Listek. Stari Bog še živi. Dogodbica; poslovenil Višiijevicki. »Prosim — a!i se spominjate, 6e je bila Skatljica, ko vam jo je baronica izro6ila, v kaj zavita?« »Ni<5 ni bila zavita* »In vaš knjigovodia, gospod Lahkoživc, je s Poljskega?« »Seveda«, odgovori za6udeno trgovec. »Kje je sedaj, ali je tukaj?« »Ni ga, odpotoval je k starišem, pride pa že danes zvečer ob pol osmib. Kaj je ž njim, gospod nadzornik?« Nadzornik mu je povedal, kar je nažel. Presene6en opazuje trgovec oba kosa in re6e hladno: »In na to vi stavite sumnjo, gospod nadzornik? In celo proti Lahkoživeu! Kako bi on, sin bogatih starišev, ki ima denarja na razpolago, postal tat? Ako je ta kos 6asnika res od njega, ga je Lahkoživc mogo6e zgubil ali pro6 vrgel in dekle ga je naSlo ter porabilo. Nadzornik povesi glavo. Misel Je bila dobra. To bi se popolnoma lahko zgodilo. Nakrat pa dvigne glavo in reče smebljaje: »Ne, ne, gospod Likavec, tako priprosta pa stvar vendar le ni. Prvi6 ni imela Jelica časa, ko je vzela, da bi ukradeno re6 3e zavijala. Drugi6 ne pregledite, da je to 6asopis, ki izide le v nedeljo v jutro. Porabljalec ie otnenjeao številko dobil v roke v nedelp popoldaa in sicer v kavarni Alinger — ali se vam sedaj kaj jasni?« »Pa res — seveda!« »No, dobro — ali je bil gospod Lahkožitc v nedeljo popoldan pri vas?« >Ne. V nedeljo je trgovina zaprta.« »No. In Jelica gotovo ne obiskuje kavarn v nedeljo popoldan«, zakli6e veselo;:nadzornik. »Gosood Likavec, jaz sem na pravem sledu — jaz se bojim, da smo ubogemu dekletu prizadeli veliko krivieo!« »Pa kako bi naj gospod Lahkoživc — in kako je prišla Skatljica v stanovanie —.« »To bom kmalu poizvedel« »Pa —.« »Sedaj ni časa za daljno razpravljanje«, zavrne Fran6ič. »Sedaj moramo delati hitro, kakor je mogo6e. Kje stanuje va8 knjigovodja?« Trgovec mu imenuje hiSo in ulico. »Dobro. Upam, da boste sliSali kmalu kai več.« Nadzornik odide v svoj urad. Pokli6e urnega in skrivnega detektiva. »Zavitnik. jaz potrebujem natančno poizvedbo o knjigovodju Lahkoživcu, ki služi pri Likavcu. Ali vam je mogo6e y teku dveh ur to preskrbeti?« »Bom skušal, gospod nadzornik.« »Tukaj se gre za to, 6e ta mladi 6lovek trezno ali razkoSno živi, igra, dela dolgove, — saj me razumite.« Detektiv pritrdi in odide. Med tem se nadzornik pelje v preiskovalni zapor in pusti pripeljsti Jelico pred-se. »Jelica, povejte mi, ali ste imeli z gospodom Lahkoživcem kaj, da ste ga razžalili, ali se druga6e sprli?« Jelica odmaje začudeno z glavo. »Ne, gospod nadzornik, 6isto ni6!« »Ali se vam ni nikoli približeval?« Jelico oblije rudečica. »Torej vendar — povejte resnico, Jelica, zavoljo vaSe matere, zavoljo vaSega dobrega imena in prostosti. Kaj se je zgodilo?« »Zasledoval me je z ljubkovaniem«, odgovori Jelica sramežljivo. »Enkrat me je celo snubil, pa sem ga zavrnila.« »Ali je bil jezen?« »Meni se je tako dozdevalo.« »Ali je bil v nedeljo, na dan va3e zaroke pri vas?« »Da. PriSel mi je čestitat« »Tako — eestitat? Ob katerem času je bilo to?« »Okoli pol dveh popoldan.« »Ali je bil med tem časom kaj sam v vaSi sobi?«] Jelica se še bolj začudi. >Ali se spominjate — na vašem odgovoru je mnogo odvisno«, sili nadzornik. »Ne vem, res ne vem — pač, da — jaz sem šla iz sobe po steklenico piva, da mu je dam.« »Ali je isto zahteval?« »Ne. Prosil me je le za kupico vode.« »Mh! Kako dolgo ste pa izostali?« »Natanko ne vem. Kake tri minute.« »To je popolnoma dovolj«, mrmra Frančič med seboj. Potem reče prijazno: »Le pogum, ljuba Jelica, popolnoma sem prepričan o vaši nedolžnosti — in ako bo božja volja, boste že jutri prosti.« Nato odide urnih korakov. IV. Nestrpno pričakuje nadzornik detektiva. Bila je sedtna ura, ko pride ta nazaj. »No, Zavitnik, kako ste opravili? zakliče Frančič nestrpno nasproti. »Ali je kaj ugodnega ?« »Pa še kako, gospod nadzornik. Mladi Lahkoživc zahaja v kavarno Alinger in druge gostilne, ne igra sicer, a denar zapravlja na druge načine.« »Ali ima dolgove?« »Toliko, da že sam ne ve — tudi sem poizvedel od prijatelja, da ne dobiva mnogo denarja od doma, akoravno je njegov oče bogat.« »To zadostuje«, pritrdi Frančič. »Sedaj velja tega človeka prehiteti. Pa kako?« Nadzornik premišljuje. Do sedaj dokazane stvari bi zadostovale, da osvobodijo Jelico, Da bo pa knjigovodja lagal, lagal do zadnjega, o tem ni bilo dvotnbe. In nadzornik hoče ne le samo dekle oprostiti, temveč ji tudi povrniti še dobro ime. >Pa kako?« ponovi nadzornik in hodi po sobi. »Ako je tudi perilo ukradel«, reče sam pri sebi, mora biti s kako osebo v zvezi, ki mu je to pokupila. Ako bi bilo temu mogoče na sled priti, je vlovljen.« »Stoj, ga že imam«, zakliče vesel. »Zavitnik, vsedite se in piSite, kar vam bom narekoval!« Detektiv uboga. Nadzornik mu da rudeč rožnat papir ter mu narekujo: »Policija je začela nekaj slutiti. Pridite hitro k meni, da se pogovoriva. — N e p oznan vendar dobro znan.* »Idite sedaj in dajte kakemu dečku pismo, naj je zanese k Lahkoživcu. Ne bo ga še sicer doma, pa naj odda gospodinji z opomnjo, da je silno.« »Kaj pa boste s tem pismotn dosegli?« vpraSa detektiv. Nadzornik se zvito nasmehne in pravi: »Ako je Lahkoživc nedolžen, ne bo vedel, kaj to pomeni, bo pokazal pismo trgovcu ali je pa celo oddal policiji. Ce pa ima slabo vest, bo gotovo šel k osebi, kateri je prodajal ukradene reči.« »Prav dobro — ako le pisave dotične osebe ne pozna.« »No, to nič ne Skoduje. Dotičnik tudi lahko drugače piše, da bi ga kdo ne spoznal. Še nekaj — vzemite seboj nekaj tovarišev in dobro stražite hiSo, v kateri stanuje, zasledujte ga potem na njegovih potih. Ako bo Sel k zastavljalcu, kar bo najbrže storil, je vse dobro. Ako pa gre drugam, pa ga zasledujte tudi t\e. Saj ga poznate osebno?« Detektiv prikima, pozdravi po vojaSko in odide. Dve uri pretečeta nadzorniku počasi kot cela večnost. V nestrpnosti stori sedaj to sedaj ono, hoče čitati, pa zopet odloži kajigo, prižge smodko, pa jo zopet pogasi. Bilo je okrog devete ure, ko vstopi Zavitnik brez sape in javi, da je Lahkoživc v hisi zastavnika Hanova. Nadzornik se takoj odpravi k njegovi hiši, ki ni bila daleč proč. Med potom mu je detektiv razložil, da se je zgodilo vse po njegovi želji. Med en četrt in pol deveto uro je prišel Lahkoživc domov, in prebral takoj pismo; za nekaj minut je bil že zopet na ulici. Zavitnik in njegov tovariš sta se plazila za njim in ga videla, ko je vstopil v hišo Hanova. Bil je zelo oprezen in bal se je, da bi ga kdo ne opazoval, ker je pazljivo gledal na vse strani. »Tcrej te imamo, tičekc, mrmra nadzornik. »Upam, da ga še dobimo v past, ki smo mu jo tako zvito nastavili.« In res. Ostali stražniki so še povedali, da }e Lahkoživc v hiSi. (Konec sledi.) Smešničar. Osaben ptič. »Vi, gospod Pipič, oni ptič, ki ste mi ga prodali, noče nič peti, a vi ste ga tako hvaiih!« »Ja! ja! veste, ta ptič je jako ošaben. On zna, da ga niste Se plačali, a na posodo noče peti!« VelikoduSen gospodar. Najetnnik: »Čujte, gospodar, v moiem stanovanju je nastala v zidu velika razpoka!« — Gospodar: »No ne bojte se! Zaradi tega vam ne bom računal dražje stanovanja, da-si je soba vedja postala!«