvišjo ceno. Vsi drugi pa se ravnajo po njem. Nikoli ne dosegajo njegove cene – pa tudi prav veliko ne za- ostajajo. Tako se na tržišču cena lahko medenim pridelkom dvigne zgolj, če omenjeni vodilni čebelarji (oziroma mnenj- ski voditelji – kakor se jim strokovno reče) podražijo svoj pridelek, saj jim nato sledimo vsi. Tako se vzpostavi konkuriranje na višji cenovni ravni. Načeloma pomeni za 1 EUR višja cena medu (kar znaša kar 2 milijona evrov več dohodka čebelarjem vsako leto) za če- belarje veliko večjo podporo, kot jo MKGP nameni za sub- vencije v čebelarstvu. Vendar trenutno ugotavljamo, da se tržno konkuriranje odvija na ravni med 7 in 12 EUR/kg, kar je po našem mnenju odločno prenizko. Odnos med ceno trgovcev in čebelarjev V nasprotju z nekaterimi čebelarji pa trgovci težijo k čim višjim dobičkom, kar je popolnoma logično. Zato jim je se- veda v interesu, da ceno medu dvignejo na čim višjo raven. Prav to so v lanski sezoni, ko v Sloveniji pridelanega medu ni bilo, naredili z uvoženim medom. Trenutno se cene ka- kovostnega medu v trgovskih verigah gibljejo med 12 in 19 Podobno paradoksalno je tudi stanje na slovenskem trž- išču medu. Vsako poletje in zgodaj jeseni se na tržišču po- javi obilica čebelarjev, ki želi konkurirati cenam uvoženega medu. Cene svojega pridelka umestijo točno med cene ta- kšnega medu. S tem kupcu sporočajo, da je prav vseeno, ali kupi med pri čebelarju ali med veletrgovca, za katerega je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob zadnji aferi potrdila, da je povsem varen (ali je možno, da zato, ker čebel niti od daleč ni videl?). Po drugi strani pa so naši trgovci ugotovili, da se primerna cena za 900 g slo- venskega medu začne med 12 in 19 EUR/kg. Po toliko ga na- mreč (z redkimi izjemami) prodajajo na trgovskih policah. Zato se povsem upravičeno sprašujemo, zakaj čebelarji na domu tako zelo podcenjujemo svoje pridelke. Profesionalni čebelarji smo se odločili, da pregledamo, kako si konkurira- mo različni udeleženci na trgu. Konkuriranje čebelarjev na trgu Ključni razlog za podcenjevanje pridelka s strani čebe- larjev samih je po našem mnenju v razmišljanju, kot je: »Če bom podražil ceno svojega medu, ne bom več toliko pro- dal.« In res to načeloma drži, vendar samo do takrat, ko so- sed ugotovi, da smo postavili višjo ceno od njegove in da je »neumno«, če tudi on ne zahteva enake cene. Nato tudi so- sed podraži med. Tako imamo čez nekaj časa vsi višjo ceno. V medsebojnih pogovorih se sicer pojavljajo težnje, da bi morali vsi imeti isto ceno. Na to lahko odgovorimo samo, da to sploh ni možno – kot prvo je to kartelni sporazum, kar je nezakonito. Obenem pa je takšen dogovor tudi hudo neupo- raben. Če bi imeli vsi isto ceno, bi eni čebelarji prodali med že Stanje na trgu medu, kot ga vidimo profesionalni čebelarji Boris Seražin predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev predsednik@proficebelar.si Profesionalni čebelarji obiskujemo tudi svoje kolege v sosednjih državah. Prav povsod, ka- mor pridemo, ugotovimo, da je odkupna cena za kakovosten med v podobnem razponu kot pri nas. Razlike so zanemarljive. Kako je potem mogoče, da med iz istih držav pride na naše police po nižji prodajni ceni od nakupne? Na to vprašanje bi bil zanimiv odgovor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin! Fo to : M itj a B or ko 11/2018 letnik CXX316 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE EUR/kg. S tem je prodaja v trgovinah jasno padla, saj je raz- lika v ceni med v Sloveniji pridelanim medom, kupljenim pri čebelarju, in medom na trgovski polici postala prevelika. Vendar smo obenem pozabili na razmišljanje kupca, še posebej po medijsko podprti čebelarski aferi. To je po naši oceni takšno: med na trgovskih policah je pregledan in pre- verjeno dober – zato je tako drag. Med čebelarjev, katerega cena je nekje med medom sumljive kakovosti in kakovo- stnim medom v trgovini, pa je milo rečeno sumljiv (zakaj bi sicer bil cenejši?). Tako se kupec znajde v dilemi, saj se mora odločiti med pregrešno dragim medom v trgovini ter med sumljivim čebelarjevim medom, ki ga ne ceni niti čebelar sam (kako naj ga potem kupec?). Trenutno stanje je torej takšno, da je med na trgovskih policah močno precenjen (glede na stanje prodaje med čebelarji), med čebelarjev pa podcenjen. Trgovci sedaj čakajo na odziv čebelarjev – ko jih bomo dohiteli, bodo tako spet podražili med na policah. Vpliv shem kakovosti na ceno medu Zadnje čase se veliko govori o geografski zaščiti porekla medu. To je odličen predlog, če ima čebelar od takšne sheme kakšno korist. Po naših informacijah pa se trenutno med z geografsko zaščito porekla prodaja po istih cenah kot obi- čajni med ali z minimalnimi odstopanji navzgor. Logično bi bilo, da bi bil tako pridelan med za vsaj 30 % dražji od dru- gega slovenskega medu. Da sploh ne omenimo ekološke pri- delave, ki bi morala biti nato pozicionirana še vsaj dodatnih 30 % višje, saj ekološka pridelava zahteva ogromne dodatne stroške pri upoštevanju smernic ekološkega čebelarjenja. Profesionalni čebelarji menimo, da je čas, da začnemo vsi čebelarji bolj ceniti svoj med. Na podlagi navedenega lahko tako povzamemo naslednje: 1. Konkuriranje čebelarjev med seboj se odvija na odloč- no prenizki ravni. 2. Konkuriranje trgovcev daje čebelarjem precejšen ma- nevrski prostor za dvig cen. 3. Posebne sheme pridelave, geografska zaščita porekla in ekološka pridelava zahtevajo pravilno pozicionira- nje takšnega medu na trgu. Profesionalni čebelarji tako na podlagi navedenih ugoto- vitev vsem čebelarjem priporočamo, da začnejo bolj ceniti svoj med, saj je kakovosten slovenski proizvod. Tako pre- dlagamo višje minimalne cene za slovenski med, ki je pri- delan izven posebnih shem pridelave. Po našem mnenju bi morala biti minimalna cena za kozarec (900 g) cvetličnega medu od 12 EUR pa vse tja od 15 EUR. Cena za gozdni in li- pov med bi morala biti med 14 in 17 EUR. Cena za kostanjev med in gozdne medove, kot sta smrekov in hojev med, pa bi morala biti med 16 in 19 EUR. Navedene cene se na prvi pogled zdijo zelo visoke. Vendar ne smemo pozabiti, da smo čebelarji menda edini kmetoval- ci, ki prodajamo svoj pridelek doma ceneje, kot pa ga je mo- žno dobiti na trgovskih policah. Predlagane cene bi namreč pomenile zgolj izenačitev naših prodajnih cen s cenami kakovostnega slovenskega medu v trgovinah. Da bi dosegli višjo ceno od trgovske po vzoru cen, ki se postavljajo drugim kmetijskim pridelkom (samo pomislimo na cene breskev, mleka, krompirja v trgovinah in pri kmetovalcih samih), pa bi se naše cene morale začeti pri 20 EUR/kg. Tako bi bila po naših ocenah šele cena nad 20 EUR/kg tista »poštena cena«. Seveda se takšne spremembe ne zgodijo čez noč. Profe- sionalni čebelarji pozivamo vse čebelarje, da začnejo bolj ceniti lastni pridelani med ter trud, ki ga vložijo v pridelavo kakovostnega medu. Čas je torej, da to cenjenje pokažemo tudi na področju cen medu ter začnemo intenzivno delati na tem, da v nekem doglednem času dosežemo predlagane ciljne cene, ki si jih naš med tudi zasluži! OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2015), morajo vnovično notranjo presojo opraviti letos. Vzorce medu iz sistema SMGO, ki so starejši od enega leta, lahko oddate v brezplačno analizo na vsebnost HMF- ja. Poročila o porabi prelepk in količini pridelanega medu v sistemu SMGO v letu 2018 morate na ČZS posredovati do 31. 12. 2018. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO-ja septembra 2018 Število članov, ki so izstopili septembra 2018 Število vseh članov SMGO-ja septembra 2018 0 0 385 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oziroma na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. 11/2018 letnik CXX 317 Je na tržišču medu vse v redu? V Sloveniji je lahko enajst tisoč čebelarjev na splošno za- dovoljnih s stanjem na trgu. Ves med lahko prodajo brez večjih težav in po želeni ceni. Vsa domača pridelava se pro- da v Sloveniji in večji del nje v kratkih dobavnih verigah ne- posredno potrošniku. Vez s potrošniki je čvrsta in marže za čebelarje so korektne. Nadalje so slovenski čebelarji organi- zirani v močni in učinkoviti zvezi, kjer kompetentna ekipa ne skrbi le za svetovanje, ampak tudi za skupni nastop na trgu, skupne rešitve za embalažo, etikete in prelepke ter za komuniciranje. Torej, če je vse v najlepšem redu, zakaj bi se ubadali z marketingom in strategijo? Če gre dobro, naredimo, da bo šlo še boljše. Boljši marketing in jasnejša strategija lahko izboljšata, kar je že sedaj precej dobro. Pravzaprav izzivi obstajajo in prihodnost kliče po dobri pripravi. Stroški in tveganja za čebelarje se nenehno večajo: številna zdravstvena tveganja za čebele, od varoj do pesticidov, vsako leto privedejo do izgub od 10 do 30 odstotkov čebeljih družin, kar morajo če- belarji nadomestiti in predvsem še skrbneje oskrbeti svoje čebelje družine. Podnebne spremembe prinašajo dodatne probleme: mrzle pomladi, sušna poletja in tople zime če- belam povzročajo stres, znižujejo pridelavo in povečujejo stroške in izgube. Kot posledica bi morale cene v priho- dnosti naraščati. Povpraševanje potrošnikov bi lahko bilo prizadeto. Kljub dobri splošni podobi medu potrošnike skr- bijo onesnaženje in ponarejanje medu ter mešanje medu z uvoženim medom. Kaj lahko glede tega stori marketing? In mimogrede, kaj je marketing? V vsakdanjem jeziku se izraz marketing pogosto upora- blja kot sinonim oglaševanja, komuniciranja in odnosov z javnostjo. Pa vendar je strateški marketing veliko več kot to, saj zajema analizo posla (npr. posla s pridelavo in pro- dajo medu) z novega zornega kota. Z zornega kota tržišča ter z zornega kota potrošnika. To je učinkovit pristop, ker pripomore k prilagoditvi celotnega poslovanja potrebam potrošnika. Izpolnjevanje potreb potrošnika pomeni doda- no vrednost, stabilnost trga in korist. Z drugimi besedami, ko uporabimo marketing na stra- teški način, preučimo stanje na trgu in stanje svojega posla na tržišču, še preden se lotimo prodaje in oglaševanja, šele potem se odločimo, kaj prodajati, kje, s kakšnimi razlogi in po kakšni ceni. Pristop strateškega marketinga lahko v prispodobi primer- jamo s psom. Oglaševanje in komuniciranje sta kot pasji rep, ki se premika in ga zlahka opazimo. Marketing pa pomeni tudi analizo, ki je kot smrček, in sprejemanje odločitev, ki je kot mo- žgani. Ko zaključimo analizo, lahko postavimo nove tržne cilje in naredimo poteze, ki jih želimo. Ukrepi se načrtujejo in izve- dejo na štirih ravneh: izdelek, kraj, promocija in cena. Na prvi pogled je na tržišču medu vse sladko: svetovno povpraševanje močno narašča. Po- nudba se prav tako razvija, vendar manj dina- mično kot povpraševanje. Na vseh velikih trgih se cene medu zvišujejo, in to se bo najverje- tneje nadaljevalo še nekaj časa. Pravzaprav se med dojema kot »naravni prehrambni izdelek par excellence«. Čebele, čebelarstvo, panji, med in čebelji pridelki – vse to je v očeh potrošnikov zelo všečno. Z rastočim zanimanjem potrošni- kov za zdrave in naravne izdelke ima med, vsaj tako se zdi, pozlačeno svetlo prihodnost. Kaj lahko strateški marketing naredi za dvig prodaje in dodane vrednosti dr. Burkhard Schaer info@ecozept.de IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Nekaj vprašanj strateškega marketinga • Kako lahko še izboljšam trženje čebeljih pridelkov? • Na kakšen način lahko s svojimi čebeljimi pridelki in izdelki zadovoljim potrebe potrošnikom? Kaj bi še lahko ponudil? • Kakšna je konkurenčnost mojega čebelarstva na (lokalnem, slovenskem, evropskem) tržišču? Kon- kurenčnost ne pomeni nujno nižjih cen. • Katere prodajne poti čebeljih pridelkov in izdelkov uporabljam in kako uspešne so? • Kakšno količino različnih čebeljih pridelkov in iz- delkov želim prodati? Po kakšni ceni in kakšnim odjemalcem? • Kako lahko kakovostne sheme uporabim kot orod- je prodajo kakovostnega medu po višji ceni? In kako lahko še dvignem kakovost pridelave? 11/2018 letnik CXX318 Več dodane vrednosti: ključna je raznolikost. Slovenski medeni pridelki dosegajo vrhunske kakovostne standarde. Nekaj oznak ščiti takšne pridelke s poreklom in oglaševalska kampanja, ki jo vodi ČZS, poteka z namenom, da prepriča potrošnike, da lahko popolnoma zaupa- jo sortno pestremu slovenskemu medu. Evropske oznake kakovosti zaščitena geografska označba (Slovenski med) in zaščiteno geografsko poreklo (Kraški med in Kočevski gozdni med) so po- membna iztočnica za visoko ovredno- tenje na domačem in izvoznem trgu. Evropski potrošniki cenijo te oznake. Na primer v Franciji, kjer več kot 90 odstotkov potrošnikov pozna te oznake in jih več kot 80 odstotkov zaupa v tako označene pridelke. Poleg naravne raznolikosti medu je bilo izdelanih tudi nekaj inovativnih izdelkov, kot so namazi z medom, medica in celo peneča medica. Kljub temu je pri slovenskem medu malo razlik v cenah. Ogromna večina se prodaja za 10–14 EUR/kg. Prav tako na tržišču ni dražjih pridelkov ali luksuznih blagovnih znamk. Toda kako lahko luksuzna potrošnja, ki si jo lahko privošči le nekaj potrošnikov, pripomore k splošnemu izboljšanju dodane vrednosti? Pravzaprav lahko. Visokocenovni pri- delki odpirajo možnost boljših cen za srednji kakovostni razred. Četudi pridelke z najvišjimi cenami kupuje le ne- kaj potrošnikov ob posebnih priložnostih, to dopušča lažjo prodajo pridelkov v srednjem in višjem srednjem razredu. Obenem takšna raznolikost na tržišče prinese barvitost in pestrost. Potrošniki bodo dojemali visokocenovne pridelke kot jamstvo za vrhunske kompetence in veščine čebelarjev na splošno ter za visoko kakovost slovenskega medu. Raznolikost in inovacija izdelkov iz čebeljih pridelkov lahko prineseta boljšo podobo in več ponosa čebelarski pa- nogi, ker jo vodita naprej k odličnosti. Na mednarodnem tržišču medu lahko vidimo pridelke, ki se prodajajo precej dražje kot 100 EUR/kg! Četudi je tako visoke cene morda težko doseči, obstaja mnogo možnosti za ustvarjanje in tr- ženje novih izdelkov. Ne bo se zgodilo brezplačno! Predvsem pa najprej preučimo tržišče! Kdor reče inovacija in raznolikost, reče obenem tudi vla- ganje v smislu denarja in časa. Imajo pa vešči slovenski če- belarji in njihova dobro organizirana zveza dobre osnovne pogoje za uspeh v tem izzivu. Treba se bo prilagoditi. Seve- da odličnost ni nikoli dosegljiva za vsakogar. Verjetno bo treba znotraj obstoječega kroga čebelarjev oblikovati manj- ši krog, v katerem se bodo izkazale kompetence in strnila prizadevanja. Srednje in dolgoročno se takšna strategija izplača celotni panogi. S tem ko se lotevamo pristopa strateškega marketinga, se razume, da se moramo spomniti na prispodobo s psom, preden začnemo inovacije na ravni izdelkov. Potrebujemo dober nos za strateško analizo tržišča, ki nam bo pokazal pravo pot za nove izdelke, nove tržne priložnosti in najbolj- šo pot, kako jih doseči. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Nemčija Leta 2016 so v Nemčiji odkrili, da so bile motnje pri razvoju čebeljih družin povezane s satnicami, izdelanimi iz ponarejenega voska. V zvezni deželi Bavarski so leto kasneje analizirali 212 vzor- cev satnic in ugotovili, da jih je bilo kar 29 % narejenih iz kontaminiranega čebeljega voska. Analize so ponovili tudi letos julija in našli 21 % satnic iz neprimernega voska. Sta- nje na področju satnic se torej izboljšuje, toda prepočasi. Analize satnic bodo v Nemčiji nadaljevali, kajti le tako lahko v doglednem času zmanjšajo ponarejanje voska. Novice iz sveta Prevedel in priredil Franc Šivic. Vir: Shierling, A.: Nalysen finden witerhin verfälschtes Wachs, DBJ, 8/2018, str. 5. Evropski potrošniki cenijo oznake zaščitene geografske označbe. Fo to : A rh iv Č ZS 11/2018 letnik CXX 319 DELO ČEBELARJA V testnih panjih spremljamo odpad varoj V tem času vedno tretiramo testne družine z dovoljeni- mi pripravki proti varojam. Če ob kontroli po dveh dnevih ugotovimo več kot trideset varoj na testni panj, tretiramo vse čebelje družine. Je pa res, da se testni panji med seboj precej razlikujejo po napadenosti. Preverimo zapore na žrelih panjev V svojem čebelarstvu predvsem lepimo z ustreznimi lepili zapore na žrela. Nekatere zapore se lahko odluščijo, zato jih je treba ponovno zalepiti. S tem je malo dela, ka- kšen sprehod okoli stojišča pa je za čebelarja tudi dobrodo- šel. Pred kratkim sem se ustavil pri nekaterih čebelnjakih z namenom preverjanja zaščite čebeljih družin pred mišmi. Seveda je odločitev čebelarja, ali bo zaščitil čebele pred glo- davci. Ugotovil sem, da nobeden od čebelnjakov ni imel nameščenih zapor. Glede na to, da je v okolju veliko miši in je bilo letošnje leto mišje leto, še enkrat dobro razmislite glede nameščanja zapor. Načrtovanje in izobraževanje V novembru lahko tudi načrtujemo saditev medovitih rastlin. V tem času lahko pripravimo gredice. Kako bodo oblikovane, je odvisno od čebelarja. Čebelarji smo iznaj- dljivi na različne načine, največkrat pa so nam orientacija satne celice. Svetujem vam, da upoštevate pri izbiri nad- morsko višino in teksturo tal. Najpogosteje se odločamo za zasaditev zelišč. Ugotavljam, da so med najbolj priljubljeni- mi sivka, melisa, rožmarin in še kakšna. Mesec november je po mojem mnenju najbolj turoben mesec. Je čas, ko že lahko zapade prvi sneg, zato imamo na razpolago veliko časa, da si uredimo dokumentacijo, prebe- remo kakšno strokovno literaturo in se udeležimo različnih izobraževanj, ki jih nudi ČZS. MKGP je konec oktobra objavilo razpis Mladi prevze- mnik 6.1. Tudi mladi čebelarji lahko sodelujejo na tem raz- pisu, če imajo naslednje pogoje: • aktiven kmet (1 ha kmetijske zemlje v uporabi); • najmanj 60 in največ 200 čebeljih družin (agencija za kmetijske trge preveri število družin v registru čebe- ljih družin); • ustrezna kmetijska izobrazba – če je nima, mora imeti opravljeno Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) iz kmetijske ali čebelarske smeri; • prenos lastništva, ki ne sme biti starejši od 24 mese- cev, na mladega kmeta, čebelarja; • starost kandidatov med 18 in 40 let. 1. Možna je prijava na A (18.600 evrov) ali B sklop (45.000,00 evrov). Če mlademu čebelarju na razpisu uspe, Agencija Repu- blike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja zahte- va od njega naslednje: • obdobje trajanja je tri leta; • v tem času mora doseči v vlogi zapisane vse cilja (do- kazljivo s plačanimi računi); • na koncu obdobja poda zahtevek, rok za oddajo je za- pisan v odločbi, ki jo dobi mladi čebelar − pri zamuja- nju oddaje zahtevka ni opravičil; • voditi mora knjigovodstvo FADN; • obvezno je kmečko zavarovanje pri B sklopu (mladi prevzemnik mora ustvariti delovno mesto). Svetujem, da tisti, ki se nameravate prijaviti, obiščete naj- bližjega kmetijskega svetovalca, ki vam bo razložil vse po- drobnosti razpisa in vam tudi pomagal pri izpolnitvi obrazca. Nadzoroval bo obdobje realizacije ciljev in vam nudil na kon- cu obdobja pomoč pri pripravi zahtevka za agencijo. V mesecu novembru moramo čebelam pustiti mir. Opravimo samo še tista dela, ki so nujna pri čebelah, drugače pa se posvetimo drugim opra- vilom izven čebelnjaka, ki so tudi povezana z uspešnim čebelarjenjem. V Čebelarstvu Kapun opravimo naslednja dela: Čebelarjeva opravila v novembru dr. Stanislav Kapun - Vaneča kapunstanislav@gmail.com Misel na cvetočo pomlad v Čebelarstvu Kapun ublaži novembrsko turobnost. Fo to : S ta ni sla v K ap un 11/2018 letnik CXX320 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Davnega leta 1943, med drugo svetovno vojno, sem prvič videl in okusil med. Njegove arome in okusa ne bom poza- bil nikoli. Navdajal me je z izrednim veseljem in ponosom, saj sem ga pridelal sam. Takrat sem bil star 13 let in imel sem že svoje čebele, oče mi je naredil čebelnjak za 12 panjev. Znanja sem imel še zelo malo, vendar so bile naravne dano- sti takrat popolnoma drugačne, varoj še ni bilo in paš do- volj, da so čebele preživele. V tistih vojnih letih smo na svoji kmetiji, v vasi Sveti Križ pri Litiji, pridelali veliko medu, ki nam je olajšal življenje v obdobju pomanjkanja in stiske, ko je povsod primanjkovalo tudi najosnovnejše hrane. Od ta- krat je minilo že 75 let, toda očetova čebelarska popotnica me spremlja še danes in je še vedno rdeča nit mojega ži- vljenja. Celo življenje sem delal in se preživljal ter prislužil upokojitev kot čebelar. Čebelarsko šolanje Leta 1947 sem začel obiskovati kmetijsko šolo Mala Loka. Tam sem ugotovil, da ima naša šola čebelnjak s tridesetimi AŽ-panji. Seveda sem ves prosti čas namenil opazovanju in proučevanju čebel. V antikvariatu sem si z enomesečnimi prihranki kupil knjigo p. Donata Juga, OFM z naslovom Praktični čebelar. Čebelnjak je pogosto obiskoval ravnatelj OŠ v Šentlovrencu na Dolenjskem, dal mi je veliko kori- stnih čebelarskih napotkov in mi razkril marsikatero čebe- larsko skrivnost. Ravnatelj je hitro opazil mojo zagnanost in ljubezen do čebel, zato je predlagal, naj me zadolžijo za oskrbo šolskega čebelnjaka. Nalogo sem ponosno sprejel, skrbel sem za 30 čebeljih družin. Tako sem postal šolski če- belar. Kljub mladim letom sem se čebelarjenja lotil resno, natančno in odgovorno. Učenci kmetijske šole smo vsak dan pomagali delavcem v hlevih in svinjakih. Skrbeli smo tudi za kokoši in zajce ter pomagali pri molži 28-tih krav. Najraje pa sem se ukvarjal s čebelami, ki so mojo skrb zanje bogato poplačale z medom. Po končanem šolanju sem še leto dni skrbel za čebele in sadovnjak na šolskem posestvu, nato pa sem se leta 1952 vpisal na dvoletno čebelarsko šolo v Ljubljani. Bilo nas je 14 slušateljev. Ljubljanska čebelarska šola je bila poleg šole v Peči na Kosovu in v Novem vinodolskem na Hrvaškem ena od treh, ki so jih v tistem času ustanovili po Jugoslaviji in so izvajale isti dvoletni učni načrt. Šola v Peči je propadla kljub investiciji v čebelnjake in panje. Nikoli ni bilo slišati, da bi od tam izšel kak čebelar. S čebelarji iz hrvaške šole pa smo se srečali. Ljubljanska šola je pod vodstvom ravnatelja šole g. Josipa Kafola izšolala dve generaciji čebelarjev. Šola je delovala štiri leta pri Glavni zadružni zvezi. Čebelarska zveza je organizirala prakso in poskrbela za učitelje. Začetki poklicnega čebelarjenja Leta 1954 sem šolanje zaključil in se takoj naslednji dan, z zaposlitvijo v podjetju Jugoapis (naslednik ČE-GO – Čebe- larsko gospodarsko), z vlakom odpravil v Metkovič ob reki Ne- retvi. Tam sta me že čakala dva slovenska čebelarja, Valentin Noč z Gorenjske in Franc Kastelic iz Gro- supljega. V dolini reke Neretve so se razpro- stirala širna polja žajblja, ki so nudila odlično pašo čebelam. Tam smo skrbeli za 350 čebeljih družin, natočili smo za cel va- gon žajbljevega medu in ga nato poslali v Ljubljano. Iz Metko- Čebelarstvo – rdeča nit mojega življenja Mirko Pavlin Fo to : o se bn i a rh iv M irk a P av lin a Študentje čebelarske šole z Josipom Kafolom, ravna- teljem čebelarske šole. Mirko Pavlin je drugi z leve. Fo to : o se bn i a rh iv M irk a P av lin a Pridobivanje matičnega mlečka Fo to : o se bn i a rh iv M irk a P av lin a 11/2018 letnik CXX 321 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV viča smo čebele odpeljali na Duvanjsko polje (300 m nad- morske višine), ki je bilo pravi raj za čebele. Iz Duvna smo se nato preselili v Livno na kraški žepek (Saturea montana). Po končani paši smo čebele natovorili na železniški postaji Knin in se odpeljali v Kočevje. Leta 1957 sem imel v Kočevju 150 čebeljih družin. Smreka je lepo medila, 6. junija pa se je začela sezona hoje, ki je tra- jala vse do septembra. Vreme je bilo lepo, toplo in brez nali- vov, občasno se je pojavljala topla rosa. Moje ročno točilo se je takrat vrtelo od jutra do večera, pridelal sem 73 kg medu na eno čebeljo družino, kar je zneslo 11 ton hojevega medu. Podjetje Jugoapis me je nagradilo z 32.000 dinarji nagrade za dobro opravljeno delo. Leta 1958 so me po dekretu za zaposlitev v Kmetijski poslovni zvezi poslali v Belo krajino, v Črnomelj, da bi na tem območju pospešili strokovni razvoj čebelarstva. Prvo leto smo že imeli 80 LR čebeljih družin. Mizarsko podjetje IMV v Semiču je v sodelovanju s podjetjem Jugoapis zače- lo izdelovati LR-panje, jaz pa sem bil odgovoren za njihovo kakovost. Kasneje se je Jugoapis preoblikoval v Zavod za če- belarstvo, ki ga je vodil dr. Jože Rihar. Leta 1962 je bil v Podsmreki ustanovni občni zbor pod- jetja Agromel, v katerem sem se zaposlil. Ustanovitelji so bili čebelarji. Maks Krmelj, doma iz Škofje Loke, partizan v Dražgošah, je postal direktor Agromela. V šali smo rekli podjetju Agrokrmelj. Naslednje leto me je podjetje posla- lo v Liko, da v Gračacu in Malovanu pripravim prostor za 1500 panjev čebel, ki jih bodo pripeljali naši kooperanti. V desetih dneh sem pripravil vse potrebno, nato pa so s tovor- njaki in vagoni vozili čebele v AŽ-panjih. Pogoji za medenje so bili odlični, zdelo se je, kot bi narava želela še dodatno podpreti naša prizadevanja. Kraški žepek je bogato cvetel in užival sem ob pogledu na neštete cvetove bele in modre barve. Zadostne količine vlage in sonca so povzročile, da je žepek medil kot še nikoli prej. Od kooperantov sem prevze- mal med in ga v petdesetih dneh paše s tovornjaki poslal v Ljubljano 93 ton. Danes tam ni več veliko te paše, ker za- radi vojne ni več ovčereje. Ovce so prej popasle travinje, ki sedaj prerašča žepkove grmičke in le-ta zato slabše medi. Agromel je zaradi notranjih težav deloval malo časa, do leta 1964. Premagala ga je tudi konkurenca – Medex. Za ugaslim podjetjem je ostalo 250 ton medu. Ustalitev v Beli krajini V tistem času sem v Beli krajini spoznal bodočo ženo, pridno kot čebela. V Semiču sva si zgradila dom in si ustvarila družino. Semič – to je zame najlepši kraj na svetu! Bog mu je namenil veliko sonca in mnogo pridnih rok. Tu so pridni, delovni in po- šteni ljudje. Narava v Beli krajini ponuja raznolike čebelje paše, zato sem kaj kmalu po prihodu v Semič že imel 30 čebeljih dru- žin. Šele s propadom Agromela sem postal pravi čebelar. V ne- kaj letih se je število mojih čebeljih družin povečalo na 200, v najboljših letih pa do 280. Pridobival sem vse čebelje pridelke: med, vosek, cvetni prah, propolis, matični mleček. Z mlečkom sem odlično zaslužil. Mlečkati sem se naučil leta 1960 v Kaštelu pri Splitu, kjer smo celo leto z učenjem iz poskusov in napak, brez predhodnega znanja, pridelali 1 kg mlečka. V letih mlečka- nja se je postopek izpopolnil, da so bili vsi matičniki istočasno polni. Ukvarjal sem se tudi z vzrejo matic za prodajo in izvoz. Nekoč sem pripravil 1000 zrelih matičnikov za pošiljko v Beo- grad. Čebele sem prevažal na paše: južno od Zagreba na akaci- jo, na kostanj v Belo krajino, na hojo v Gorski kotar in na žepek v Liko. Več kot to pa ne, ker je prevažanje čebel zelo naporno in precej tvegano opravilo. Pozneje sem postavil čebelnjake na šestih lokacijah za vse sorte medu, ki obstajajo v Sloveniji. Pre- važanje tudi ni najbolje združljivo z mlečkanjem. Čebelarsko povezovanje in organiziranje v Beli krajini V Beli krajini so čebelarji organizirani že veliko let. Za napredek čebelarjev je skrbelo ČD v Črnomlju in Metliki. V Semiču smo se leta 1958 povezali v čebelarsko družino, ki je pozneje postala društvo. Bil sem njen pobudnik in prvi predsednik, to nalogo sem opravljal 28 let. Sprva je v društvu delovalo 12 članov. Veliko pozornosti smo namenjali novim znanjem in uvajali sodobne pristope. Skušali smo ustvarjati čim boljše pogoje za zdravje čebel. Organizirali smo poučne in zanimive izlete. Po osemindvajsetih letih mojega predse- dovanja je društvo imelo 32 članov. Prevozni čebelnjak Fo to : o se bn i a rh iv M irk a P av lin a Razvitje prapora Fo to : o se bn i a rh iv M irk a P av lin a 11/2018 letnik CXX322 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Prav posebno doživetje so bila predavanja, ki smo jih or- ganizirali v mesecu marcu leta 1959. V enem samem dnevu sva z g. Jožetom Babnikom, agronomom iz družine šestih sinov, vsi odlični čebelarji, predavala kar v petih belokranj- skih krajih, in sicer v Črnomlju, Dragatušu, Vinici, Metliki in Semiču. Tema predavanj je bila čebelarjenje celo leto. Pre- davanja so bila dobro obiskana, izmenjava dobrih praks in izkušenj pa se vedno izkaže kot zelo koristno delo. Vse to v enem dnevu. Bila je to res naporna nedelja. Leta 1969 je na Štrekljevcu pri Semiču potekalo srečanje belokranjskih čebelarjev. Zbrali smo se pri čebelarju An- tonu Pašiču. Uvodno predavanje je pripravil prof. Martin Mencej. Njegovo predavanje je bilo brezhibno, zato je le malokdo od prisotnih vedel, da je bil gospod Mencej skoraj popolnoma gluh, saj je sluh izgubil na Golem otoku. Poleg strokovnih tem pa seveda ni manjkalo dobre pečenke, do- brega domačega vina in dobre volje. Tudi razvitje čebelarskega prapora v Semiču je bilo velik dogodek. Ob tej priložnosti smo prvič podelili priznanja osmim starejšim čebelarjem, počastili smo jih z odličji A. J. III. stopnje. To je bilo zanje lepo presenečenje, ki so se ga še dolgo radi spominjali. Pohvala za dobro opravljeno delo je za vsakogar odlična spodbuda! Denar za prapor in druge stroške so nesebično prispevali člani našega društva. Leta 1986 smo v Semiču pripravili zelo odmevno čebelar- sko razstavo. Leto pozneje smo v Semiču posadili lipov park, ki je danes ponos našega kraja. 28 čebelarjev je posadilo 118 lipovih sadik, ki smo jih izkopali v okoliških gozdovih. Naše delo je bilo bogato poplačano – danes se Semič ponaša z naj- lepšim lipovim parkom na Dolenjskem in v Beli krajini. Izzivi izobraževanja, solidarnosti, ekološkega pristopa in čebelarskega turizma Na številnih kongresih Apimondie sem pridobil pomembna znanja, bogate izkušnje in številna poznanstva. Vedno sem se zavedal, da so ustrezna znanja ključnega pomena za uspešno čebelarjenje. Številni čebelarji so k meni prihajali po nasvet, še posebej v času pojava varoj. Dober nasvet ob pravem času je vreden zelo veliko, rad povem, da v naših panjih čebele nikoli niso umirale. Čebelje družine na sedmih satih smo v kritičnih časih zlahka prodali za nadomestitev izgub. Na obisku pri nas je bilo veliko skupin čebelarjev iz domovine in drugih držav. Nekaterim smo nato pošiljali tudi matice. Ljubezen do čebel sem prenašal tudi na mlajše rodove, na OŠ Semič sem 12 let vodil čebelarski krožek in v ta namen priskrbel tudi čebelnjak, ki ga je izdelal in postavil Janko Pislak, financiral pa Medex. V času vojne na Hrvaškem nismo pozabili na svoje prijate- lje čebelarje na področju nekdanje Jugoslavije. Takrat sem v Zenico poslal 94 naseljenih LR-panjev. G. Nijazu Abadžiču, ki je bil čebelar in novinar na Televiziji Sarajevo, sem poslal tudi denarno pomoč. V uničevalnem vojnem času človeku pomaga preživeti vsaka najmanjša poteza dobrote, kar sem kot otrok izkusil tudi sam. Z ekološkim čebelarjenjem sem začel že sam. Bil sem član društva Ajda pri Vrzdencu pri Horjulu pri gospe Meti Vrhunc. Leta 1990 je bil moj sin Bojan, ki nadaljuje čebelar- sko tradicijo, na enomesečnem tečaju v Nemčiji pri g. Mat- thiasu Thunu, svetovno priznanemu strokovnjaku za bio-Na stojišču v Beli krajini Fo to : o se bn i a rh iv M irk a P av lin a Čebelarski turizem − obisk čebelarjev v času Apimondie v Sloveniji Fo to : o se bn i a rh iv M irk a P av lin a Šolski čebelnjak za čebelarski krožek pri OŠ Semič Fo to : o se bn i a rh iv M irk a P av lin a 11/2018 letnik CXX 323 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Kako smo ustanovili Klub dolenjskih in belokranjskih čebelarjev ter ohranili spomin na Petra Pavla Glavarja, velikana slovenskega čebelarstva Čebelarji smo močneje povezani z naravo kot pred- stavniki drugih kmetijskih panog, še posebej tesno pa sodelujemo s sadjarji. Tako je bilo tudi oktobra 1994, ko smo belokranjski čebelarji z bogato čebelarsko razstavo sodelovali na drugi Vseslovenski sadjarski razstavi v Me- tliki. Sadjarji so se na razstavi izjemno potrudili, prav nič pa za njimi nismo zaostajali čebelarji, saj smo pokazali bogato bero čebeljih pridelkov in na pregledni razstavi poudarili izjemen pomen čebelarstva. Pri pripravi te razstave sem sodeloval s takratnim predsednikom ČD Metlika, agronomom Janezom Gač- nikom. Veliko sva govorila o pomenu čebelarstva in o načinih, ki bi izboljšali njegov napredek. Predlagal sem, da bi ustanovili Klub dolenjskih in belokranjskih čebe- larjev. Gospod Gačnik je to idejo podprl, saj se je zavedel, kako pomembno je medsebojno sodelovanje čebelarjev na širšem področju Dolenjske. Takoj sem navezal stik z gospodom Ivanom Somrakom, predsednikom ČD Novo mesto. Tudi on je z navdušenjem sprejel zamisel o sode- lovanju, zato smo prvi skupni posvet pripravili v domu upokojencev v Novem mestu, kamor smo povabili tudi druga čebelarska društva. Sestanek je bil uspešen in za- gnano smo se lotili dela. Naloga Kluba dolenjskih in belokranjskih čebelarjev je bila povezovati in izobraževati čebelarje ter ozaveščati čim širši krog ljudi o pomenu in koristnosti čebelarstva. Naš član agronom g. Dušan Kresal je v časopisu Dolenjski list objavil serijo strokovnih člankov o čebelarstvu. Ti so bili v tistem času precej odmevni in za ljudi zelo koristni. G. Janez Gačnik je prispeval članke o sadjarstvu in čebelah, g. Janez Firm pa je večkrat objavil zanimive recepte, pope- strene s čebeljimi pridelki. Jaz in Ivan Somrak sva skrbela za strokovna izobraževanja ter objavo člankov v Dolenj- skem listu. G. Jože Volčjak je vodil čebelarske krožke po OŠ v Novem mestu in organiziral državno tekmovanje mladih čebelarjev iz vse Slovenije. Sodeloval je tudi pri pripravi če- belarske razstave v prostorih novomeške gimnazije. Klub dolenjskih in belokranjskih čebelarjev je ves čas svojega delovanja organiziral številne dejavnosti in izobraževanja o zatiranju varoj. Na kmetijski šoli v Novem mestu smo pripravili predavanja o vzreji matic. Tečaj je vodil dr. Janez Poklukar, uspešno pa smo ga zaključili v Podstenicah. Tam smo opravili izpit, nato pa je sledila zabava. Naš klub je imel ves čas svojega delovanja vzornega in prizadevnega tajnika, g. Miho Burgerja. Blagajnika ni- smo imeli, denarja tudi ne, delali smo predvsem za »lepa hvala« in pri tem vedno zmagali, saj nam je delo v klubu prinašalo globoko zadovoljstvo. Klub je prenehal delo- vati ob ustanovitvi Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja za Dolenjsko in Belo krajino (RČZ PPG). Čebelarji smo svoje delo nadaljevali v RČZ PPG, ki je bila ustanovljena 16. 6. 2003 v Podstenicah. Pobudniki za njeno ustanovitev so bili člani nekdanjega kluba ter vsa čebelarska društva na Dolenjskem in v Beli krajini. Šest let sem bil predsednik, nasledila pa sta me Marko Hrastelj in kasneje Anton Koželj. Vsa čebelarska društva so prispevala denar za izdelavo in nakup dveh bronastih doprsnih kipov P. P. Glavarja. Eden od njiju krasi dvorano ČZS na Brdu pri Lukovici. Dolenjski in belokranjski čebelarji smo ga name- nili kot darilo ob odprtju Čebelarskega centra za slovenske čebelarje. Pod kipom je naveden seznam vseh čebelarskih društev, ki so prispevala denar za njegov nakup. Enak do- prsni kip Glavarja krasi tudi njegovo kapelo na Lanšprežu. Glavarjeva kapela v Lanšprežu pri Mirni na Dolenj- skem je vihre druge svetovne vojne sicer prestala, vendar pa je bila v zelo slabem stanju. ČD Trebnje ter občini Treb- nje in Šentrupert so si zelo prizadevali za obnovo kapele in uspelo jim jo je rešiti pred propadom. Pri tem je poma- gala tudi RČZ PPG. 22. 5. 2004 sta v Lanšprežu potekala drugi čebelarski praznik in blagoslov prenovljene kapele. Sveto mašo in blagoslov kapele je opravil beograjski nad- škof dr. Franc Perko, v pomoč mu je bil novomeški prošt gospod Jožef Lap. Prireditve se je udeležilo več kot 1500 čebelarjev in drugih gostov, na proslavi je ponosno plapo- lalo 38 čebelarskih praporov iz vse Slovenije. Kasneje smo priskrbeli za kapelo nov zvon. Zvon na Lanšprežu odtlej vabi vse ljudi dobre volje in veselo naznanja, da Lanšprež živi in da tukaj, v tej kapeli, v slovenski zemlji počiva Peter Pavel Glavar, veliki mecen slovenskega čebelarstva. Mirko Pavlin dinamično kmetovanje in čebelarjenje. Pri njem je pridobil veliko dragocenih znanj o biodinamičnem čebelarstvu s 600 čebeljimi družinami. Marca 1991 smo gospoda Thuna povabili v Semič, da nam je predaval. Naslednje predavanje g. Thuna je bilo 8. 11. 2003 na Kmetijski šoli v Novem mestu, direktor kmetijske šole g. Tone Horvat se je tega zanimive- ga dogodka še dolgo spominjal. Naslednji dan je g. Thun predaval v Čebelarskem centru v Lukovici in na Bledu. Sedaj imamo že 18. leto certificirano ekološko čebelarstvo in tudi blagovno znamko Biodar. Čebele zdravimo z mra- vljinčno in oksalno kislino, s katerima se da ob pravem času na strokoven način narediti vse. 11/2018 letnik CXX324 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV V naši družini smo med prvimi v Sloveniji uvedli čebelarski turizem (danes certificiran s tremi čebelicami). Ko so prišle varoje, še nihče ni vedel, kaj naj naredi. Sam sem se dal poučiti o tem, kjer koli sem se lahko, da bi lahko pomagal tudi dru- gim čebelarjem. Začeli smo se zbirali pri nas doma. Kasneje sem moral urediti prostor. Čebelarje sem pogostil s čebeljimi pridelki in nato predaval o želeni čebelarski temi. Iz tega se je razvil čebelarski turizem. Prihajali so tudi upokojenci, ki niso vedeli ničesar o čebelah, in z zanimanjem poslušali. Sprejema- li smo tudi razne skupine turistov, kar je odlična priložnost za promocijo čebelarstva in opozarjanje na izjemen pomen opraševanja, ki ga čebele opravljajo povsod po svetu. Številni obiskovalci so postali naši prijatelji, ki se radi vračajo v Semič. V moji obsežni čebelarski zgodovini so se spreminjali tudi izzivi, ki jih prinaša čas. Od največje težave v čebelarstvu, va- roj, ki ogrožajo čebele pri nas in povsod drugod po svetu, do sodobnih tehnologij, ki močno vplivajo na čebelarstvo. Eden takih izzivov so gensko spremenjeni organizmi, ki predsta- vljajo resno grožnjo za vse nas in za čebele. V Semiču sem zbral 2000 podpisov proti uvajanju takih organizmov. V Slo- veniji je bilo takrat zbranih 18.000 podpisov, ki smo jih nato predali Vladi RS. V dolgih letih moje čebelarske poti (na kateri je prejel vsa odličja A. J., III., II. in I. stopnje, različna društvena priznanja, red dela s srebrnim vencem, odlikovanje Petra Pavla Glavarja I. stopnje od Regijske čebelarske zveze PPG, katere ustanovi- telj je tudi bil, ter častno članstvo v ČD Semič in odlikovanje občine Semič, op. ur.) se je spremenilo marsikaj: številna orod- ja, priprave in pripomočki so postali sodobnejši, internet pa je postal vir najrazličnejših informacij. Toda ne smemo pozabiti, da resnični čut in spoštovanje do narave lahko pridobimo le v neposrednem stiku z gozdovi, polji, travniki ... Iz tega razloga je nadvse pomembno, da prenesemo globoko spoštovanje do čebel in vse narave na mlade rodove. Nam bo uspelo? Mislim, da bo in mora. Možnosti za izobraževanje mladih je veliko. Kdor pa tega noče, naj lovi ribe ... Mirko Pavlin (z njim sva se pogovarjala Anton Tomec in Marko Borko) Mirko Pavlin s svojo ženo pred njunim domom v Semiču Fo to : M B Članarina Čebelarske zveze Slovenije za leto 2018 Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije je na svoji 12. redni seji, 4. oktobra 2018, sprejel sklep o članarini ČZS za leto 2019, ki ostane enaka kot v preteklih letih, in sicer: enotna člana- rina ČZS za leto 2019 je 36 EUR. Zni- žana članarina za člane, starejše od 80 let, ter za čebelarje invalide 1. sto- pnje je 20 EUR, znižana članarina za učence, dijake in študente je 15 EUR, za družinske člane (čebelarje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu) pa 10 EUR. Blagajnike oziroma vodstva čebe- larskih društev prosimo, da članarino zberejo najpozneje do konca januarja 2019 ter jo nakažejo na transakcijski račun ČZS, št. SI56 0318 6100 2214 727. V okence Sklic na št. obvezno vpišite šestmestno šifro svojega društva. Na- ročnina za Slovenskega čebelarja za na- ročnike nečebelarje za leto 2019 je 45 EUR, za tujino pa 50 EUR. Posamezna številka SČ stane 4 EUR za člane, za nečlane pa 7 EUR. Blagajnikom in vod- stvom čebelarskih društev se zahvalju- jemo za njihovo požrtvovalno delo. Da bi v našo organizacijo – Čebe- larsko zvezo Slovenije – vključili čim več čebelarjev, je upravni odbor ČZS sklenil, da čebelarskemu društvu za vsakega novega člana ob plačilu člana- rine ČZS pripada nagrada v vrednosti 21 EUR. Za nove člane torej društva v letu 2019 nakažejo ČZS 15 EUR, razli- ko do enotne članarine v vrednosti 21 EUR pa obdržijo kot nagrado. ČZS Zastava svetovni dan čebel na čebelarskih prireditvah Na seji Upravnega odbora ČZS ok- tobra 2018 je bil na predlog predsedni- ka ČZS g. Boštjana Noča sprejet sklep, da odslej na vseh prireditvah, kjer bo prisoten prapor Čebelarske zveze Slovenije, tega vedno spremlja tudi zastava svetovni dan čebel. Za prvega zastavonošo je bil imenovan g. Anton Noč. Organizatorji prireditev lahko za prisotnost zastavonoše z zastavo sve- tovni dan čebel zaprosijo na tajništvu ČZS. Tajništvo ČZS Fo to : K lem en La je ve c P ho to gr ap hy 11/2018 letnik CXX 325 OBVESTILA ČZS Čebelarska zveza Slovenije in predsednik Boštjan Noč prejela prestižno nagrado kristalni Triglav 2018 V dneh, ko so od 8. do 10. oktobra v Portorožu potekali Dnevi slovenske- ga turizma (DST), nas je na ČZS raz- veselila novica, da Čebelarska zveza Slovenije in predsednik Boštjan Noč prejmeta prestižno nagrado kristalni Triglav 2018, ki jo podeljuje Društvo turističnih novinarjev Slovenije. V okviru DST je v torek, 9. oktobra 2018, potekala svečana prireditev s podeli- tvijo priznanj. Ker je bila v času podeli- tve najvišjih priznanj Slovenskega tu- rizma delegacija ČZS s predsednikom Boštjanom Nočem v Bruslju na podeli- tvi nagrade državljan Evrope 2018, sta nagrado v njegovem imenu in imenu ČZS prevzela njena podpredsednika Marko Alauf in Anton Tomec. Draga Bulca, predsednika Dru- štva turističnih novinarjev Slovenije, smo povprašali o tem, zakaj nagrado kristalni Triglav 2018 prejmeta Čebe- larska zveza Slovenije in predsednik Boštjan Noč: »Izbira Čebelarske zveze Slovenije in Boštjana Noča ni bila težka. Skozi celo leto spremljam, kaj se dogaja v slovenskem turizmu, sploh ker sem starej- ši, spremljam turizem že desetletja, in ko pride pravi trenutek, podelimo nagrado. Včasih sem delil nageljne, nekaterim pa tudi neže. Videl sem razvoj, kako so se slo- venski čebelarji v turizem najprej vključili kot izdelovalci oziroma oblikovalci krasnih, ekoloških turističnih spominkov. Kot drugo sem videl veliko izobraževalnih čebelarskih poti in lepo obnovljenih čebelnjakov, ki se z našo kranjsko čebelo vklapljajo v turistično ponudbo. In potem na vrhu čudovita ideja in izpeljava te ideje, da smo Slovenci zaslu- žni za to, da vsi svetovni čebelarji 20. maja praznujejo svetovni dan čebel. Tudi sam verjamem, ker stalno živim z naravo in sem tudi sadjar, da je tako, kot je rekel Einstein, da ko bo umrla zadnja čebela, bo umrl tudi človek. Z veseljem ugotavljam, da se močno razvija tudi apiterapija. To se odlično vkla- plja v našo splošno ponudbo, ker imamo zeleno, aktivno in zdravo Slovenijo in tudi čebelice so aktivne. Če uživamo njihove pri- delke, smo tudi mi bolj zdravi in aktivni. Glede izbire prejemnika nagrade zato sploh ni bilo nobenega dvoma. Predlog sem sicer vložil in obrazložil, vendar od vseh mojih 70 kolegov, ki so žirija, nihče ni imel nobe- ne pripombe. Tako rekoč plebiscitarno ste od slovenskih turističnih novinarjev dobili to visoko priznanje.« Boštjan Noč, predsednik ČZS, je ob prejemu nagrade sporočil: »S to presti- žno nagrado je projekt svetovni dan čebel prepoznan tudi v oziru promocije Slove- nije kot zelene destinacije. Veseli me, da smo slovenski čebelarji s tem prispevali k prepoznavnosti Slovenije v svetu, in to na najbolj pozitiven možen način – s pomočjo ČEBEL. S to nagrado je dobil projekt sve- tovni dan čebel priznanje za gospodarsko razsežnost, ki jo odpira. Hvala Društvu tu- rističnih novinarjev Slovenije za podelitev kristalnega Triglava 2018!« V okviru Dni slovenskega turizma so podelili tudi priznanja: priznanje za iz- jemen prispevek k razvoju slovenskega turizma (TGZ), priznanje za življenjsko delo v gostinstvu (Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS), priznanje za izje- men prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije (TZS), sejalec 2018 (STO), kristalni Triglav za osebnost 2018 (organizatorji DST) in ambasador slovenskega turizma 2018 (MGRT). Na ČZS smo ob prejemu nagrade ponosni ter hvaležni vsem in za vse, kar se je v preteklih letih razvilo na po- dročju čebelarskega turizma (vedno večje število čebelarjev, inovativnih ponudnikov čebelarskih turističnih doživetij), kar je privedlo do certifi- ciranja ponudnikov čebelarskega tu- rizma (1–3 čebelice) in združevanja v Sekcijo ponudnikov apiturizma pri ČZS, ki svoje člane predstavi v poseb- nem katalogu, izdanem v sodelova- nju s STO, in na spletni strani www. apiturizem.si. Poseben prispevek k razvoju čebelarskega turizma je dala turistična agencija Aritours z razvo- jem turističnega produkta ApiRoutes in siceršnjim vsestranskim spodbu- janjem razvoja čebelarskega turizma. Pomemben korak pa smo naredili s Klubom profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, s sodelovanjem katerih smo začeli izobraževanje če- belarsko-turističnih vodnikov. Čebelarji bomo s pomočjo čebel tudi v prihodnje, preko pestrih doži- vetij, ki jih ponuja čebelarski turizem, promovirali Slovenijo kot zeleno, ak- tivno in zdravo turistično destinacijo. MB Marko Alauf in Anton Tomec, podpredsednika ČZS, sta iz rok Draga Bulca, predsednika Društva turističnih novinarjev Slovenije, prejela nagrado. Fo to : M B Prestižna nagrada kristalni Triglav 2018 za Čebelar- sko zvezo Slovenije in predsednika Boštjana Noča Fo to : M B 11/2018 letnik CXX326 OBVESTILA ČZS Komunikacijske dejavnosti ob prvi obeležitvi svetovnega dne čebel Prva obeležitev svetovnega dne če- bel (SDČ) je potekala 20. maja 2018 – to je pol leta po sprejemu resolucije, s katero je Generalna skupščina Zdru- ženih narodov na pobudo Slovenije razglasila 20. maj kot SDČ. Kratko obdobje od razglasitve do obeležitve je od Slovenije terjalo učinkovitost pri načrtovanju in izvedbi dogodkov. V okviru prve obeležitve SDČ-ja je bilo dogajanje v Sloveniji osredotočeno na tridnevni program med 18. in 20. ma- jem 2018, ki je vključeval mednarodno čebelarsko konferenco, mednarodno ministrsko konferenco ter proslavo. Zaradi mednarodne dimenzije do- godkov sta bili organizacija in izvedba programa velik zalogaj, hkrati pa je dogajanje terjalo premišljeno in struk- turirano komuniciranje ključnih spo- ročil SDČ-ja tako v splošni domači in mednarodni javnosti kot tudi v stro- kovni čebelarski in turistični javnosti. Izvajanje komunikacijskih dejavnosti je vključevalo vrsto deležnikov, pove- zanih v operativno komunikacijsko skupino pod vodstvom Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no – Služba za odnose z javnostmi in promocijo. To so: Ministrstvo RS za zunanje zadeve, Urad Vlade RS za ko- municiranje, Slovenska turistična or- ganizacija, Čebelarska zveza Slovenije in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Komunicira- nje SDČ-ja je vključevalo tudi dogodke in dejavnosti na diplomatsko-konzu- larnih predstavništvih Slovenije v tuji- ni, ki so se odvijali ves mesec maj. SDČ se je odlično vključil v strateško turistično usmeritev »Zelena, aktivna, zdrava«, zato je bil strateški cilj komuni- ciranja promocija prepoznavnosti Slo- venije kot vplivne države v svetovnem merilu in razvite turistične destinacije. Drugi komunikacijski cilji so bili: • lansirati in povečevati prepo- znavnost 20. maja kot SDČ; • povečati zavedanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo in njegov obstoj (sta- nje, pomen in vloga čebel, možne posledice zmanjšanja populacij); • povečati poznavanje potrebnih preventivnih ukrepov in dejav- nosti posameznikov in skupno- sti za ohranitev obstoja čebel; • povečati poznavanje medu in drugih čebeljih izdelkov ter čebe- larske dejavnosti; • povečati prepoznavnost Slovenije v svetu kot apituristične destinacije. V praksi so se komunikacijske de- javnosti izvajale mesec dni pred obe- ležitvijo SDČ-ja. Vsak teden je bilo izvedenih več komunikacijskih dejav- nostih. V skladu z načrtom je vsak član operativno komunikacijske skupine pripravil dogovorjene dejavnosti in materiale ter jih delil z drugimi člani. Drugi člani so te materiale uporabili in jih delili preko svojih kanalov, še po- sebej je to veljalo za digitalno komuni- ciranje, kjer so doseg posameznih ob- jav povečevale tudi druge institucije preko deljenja, všečkanja ipd. MB Povzetek ključnih rezultatov komuniciranja Devet objav in izpostavitev na temo SDČ-ja in apituriz- ma na portalu www.slovenia.info. Dve objavi (februar in april) v mesečnem e-novičniku Stories from Slovenia (60.269 naslovnikov, povprečen open rate je 13 %) in dve objavi v dvotedenskem e-novičniku News from Slovenia (2655 naslovnikov, povprečen open rate je 21 %). Dve novi publikaciji Follow the bees v nemškem jeziku in Katalog ponudnikov čebelarskega turizma. Na družbenih omrežjih Feel Slovenia je bilo objavlje- nih 40 objav s ciljem komunikacije in promocije SDČ-ja in slovenske turistične ponudbe. Doseg objav je bil več kot 700.000 uporabnikov družbenih omrežij. Ob SDČ-ju izvedeno študijsko potovanje za prestižne tuje medije iz Rusije (National Geographic Rusija), Velike Britanije (Geographic Magazine in BBC), Kanade (Air Ca- nada), Francije (La Voix Du Nord), Danske (Jyllandsposten, Explore) in Nizozemske. Izveden Video News Release z agencijo Reuters. 364 ob- jav v tujih medijih, med drugimi je sporočilo povzelo 19 TV- -mrež po vsem svetu. Spremljanje spletnih objav z orodjem mediatoolkit je pokazalo, da je bilo med 22. 4. in 22. 5. skoraj 10.000 sple- tnih vsebin v povezavi s SDČ-jem, kar je doseglo več kot 49 milijonov ljudi po svetu. Samo v nedeljo, 20. 5., smo zasledili več kot 4000 vsebin, z dosegom skoraj 29 milijonov posameznikov. V obdobju 24. 4.–29. 5. smo zabeležili preko PR-agen- cij 46 objav v tujih medijih, s skupnim dosegom 7.684.176 posameznikov. Vir: Komunikacijske aktivnosti ob prvi obele- žitvi svetovnega dne čebel (18.–20. maj 2018), interno poročilo s priporočili. 11/2018 letnik CXX 327 OBVESTILA ČZS Dan shem višje kakovosti Čebelarji, vključeni v sheme kako- vosti, zagotavljamo sledljivost, nad- zorovano pridelavo in zagotovljeno kakovost. Pomena zagotovljene kako- vosti se zaveda že več kot 400 čebe- larjev, ki so vključeni v eno od shem kakovosti medu. S ciljem predstaviti možnosti vključevanja in priložnosti, ki jih vključevanje v sheme prinaša za čebelarje, vas vabimo, da se nam pri- družite na posvetu, ki ga tokrat orga- niziramo v četrtek, 15. 11. 2018, ob 10. uri. Za lokacijo smo izbrali Gostišče Vidergar, Viderga 4, v osrčju Slovenije, le 5 km oddaljeni od GEOSS-a (geome- tričnega središča Slovenije). Želimo si, da bi bil ta dogodek nekaj posebnega in nagrada za vse tiste čebelarje, ki se zavedajo, kako pomembna je kakovost pri pridelavi medu! Program posveta ob dnevu shem višje kakovosti: • Pozdravni nagovori predsednika ČZS Boštjana Noča in gostov. • Nataša Lilek: Kako pridobiti cer- tifikat in evropski znak kakovo- sti? Kakšne so zahteve? • Nataša Lilek: Izsledki zunanjih kontrol certifikacijskega organa (stanje na terenu). • Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Skrb za varno pridelavo – dol- žnost slehernega čebelarja. • Tanja Magdič: Sheme kakovosti – predstavitev aktivnosti promo- cije shem kakovosti in izsledki promocijske kampanje shem ka- kovosti medu. • Zakaj sem vključen v shemo kako- vosti? Pomen za čebelarja – pred- stavitev dobre prakse trženja. Strokovna razprava – Povezovanje z namenom skupnega nastopa na trgu V okviru ČZS, JSSČ, bo sledila strokovna razprava, ki je namenjena spodbujanju povezovanja čebelarjev, predstavitvi možnosti za finančno podporo pri ustanavljanju skupin proizvajalcev ter predstavitvi dobrih praks povezovanja. Razprava je pri- ložnost, da prisluhnemo gostom in njihovim bogatim izkušnjam, ki jih imajo kot snovalci in zagovorniki združevanja in povezovanja skupin na področju kmetijske dejavnosti v Slove- niji, in se od njih naučimo veliko ko- ristnega. V razpravi bodo sodelovali: Marko Alauf, podpredsednik ČZS, Po- vezovanje kot priložnost za uspešnej- še nastopanje na trgu; Rok Roblek, MKGP, predstavitev možnosti za pod- poro pri ustanavljanju skupin; Tanja Vrhovnik, Verus, predstavitev dobre prakse povezovanja in skupnega trže- nja; Roman Savšek, predsednik zve- ze društev rejcev drobnice Slovenije, predstavitev dobre prakse. Kulinarično medeno doživetje in novinarska konferenca Posvet bomo začinili s kosilom, se- stavljenim iz zaščitenih kmetijskih pridelkov, in predstavitvijo široke možnosti uporabe bogastva arom medu v kulinariki in novinarsko kon- ferenco. Vabljeni! Vključite se v sheme kakovosti Slovenski čebelarji ob upoštevanju dobre čebelarske prakse brez težav dosegajo strožje kriterije kakovosti, ki so pogoj za vključitev v sisteme višje kakovosti. Če čebelje pridelke dajemo na trg, moramo zagotavljati sledljivost in varno hrano ter za svoj med voditi evidence, ki jih predpisuje zakonoda- ja. Čebelarji, vključeni v sheme kako- vosti, tako niso podvrženi nobenim dodatnim administrativnim breme- nom, saj izpolnjujejo popolnoma ena- ke obrazce kot čebelarji, ki v sheme niso vključeni! Na posvet vabimo tudi tiste čebelarje, ki še niste vključeni v sheme kakovosti medu. Na posvetu boste spoznali uporabnike shem, ki vam bodo svoje izkušnje s trženjem medu iz shem kakovosti predstavili iz prve roke. Pridružite se najboljšim! Tanja Magdič in Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalki za ekonomiko pri JSSČ Označimo svoja prodajna mesta in povejmo svojim kupcem, da je naš med višje kakovosti Čebelarji, vključeni v sheme kako- vosti, svojim kupcem zagotavljamo sledljivost, nadzorovano pridelavo in zagotovljeno kakovost, in prav to je tudi tisto, kar slovenski potrošnik od nas čebelarjev pričakuje in išče! S pro- jektom promocije shem kakovosti že- limo povečati ponudbo medu, vključe- nega v sheme kakovosti, in potrošnika ozavestiti o prednostih zaščitene geo- grafske označbe in zaščitene označbe porekla. Eden od ciljev promocijske kampa- nje je tudi enotna označitev prodajnih mest z medom iz shem kakovosti. Tako smo v preteklem letu s pomočjo promocijske kampanje in sloganov »Začutite naravo, doživite poreklo in okusite raznolikost« izdelali številna komunikacijska orodja, kot so npr. plakati, zgibanke, panoji, sejemsko platno, televizijski in radijski oglas, oglasi za tiskane medije, spletno ogla- ševanje, postavili spletno stran in iz- vedli številne dogodke. Več o kampa- nji si lahko preberete na spletni strani www.okusi-med.si. Vsem tem pro- mocijskim dejavnostim se v tem letu (predvidoma na začetku novembra) pridružujejo še obešanka, s pomočjo katere boste čebelarji, vključeni v she- me kakovosti, lahko dodatno označili svoj med, in dve tabli za označitev prodajnega mesta (ena s podatki če- belarja in druga, s katero kupca opo- zorimo, da pri nas lahko kupi kakovo- sten med) v celostni podobi kampanje. S to dodatno označitvijo želimo še bolj navezati ponudbo čebelarjev na ce- 11/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 328 Čebelarstvo Kranjec Janez Kranjec Kranjska c. 11 4000 Kranj Tel.: 041 000 000 SLOVENSKI MED z zaščiteno geografsko označbo Okusite raznolikost PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM EVROPSKE UNIJE EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE. SLOVENSKI MED z zaščiteno geografsko označbo Okusite raznolikost Vsebina tega promocijskega oglasa predstavlja le stališča avtorja in je v njegovi izključni odgovornosti. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za uporabo informacij, ki jih vsebuje to gradivo. Priznana kakovost iz čebeljega panja lotno promocijsko kampanjo, saj bo kupec tako povezal oglase in ponudbo čebelarjev ter hitreje našel kakovosten med slovenskega porekla. Čebelarji, ki želite sodelovati v pro- mocijskih akcijah, lahko brezplačno v zameno za fotografije svojih prodajnih mest in sodelovanje na raznih lokalnih dogodkih prevzamete plakate, zgiban- ke in obešanke na ČZS (lahko se tudi dogovorimo za prevzem na terenu ali pošljemo po pošti). V primeru sodelo- vanja na kakšnem posebnem dogodku pa se lahko dogovorimo tudi za izposo- jo panoja ali sejemskega platna. V naši ponudbi boste našli tudi prodajni tabli v prepoznavni podobi, s katero boste označili svoje prodajno mesto. Cena enostranske table brez stroškov pošiljanja je 26 EUR in dvo- stranske 28 EUR. Naročite jo lahko na e-naslovu info@czs.si. Ob naročilu navedite, katero tablo naročate in za katero shemo, in če se odločite za tablo s svojimi podatki, navedite tudi svoje podatke, za katere želite, da so na tabli. Vsi, ki boste tablo naročili do ponedelj- ka, 5. 11. 2018, jo boste lahko prevzeli na srečanju uporabnikov shem kakovosti, ki ga tokrat organiziramo v četrtek, 15. 11. 2018, ob 10. uri v Gostišču Vidergar (več o dogodku najdete v obvestilu na str. 327 in na spletnih straneh www. okusi-med in www.czs.si). Z enotno podobo in uporabo eno- tnih komunikacijskih orodij bomo poskrbeli za še večjo promocijo in prepoznavnost kakovostnega medu, to je Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, Kočevskega goz- dnega medu in Kraškega medu z za- ščiteno označbo porekla. Postanite del ekipe čebelarjev, ki se zaveda pomena skupne promocije, naročite svojo ta- blo in hkrati poskrbite za zakonsko obvezno označitev svoje stojnice ali označitev prodajnega mesta. Želimo si čim več fotografij in objav dogodkov, namenjenih promociji shem kakovo- sti medu, ki jih lahko posredujete na e-naslov: tanja.magdic@czs.si. Lahko nam tudi posredujete objave na svojih spletnih straneh in družabnih omrež- jih. Z veseljem jih bomo delili na Fa- cebook strani Okusi med. Več nas bo, bolj bomo vidni in večja bo naša prepoznavnost! Tanja Magdič, vodja projekta Povabilo na dogodek ob izdaji 100. številke revije Narava zdravi Revija Narava zdravi ob jubilejni iz- daji 100. številke revije v sodelovanju s ČZS pripravlja poseben dogodek z zanimivimi predavanji različnih stro- kovnjakov s področja zeliščarstva, zdrave prehrane in naturopatije. Do- godek bo potekal v soboto, 24. 11. 2018, od 10. ure dalje na ČZS, vključeval pa bo tudi predavanja s področja uporabe čebeljih pridelkov. Natančen program dogajanja bo objavljen na spletni stra- ni www.czs.si in spletni strani www. naravazdravi.si. Vsa predavanja bodo brezplačna! Vabljeni! Več informacij in prijave na info@naravazdravi.si in 080 47 48. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Simpozij apiterapije v Mariboru V soboto, 10. novembra, ob 9.00 vas vabimo na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru (Pivo- la 10), da se udeležite tradicionalne- ga dneva apiterapije, ki ga pripravlja Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, v so- delovanju s Čebelarsko zvezo društev Maribor. Predvideni program: Vljudno vabljeni! Vstop je prost! Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ 9.00–9.15 Pozdrav 9.15–9.45 Apiterapija kot dopolnilna dejavnost – Tanja Magdič, ČZS, JSSČ 9.45–10.00 NPK apiterapevt – Karl Vogrinčič 10.00–11.00 Apiterapija in bolezni prebavil – Zrinka Franić, dr. med. (predavanje bo v hrvaškem jeziku) 11.00–11.15 Odmor 11.15–12.00 Čebelji pridelki v vsakodnevni prehrani in čebelji pridelki kot funkcionalna hrana – dr. Gordana Hegić, predsednica hrvaškega apiterapevtskega društva (predavanje bo v hrvaškem jeziku) 12.00–12.45 Čebelji pridelki za zdravje in nego kože – dr. Gordana Hegić (predavanje bo v hrvaškem jeziku) 12.45–13.30 Med kot zdravilo, ne kot sladilo – Matjaž Deželak, Medex Tabla za označitev prodajnega mesta je na voljo za vse tri sheme 11/2018 letnik CXX 329 OBVESTILA ČZS Natečaj za inovacije Komisija UO ČZS za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano razpisuje natečaj za najboljšo tehnološko rešitev na področju prevoza čebeljih družin na pašo. Vse zainteresirane inovatorje prosimo, da primere svojih inovacij ozi- roma tehnoloških rešitev do 1. februarja 2019 pošljejo na sedež ČZS na Brdu pri Lukovici. Komisija za izbor bo izbrala najboljše tehnološke rešitve, ki jih bomo čebelarjem prestavili na čebelarskem posvetu na 42. ApiSloveniji, ki bo 16. in 17. marca 2019 v Celju. Več informacij vam je na voljo na tel. št. 030/604 015 ali na e-naslovu simon.golob@czs.si. Simon Golob, svetovalec JSSČ Predstavitev evropskih shem kakovosti na 11 lokacijah po Sloveniji Razmišljate, da bi se pridružili naj- boljšim? Vabimo vas na predstavitev projekta Evropske sheme kakovosti medu, ki bo potekala v novembru na 11 lokacijah po Sloveniji. Kako- vostne sheme na področju pridelave medu pomenijo priložnost tako za proizvajalca (čebelarja) kot tudi za potrošnika. Na srečanjih vam bomo predstavili, kaj pomeni vključevanje v shemo kakovosti, kako poteka promo- cija evropskih shem kakovosti Sloven- skega medu, Kočevskega gozdnega medu in Kraškega medu ter kako in zakaj se splača vključiti. ČZS Regijski posveti v letu 2018 Letos bodo regijski posveti izvede- ni tako kot lani. Na vseh lokacijah re- gijskih posvetov ne bo prisoten pred- sednik ČZS. Na tistih lokacijah, kjer predsednika ČZS ne bo, bo prisoten eden izmed podpredsednikov ČZS. Regijski posveti bodo potekali na vseh lokacijah po zaključku predstavitve evropskih shem kakovosti, ki bo po- tekala ob 16. uri. Datumi in kraji leto- šnjih regijskih posvetov: 1. posavska ČD – ponedeljek, 5. no- vembra 2018, OŠ Leskovec pri Krškem, Pionirska cesta 4, Le- skovec pri Krškem; 2. ČD celjskega območja – torek, 6. novembra 2018, Šola za hortikul- turo in vizualne umetnosti, Lju- bljanska cesta 97, Celje; 3. koroška ČD – sreda, 7. novembra 2018, Gostišče Rifel, Trg 2, Prevalje; 4. ČD notranjskega in obalno-kra- škega območja – sreda, 7. no- vembra 2018, dvorana Knjižnice Bena Zupančiča, Trg padlih bor- cev 5, Postojna; 5. dolenjska in belokranjska ČD – četrtek, 8. novembra 2018, Grm Novo mesto – Center biotehni- ke in turizma, Sevno 13, Novo mesto; 6. pomurska ČD – četrtek, 8. no- vembra 2018, OŠ Križevci pri Ljutomeru, Križevci pri Ljutome- ru 16b, Križevci; 7. podravska ČD (ČZD Maribor) – sreda, 14. novembra 2018, Pohor- ske vila, Pivola 8, Hoče; 8. ljubljanska in zasavska ČD– če- trtek, 15. novembra 2018, Čebe- larski center Slovenije, Brdo 8, Lukovica; 9. gorenjska ČD – sreda, 21. novem- bra 2018, Čebelarski center Go- renjske, Rožna dolina 50a, Lesce; 10. primorska ČD – četrtek, 22. no- vembra 2018, KS Solkan, Trg Jo- žeta Srebrniča 7, Solkan; 11. podravska ČD – ZČD Ptuj – četr- tek, 29. novembra 2018, gostišče Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj. Dnevni red regijskih posvetov če- belarskih društev v letu 2018: • Pozdravni nagovor predstavnika ČZS. • Poročilo o realizaciji delovnega načrta ČZS za leto 2018. • Predstavitev predloga delovnega načrta ČZS za leto 2019. • Pobude in razprava. Prosimo vas, da vsa odprta vpraša- nja/pobude, ki bi jih želeli obravnava- ti na regijskem posvetu, pošljete tri dni pred predvidenim regijskim po- svetom na e-naslov barbara.dimc@ czs.si, da se bomo lahko do njih opre- delili in se na njih pripravili. ČZS Seznam lokacij: Datum Čas Območje Lokacija 5. nov. 16.00 Posavje OŠ Leskovec pri Krškem, Pionirska cesta 4, Leskovec pri Krškem 6. nov. 16.00 Celje Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, Ljubljanska cesta 97, Celje 7. nov. 16.00 Koroška Gostišče Rifel, Trg 2, Prevalje 7. nov. 16.00 Notranjska in obalno-kraško območje Dvorana Knjižnice Bena Zupančiča, Trg padlih borcev 5, Postojna 8. nov. 16.00 Dolenjska in Bela krajina Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Sevno 13, Novo mesto 8. nov. 16.00 Pomurje OŠ Križevci, Križevci pri Ljutomeru 16b, Križevci 14. nov. 16.00 Podravje − ČZD Maribor Pohorska vila, Pivola 8, Hoče 15. nov. 16.00 Ljubljana in Zasavje ČZS, Brdo 8, Lukovica 21. nov. 16.00 Gorenjska Čebelarski center Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce 22. nov. 16.00 Primorska KS Solkan Trg Jožeta Srebrniča 7, Solkan 29. nov. 16.00 Podravje − ZČD Ptuj Gostišče Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj 11/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 330 Sodelovanje ČZS, JSSČ, na sejmu Narava-zdravje ČZS, JSSČ, bo sodelovala na sejmu Narava-zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki bo potekal od 29. 11. do 2. 12. 2018. Stojnico ČZS, JSSČ, boste našli v hali A2 ob glavnem koridorju. Poskrbeli bomo, da bo bo- gato obložena s pekovskim pecivom iz semen sončnic in žit ter sveže pe- čenimi medenjaki. Pogostitev bodo pripravile kmetijske šole, ki sodelujejo v projektu »Kar sejemo, to žanjemo«. Poskrbeli smo tudi za bogat spre- mljevalni program za otroke. Otro- kom bomo približali svet čebelarstva in jih povabili k sodelovanju v kvizu. Nagradili jih bomo s tatujem kranj- ske sivke, s pokušino medu in mede- njakov, delavnico izdelave svečk iz čebeljega voska, pobarvanko … Otroci se bodo s pomočjo atraktivnih virtu- alnih očal postavili v vlogo čebele in si ogledali svet skozi njene oči. Tako jim bomo pričarali nepozabno doživetje in jim približali svet čebel na kar se da avtentičen način. Za obiskovalce sejma pa bodo na voljo zanimiva predavanja. V petek, 30. 11., ob 16. uri bo na odprtem odru mag. Andreja Kandolf Borovšak, spe- cialistka za varno hrano pri ČZS, vodi- la predavanje Moč narave – o čebeljih pridelkih, z delavnico okušanja medu. Ob 17.00 pa bo razglasitev natečaja za najlepšo fotografijo sončnic. V sobo- to, 1. 12., ob 14.30 pa bo ravno tako na odprtem odru predavanje ga. Simo- ne Šlegel. Predstavila bo blagodejne učinke masaže z medom, sledil bo tudi praktičen prikaz masaže. Na razstavnem prostoru se bodo predstavile tudi evropske sheme kako- vosti medu: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med. N sejmu vas bomo obvestili o možnostih vključitve v she- me kakovosti in lahko boste tudi izpol- nili pristopno izjavo. Vljudno vabljeni na obisk stojnice in zanimiva predava- nja z delavnicami! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Vabilo na delavnico Strateško načrtovanje v čebelarstvu Evropski projekt Erasmus+ – ISM+ je razvil program za izdelavo strateških na- črtov za kmetijstvo, v okviru katerega je možno izdelati strateške načrte tudi za čebelarstvo. V novembru in decembru bomo organizirali delavnico, na kateri boste s pomočjo računalniškega progra- ma (program ISM) izdelali dolgoročni strateški načrt za svoje čebelarstvo. S pomočjo programa boste preverili svoje poslovne in strateške odločitve in pre- mišljeno sprejeli odločitev o nadaljnjih strategijah razvoja v čebelarstvu. Delavnica bo potekala v treh de- lih, začnemo v četrtek, 22. novembra 2018, ob 15. uri in nadaljujemo 27. no- vembra in 10. decembra, prav tako z začetkom ob 15. uri, delavnica bo trajala predvidoma do 19. ure. Vabim vas, da se udeležite tega strokovne- ga srečanja s praktično delavnico in da skupaj pristopimo k izdelavi stra- teških načrtov za vašo kmetijo, ki se ukvarja s čebelarstvom. Svoje prijave in morebitna dodatna vprašanja v zvezi z delavnico pošljite na e-naslov natasa.strukelj@czs.si oz. pokličite na telefonsko številko 01/729 61 04 (Nata- ša Klemenčič Štrukelj). Prosim vas, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do vključno 16. novembra 2018. Prijave so obvezne zaradi dodelitve gesla! Pro- sim, pohitite s prijavo, kajti v skupini je lahko le od 12 do 15 čebelarjev! Prepričani smo, da bomo z vašo po- močjo pripravili zanimive in uporabne strateške načrte za vaše čebelarstvo. Udeleženci tega strokovnega usposa- bljanja boste prejeli poseben certifikat za pridobitev dodatnih znanj. Ome- njeno izobraževanje bo potekalo v ra- čunalniški učilnici OŠ Janka Kersnika, Brdo pri Lukovici 5, na Brdu pri Luko- vici. Vljudno vabljeni! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ 12. medeni zajtrk Kot smo vas že obvestili, bo mede- ni zajtrk tudi to leto potekal v okviru tradicionalnega slovenskega zajtrka v petek, 16. novembra. Na naslove čebe- larskih društev boste v teh dneh sku- paj s tehnološkimi informatorji prejeli zgibanke Čebelica, moja prijateljica 12, katere sestavni del je tudi kazalka za knjigo. Tokratno akcijo nadgrajuje- mo s pozivom vsem šolam in vrtcem, da poleg dosedanjih dejavnosti, kot so predstavitve čebelarstva, pevski zbor- ček itd., sodelujejo s predstavami na temo čebel in opraševalcev in z izde- lavo skupinskih pustnih kostumov. Celotna navodila, ki so bila poslana na e-naslove šol in vrtcev, smo priložili tudi dopisu, ki ga boste prejeli skupaj z zgibankami. Prosimo vas, da ta navodi- la skupaj s prijavnico priložite zgiban- kam in tako pomagate, da bodo prišla v prave roke. Da bo izvedba uspešna, je sodelovanje vas čebelarjev na terenu, ki s svojim osebnim stikom s šolami in vrtci, predstavitvami čebele in čebe- larstva otrokom, degustacijami medu, itd., ključnega pomena, saj prispevate pomemben kamenček k uspešnosti ak- cije. Zavedamo se, da brez vaše pomo- či akcije ne bi mogli izpeljati v takem obsegu, kot je, zato vas vabimo, da se tudi letos v okviru svojih zmožnosti povežete s šolami in vrtci in se dogovo- rite za sodelovanje. S skupnimi močmi vse te dejavnosti namreč pripomorejo k neprecenljivi promociji čebelarstva, vseh nas čebelarjev in čebeljih pridel- kov širši javnosti. Čas, ki ga na ta način namenite za izvedbo teh dejavnosti, pa je na koncu poplačan z nasmehi otrok, ki bodo že jutri lahko naše zve- ste stranke ali morda čebelarji, ki bodo naprej skrbeli za čebele in ohranjanje našega okolja. Če bi želeli našo pomoč pri pripravi gradiva ali gradivo, name- njeno predstavitvam otrok, stopite, prosim, v stik z nami preko e-naslova medeni.zajtrk@czs.si. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ 11/2018 letnik CXX 331 OBVESTILA ČZS Ste že pridobili NPK čebelar/čebelarka? Poklicna kvalifikacija je po Zako- nu o nacionalnih poklicnih kvalifi- kacijah delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje poklica, in je priznana kot nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK). Predstavitveni video Centra RS za poklicno izobraževanje o NPK čebelar/čebelarka si lahko ogleda- te na povezavi: www.youtube.com/ watch?v=782Dxz36Ztw. Prek svetovalnega postopka certi- ficiranja lahko NPK čebelar/čebelarka pridobite pri ČZS. Svetovalni posto- pek pridobivanja NPK čebelar/čebe- larka je namenjen: • odraslim, ki imajo poklicne kom- petence iz čebelarstva (izkušnje, znanje, spretnosti), vendar ni- majo javno veljavne listine; • tistim, ki želijo napredovati v po- klicni karieri; • povečevanju poklicne mobilnosti; • izpolnjevanju zahtev pri regi- straciji za vzrejevalca matic; • izpolnjevanju zahtev pri neka- terih razpisih oziroma ukrepih (npr. mladi prevzemnik kmetije). Temeljni pogoj za vstop v svetovalni postopek za pridobitev NPK čebelar/ čebelarka je, da čebelarite najmanj tri leta z najmanj petimi čebeljimi druži- nami pod mentorstvom izkušenega če- belarja. Če si tudi sami želite pridobiti NPK čebelar/čebelarka, vas vabimo na predstavitveni sestanek, ki bo v četrtek, 8. novembra 2018, od 16. do 17. ure v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici. Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja pri ČZS Strokovna razprava o čebeljih pridelkih v kozmetiki Čebelji pridelki so naravna živila in imajo široko uporabo. Dobro po- znana je njihova uporaba v ljudskem zdravilstvu in kulinariki, uporabimo pa jih lahko tudi kot sestavine v raz- ličnih kozmetičnih pripravkih, kot so kreme, mila, šamponi, balzami za ustnice itd. Čebelarji lahko z izdela- vo kozmetičnih izdelkov iz čebeljih pridelkov obogatimo svojo ponud- bo izdelkov. Pri tem seveda moramo upoštevati zakonodajo in smernice za pripravo tovrstnih izdelkov. Va- bimo vas, da se udeležite strokovne razprave na to tematiko. Strokovna razprava bo potekala v torek, 13. no- vembra 2018, z začetkom ob 16. uri v Čebelarskem centru Slovenije. Na strokovni razpravi bodo sodelovali ga. Anja Menard Srpčič z Ministrstva za zdravje, Urada RS za kemikalije, ga. Marjetka Kralj Kunčič iz podjetja Timian, ki se ukvarja z izdelavo ocene varnosti kozmetičnih izdelkov. Dobro prakso izdelave kozmetičnih izdelkov iz čebeljih pridelkov pa bo predstavi- la mag. Amalija Božnar iz Hiše medu Božnar. Vljudno vabljeni vsi, ki bi že- leli o izdelavi kozmetičnih izdelkov iz čebeljih pridelkov izvedeti še kaj več! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Razpis za organizacijo čebeljega pustnega karnevala Na šole in vrtce smo v okviru Tradi- cionalnega medenega zajtrka naslovili pobudo, da s svojimi otroki izdelajo skupinske pustne maske, in povabilo, da se z njimi udeležijo čebeljega pu- stnega karnevala v letu 2019. ČZS bo v skladu s tem razpisala natečaj za orga- nizacijo pustnega karnevala. Čebelarje pozivamo, da na svojem območju pre- verijo interes za organizacijo in nam to sporočijo na tanja.magdic@czs.si. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 8. nov. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus OŠ Bovec g. Istenič 041/816 869 14. nov. 16.00 Delavnica o uporabi spletnih aplikacij (vnos in registracija stojišč, SIRIS, GERK) za upravljalce pašnih redov Vlado Auguštin Čebelarski dom Beltinci g. Šemen 031/787 235 15. nov. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus OŠ Kostanjevica na Krki g. Punčuh 070/862 544 19. nov 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Nataša Klemenčič Štrukelj Anin dom, Prebold g. Grm 041/201 327 28. nov. 17.00 Tehnologija čebelarjenja z različnimi vrstami listovnih panjev Simon Golob Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 Urnik usposabljanj v novembru Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektiv- nih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spre- membe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. ČZS 11/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 332 Osebna svetovanja terenskih svetovalcev, analize medu in analiza kubitalnega indeksa Na svojih območjih delovanja te- renski svetovalci v čebelarstvu izvajajo zadnja osebna svetovanja pri čebe- larjih v tem letu. Tako imate čebelarji možnost, da vam terenski svetovalec opravi terensko analizo medu. Ko se dogovorite za terensko analizo medu, pripravite vse vzorce medu, pri kate- rih vas zanimata vsebnost vode in ele- ktrična prevodnost. Prav tako pripra- vite etiketo za med in skupaj preverita točnost podatkov na njej. Sedaj bo na- stopil tudi čas prodaje čebeljih pridel- kov in prav je, da so podatki na etike- tah popolni. Poleg tega lahko skupaj pripravita vzorec čebel za analizo ku- bitalnega indeksa. Pripravljeni vzorec čebel skupaj s svojimi podatki pošljite na ČZS, kjer bomo opravili analizo. Če imate odprto vprašanje v zvezi s če- belarstvom, je sedaj čas, da stopite do terenskega svetovalca v čebelarstvu, ki vam bo svetoval. Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v novembru objavljamo v nadaljevanju. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Urnik svetovalnih delavnic terenskih svetovalcev JSSČ v novembru Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 12. nov. 18.00 Pridelava medu, kakovostne sheme medu ter izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Dušan Milinković V prostorih nekdanje srednje šole v Metliki g. Milinković 030/604 090 13. nov. 15.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Franc Kobe V prostorih Kmetijske šole Grm, Novo mesto g. Kobe 041/940 606 21. nov. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ Rajko Anzeljc Občinska dvorana Nova vas na Blokah g. Anzeljc 030/604 041 26. nov. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev SDHNČ in pomen izvajanja rejskega programa Dušan Milinković Čebelarski dom na Selih pri Otovcu g. Milinković 030/604 090 Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,25 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo vosek po največ 5,00 EUR/kg. Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu v prahu v zaprtih plastičnih vrečah. Sati morajo biti prešteti, sicer menjava ne bo mogoča. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,20 EUR/KG NAD 150 KG CENA 1,15 EUR/KG PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,25 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 15.00–17.00 v novembru ob sobotah zaprto ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. www.apis-med.si apis.med93@gmail.com NAKLADNI AŽ-PANJ E 25-, 50-, 100-KG RSF-POSODE Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 DVOJNO CEDILO ZA MED PITALNIK ZA NAKLADNE PANJE 2L IZOLACIJSKA PENA Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo. Sušilniki SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in taljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. 11/2018 letnik CXX 333 OGLASI Mali oglasi PRODAM Cvetni prah osmukanec (Vu- hred), tel.: 02/887 37 33. Cvetni prah, svež ali suh, tel.: 041/521 215. Svež zamrznjen cvetni prah, pa- kiran po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Akacijev in cvetlični med, tel.: 031/244 601. Akacijev, cvetlični in lipov med, tel.: 051/815 772. Akacijev in cvetlični med ter mešani, kostanjevo-gozdni, tel.: 031/882 295. Akacijev, cvetlični lipov in gozdni med v shemi SMGO, letošnji, v kozarcih ali sodih, tel.: 070/869 248. Akacijev in cvetlični med ter če- belje družine na 9 in 10 AŽ-satih (okolica Celja), tel.: 041/981 856. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov in kosta- njev med, tel.: 031/651 378. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta- njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični, kostanjev, goz- dni in smrekov med, v sodih po 80 kg (Cerkno), tel.: 041/881 830. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta- njev, gozdni, ajdov in hojev med lastne pridelave, cena po dogovo- ru z možnostjo dostave Ljubljano, tel.: 041/252 695. Cvetlični med ter suhe bale, tel.: 051/225 916. Akacijev, cvetlični, kremni in kostanjev med, polnjen v kozarce, z računom in analizo, tel.: 041/656 815. Najboljši sortni lipov med, šam- pion 2018, ter akacijev, cvetlični in hojev med, tel.: 031/753 345. Akacijev, cvetlični, kostanjev in gozdni med, dostava po Sloveniji, možna menjava za vosek, tel.: 041/385 620. Visokokakovosten lipov, akacijev ter cvetlični med v sodih po 80 kg ter rabljene AŽ-naklade, tel.: 031/892 952. Pet novih AŽ-panjev 10S ter cve- tlični med v sodih, tel.: 041/822 366. Nove AŽ 7- in 10-satarje – tudi 3-etažne, možna menjava za zgrajeno satje, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Svečano čebelarsko obleko s klobukom, moška, št. 54, izdelava Kresl (Naklo), tel.: 051/222 797. Tri prikolice za prevoz 6, 22 in 33 panjev, vleka na kroglo oziroma klin, lahko v kompletu s panji in čebelami, tel.: 031/455 875. KUPIM 30 kg čebeljega voska, tel.: 041/772 399. Malo rabljen sublimator VAROX na akumulator, tel.: 041/410 152. ODDAJAM Čebelnjak v okolici Bleda, tel.: 041/497 249. Ponudba velja za fizične osebe, in sicer za člane Čebelarske zveze Slovenije in za njihove družinske člane ter prijatelje, ki bodo najkasneje do 1. 12. 2018 na enem izmed paketov A1 SVOBODNI S, M, L, 20 GB, 40 GB, 60 GB, 100 GB ali A1 SVOBODNI EU, EU+ ali A1 ORTO Epik, A1 ORTO EU, A1 ORTO EU+, A1 ORTO Tripster+ ali A1 Domači net 1, 2, 3 ali A1 Net 30 GB, 70 GB, 100 GB sklenili vezavo za 24 mesecev. Veljavna je za nove ter obstoječe naročnike, skladno s pogodbo o zagotovitvi posebne ugodnosti. Ugodnost »Brezplačna priključnina« velja samo za uporabnike, ki sklenejo novo naročniško razmerje ob vezavi za 24 mesecev. Vsak član Čebelarske zveze Slovenije lahko prejme 1 SMS s štirimi unikatnimi kodami, ki jih lahko posreduje družinskim članom in prijateljem, oziroma jo izkoristi sam pod pogoji te ponudbe, če na številko 4333 pošlje SMS s ključno besedo »ČEBELAR«. Vsaka posamezna koda vsebuje popust na mesečno naročnino in popust na nakup dodatne opreme ter je unovčljiva samo enkrat za eno naročniško razmerje, če so izpolnjeni vsi pogoji ponudbe. Ugodnost 20 % popusta na mesečno naročnino za obdobje vezave 24 mesecev velja le na naročniških paketih, ki so predmet te ponudbe in se lahko unovči na katerem koli prodajnem mestu A1 in ni unovčljiva v A1 spletni trgovini. Ugodnost 20 % popusta na dodatno opremo (ne velja na telefonske aparate) pa je unovčljiva le v naslednjih prodajnih mestih A1: Center A1 Ljubljana BTC, Center A1 Ljubljana center, Center A1 Ljubljana Citypark, Center A1 Ljubljana Interspar Vič, Center A1 Ljubljana Mercator Šiška, Center A1 Kranj, Center A1 Kranj Mercator, Center A1 Celje Citycenter, Center A1 Izola, Center A1 Koper, Center A1 Koper Supernova, Center A1 Maribor E.Leclerc, Center A1 Maribor Europark, Center A1 Murska Sobota BTC, Center A1 Lucija. Ponudba ni združljiva z ostalimi A1 promocijami in popusti. V primeru zlorabe si A1 Slovenija, d. d. pridržuje pravico do ukinitve popusta uporabniku. Cene vključujejo DDV. Za aktualne pakete veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike, Posebni pogoji za izvajanje mobilnih storitev, pogoji posameznih paketov, ki so predmet te ponudbe in so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini, cenami izven zakupljenih količin, na voljo na 040 40 40 40, A1.si in na prodajnih mestih A1. A1 Slovenija, d. d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana. 2 leti na mesečno naročnino popusta 20% 20% popust na mesečno naročnino za 2 leti Popust velja za izbrane pogovorne pakete A1 Svobodni, A1 ORTO, pakete mobilnega interneta A1 Net in najenostavnejši internet za vaš dom A1 Domači net. 20% popusta ob nakupu dodatne opreme Brezplačna priključnina Velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja. Kako lahko unovčite ugodnost? • Pošljite SMS s ključno besedo »ČEBELAR« na 4333. • V povratnem SMS-u boste prejeli 4 unikatne kode za vas in vaše družinske člane. • Za aktivacijo ugodnosti obiščite najbližje prodajno mesto A1. Več informacij o paketih lahko najdete na: A1.si, 040 40 40 40, prodajnih mestih A1. A1 ponudba za podjetje Čebelarska zveza Slovenije Privabimo čebele! Bogata ponudba semen medovitih rastlin SEMENARNE Ljubljana Semena medovitih cvetlic in zelišč, sadike medovite okrasne drevnine, enoletnic in trajnic. www.semenarna.si • www.kalia.si Privabimo čebele 2018, Semenarna Ljubljana 88 x 129,3 mm.indd 1 22. 05. 2018 11:27:58 11/2018 letnik CXX334 OGLASI INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, API- AEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com PROPO STEAM - UPARJALNIK PROPOLISA Apiterapevtski aparat Propo Steam nam s segrevanjem naravnega propolisa omogoča izvajanje inhalacijske terapije. S priloženim priborom uporabnik sam ali s pomočjo apiterapevta izvaja inhalacije, ki koristijo pri težavah dihalnega sistema. Propo Steam pa je primeren tudi za čiščenje lebdečih delcev, mikrobov in organskih topil iz zraka. Prostor prijetno odišavi z vonjem propolisa. OglasCebelar7.indd 1 03/09/2018 11:38 Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 11/2018 letnik CXX 335 OGLASI Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. 30 strani, trda vezava, 22,5 × 22,5 cm cena: 18 EUR • angleški jezik: 20 EUR informacije in naročila: andrejka.cufer@gmail.com www.svetjesvet.si Preseneti in navduši z izvirno slikanico o Antonu Janši! Slikanico lahko prelistate v knjižnici ČZS. Anton Janša, od malega če belarja do dvornega učitelja čebe larstva Andrejka Čufer AN D RE JK A ČU FE R 11/2018 letnik CXX336 V SPOMIN Zapustili so nas JERICA TRUDA PUŠNIK 1925–2018 Julija smo se poslovili od svoje najstarejše članice Jerice Trude Pušnik. Rodila se je 25. 1. 1925. V društvo se je včlanila leta 1960. S čebelarstvom se je zače- la ukvarjati že prej, ko sta ji za 25. rojstni dan podarila po panj čebel prijatelja Marija Oder in Roman Planinšič. Ljubezen do čebelarjenja je prenesla na sina Vlada, vnukinjo Jano in snaho Darjo. Kljub visoki starosti se nam je vedno pridružila na na- ših srečanjih. Udeleževala se je delovnih akcij pri izgradnji če- belarskega centra v Lukovici, čebelarskega doma v Lovrencu in sodelovala pri urejanju ze- liščnega vrta v Pivoli. Za svoje delo v čebelarstvu je prejela odličji A. J. III. in II. stopnje, značko zvestobe za 50 let če- belarjenja, priznanje Občine Lovrenc na Pohorju in zlato ju- bilejno priznanje ČZDM. ČD Lovrenc na Pohorju MARKO PUŠNIK 1936–2018 Julija se je po dolgotrajni bo- lezni poslovil naš član Marko Pušnik. Rodil se je 6. 4. 1936 v Mariboru. Že v zibelko mu je bila položena ljubezen do čebel. Leta 1957 se je pridružil lovren- škim čebelarjem. Rad je prisko- čil na pomoč, poprijel za vsako delo in neutrudno pomagal pri izgradnji, obnovi in vzdrževa- nju čebelarskega doma. V dru- štvu je bil dolga leta odbornik – preglednik čebel. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje, značko zvestobe za 50 let čebelarjenja, ob svojem 80. jubileju zlato priznanje ČZDM ter zahvalno priznanje za 60 let članstva v društvu. Svoje čebele je Marko zaupal v oskrbo vnukinji Bar- bari. Lovrenški čebelarji smo mu hvaležni in ga bomo ohra- nili v lepem spominu. ČD Lovrenc na Pohorju ALOJZ ZELNIKAR 1925–2018 Ko je bila narava najbolj bujna in vabila čebele v radostni ples s cveta na cvet, sta v naših sr- cih zavladali tišina in žalost, ker smo se morali posloviti od svojega čebelarskega staroste Lojza. Za naše čebelarsko dru- štvo na Krki si je vedno vzel čas in nam priskočil na pomoč, ko smo ga potrebovali, in zanjo se mu še enkrat zahvaljuje- mo. Za prispevke in zasluge v čebelarstvu je od ČZS prejel li- stino čebelarskega veterana. V našem društvu je zazijala veli- ka praznina, ki je ne moremo zapolniti. Hudo nam je, da se ne bomo nikoli več videli, sku- paj načrtovali in bogatili svoje čebelarske dejavnosti. Hvale- žni smo za dneve in leta, ki so nam bili podarjeni za skupno delovanje in druženje. Lojze, počivaj v miru! ČD Krka in Zagradec čebelam prijazno Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 031/734 905• info@cebelarstvo- islak.si • www.cebelarstvo-pislak.si Med čebelarstva PISLAK BALI Obveščamo Vas, da pri nas lahko kupite v Sloveniji pridelan matični mleček odlične kakovosti, prav tako pa tudi akacijev, cvetlični in gozdni med v želeni količini ali pakiran v kozarce. Obvestilo Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Osmrtnice do 80 besed so brezplačne. Brezpla- čen obseg je hkrati tudi zaželen obseg osmrtnic. Uredništvo Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 €, priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4% popusta. ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE KONTROLINA VEN HFM-ja IN TEŽKIH KOVIN (> 96 %) (višja od 90 - 95 %). . . . . .