1 1674H6 +- ' GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA - LETO VI - ŠTEVILKA 1 DECEMBER 1965 Komunisti morajo prizadeto obravnavati družbena vprašanja Visoka produktivnost osnova gospodarjenja Udeleženci konference so se strinjali s stališči osmega kongresa, da je treba povezovati večjo produktivnost z večjimii materialnimi možnostmi delovnih kolektivov. Ta stališča so še konkretizirali in zahtevali, da je treba pri delitvi dohodka med podjetjem i,n skupnostjo upoštevati dejstvo, da večje materialne možnosti stimulirajo kolektiv za boljše delo. Splošne ugotovitve so sc pokazale tudi v nekaterih konkretnih zadevah. Spreminjanje plana, izmet, slaba preskrba z materialom in drugo, so zelo močni vzroki, zaradi katerih produktivnost in rentabilnost ne rasteta tako, Dosedanji sekretar ZK Jože kot bi morali in mi želimo. Einspiler med branjem refe- Do pred kratkim smo bili rata navaljeni marsikatero stvar, Investirati moramo še naprej. Toda Sodelovanje med Satunusom in »30. julijem« - stvanost samo v tisto, kar bo hitro vračalo vložena sredstva Razprave ob utrjevanju go-Podjetje »30. julij« iz Ku- da obsega proizvodnja kon- spodarskega sistema so ko-hlanova je predlagalo tehnič- zervnih doz ie 'A celotne mun-Lstc opozorile na neka-no ln poslovno sodelovanje proizvodnje tovarne. tora dejstva. Investicijska nu področju konzervne em- Konkretni razgovori o po- Slednja je zatekla naš kolek-balaže z našo tovarno. CDS slovno-tehničnem sodelovanju liv v končni fazi rekonstruk-našega podjetja je sprejel v so se začeli 25.1. 1965 v Ljub- cije tovarne. V skladu s sta- iljani. lišči družbenih organov smo (nadaljevanje na 3. str.) (nadaljevanje na 3. str.) lelu 1964 načelen sklep, naj $c to sodelovanje uresniči. Na podlagi tega sklepa je bilo več obiskov naših in nlji-v'ih predstavnikov v Ljubljani in v Kumanovem, kjer sWo spoznali problematiko njihove proizvodnje, njihove težave, organizacijo dela in tehnologijo ter tehnično opremljenost. Predvsem mo farno poudariti, da ta obrat izdeluje konzervne doze šele " leta in nima nobenih izku-»enj v tej panogi proizvodnje, na dlnugi strani pa je tovarna »30. JULIJ« zaio rarzno-nka, saj izdeluje tudi emba-‘ažo iz plastike in tube, tako Preberi tudi ti! Aktualno, stran 3 — Vsi sl moramo prizadevati, da bo naš izvoz čim večji, stran 4 — Zopet korak naprej v aktivu ZMS, stran 5 — Novi pokojninski predpisi, stran 6 — Upokojenci pišejo, stran 7 — Dopust v belem elementu, stran 8 ? 8 Komunista se morajo v sedanjem času boriti za še doslednejše uveljavljanje načel družbenega samoupravljanja, ki je postalo glavna sestavina našega družbenega in gospodarskega življenja. Utrjevanje sistema samoupravljanja in prehod na kar najbolj intenzivno gospodarjenje postavljata pred komuniste obsežne naloge. Ustvarjalno delovanje in zainteresiranje delovnih ljudi za reševanje gospodarskih ter drugih vprašanj sta področja dela komunistov. Redna letna konferenca naše osnovne organizacije je bila 23. decembra 1964. To je bil prvi sestanek vseh komunistov po osmem kongresu. Zato je njihovo delo teklo v luči zaključkov Kongresa. Referat in razprave pa predstavljajo konkretizacijo načel sprejetih na kongresu. 8 I | »8 8 E 61 8 ki nas je težila, prevaliti na komuno, banko iin na druge institucije. mi Nov gospodarski sistem pa bo, vsaj tako kaže, dokončno uredil način delitve dohodka. Zato je popolnoma pravilno, da so se komunisti že sedaj začeli zavedati, kako velikega pomena je odpravljanje najprej lastnih napak. Komunisti smo ta vprašanja že precej razčistili, sedaj pa je naša naloga vplivati na delo iin vzpodbujati iniciativo samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Komunisti se zavedamo, da jc visoka produktivnost edino zagotovilo za dvig standarda. Samo z visoko produktivnostjo in renlabilnost-jt> si' bo kolektiv zagotovil ugoden gospodarski položaj in primerne osebne dohodke. 18 m M BI | 61 m m i i l ! i El e SI 81 p * 1 1 Sp Sis i E Aprila bodo volitve v občinsko skupščino Predlogi za novega odbornika so znani Po sprejetju nove ustave se letos prvič uresničuje načelo rotacije v skupščinah in organih samoupravljanja. Znano je, da se letos zamenja polovica članov občinske skupščine In organov samoupravljanja. Na mesta odbornikov, ki jim letos poteče mandat, bomo volili nove ljudi. V naši delovni organizaciji smo v 2. volilni enoti izvolili za občinskega odbornika tovariša Janeza Smrajca. V skladu z volilnimi predpisi, bomo morali na njegovo mesto izvoliti drugega člana kolektiva. V preteklih obdobjih se je dogajalo, da so kandidate predlagali politični aktivi. Tak način kadrovanja je imel za posledico, da so se nekaterim nakopičile funkcije in so jih težko dobro opravljali. Glavni namen pa, ki smo ga hoteli doseči z novim načinom predlaganja kandidatov je, približati predlaganje in volitve odbornikov občanom in delovnim ljudem. Hoteli smo tudi doseči, da bi člani kolektiva predlagali tiste sodelavke in sodelavce, ki so sc v kolektivu uveljavili, ki so strokovno in družbenopolitično sposobni in kar je najvažnejše, da jim zaupamo. Do 30. januarja je oddalo listke s predlogi 465 članov kolektiva. Iz zbirnika povzemamo, da nismo v celoti uresničili idej, naj ne bi iskali kandidate samo v okvirih oddelkov, ekonomskih enot, ampak bi morali izbirati predloge med vsemi člani kolektiva. Razen tega menim, da je bilo med nami precej (50) neresnežev, ki so hoteli »povzdigniti« svoje sosede. NAJVEČKRAT SMO PREDLAGALI NASLEDNJE ČLANE KOLEKTIVA! 1. EDI FERENČAK 2. JOŽE EINSPILER 3. JANEZ DEISINGER 4. JANEZ OŠABEN 5. SANDI SEKIRNIK 6. JANEZ TUREK 7. JURIJ VABŠEK 8. SLAVKO VRZEL 9. FANI ŽUŽEK Razen omenjenih sta bila še večkrat predlagana tovariša Janez Smrajc in Lado Demovšek. Omenjenih tovarišev ni bilo mogoče upoštevati, ker tovariš Smrajc ne more ponovno kandidirati, tovariš Der-novšek je pa tudi že odbornik In mu bo mandat potekel čez dve leti. Izmed predlaganih bo kandidiral samo eden. Zato naj predlagatelji ne bodo že vnaprej prepričani, da bo to njihov predlaganec. Evidentiranje namreč ni že kandidiranje, ampak je šele zbiranje predlogov, za katere občani in člani delovnih kolektivov menijo, da so sposobni za delo v občinski skupščini in njenih organih. PETER MARN Še dvoje misli o prevelikem izmetu EE OTP 0 Vzrokov za nastanek prevelikega izmeta je več. Pločevino, olj potrebna. Ugotovili smo, tro plačljive investicije, ki da se popolnoma ne moremo bodo omogočile popolnejše iz- Sekretar Obk ZKS Ljubljana Moste-Polje Boris Butina odreči vlaganju, ker imamo,koriščanje ostalih zmogljivo- sc vse preveč ozkih grl. Ta so posledica zaostalih strojnih naprav in neusklajenosti novih zmogljivosti. Neusklajenost pa je posledica terminskega vlaganja, ker ni bilo mogoče celotne rekonstrukcije izvesti v enem letu. Talko so se nekateri dis-Proporci zmogljivosti še povečali in bo zaradi tega treba še naprej vlagal ti določena sredstva z namenom odpravljali ozka grla. Odpraviti ozko Brlo pomeni povečati možno- sti. Dohodek naj deli tisti, ki ga ustvarja Razprave, da je treba dohodek deliti po ekonomskih enotah, trajajo že več let. Zadnja konferenca je bila prav v času, ko so intenzivno tekle organizacijske in tehnične priprave za uresničitev omenjenih sklopov. Prva faza prenašanja material- ne osnove na ekonomske enote je prenos pravice deliti osebne dohodke. S to pravico se šele uresničuje osnovni princip obstoja ekonomskih enot. S to pravico se prav oživljajo ostale pravice in na njih temelječi odnosi. S samostojno delitvijo osebnih dohodkov ter njihovo neodvisnostjo od uspeha drugih ekonomskih enot, se bodo v vsej življenjski trdosti tza-čela uveljavljati ostala vprašanja. Vemo, da sta dohodek in osebni dohodek odvisna od vrste činiteljev. Ti so že sedaj skoraj vsi našteti v statutu, vendar jih ekonomske enote niso zadosti resno in prizadeto obravnavale, ker za to niso bile materialno zainteresirane. Na konferenci in na prejšnjih sestankih je bilo ugotovljeno, da bo neposredna materialna zainteresiranost povzročila določeno zaostritev v odnosih med ekonomskimi enotami in strok.ovmil.ni službami. Zaostritve - BITI MORAJO POŠTENE IN NAPREDNE — bodo nastale predvsem pri tistih ekonomskih enotah, ki so med seboj tehnološko povezane in ena od druge odvisne. Gre predvsem za odpravljanje subjektivnih vzrokov za manjšo proizvodnjo. Podobne procese bomo zabeležili tudi v odnosih med ekonomskimi enotami in strokovnimi službami. Pri teh odnosih se je treba izogibati nerealnega ocenjevanja dela, zalo menimo, da bi sc v teh odnosih morala uveljavljati stališča, ki izhajajo iz dejstva, da so ekonomske enote in strokovne službe med seboj odvisne. Vso pozornost posvetimo samoupravljanju ekonomskih enot Za stališča konference pri razvijanju samoupravljanja v prihodnosti sta pomembni razpravi tovarišev Jančarja in Ošabna. Kot temeljno ugotovitev o stanju samoupravljanja v našem kolektivu, mora- mo vzeti misel tovariša Jančarja, toi trdi, da samoupravljanje še ni postalo v celoti osnovni sistem življenja našega kolektiva. Po njegovih Besedah moramo napore usmeriti v razvijanje demokratičnih medsebojnih odnosov. Določitev položaja in funkcije samoupravnih organov ter strokovnih služb je bistvenega pomena. Da je to vprašanje res zelo pomembno, nam potrjujejo besede tov. Ošabna, ki je ugotovil, da organi samoupravljanja v EE skoraj nikoli niso dobili odgovorov na sprejete sklepe in postavljene zahteve. Razen tega je omenil, da smo sicer izvolili v EE razne komisije, ki imajo s statutom določene pristojnosti, vendar jih še niso uspele uresničiti. Samoupravljanje torej ni samo demokratično sprejemanje, ampak je tudi in predvsem dosledno izvrševanje sklepov. Delovna organizacija s samoupravnimi organi se vključuje v komunalno samoupravljanje. S tega vidika je tovariš Smrajc obravnaval različna gospodarska in družbena vprašanja naše občine. S primerjanjci.n ekonomskega položaja našega podjetja z občinsko skupščino, sc je diskulant nehote dotaknil zelo važnega vprašanja medsebojnih odnosov in razmerij. Iz razprave lahko povzamemo, kako pomembni so tesni medsebojni odnosi, ki se kažejo v usklajenem programiranju razvoja, skupnem obravnavanju gospodarskih in družbenih vprašanj itd. Mladinska in sindikalna organizacija še vedno preveč v ozadju Razprave o delu družbenopolitičnih organizacij so že nekaj časa vedno enake. Na vseli sestankih, ki jih imamo bodisi komunisti ali mladinci oziroma sindikalni funkcionarji ugotavljamo, da tl dve organizaciji ne delata dovolj uspešno. Ugotavljamo, da ju ni čutiti kot prani subjektivni sili, ker ne obravnavata nekih perečih vprašanj itd. Te ugotovitve dostikrat le držijo. V zadnjem času pa pri mladinski organizaciji le opažamo svojstveno prebujanje. Dobro obiskana letna konferenca mladinskega aktiva, precejšnja udeležba na proizvodni konferenci in druge oblike zbiranja mladih popolnoma zanikajo trditve, da mladima mi zainteresirana za svojo okolico in življenje, ki se razvija Okrog nje. Vprašanja in stališča, ki so jih postavljali mladinci na proizvodni konferenci maizorno kažejo, da mladi poznajo življenje kolektiva, in da jim ni vseeno, kakšna bo naša prihodnost. Kje pa so vzroki, da se mladi kar naenkrat udeležujejo različnih sestankov in razgovorov? Menim, da so predvsem v dobri pripravi, ki obsega solidno obveščenost. Toda to ni bila obveščenost samo s posrednimi sredstvi. Osebni stiki so bili, ki so pritegnili mlade, da so prišli na proizvodno konferenco. Zadnje akcije mladinske organizacije in še nekatere akcije sindikalne podružnice so dobro uspele. Poudariti pa moram, da pni tem delež komunistov mi bil majhen. Zato zahteve sindikalnih in mladinskih funkcionarjev za boljše delo komunistov miso neutemeljene. Nasprotno, komunisti bi se morali že sami zavedati, da družbeno delovanje v Zvezi komunistov rti pravo delovanje. Komunisti moramo družbeno delovati v vseh drugih oblikah sedanjega življenja, v Zvezi komunistov pa se samo ideološko usposabljamo. PETER MARN ZGRADBA BODOČEGA OBRATA V KOČEVJU Že po zunanjem videzu sodeč je zgradba na sliki zelo primerna za našo proizvodnjo. Da je temu tako, nam potrjujejo tudi izjave naših strokovnjakov, ki so si jo ogledali. Čeprav je bila prvotno zgrajena za druge namene — mlin — bo s svojo konstrukcijo in notranjo urejenostjo zelo primerna za proizvodnjo gospodinjskih aparatov. Sodelovanje s »30julijem«-stvarnost (nadaljevanje s 1. strani) Naša komisija je prod tem ^ I arakom pripravila celoton Material in shemo bodočega sodelovanja. V razgovorih, ki ?°'trajali dva dni, smo obde-hili vsa vprašanja od proizvodnje in njene organizacije, sodelovanja na področju Prodaje, nabave, uvoza in 12voza. Razgovori so potekali v Proštom tovariškem vzduš-j ; tako da ni bilo posebnih Jjfav, ko smo dokončno for-"ttrali sklepe komisij. Glavne točke so sledeče: • podjetji sta se načelno sporazumeli, da bo sodelo-jUTijc temeljilo na kooperantskih odnosih lil® 'btegracljo med »30. ju-Jem« }n »Saturnusom« bo-° obravnavali kasneje, ko bodo za to Izpolnjeni potrebni pogoji (nov obrat) S v Kumanovo bo odpotovala naša tehnična ekipa, ki bo ugotovila sedanje stanje in nato izdelala predlog za rekonstrukcijo obrata • vse usluge, ki jih bo nudil Saturnus, bo »30. julij« plačal (nova orodja, popravila strojev, potni stroški, dnevnice, ločeno življenje Itd.) S »30. julij« bo določil tri tovariše, ki bodo sodelovali z našo tehnično ekipo in Jd bodo pozneje ta obrat vodili S asortiment proizvodnje bo obsegal naslednje doze: 0 73, 99, 113, 153 • naš kolektiv se obvezuje, da bomo uvedli v njihovem obratu sodobno tehnologijo, organizacijo, normati- ve materiala in dela. Zagotavljamo kvalitetno proizvodnjo ® ker bo »30. julij« z novo organizacijo povečal produktivnost in dosegel boljši finančni uspeh, nam bo za naše tehnično in komercialno sodelovanje odstopil 10 °/o čistega dohodka. Ta dogovor pa velja do integracije ali najkasneje do leta 1970 # ta pogodba postane veljavna po potrditvi obeh DS S popolno soglasje je bilo doseženo tudi o .komercialnem sodelovanju Ob koncu lahko samo pripomnimo, da sprejete obveze niso lahke, kajti naša obveza je, da bo do pričetka sezone obrat nared za proizvodnjo. Zagotavljamo potrebne količine in 'kakovost proizvodnje! JANEZ DEISINGER I ": ' "" '■ \:Z _____ 11 Zopet korak naprej v aktivu Z MS Veliko je bilo očitkov na račun mladinske organizacije v podjetju, da ni aktivna, da ne najde prave oblike delovanja in podobno, predvsem pa, da nima pravega stika s članstvom. Prav zato smo že na začetku, ko smo pripravljali program za leto 1965, mislili na te pripombe in si zadali nalogo izvesti nekaj akcij, kjer bi te napake odpravili. Te so proizvodne konference, Tribuna mladih, Klub OZN, šola za življenje in druge. Tudi kadrovanju mladih v ZK smo posvetili precej pozornosti. V decembru smo predlagali za sprejem dva mladinca in eno mladinko. Predlagani Vlado Sluga, Marija Šuštaršič in Franc Prošek aktivno delajo tudi v Zvezi mladine. V januarju pa, smo se odločili ,za letošnjo prvo proizvodno konferenco. Kaj je in kakšno nalogo ima proizvodna konferenca? To je tribuna mladih proizvajalcev, kjer demokratično razpravljajo o gospodarjenju podjetja, kadrovski politiki, izobraževanju, delitvi dohodka, investicijah in o NA ZADNJIH PROIZVODNIH SESTANKIH SMO OCENILI NAŠE DELO V PRETEKLEM LETU Kot vsako leto smo tudi letos organizirali po vseh ekonomskih enotah proizvodne sestanke. Glavna tema razgovora je bila o našem delu v preteklem letu. Vodje ekonomskih enot so seznanili člane kolektiva z izpolnjevanjem plana in težavami, ki so nas pri tem spremljale. Dosti je bilo povedanega o gospodarjenju, o ekonomskem položaju podjetja, o medsebojnih odnosih, o investicijah in o drugih vprašanjih ter problemih ekonom, ertot in celega podjetja. Proizvodne sestanke smo namenili tudi evidentiranju kandidatov za občinsko skupščino. Sliki prikazujeta proizvodna sestanka v embalaži in obratu tehničnih predmetov. drugem. Vključiti moramo tudi problematiko novator-stva ter tehnične in organizacijske izboljšave v proizvodnji. Za udeležbo na konferenci smo v aktivu izvedli široko propagandno akcijo. Nanjo smo povabili tudi šefe ekonomskih enot in druge družbenio-ipolitične delavce. V sredo 20. januarja je bila sejna soba polna mladink in mladincev, ki so pazljivo poslušali tovariša inženirja Verčka, ko je govoril o razvoju podjetja od 1951. leta do leta 1964, ko smo plan izpolnili samo z 98%. Omenil je vse tinitelje, kii so pomagali k naglemu razvoju tovarne, kje so bile naj večje naloge, kaikoir tudi o velikih težavah prav v zadnjem letu, čeprav smo v njem dosegli tudi veliko odličnih uspehov. V nadaljevanju je podrobneje razložil plan za leto 1965. Naj večji skok proizvodnje je v OTP. Poudaril je, da bomo morali sedaj, če hočemo v redu napredovati, izboljšati organizacijo dela, racionalno izkoristiti delovno silo ter zmanjšati izmet in reklamacije, ki niso majhne. Seznanil nas je tudi, kako je podjetje za letos preskrbljeno z materialom in o težavah z devizami. Ne samo to, v kratkih besedah nam je razložil organizacijo dela in proizvodnje v naši tovarni. V razpravi, ki je sledila po uvodu, pa so se mladinke in mladinci zanimali za dobave materiala, za reklamacije, glede kvalitete na- ših izdelkov, kako dela kontrola in druge zadeve. Precej zanimanja je bil deležen novi obrat v Kočevju. Na vprašanja sta odgovarjala tovariša inženir Venčko iin Primožič. Udeleženci pa niso samo spraševali, ampak so tudi pripominjali določene pomanjkljivosti. Nekateri so menili, da transport med delovnimi mesti ni dobro organiziran, drugi so trdili, da manjkajo zaboji, tretji so ugotavljali, da odnosi med delavci šepajo, da je nosilec žarometa 0 85 sestavljen iz preveč operacij itd. Pri medsebojnih odnosih so mladinci mislili predvsem na pomoč starejših in na druge odnose pri delovnem sodelovanju. Konferenca je pokazala, da se mladina zanima za delo tovarne ter ji ni vseeno, kaj se dogaja v njej. Prav tako smo ugotovili, da je bolje, če pripravimo konferenco, ki obravnava eno samo temo npr.: izvoz, izmet, orodja in podobno in ni: tako splošna, kot je bila ta. Čeprav smo govorili o mnogočem, se vsega, kar nas zanima, nismo mogli dotakniti, zato bomo v februarju organizirali verjetno drugo proizvodno konferenco z določeno temo, kjer bomo sprejeli različne sklepe. Vse bo tovarniški komite potem posredoval pristojnim organom. Želimo, da nam bi pri tem delu pomagali vsi, najbolj pa sami mladinci. MILOŠ MIKOLIČ Vsi si moramo prizadevati, Ekonomski odnosi med državami se vzpostavljajo z mednarodno trgovino. Vsaka država išče z zunanjo trgovino možnost menjave takega blaga, ki ga ima na razpolago, za blago, ki ga potrebuje. V svetovni ekonomiki in ravnovesju ekonomskih sil sta dva sistema, kapitalistični in socialistični. Oba sistema sta diametralno nasprotna in se praviloma ne moreta ujemati. V točki ekonomskega sodelovanja pa se najdeta pri potrebni blagovni izmenjavi. Vzrok, da sc ta dva sistema najdeta, da se ‘morata najti preko zunanje trgovine je v tem, da je danes nemogoče, da bi se katerakoli država, ki stremi za razvojem in napredkom svoje industrije, izolirala. Pri tem igra veliko vlogo, lahko rečemo celo usodno vlogo, neenaka razdelitev surovin na svetu. Ni države na svetu, ki ima na razpolago vse potrebne surovine za svojo industrijo. Z ozirom na to so ekonomski odnosi z vsemi državami glede na današnje stanje industrije n c obhod no potrebni in bi prekinitev pomenila samo zastoj v napredku. Zato je naravno, da se blagovna izmenjava med obema sistemoma nadaljuje. V menjavi blaga preko zunanje trgovine smo se znašli tudi mi, samo ta situacija je bila za nas izredno težka, kajti ob osvoboditvi nam je ostala razrušena in uničena že tako skromna industrija. Bili so potrebni izredni napori, da smo našo industrijo uredili in jo celo ogromno povečali. V glavnem smo to storili z lastnimi sredstvi, delno pa tudi z inozemskimi posojili. Povečanje industrije pa je nujno povzročilo povečanje potreb po reprodukcijskem materialu iz uvoza, kar je povzročilo zopet povečan devizni izdatek na eni strani in preliv državljanov iz kmetijstva v industrijo na drugi strani. Ta preliv nam je povzročil še posebne težave in probleme v samem kme- tijstvu. Zmanjšala se je kmetijska proizvodnja, povečalo se je število zaposlenih v industriji, narastle so potrebe po kmetijskih pridelkih, predvsem po pšenici, koruzi ter prehrambenih artiklih, t. j. mesu, mleku in maščobah. Prisiljeni smo bili in smo še, uvažati predvsem pšenico, ki predstavlja zelo visoko postavko v našem uvozu in s tem velik devizni izdatek. Prav v sedanjem obdobju zapadejo v plačilo tudi anuitete za najeta inozemska posojila. Tudi to je eden povzročiteljev sedanjih težav. Do teh težav pa je prišlo prav gotovo tudi po krivdi gospodarskih organizacij. Če hi se vsi v gospodarstvu zavedali, da je jugoslovansko tržišče razmeroma majhno in če bi vedeli, kolikšna je naša kupna moč in poznali zmogljivosti naše industrije, bi nam moralo biti jasno, da moramo prav gotovo v sleherni proizvajalni organizaciji predvideti tudi izvoz, če hočemo rentabilno poslovati. Izjema pri tem so lahko samo proizvajalne organizaci- je, ilti nastopajo bot kooperant drugih proizvajalnih organizacij. Tak primer je v Saturnusu. Vsem je jasno, da zavzema izvoz naše konzervne, kemične in motorne industrije zelo važno mesto in da je dolžnost našega kolektiva, da se trudi za redno oskrbovanje imenovane industrije z na/-šaimi pločevinkami in s tehničnimi izdelki tako, da ne hi prišlo pri njih do zastoja v proizvodnji in nato v izvozu. Kol vidimo, gredo ti naši izdelki posredno v izvoz. Ocenjujemo ga v višini okoli 1,300.000 USA $. Pri nas v Saturnusu pa proizvajamo tudi izdelke za široko potrošnjo. Res je, da zaenkrat lahko še vse te izdelke prodajamo na domačem trgu, vendar sc moramo zavedati, da so pričela s to proizvodnjo tudi nekatera sorodna podjetja v državi. Menimo pa, da imamo v tej proizvodnji najslarcjšo tradicijo, zalo moramo misliti na to, da bomo morali domači trg deloma opustiti in z večjo smelostjo prehajati na inozemsko tržišče. Zavedamo da bo se, da je to izredno težavno in odgovorno delo. Toda to zahteva od nas ne samo trenutni devizni položaj v naši državi, tcimveč nam to narekuje tudi naša tržna perspektiva, Seveda pa pri delu za izvoz me smemo pozabiti na naloge, ki se postavljajo prav pred slehernega člana kolektiva. Potrebna je predvsem večja proizvodnost pri kakovostni izdelavi, pri čim manjšem izmečku, pri boljšem izkoriščanju osnovnih surovin in ostalega reprodukcijskega materiala Tudi večja natančnost in točnost pri naših dobavah in dobavnih rokih morata bili deležni posebne pozornosti vseh nas. Večkrat borne« morali prilagajati naše izdelke potrebam in okusu inozemskih kupcev. Večja solidnost nasproti inozemskim kupcem in boljša prodajna organizacija v inozemstvu preko lastnih inozemskih s|trokovnih zastopnikov, oziroma preko specializiranih izvoznih trgovskih podjetij, nam lahko pripomoreta do večjih iin boljši*1 Tudi o glavobolih zanimiva analiza Iz obiska v ambulanti smo oparili, da se pojavlja glavobol najpogosteje pri delavcih oziroma delavkah v avto-elektriiki. Sklenili smo raziskati vzroke. Talko smo sestavili anketo, kateri smo priključili zdravniški pregled. Rezultati so pokazali, da je zdravstveno stanje zaposlenih zadovoljujoče. Res pa je več kot 50% anketiranih odgovorilo, da jih delo na traku utruja. Zato bomo uvedli še razne meritve na posameznih delavnih mestih, na katerih delajo naši delavci ozarama delavke in s tem ugotovili vpliv zunanjih faktorjev na njihovo zdiravje. Tako vam končnih rezultatov še ne moremo sporočiti. Anketa je bila sestavljena tako, da je zajela cel delovni dan delavca. S tem hočem reči, da je zajela tudi njegovo življenje doma. Kajti vedeli smo, da so mnoge delavke obremenjene tuidi z delom doma in 'da od tod izvirata glavobol lin utrujenost. Na delu se trudijo za čim večjo storilnost, saj si s tem zvišajo svoje osebne dohodke, ko pa pridejo z 'dela domov, jih čaka še gospodinjsko delo za družino. Velika večina delavk dela za hraino in stanovanje, ker drugače ne more rešiti stanovanjskega problema. Marsikatera med njimi nima prosto niti v nedeljo popoldne. V podrobnosti sc ne bom spuščala, vendar je bilo razvidno, da so naše žene delavke prezaposlene in pogosto pridejo že utrujene na delo, zlasti na popoldansko in nočno izmeno. Hkrati so dluševno razrva-ne, ker na njihovih plečih leži odgovornost za družino oziroma otroke. Velik problem v življenju naše žene je tudli alkoholizem mož. Ne mislimo s tem na kronične alkoholike, temveč na nesporazumevanja in nesoglasja, ki pridejo v drugače srečen zakon z alkoholizmom. Mar nismo vsi možje in žene dolžni ustvarjati mašim otrokom topol dom, poln soglasja in razumevanja? Saj so naši otroci kot nežne rastline, ki se ob vsakem nesoglasju staršev čutijo nesrečne. Nesoglasja vplivajo na razvoj njihovih duševnosti in značaja. Mi pa hočemo zdrave, poštene in dobre otroke, na katere bomo s ponosom zrli, ko bodo odrasli in bodo prevzeli ter nadaljevali naše delo. S sodelovanjem upravnih organov bomo skušali izboljšati, v kolikor se seveda da, tuidi delovne pogoje. S tem sem prikazala površinsko sliko, ki nam jo je dala naša anketa. Podrobna analiza nam bo pokazala verjetno tudi druge faktorje, ki so vzrok motnjam anketiranih delavcev. Na podlagi podrobnih podatkov bomo skušali 'preprečiti glavobole in s tem povečati tudi produktivnost dela. DAGMAR BBNCAN — HOČEVAR REŠEVALCI KRIŽANK! Rešitve oddajte do 19. februarja v nabiralnik! Nagrade: 1. nagrada 5000 dinarjev 2. nagrada 3000 dinarjev 3. nagrada 2000 dinarjev 4. nagrada petkrat po 1000 dinarjev Po interesu udeležencev in iz njihovih vprašanj med proizvodne razgovorom lahko sklepamo, da je bit obisk interesanten in koristen' ter da so se prometni miličniki seznanili z ocenjevanje kvalitete Aleksander. Sekirnik Tudi prometni miličniki se pripravljajo na turistično sezono, ki že trka na vrata Poučen obisk v Saturnusu Od 19. do 21. januarja so bili v našem podjetju na obisku prometni miličniki. Namen obiska je bil prikazati in poudariti vlogo svetlobne opreme na motornih vozilih v zvezi z varnostjo prometa na javnih cestah. Prometni miličniki, ki so se mudili pri nas, so člani specialnega tečaja, ki ga organizira TNZ z namenom izpopolnjevanja in priprav na novo turistično sezono. V program tečaja je bil vključen tudi obisk v naši tovarni. Ker je vseh udeležencev tečaja približno 120, je bil obisk predviden v treh skupinah po 40 članov. Za vsako smo pripravili en dan. Program obudita pa je bil pet vsaka iskupiina razdelila na svetlobne opreme. Po ogle-naslednji: dva dela. Nato je eno skupino du sta se skupini zamenjali. Vsako skupino je najprej prevzcl tovariš Junij Vabšek pozdravil -tehnični direktor oziroma Ivan Primoži6 jn inženir Verčko in jim ,podal .. , uvodme besede ter zgodovin- ^Im razkazal skl razvoj podjetja. Nato sta obrate. Medtem pia se je jim ing. Marjan Gostinčar in druga skupina mudila v la- __ _________ _______ Aleksander Sekirnik podala boratoriju AE, kjer so si osnovami svetlobne opreme osnove in 'bistva žarometov, ogledali praktično merjenje 28 motorna, voziila. meglenk, nastavljanja žarometov na vozila, signalnih svetilk ter refleksnih žaril-cev. Po tem, tako rekoč teoretičnem delu programa, se je zo- To pa le ni prav! Pravilo v vseh delavskih menzah je, da se ne ustvarja dobiček. Naša menza je verjetno izjema, saj velikokrat preplačaš vrednost obroka hrane. Ne bi se spuščal v ceno posameznih jedi, temveč bi se ustavil samo pri kruhu. Kupil sem tri koščke kruha in zanje odštel 30 din. Ko sem jih stehtal, so skupno tehtali 21 tlkg, to se pravi 1 košček 7 dkg. Ce to analiziramo, pridemo do sledečih podatkov: Iz enega kilograma se nareže 14 kosov po 10 din. Tukaj pridemo do očitne razlike 56 din pri 1 kilogramu kruha. Vem, da se ne da tako točno rezati, da bi bili vsi kosi enaki, ne razu-mem pa, zakaj iz 1 kg kruha ne narežejo 8 do 9 kosov, kar bi bilo najbolj pošteno. ZVONE PIRC naš izvoz čim xz • • večji uspehov pri uveljavljanju na inozemskem tržišču. Ce se bomo vsi potrudili pri svojem delu, potem lahko pričakujemo boljši finančni uspeh, od katerega bo imel vsakdo od nas tudi koristi. i*ri vseh teh ukrepih ne gre za večje fizično naprezanje, Dač pa za organizacijske po-■seg<‘ in večjo pozornost. Stresti moramo pač za teto, da bomo v naše poslovno življenje vnesli več štednje in poslovnosti. Veliko pa je še činiteljev izven našega podjetja, ki bi lahko vplivali na boljši po-l"žaj naše zunanjetrgovinske bilance in se nanašajo na našo proizvodno panogo. To si-Ccr ni prav nič novega, mor-Pa je le prav, da pričnemo z javno razpravo. Dotakni’ bi se samo dveh dejstev !n sicer kakovosti bele pio-cevine iin pa velikosti formatov, v katerih jo prejemamo. Kot vemo, smo sedaj vezani izključno na uvoz bele Pločevine . Letni uvoz znaša okoli 40 *soč ton. Jugoslavija uvaža samo najboljšo belo pločevi- no, vroče pokosilreno, ki seveda veliko dražja od elektrolitske. Razlika v ceni je za okoli 10—15%. Ves svet porabi lahko le samo okoli 9 odstotkov najboljše bele pločevine, vse ostale potrebe pa zadostijo z elektrolitsko pločevino. Vsi vemo, da jo uporablja vsa konzervna industrija, pa naj bo to mesna ali sadno-zclonjavna. Imamo inozemsko literaturo, prevedena je ludi v slovenščino, ki nam točno navaja, katera kakovost pločevine se uporablja za posamezne konzervne izdelke. V poslovnih razgovorih z našimi kupci, smo jim že večkrat predlagali, tla bi prešli na iste kakovosti pločevine, ki jo uporabJjaves svet in naše podjetje prevzema vso odgovornost za morebitno škodo, ki bi nastala. Vendar smo do sedaj le delno uspeli. Vsem, ki imenovano pločevino predelujejo, ki pločevinke uporabljajo za svoje konzervne izdelke in tudi vsem tistim, ki koristnikom dodeljujejo devizna sredstva 74i nakup v inozemstvu, ker jo v Jugoslaviji nihče več ne izdeluje, je znano, da to pločevino naročamo samo v standardnih formatih 510 X 710 mm čeprav vemo, da bi lahko v marsikaterem podjetju uporabljali tudi večje formate, ki bi bili po naših izračunih za okoli 10 % cko-nomičnejši od standardnih. Cc sedaj napravimo samo za ta dva primera izračun prihranka, dobimo razmeroma visok znesek okoli 1,920.000.000 dinarjev. Ta znesek predstavlja četrtino celotnega dohodka našega podjetja. S tem dvema primeroma in izračunoma so bile seznanjene pristojne republiške iin zvezne institucije, na žalost pa smo še vedno brez ukrepov, ki bi ta dva postopka izboljšali ter nam in družbi prihranili velike denarje. V zadnjem času je polemika o krivdi za težko devizno situacijo napolnila stolpce naših časopisov. Vsak pisec seveda izhaja iz lastnega stališča, ali pa iz stališča, v katerem se nahaja njegovo podjetje. Tudi predlogov za izboljšanje tega položjija ne manjka. Nujno pa bo treba kompleksno rešiti to neljubo zadevo v državnem merilu, vsa razprava v našem časopisju pa lahko samo pripomore k čim hitrejši rešitvi. Dosti govorimo in pišemo tudi o deviznem samofinan-ciranju, ki je morda v samem načelu pravilno, vendar ga ne gre posploševati, ker nas lahko zavede v še težji položaj. Glavni kamen spotike in krivec za nastali položaj naj bi bila po mnenju večine piscev člankov Jugobanka. Ne mislim nastopati kot njen zagovornik, vendar resnici moramo pogledati v oči im se ne smemo pustiti zapeljati samemu sebi. Jugobanka prav tako kot podjetja dobi določeno kvoto deviznih sredstev, ki jo oziroma, ki bi jo morala po določenih kriterijih deliti naprej podjetjem. Ona je samo razdeljevalec deviznih sredstev in jih mora deliti po navodilih družbenega plana, ki je bil izglasovan v Zvezni skupščini. Več deviznih sredstev, kot jih ustvarijo naše gospodarske organizacije z izvozom, pa nam nihče ne more dodeliti. Edini izhod iz te zagate je gotovo odvisen od nas samih. Nujno moramo pospešiti akcijo v slednji, v zmanjšanju uvoza manj potrebnih, predvsem luksuznih izdelkov in čim bolj povečati izvoz izdelkov naših gospodarskih organizacij. Vsi ti ukrepi niso lahki in zahtevajo od nas vseh nešteto naporov. Za uresničitev pa je potrebno tudi določeno obdobje, kajti to delo ne sme hiti kampanjsko, temveč mora biti naša s talina naloga. Glede poslovanja Jugobanke menim, naj javnost ali pa vsaj vse zainteresirane gospodarske organizacije seznani z normativi, oziroma z osnovnimi načeli, po katerih deli devizna sredstva podjetjem in naj pri tem upošteva tudi posreden izvoz podjetij oziroma zmanjšanje uvoza zaradi dejavnosti nekaterih proizvajalnih organizacij. Prepričani smo lahko, da sc bo ta položaj izboljšal, če se bo vsakdo na vsakem mestu potrudil, da bi se uvoz zmanjšal in izvoz povečal in da bomo štedili prav povsod. To si želimo vsi in menim, da je to naša poglavitna naloga. STANE ROZMAN Lepa novoletna čestitka Ob Novem letu smo prejeli mnogo čestitk. Nekaj je bilo osebnih, dosti pa je bilo namenjenih celotnemu kolektivu. Prav je, da objavimo čestitko, ki nam jo je poslal FAP iz Priboja, s katerim že dolgo let sodelujemo — saj jim pošiljamo vso svetlobno opremo za njihove kamione. čestitka pravi takole: SATURNUS, radnom kolektivu Ljubljana IZVRŠAVAJUČI OVOGODIŠNJI PLAN PROIZVODNJE RADNI KOLEKTIV FABRIKE AUTOMOBILA PRI BOJ VAM SALJE DRUGARSKE POZDRAVE I ŽELI MNOGO USPEHA U NASPROTUJUCOJ 1965 GODINI STOP VAŠIM SVESRDNIM ZALAGANJEM NA RAZVIJANJU SARADNJE MEDJU NAŠIM KOLEKTIVIMA I POMOČI KOJU STE NESEBIČNO U SVAKOM TRENUTKU ČINILI BILI SMO U STANJU IZVRŠITI ZA-DATKE KOJI SU PRED NAS POSTAVLJENI STOP ŽELIMO DA SE SARADNJA IZMEDJU NAŠA DVA KOLEKTIVA JOŠ USPEŠNIJE RAZVIJE U 1965 GODINI STOP RADNI KOLEKTIV FAP A Lepo je, če se nas v taki ali podobni obliki spomni kolektiv, ki ceni naše napore, da smo redno pošiljali blago za njihovo proizvodnjo. Menim, da je takšnih kolektivov še mnogo, ki cenijo naš trud, posebno še sedaj, ko imamo vsak dan večje težave zaradi pomanjkanja materiala. Upajmo, da bomo njih in vse ostale naše odjemalce tudi v letošnjem letu tako preskrbovali kot smo jih do sedaj. JANEZ MATUL tu 1 saturnusu »SATURNUSOVI STRUCNJACI VIŠE NE RADE HONORARNO Kako je ljubljanska fabrika metalne embalaže i opreme povečala produktivnost za 10 odsto 1 presečni lični dohodak na preko 48.000 dinara Ljubljana, 13. januara Teška financijska situacija — zbog odvajanja gotovo svih raspoloživih sredstava za izgradnju novog pogona i uzimanja bankarskog kredita od 400 miliona dinara pod vrlo nepovoljnim uslovima — primorala je kolektiv ljubljanske fabrike ambalaže i auto-opreme »Saturnus« da aktivira sve faktore koji doprinose povečanju produktivnosti rada i sma-njenju troškova proizvodnje. U tu svrhu, sadašnji sistem raspodele upotpunjen je stimu-lativnijim nagradživanjem organizatora proizvodnje, i pristupilo se i ulaganjima za otkla-njanjc uskih grla u proizvodnji, školovanje novih kadrova i stručno obrazovanje zaposlenih. me radnika i večim angažo- sokokvalifikovaine kategori-vainjem svih rufcovodočih ka- sami su svi poslovi u okviru drova. Zato su organi samo- ekonomskih jedinica i utvr-upravljanjau imvoSticioni pro- djena je cena za svaki posao. Zbog nouskladenosti kapa- gram vključili i stručno obra- Zarade zavise isključno od ciiteta, nedostatka kvalifiko- %ovanje (preuzeto je fiman- toga išta, kako i koliko radi varuh radnika i ncstimulativ- cirainje 0l]va kolektiva dobilo je škarta i uspeha ekonomskih tora proizvodnje mašine su stli,ponclij0 M srednje Skolei zajednica i preduzeča. Za-ranije, u odnosu na tehničke fakultcte> a oko 400 radnika hvaljujuči torne, u drugoj po- normativc koriščene sa svega hadža kunsevc i seminare lovini 1964, oko 350 radnika oko 50 odsto. Otlkflamjanijem stTUČ,nšia-ni in so Zavarovancem, ki oprav- titi, se sme izjemoma pri- imajo do 15 let pokojninske ^ informacije kar preveč ljajo posebno težka in zdrav- znati starostna pokojnina, dobe, znaša najnižja zako- nnmaniikliiive če bi se kdo ju škodljiva dela ter druge n(; glede na pogoje, ki jih niita pokojnina skupaj z £olc, ^je ’ ,rati ko bi določene dejavnosti, so za- določa, novi zakon za pri- varstvenim dodatkom 18.000 zafeI uveljavljali svojo pra- gotovljene pri pridobitvi dobitev pravice do pokojni- dinarjev, nato pa raste gle- vico do 6tvečaia do nekaj šlili z nepolnim delovnim "~* nec, ki je dopolnil 65 let pokojninske dobe, je žago- manj kot 25.500 dinarjev. časom, naj je bil ta delovni lil starosti in zavarovanka, ki tovljen varstveni dodatek na Skupščina republ. skupno- čas še tako blizu rednemu je dopolnila 60 let starosti, pokojnino, če njihova po sti socialnega zavarovanja delovnemu času oziroma so ~ imata pravico do starostne tem zakonu odmerjena jdo- je določila tudi naj višji zne- je dohodek za takšno delo ||| pokojnino tudi, če nimata kojnina ne dosega predpi- sok pokojninske osnove v še tako približal dohodku za H, 20 let delovne dobe, pa ima- sanega mejnega zneska' naj- SR Sloveniji in sdcer na poln delovni čas. Po no- ■ ta vse zavarovalne dobe nižjih jjokojninskih pre- 180.000 din. Od tega izraču- vem zakonu smejo biti upo- III Skupaj najmanj 15 let in od jemkov in če niti sam niti mana polna pokojnina bo kojenci zaposleni br’ez ško- ZZ te najmanj 40 mesecev v člani njegovega gospodinj- znašala 153.000 din. Repu- de za pokojninske prejem- “ zadnjih 5 letih ali 80 meso nimajo drugih dohodkov, ki Miška skupščina, skupnosti ke le, če imajo 40 iet po- ||| cev v zadnjih 10 letih. Pri- bi zadoščali za preživljanje, socialnega zavarovanja bo ko jninške dobe ozi roma upo- ZZ pominjamo, da so ti pogoji Mejni znesek najnižjih po- samostojno določala tudi kojenke 35 let. ” dosti ugodnejši1, kot so bili kojninskih prejemkov in valorizacijski faktor na po- Glede tega predvideva no- | po prejšnjih predpisih. zneskov vanstvenega dodat- večanje življenjskih stro- vi zakon doslej izjeme za ~ Zavarovanec pridobi pra- ka določa skupščina repu- škov, s čimer bo odpadla vojaške upokojence, za upo- ™ vico do starostne pokojni- bliške skupnosti socialnega bojazen, da bi tudi poveča- kojence organov za notra- ||| ne ne glede na starost, če zavarovanja. ne pokojnine ne dohajale nje zadeve iin deloma za ~ jc dopolnil delovno dobo Mimogrede bodi poveda- cen in povečanja življenj- udeležence NOV pred 9.9. “ 40 let. Zavarovanka pa do- no, da je Skupščina zavaro- skih stroškov. 1943 in za španske borce. IJ | TRECINA ZARADE STRUCNJAKA ZAVISI OI) POSLOVANJA Za rezultate rada ekonomskih jedinica i uspeh čitavog preduzeča vezane su i zarade organizatora proizvodnje i službenika. Postoji poseban pravilnik oko 450 predradni-ka, majstora., poslovodja, teh-ničara, inženjera i drugih stručnjaka, ru'kovodečih i ostalih službenika, čiji se radni učinak ne može normirati i meriti. Kako ističu u faforici, o vi ljudi, dok su primali samo fiksne plaite, ni-su se mnogo zalagali za po-boljšanje organizacije, pri-memi savremenijih rešenja, bolje koriščenje mašiina, pro-ralaženje (kvalitetnijih arti-kala, bolji plasman, itd. Jer su, bez obzira na kvalitet rada, zaradjivali uvek isto. 2bog toga su radili »umere-no«, ali su zato u siobodnim čaisovima obavljali razne honorarne poslove za druge organizacije. Med juti m, od kad se primenjuje novi pravilnik, više nema trke za honorarnim poslovima i dopunskim zaradama. Oni koji se zalažu mogu sada svoj osnovni lični dohodak da povečaju i do 40 odsto. U preseku trečima nji^-hove zarade zavisi od povečanja proizvodnje, produktivnosti rada i ekonomičnosti poslovanja ekonomskih jedinica kojima pripadajo, odnosno čitavog preduzeča. A ako neka ekonomska jedinica ili predužeče, ne postigne planirano proizvodnju, i dohodak, onda se osnovna prima-nja umamjuju. Stručnjaci mogu da zarade mesečno i preko 100.000 dinara. Prediuzeče »Saturnus« sa 1.600 zaposlenih, prešao jena skračenu radnu nedelj u od 43.5 časa, snizio prodajno ce-nu za< oko 50 miliona dinara i sa svega oko 200 novih radnika povečao vrednost proizvodnje u odnosu na 1963. za 1.5 milijardu dinara (sa 6.5 na 8 milijardi). Produktivnost rada po zaposlenem porasla je za oko 10 odsto, a presečni lični dohod na preko 48.000 dinara. J. Pjevič Upokojenci pišejo \si.foc~o/&, /^,/jesv soe^+t so-ve1 +6 - -- / ?4 '/t ■lej' Jt 4+u mdo jin-e^loj-va-a y(/vpxL stadh j- /ju* ZAuovcjci/ -r>*w ^7^ jt&veHur- Suipla ^fleAA C^ ^<4 ~~ ^4 y*u. ^4/t 44 /■ ■Ihla ''■‘-ztic A d- O&OK^ <9£tt. <4 ,^44u, ^tCL^c/ >Č>4*?zds>Z.h ca/ 'Oe* ‘t- ■*>/<* Ul/. 'v/./itr Ar<*. iO' Spčlf*. 44 -^AIaIa -^je-tit. r 'V^i-ef Szaiel-m.Pj ilv j*£e&/ e poškodbe. Ponesrečenci so 1 n potiskanju pločevine na .K.Ja( ■ Ultrpela hujši pretres praviti vse rekvizite, potem pa hajd na bele poljane. Ko ostali v bolniškem staležu 8 delovno nuzo se je urezala v m.a}„anOV. Prepeljali so jo v boljši polovici povem, da me nekaj časa ne bo, da grem do 10 dni. sredinec desne ro\kc delavka bolnišnico k »Vlačugi« me prebode s srepim pogledom, spremeni barji/, • • m- ANIC j4 PAVLIČ Vzrok je ' j , , , . vo obraza in že kaže na najhujše. Porodi se mi misel, da A*niiar se je /škM 28. 7* štLglltega oddelka !e je po- verjetno ne Pozna izraza za vlečnico. Hitro popravim na- llam/ ■d™Sa^J'ieSY n°~ PrfarMjertZTezflaUv kaza *k>že bi v vsako luknjo, ki si jo napravil, vsadili po eno «-7 sr%tzd?i£3£. toto.M&lfMrlJSfK • Glavni urednik. Jože • BOSTA BORKOVIČ delov- da zabave in smeha ni bilo ne konca ne kraja, uspiler. Odgovorni ured- Zaradi neprevidnosti pri de- ka v okroglem -oddelku se je Dnevi so minevali, obrazi so iz dneva v dan izgubljali ntk: Peter Mam. TLska tl- ^ se ie Pri mazanju pločevine poškodovala 3. 12., ko je za- bledo ljubljansko barvo in že so se pokazali sledovi višin- $karna rp rtomni vi v "rezal v sredinec leve roke pirala CHROMOS škatle. Pri skega sonca. Bolj ko se je bližal dan odhoda, hitreje je čas KranI r ” JS 18 * LUKA ČORIČ. Poškodba se tem ji je stroj izbil iz rok po- brzel. In ko smo odhajali zagoreli, prežeti z gorskim J. Rokopisov ne vračamo, j c pripetila v spodnjem od- krov in ji poškodoval kazalec zrakom, se nismo poslovili z »zdravo«, temveč smo v en —----------------------- Jelku 12. 12. desne roke. glas zaklicali nasvidenje...! ZVONE PIRC I p w cx cr o B O OB B > » h. h;. a •« ri Km o * • - *y a o n 53" B g • 2 e. B o o h a SSfc • S o • d p> * O ^ rV •mk^e — predmet poaornoati, zmradi svojega tena F O S evoJlmi zdravilnimi vrelci: STYRIA-DONAT in TEMPEL vae ZDRAVILIŠCE-ROGAŠKA SLATINA