Ljubljana, sreda 9- junija 1943~XXI URJCDM1STVO £M UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUSVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ma ogJa«e t* Kraljevine Italije ti ONIONK PUBBLICITA ITAUANA S. A-, MILANO NARIA ESCLUSTVA per 1» pabbUcita di provenii UNIONE PUBBLICITA ITAUANA & A-, MILANO. Un convoglio nemico attaccato Un tentativo nemico di sbarco contro risola Lampedusa resplnto — 14 vefivoli nemici abbattuti II Ouartiere Generale delle Forze Armate comonica: Al larjro di Bona nostri aerosiluranti hanno attaccato un convoglio scortato in-cendiando un piroscafo da 5000 ton. e col-pendo un'altra grossa unita. Un tentativo d i sbarco effettuato da elementi britannici contro risola di Lampedusa e stato prontamente respinto dallu nostra difesa, che ha affondato alcuni mezzi navali del nemico. II presidio di Pante'leria reagendo con im mu ta to valore aU'interrotta azione ae-rea nemica ha ieri distrutto 6 velivoli; aitri tre apparecchi precipitavano a se-guito di combattimenti impegnati, nel cielo de U'i sol a. con la caccia germanica. Su IVI es s i na e sui dintorni di Trapaiv bombardieri avversari compivano incnr sioni che causavano sensibili danni; ir corso di accertamento le perdite. Le artiglierie deMa difesa abbattevan' un apparecchio a Messina e quattro a Tra I pa ni caduti due presso il Semaforo di Sar j Teodoro e due a sud di Favignana. Nell'azione dei nostri aerosiluranti seg-j nalata dairodierno bo'letino. si sono par-j ticolarmente distinti i seguenti piloti: te-j nente Pandolfo Francesco da Acireale I (Catania), maresciallo De Maurizis Gio- vanni da S. Martino in PensPis rCampo- basso). Napaden sovražni konvoj Sovražni izkrcevalni poiizkus na Lampedusl odbit — 14 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 8. junija naslednje 1109. vojno poročilo: Na morju pred Bono so naša torpedna letala napadla neki konvoj in zažgala par-nik 5000 ton, neko drugo veliko enoto pa prav tako zadela. Poizkus izkrcanja, ki so ga izvršili britanski oddelki proti otoku Lampeduzi. je naša obramba točno odbila. Pri tem je bilo potopljenih nekoliko sovražnikovih pomorskih enot. Posadka na otoku Pantelleriji odgovarja z neizpremenjeno hrabrostjo na neprestana prizadevanja sovražnega letalstva in je včeraj uničila 6 letal; nadaljnja tri letala so sc po bojih z nemškimi lovci v zraku nad otokom zrušila na zemljo. Nad Messino in nad okolico Trapanija so sovražni bombniki izvršili polete, ki so izzvali občutno škodo. Ugotovitev je še v teku. ' Obrambno letalstvo je sestrelilo v Mes-sini eno letalo, pri Trapaniju pa 4, ki so padla pri semaforo San Teodoro ter dve na jugu Favignane. * Y akciji naših torpednih letal, javljeni v današnjem vojnem poročilu, sta se odlikovala naslednja pilota: poročnik Pan- dolfo Francesco iz Acireale (Catanija), narednik De Maurizis Giovanni iz San Martino in Pesilis (Campobasso). Najodličnejši d&kaz ise&itiajnega odpora Nemška sodba o odločni zavrnitvi angleškega izkreeval- nega poskusa na Lampedusi Berlin, 8. jun. s. Glede izjalovljenega poizkusa izkrcanja angleških oddelkov na otoku Lampedusi izjavljajo v berlinskih krocfh. da je bil prvi poizkus sovražnika, da bi stopil na italijanska tla, odlično odbit 8 hrabrostjo vojakov italijanske garnizije. Četudi je ta akcija imela samo namen, preizkusiti možnost odpora branilcev, je očiten namen sovražnika, da se polasti otoka. Toda sprejem, ki ga je doživel, je najodličnejši dokaz ne samo volje Italijanov, temveč tudi njih odlične vojaške pnpra\e. Prav tako- se izraža v komentarju k dogodku vojaški sodelavec DNB, ki pravi da je sovražnik izvedel svoj nenadni poizkus z uporabe izbranih oddelkov, ki so bili dobro oboroženi, pa je bil kljub temu z izgubami odbit. Seznam izgub v mesecu maju Rim, S. jun. s. Glaivni stan italijanskih Oboroženih sil objavlja: Izgube v mesecu maju in one, ki niso vštete v prejšnjih seznamih, za katere so prispele do 31. maja predpisale listine in imenske označbe, so naslednje: Vojska in Milica: Severna Afrika: padlih 2.571 (samo za 546 so prispela overovljena poročila), ranjenih 4.950, pogrešanih 97.582. Rusija : padlih 627 (imena, ki niso bila objavljena v februarju, toda so všteta v številu 3.125, ki ga navaja 16. seznam). Balkan in ostala zasedena ozemlja: padlih 532, ranjenih 1.167, porešanih 1.695. Matično ozemlje: padlih 209, ranjenih 318, pogrešanih 169. Mornarica: padlih 226, ranjenih 461, pogrešanih 582. Letalstv©: padlih 106. ranjenih 73. pogrešanih 63. Trgovinska mornarica: padlih 236, ranjenih 34. Seznami padlih so objavljeni v izrednem dodatku lista x>Le Forze Armate«. Slavnim bojevnikom in njih družinam neminljiva ganljiva hvaležnost Domovine! Poročilo glavnega stana Oboroženih sil objavlja z običajno natančnostjo številke o izg-ubah na tuniški fronti v mesecu maju. Podatki o padlih in ranjenih so oni, ki so bili javljeni glavnemu stanu do 10. maja ter pričajo o veliki hrabrosti naših vojakov v Afriki. Tem podatkom se paridružujejo podatki o pogdešanih, ki so po večini junaški borci slavne I. armade, ki je pod-pita z neomajno vero v usodo Domovine nudila izredni premoči v ljudeh in sredstvih sovražnika najponosnejši odpor ter je prenehala z borbo dne 13. maja samo po ukazu Duceja, potem ko se je borila do skrajnih meja sleheine možnosti. Prisrčen sprejem rojakov v domovini Pc izmenjavi se je vrnilo iz ujetništva 2673 rojakov, med njimi 447 invalidov Bari, 9. jun. s. Fašistični Bari je včeraj z ganljivo ljubeznivostjo pozdravil četrto skupino 2673 rojakov, ki so se vrnili v domovino iz ujetništva. Med njimi 447 invalidov in 2226 civilnih oseb, zaščitenih z mednarodno konvencijo, ki so prišle iz Smirne. kjer so bile pod pokroviteljstvom turškega Polmesca zamenjane s kontingentom angleških ujetnikov Motorne ladje »Gradišča«. »Cita di Tunisi« in »Argentina«, ki so pripeljale slavne vmjence v domovino, so se zasidrale v pristanišču, kjer so postavili častno stražo oddelki posadke, organizacij stranke, zastopstva bojevniških in vojaških ustanov, vse s svojimi prapori. Ko so ladje vrgle sidra, je množica vrnjen cev vzklikala in izrazila svojo zvestobo in ljubezen do Domovine, katera je sprejela svoje sinove, noseče na sebi znake slave in trpljenja in ^ikiićtn^ujoče svoj enavduienje in prepri- čanje do zmage. Na ladjo sta stopila zvezni tajnik, ki je zastopal ministra Scor-zo ter poveljnik armadnega zbora, ki je zastopal Eksc. Soricea ter sta sporočila vrnjencem pozdrav tajnika Stranke in podtajnika vojnega ministrstva. Navzoči so bili tudi prefekt, poveljnik letalske eskadre, nadškof in poveljnik obrambe ter drugi. Sprejeli so jih poveljniki ladij ob spremstvu divizijskega generala Mar-tinija, ki se je tudi vrnil iz ujetništva s tremi drugimi brigadnima generali. Zastopniki oblasti in hijerarhi so se pomu-dili med pohabljenci hi ranjenci ter se zanimali za njihovo zdravje in dogodke, katere so preživeli na bojišču. Zastopniki oblasti so se razgovarjali tudi z dvema odlikovancema z zlato kolajno, ki sta se vrnila iz ujetništva, s kapitanom Mari-ano mMorianijem, ki si je med zavzetjem angleške Somalije ppdfffafl oajvišii Vzgled Napolitancev Milan, 8. jun. s. »Corriere dela Sera« ->b j avl j a dopis iz Neaplja, v katerem je med drugim rečeno: Izredno inteligentni in kultivirani Napolitanci, ki so naravnost fanatično zaljubljeni v svoje mesto — za zgled naj navedemo samo sedanjega župana — so nam priznali, da so vedno zaupali ljudstvu in bili prepričani, da se bo ob preizkušnji najbolje zadržalo, da ->a bodo taki, kakršni so se zdaj pokazali, ne bi mogli verjeti. Tiste značilnosti, ki >o jih pripisovali tem ljudem, kakor čustvenost, razburliivost. površnost, itd., so bile samo zunanja skorja, ki je često prikrivala, kar je bilo pod njo, namreč globoka antična trdnost, kiso jo samo nekateri poznali in slutili. Te kreposti, podvržene neizprosni preizkušnji vojne, so se strnile, kakor ni nihče predvideval, v neprimerljivo odporno silo, ki je skrivnostno dozorevala v stoletjih. V zadregi smo zdaj, če hočemo označiti čisto posebno fizionomijo Neaplja v vojni. To je ljubezen do domovine, najbolj človeška modrost, odpoved pozemskim stvarem, dobrodušnost, čudovita potrpežljivost, neverjeten ponos, suveren italijanski prezir nadlegovalcem, ki se imenujejo tudi »osvoboditelji«, skupno torej duševne lastnosti, zaradi katerih so bile mnoge osebnosti in junaki v zgodovini čaščeni in slavljeni. Temeljita zrnata Churchilla in Edna Pariz, 8. jun. s. »Nova Italija« objavlja: Gospod Churchill in gospod Eden sta podrla velikega kozla, ko sta predvidevala v kratkem biezpogojno kapitulacijo Italije. Ponovno je stvarnost ovrgla želje. Sodeč po razočaranju je umljivo kolika je morda še želja, da bi Italija ne prihajala več v poštev v računih angleških voditeljev. Ta želja je tako močna, da je niti njih klasično hinavstvo ne more prikriti. Londonski tisk igra zdaj z odprtimi kartami. Po 4 letih uničevalne in izčrpa-joče vojne, piše s kruta tor v listu »Sundav Times«, potrebujemo ne samo zmago, temveč naglo zmago, najbolj naglo zmago, ki je mogoča. Angleži so menili za trenutek, da se bo njih želja uresničila po izkrcanju v Afriki, kakor je bilo videti po zločinskem govorjenju v Casablanci. Zdaj je Anglija zopet presenečena, da se je tako hudo zmotila, *4£«b. Prosvetni minister v Cremoni Cremona, 8. jun. s. V Cremono je prispel minister za narodno vzgojo Biggini, ki je takoj nato ob spremstvu Eksc. Fari-naccija in glavnih zastopnkov mestnih oblasti obiskal industrijsko in poljedelsko šolo, kakor tudi najmodernejšo osnovno šolo ter Kraljevo mednarodno šolo Littorije, ki je kot edinstvena ne samo v Italiji, temveč na vsem svetu pesebno privabila njegovo pozornost. Minister se je nato udeležil didaktičnega zborovanja, katerega so se udeležili vsi učitelji iz pokrajine in voditelji srednjih šol. Po poročilih šolskin nadzornikov in nekaterih učiteljev je poročal minister in očrtal nekatere točke šolske listine in sicer tiste, ki se tičejo materinske in srednje šole ter je dal učiteljem nekaj navodil. Besede ministra Biggini ja so bile sprejete z živahnim odobravanjem. Popoldne je minister Biggini ob spremstvu Eksc. Farinaccija obiskal nemško umetniško razstavo v muzeju. Zvečer se je udeležil predstave v gledališču, kjer so proslavili Claudija Monteverdija. Častno odlikovanje za uničevalce sovražnih tankov Rim, 8. junija s. Oborožene sile obveščajo, da je bilo ustanovljeno častno odlikovanje za vojake vseh rodov orožja, ki so uničili ali zajeli enega ali več sovražnih tankov v borbi iz bližine. Odlikovanje se podeli vsem članom skupine ali eskadre, ki je uničila ali zajela tank, če so pri tem vsi člani sodelovali. Odlikovanje se torej ne podeljuje tankoveem, članom protitankovskih oddelkov in topničarjem, ki so uničili sovražni tank s svojim orožjem, to je s protitankovskim orožjem in topništvom. Podelitev odlikovanja je v zvezi z izplačalom nagrade 2000 lir za vsak sovražni tank, ki je bil zajet aH uničen. Ce je bilo pri uničenju ali zajetju tanka udeležena več vojakov se mora nagrada med nje razdeliti po enakih delih. Odlikovanje za uničevalce tankov v bližinski borbi obstoja iz kovinastega znaka s podobo sovražnega tanka v plamenih. Nad to podobo je meč in ploščica s številom uničenih ali zajetih tankov. Odlikovanje se nosi na levi strani prs pod ostalimi odlikovanji. Odlikovanje podeli poveljnik brez posebnih formalnosti, ki bi zakasnile podelitev odlikovanja. Nagrada v denarju 2000 Ur se izplača, ko poveljnik sporoči, da je bilo vojaku podeljeno to odlikovanje. simbol hrabrosti ter z odvetnikom Dari-om Vitalijem, ki je bil v vojni 1915-18 odlikovan z zlato kolajno. Oba sta skva-drista, ki se vračata iz Afrike. Množica se je strnila v pristanišču ter je pozdravljala na glas tovariše z vsem navdušenjem. V prvih popoldanskih urah je Stranka s svojimi organizacijami in ženskim fašijem ob sodelovanju armadnega zbora nudila vrnjencem okrepčila Stockholm, 8. jun. s. Minister Italije v Stock-holmu je priredil v poslaništvu časten sprejem za finske pohabljence, ki so se ga udeležili razen celotnega finskega poslaništva tudi mnogi diplomatski zastopniki zavezniških in prijateljskih držav in odličniki iz akademskih in novi-aaokih švedskih ksaga«, Novi hudi udarci sovjetski vojni industriji Miren dan na vzhodni fronti — Sovjetska oklopna topničarka zažgana Iz Hitlerjevega glavnega =*tana, 8. junija. Vrhovno poveljniitvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodni fronti je potekel dan mirno. Letalstvo je preteklo noč učinkovito obmetavalo z bombami neko industrijsko tovarno. V vzhodnem delu Vzhodnega morja so enote vojne mornarice z obstreljevanjem zažgale sovjetsko oklopno topničarko. Sovražnik je poizkušal včeraj z nenadnim napadom zavzeti otok Lampeduzo na Sredozemskem morju. Italijanska posadka je napad odbila, potopila nekaj čolnov z*, izkrca van je in uničila sovražne skupine, ki so se izkrcale. Nemška brza bojna letala so z dobrim uspehom napadla sovražno letalsko oporišče v Tunisu. Spopad v Roke vsketn prelivu Berlin, 8. jun. s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da so nadzorovalne pomorske edinice ob obali Rokavskega preliva prišle ponoči dne 8. junija v stik z angleškimi lahkimi pomorskimi silami. Na nemških edinicah ni bilo nobene izgube, angleških edinic pa je bilo več zadetih, nakar so prekinile borbo. Borba brez kompromisa Berlin, 8. junija, s. »Deutsche Allgemei-ne Zeitungs< piše v komentarju k govoru ministrov Speera in Gdbbelsa, ki sta podala izčrpno sliko o veličastni bojni sili Nemčije, katera priča da je Nemčija pripravljena ne samo na obrambo, temveč tudi na ofenzivo: Borba Nemčije proti koaliciji boljševiško-kapitalističnih sil je brez kompromisa. Njen smoter je Evropa, Evropa, ki naj bo močna celinska skupnost svobodnih narodov, ki delajo v službi velike skupne stvari. Nemški narod in njegovi zavezniki stremijo po zmagi nad peklensko zaroto proti svobodi ljudi ter računajo pri dosegi svojih ciljev na nemško vojno proizvodnjo, ki se je razvila v gigantskem obsegu in je pripravljena na vse dogodke. Štirje napadi na kubansko predmestje krvavo zavrnjeni Berlin, 8. jun. s. V dopolnilo današnje-njega vojnega poročila glavnega stana nemških oboroženih sil se doznava iz pooblaščenega vira naslednje: Po izjalovljenju četrtega velikega sovjetskega napada na kubansko mostišče je nastal na vsej vzhodni fronti zopet mir. Nemške in rumunske čete so tako odbile v poldrugem mesecu štiri velike boljševiške ofenzive. To je tembolj pomembno, če pomislimo, da se je najmanj 25 sovjetskih pehotnih divizij in 10 do 12 oklopnih brigad zaman zaganjalo proti nemško-rumunskim črtam. Izredno hude in krvave izgube so tako oslabile vrste Sovjetov, da so moral ivedno znova zbi- rati sile, da so lahko izvajali napade, ki niso uspeli. Kakšen ogromen pomen pripisuje sovražnik ofenzivi proti kubanskemu predmostju, s katero je nameraval zopet zavzeti važno pristanišče No-vorosijsk in odpreti cesto proti Krimu čez Kerč, kaže imperativno povelje Stalinovo, da je treba odstraniti nemško pred-mostje za kakršnokoli ceno. Izjalovljen četrti veliki napad Sovjetov na nemške postojanke je jasen znak neizpremenljive volje sovražnika, da hoče nadaljevati borbo v odseku kubanskega mostišča z I uporabljanjem vseh sredstev, s katerimi ] razpolaga. Britanske utvare glede Besne Berlin, 8. jun. Kdor pozna način borbe boljševizma, se ne bo začudil, da v Krem-lju polagajo veliko važnost na četniško vojno in pozivajo vse narode, naj se učinkovito lotijo tega sredstva ter pomagajo boljševikom v borbi proti zmagovitim silam Osi. četniška vojna z oboroženimi tolpami služi boljševikom kot nekak trojanski konj, prisposobljen prilikam današnje dobe. Partizani, ki delujejo v zaledju na več točkah istočasno, silijo poveljmštvo redne vojske, da uporablja proti njim znatne četej ki bi bile sicer uporabljene v boju proti rednim silam nasprotnika. Namestu tega morajo znatne sile redne vojske čuvati mostove, železnice in ceste v ozadju, da so oskrbovalna pota varna pred zahrbtnim sovražnikom. Razen tega imajo partizani nalogo, da ogražajo prometne žile v prav določenem času, ko je na fronti v teku huda borba in so vse dobave za borce v prvih črtah zlasti dragocene ter morajo dotekati neprekinjeno. Zopet druge skupine četnikov so tako zvani specialisti, ki jim je naloženo, da razbijajo in uničujejo električne centrale, industrijske naprave, municijska skladišča in skladišča hrane, pri tem pa imajo glavno nalogo, da povzročajo v zaledju zmešnjavo in negotovost. Partizanska četniška akcija je torej tako reko^ podlaga vse politike boljševizma. Se nedavno je maršal Budjonij dejal, da je organizirana četniška vojna v sovražnem ozemlju eno izmed najučinkovitejših sredstev za dosego poloma sovražnika ter učinkovita pomoč za zmago boljševiške revolucije. V pokrajinah južnovzhodne Evrope, katerih zemljepisni značaj je kakor nalašč Ustvarjen za četniSko vojno, so moskovski in britanski vlastodržci našli ugodna tla, odkoder bi s pomočjo partizanov lahko sprožil: zastrupljeno puščico v bok Nemčiji. Sovjetski in anglosaški agenti, piše v zvezi s tem vojni dopisnik agencije »Europa nuova«, so začeli svoje zahrbtno de- lovanje v skoro neprehodnih šumah Bosne ;n Hercegovine. Ti gozdovi so polni jam, hudournikov, tokav in ozkih drag, ki s*> naravnost idealno pribežališče upornikov. Ti kraji so tudi zelo gorati, s čimer se seveda zopet pospešujeta organizacija in delovanje četniških tolp. Čete, ki se zbirajo po gozdovih nekoliko iz prepričanja, nekoliko pa prisiljene, so oborožene s puškami m samokresi, vzetimi iz skrivnih skladišč bivše jugoslovenske vojske. Te oborožene tolpe so v zadnjem času razširile silao strahovlado nad civilnim prebivalstvom ter mu jemljejo živino in kmetijske pridelke, da se lahko preživljajo v nedostopnih brlogih. Prvim jedrom banditov so se pridružili sumljivi ljudje, ki jih vabi v četniške vrste nada na plen in pljačko. Te čote postajajo zaradi svoje prilične številnosti zelo opasne za prometna pota, ki vežejo zaledje s fronto. Omenjeni dopisnik poroča, da so še pred kratkim cele vasi v Bosni živele pod strahovlado komunistov. Kmetje so bili popolnoma oropani vse živine in drobnice. Dokler so se italijansko-nemške čete omejevale samo na čuvanje glavnih prometnih križišč, so te tolpe gospodarile po vsej ostali deželi po mili volji, ko pa se Je začelo veliko podjetje za izčiščenje, se je delovanje banditov zožHo na vedno tesnjše kroge. Glavnina četnikov se je umaknila v gore na Kozaro planino ter v gorsko veiigo Grmeza, toda tudi odtod so jih jtalijansko-nemške čete kmalu pregnale in komunistične tolpe so morale z največjo nagLoo zapustiti zasedena mesta in vasi. Prebivalstvo, ki je bilo deloma zbežalo, se vrača trudno, pobito jn brezvoljno v svoje vasi. Njegova edina hrana je bila zadnje dni surova koruza ter gozdne koreninice. Moško prebivalstvo je bilo s silo odvedene v tolpe, v vaseh pa so ostale samo ženske in otroci. Tako so te vati prav v kratkem spoznale, kaj pomeni boli-ševjzem. (»Ultime Notizie«.) Turčija budno na braniku svoje varnosti Pomemben govor predsednika Turčije na kongresu ljudske Ankara, 8. jun. s. Ob otvoritvi kongresa ljudske republikanske stranke je imel predsednik republike Ineni važen političen govor. Spomnil se je Ataturka, večnega vodje turškega naroda, in podal pregled uprave države v zadnjih štirih letih, ki je bila vodena, kakor je izjavil, ob polni zavesti nalog, ki se tičejo Turčije. Predsednik je poudaril, da je velika skupščina pozitivno vplivala in moralno podpirala politično orijentiranost in redno delovanje vseh konstruktivnih sil. Narodna skupščina je opravila veliko delo s tem, da je obdržala silo Jurskega naroda na visoki ravni, kar je velik uspeh. Turčija lahko vedro gleda v bodočnost. Po obravnavanju vprašani ki jih je morala vlada rešiti, je predsednik podčrtal, s kakšnimi težavami so se rešila vsa vprašanja, nato je nadaljeval: Vprašanje, ki je bilo pred vsemi drugimi, je bila očuvanje narodne varnosti ne trdni podlagi Med mnogovrstnimi vojnimi dogodki in svetovno politiko sta sila in kredit turškega naroda ftHtritohi «io častno višino. Napori vlade so osredotočeni na bistvena vprašan i.i. ki so varnost na zunaj, obramba držav*, vprašanja proizvodnje in borba na gospodarskem področju za obvladovanj«1 prehranjevalnih težkoč. Vlada je delala v "težavnih okoliščinah, toda uspelo ji ic premagati vse te težkoče s primernimi ukrepi ter odpraviti vse ovire in ohranit i obstoj naroda. V sedanji fazi svetovne vojne še naprej, kakor v preteklosti, zasledujemo cilj, da ohranimo mir v državi. Pripravljeni m odločeni smo zajamčiti varnost in obrambo domovine. Za zagotovitev narodnega obstoja smo pripravljeni, če je potrebno, uporabiti vse svoje vire in sredstva. Ineni je takole zaključil: Naša glavna skrb je obstojala in obstoja ter bo obstojala v bodočnosti v tem. da zagotovimo z neomajno odločnostjo in brez najmanjšega malodušja potrebe turškega naroda. Ta naša odločitev sloni na volji, da se bomo podvrgli v bodočnosti največjim odpovedim tako v metodah kakor v sredstvih. Stran 2 »STJOVE NSfCT MARO D«, sreda, 9. junija 1943-XXI. Stcv. 130 Trije italijanski umetniki v Operi Dirigent Arturo Lucon, batftm Gino Becfcl In kotoratarka Liana Cortini Po gostovanju najodličnejših solistk in solistov Kr. Opere v Rimu lani smo letos doživeli nov velik praznik operne kulture z gostovanjem treh italijanskih umetnikov. Nepozabno kakor prvo nam ostane tudi drugo gostovanje. Saj smo se lahko iznova prepričali o vrhunski prefinjenosti pevske, tehnične, igralske in muzikalne izraznosti, sadu italijanske pevske in glasbene tradicije, ki je vodilna in vzgledna že od začetka 19. veka doslej vsemu glasbenemu svetu. Rossinijev tudi pri nas močno popularni »Ševiljskj brivec«, neštetokrat izvrstno izvajan in uprizarjan, se nam Je z italijanskimi gosti prikazal resnično ves prerojen in nov, kot nepričakovano odkritje in presenetljivo sveža in bujno sočna umetnina čudovite očarljivosti in neumrljive vitalnosti. Tu se je zopet enkrat pokazalo, da je velik odrski umetnik uprav čudežen ustvarjalec in odkrivalec lepot, ki so skrite v umetnini, da smo jih jedva slutili. Marsikaj je v operi le naznačeno, dcrrlevno ničnostno nevažno in brezpomembno: umetnik pa pričara iz drobca cel balvan, užge plamen v mraku, nameče žarečih barv tja. kjer je vladala zgolj sivina. Taki ustvarjalci in odkrivalci neslutenih lepot v Rossinijevi stari operi so bili vsi trije naši italijanski gostje. Ali na prvem mestu moram imenovati vendarle dirigenta Arturja L u c o n a. Dirigent Lucon daje operi res duha in dušo, žar. polet, vročino in nežnost svojega srca. Lucon je mojster najvišjega znanja, silnega temperamenta, oa tudi najtenkočutnejše občutljivosti za celoto in za najmanjši de-tajlček. Njemu je važno vse. mora biti prineseno do skrajnosti točno vse v glavnih in v najbolj stranskih instrumentih in mora priti do pravilnega stilskega izraza in do čim občutnejše lepote vse pod odrom in na odru. *Tu gre za res!« so si dejali naši člani orkestra in naši domači solisti ter izku-šali in izkušali pod neutrudljivo Luconovo taktirko ure in ure... In uspeh je kronal dirigentov napor ter prinesel našemu opernemu orkestru in našim solistom uprav izreden uspeh. Po Talichu in Rai-nerju menda v naši Operi glede ritmov, tempov, fraziranja. zvočnosti, dinamike in vobče najfinejšega muziciranja nismo doživeli popolnejše predstave. To ni bil sad zgolj kulture, temveč tudi ali predvsem nature, ne le pedantne marljivosti in s trudom pridobljenega znanja, temveč predvsem iz krvi. živcev, duha in duše izvirajoče sposobnosti. Ze samo uvertura je bila blesteč, ves nov biser. Nič hrupa. In kaj je storil Lucon iz vse opere! Po izkušnjah enega dneva. Kaj bi nam nudil ta umetnik Šele po izkušnjah enega tedna! Zal nam je, da ni dirigiral vsaj še ene opere ali pa da bi utegnil naštudirati in voditi koncert! Lucon z našim simfoničnim orkestrom ostane naše hrepenenje. — AH se izpolni? In drugi veliki gost umetnik: mladi bariton širokega slovesa Gino Bechi. Saj nam je ostal svež v spominu, odkar je lam pel očeta Germonta; zdaj pa smo ga slišali in videli v partiji brivca seviljskega. Njegov Figaro je idealen. Tehnično lzrafinirano izšolan, obdarjen z izredno prijetnim, sodnim, toplim glasom vedno zmagovite prodornosti, odličen igralec močne karakteri-zacije, lahkoten in prožen kakor baletnik, ima zgovorno, nikoli pretirano mimiko in pristno, pr'rojeno eleganco v svoji humor-nosti tudi ob najbolj grotesknih, zato nevarnih trenutkih. Recitative prinaša ne-skrajšane, kar mu je igrača spričo svoje izbrušene in nacionalno znač'lne govorilne umetelnost1, kitara pa mu ni le rekvizit, temveč lastnoročno uporabljano glasbilo. Sijajen takoj v uvodni slavni ariji, ki jo je zapel z bravuro, gracijo in prikupno šaljivostjo, je bil na višku lepote in okusa do zaključka. Posebno smo občudovali njegove dialoge, ki so tekli vzlic dvema različnima jezikoma tako naravno in iskreno. Samo srečnemu primeru moramo pripisati, da smo čull Bechija na našem odru drugič. Ali ga bomo pridobili še tretjič? Upamo, saj je sprejem, ki ga je deživel v Ljubljani^ vplival na seveda razvajenega ljubljenca ital. občinstva tako ugodno, da je po reprizi v ponedeljek kavalirski dodal še troje pesmi 9 pian'nom, ki ga je sam privlekel na rampo in se sam spremljal. Tretji umetnik pa je bila koloraturka Liana Cortini, že mnogo sezon odlična članica kr. rimske opere, sijajna pevka sočnega, v gotovih legah zelo prijetno temno zabarvanega glasu čudovite izšolanosti in najvišje kolraturne izumetniČenosti. Slovito nastopno arijo in vložek je zapela prekrasno in kajpak Žela viharen uspeh. Na višku svoje pevske umetnosti se ie mogla izkazati ob prvem nastopu v soboto, dcčlm jo je v ponedeljek nekoliko ovirala lahka indisponiranc3t glasilk spričo našega vremena. Ali zmagala je vendarle na vsi črti in ostavila najlepši spomin. V igri je naravna, nedelana, skoro preprosta, kot pojava prav prikupno zdrava in krepka. AH smemo reči: Na svidenje!? Gostje so bili seveda oblo nagrajeni z nenehnimi aplavzi in šopki. Toda tudi domači pevci — Bctetto. Zupan, Dolničar, Li-pušček in Bogdana Stritarjeva — so se izvrstno prilagajali ter polno zaslužili priznanje. Stritarjeva je prav uspešno zapela navadno izpuščano arijo in zanjo žela aplavz in šopek. Prav veseli smo njenega vztrajnega razvoja. Skratka: doživeli smo zopet opern: praznik, kakršnih si želimo še več. Opera je bila kar dvakrat zapore I piomajhna. G. Predavanje prof. Papaluce Predsedniitvo Zavoda za italijansko kulturo javlja, da bo prihodnji petek 11. t. m. ob 19. imel prof. Vito Papaluca v verki dvorani istega zavoda, Napoleonov trg 6/1., predavanje o Krištofu Kolumbu. Profesor Papaluca je že zelo znan zlasti meščanstvu po svojem predavanju o Gabrielu D'Annun-ziju in kot nastavnik za italijanski jezik na liceju, kjer posluje že dve leti. Vstop k predavanju je vsakomur prost. va čebula. Mnogo je zelen« kolerabe, ki je res vsega upoštevanja vreden pridelek, uporabljiv za dobro prikuho, pa tudi juho ter celo nekoliko nadomestuje krompir. Zelene kolerabe je treba še posebno upoštevati, ker so naprodaj vse leto ter zato zaležejo res mnogo. Lani so jih pridelali mnogo več kakor prejšnja leta, kakor se je pač zdelo po tem, koliko jih je bilo vedno naprodaj. Junija se že začenja sadna sezona. Ob koncu junija, ko začnejo minevati črešnje, že dozorevajo prve zgodnje hruške. Zdaj pa, ko še ni sadja, razen uvoženih čre-šenj, kupujemo tem raje borovnice. Upanje je, da jih bo letos naprodaj več kakor lani, ker so bolj obrodile. Doslej pa jih ni moglo biti na trgu mnogo več, ker šele dozorevajo. Danes je bilo naprodaj mnogo več teh slaščic, a zato je bilo tudi tem več kupovalcev. Večina nabiralcev borovnic je prodalo ovoje blago takoj. Včeraj je bilo ugodno vreme za nabiranje, toda, ker je bilo v zadnjih dneh deževno vreme, borovnice niso mogle tako hitro zoreti. — Upanje je torej da bo trg prihodnje tržne • dni bolj založen z njimi. Dovolj blaga je pa bilo na zelenjadnem trgu, kjer prevladuje res lepa salata raznih vrst. Posamezne prodajalke so jo zdaj pocenile že same izpod maksimalne cene, ker je mnogo blaga. Junijski pridelki na živilskem trgu Povsod že prevladujejo tiamaei pridelki — Bcrcvnice nadomestuje] o sadje Ljubljana, 9. junija. Razmere na živilskem trgu najbolj označujejo letni časi; teda na živilskem trgu se ne začenjajo letni časi točno po koledarju. Pomlad se začne nekoliko prej. zlasti če upoštevamo nove uvožene pridelke spomladi. Tudi poklicni zelenjadarji pri nas znajo prisiliti na= tavo, da začne dajati nekaj tednov prej svoje darove. Sicer je ob začetku pomladi še zelo malo domačih pridelkov nove letine, vendar spričo njih lahko mislimo na pomlad že v začetku marca. Tudi poletje se začne na trgu malo prej. Sumo pomislite, da zdaj že predajajo domače kumare! Čeprav poznamo nekatere skrivnosti zclcniađarjev in vrtnarjev in četudi se učimo ljubezni do zemlje sami na vrtičkih, vendar se moramo včasih odkrito čudit* trnovskim in krakovskim pridelovalcem zelenjave in sočivja, ko nas presenetijo z do mač:mi pridelki celo še prej, kakor smo videli uvožene iz toplejših krajev. Tako se je tudi letos na živilskem trgu začelo poletje prej, kakor se začenja po koledarju. Jutra so se vedno hladna in doslej je bil junij hladnejši kakor maj in celo aprila je bilo precej toplejših in lepših dni; kljub temu letina ne bo pozna. Prejšnje čase pridelovanje pm-rrnine v toplih «redah ni bilo tako zelo razširjeno. Stroški takega pridelovanja so pač precej večji, pridelki so pa bili zelo poceni, tako da pridelovalcem ni bil poplačan trud. Sicer pa tudi ni kazalo pridelovati zaodnjc po\rtnine na domačih vrto-vih pod take neugodnimi pogoji, ko je bilo vedno dovolj uvožene. Upoštevati je tudi treba, da mnogi pridelovalci tudi niso imeli taki« nih sku.'enj s pridelovanjem povrtnine v zaprtih gredah ter da so se s tem pečali le posamezniki. V zadnjih letih so pa nekateri sprevideli, da gre zgodnja povrtn;na dobro v denar in da je uspešno, res umno pridelovanje donosno. Zgodnjih pridelkov toplih gred pa Ob 60 letnici dr. A. Pečovnika V vsakem šolskem, zlasti srednješolskem zavodu se slišijo med mladine zelo zanimive, pogostokrat celo izvirne sodbe o vzgojiteljih, profesorjih. V mladem človeku je zelo razvit čut opažanja in tudi vrednotenja. Čuti bližino vzgojitelja, ki mu je drag; je pa v hladnem odnosu do profesorja, čim opazi, da mu ni naklonjen. In ti prvi vtiski so tudi poslednji. Ostanejo do groba. Tudi na mariborski humanistični, klasič- j ni gimnaziji smo delili profesorje v tri skupine. V prvi so bili tako zvani »originali«, ki so nam bili pri srcu zaradi njihovih svojskih posebnosti in lastnosti, zaradi simpatičnih zunanjih potez. Sem je spadal učeni Franc Jerovšek, slavni jezikoslovec, naš grmeči »Zevs«, ki je razgrajal po učilnicah in hodnikih, ker je verjetno užival ob bobnečih odmevih svojega glasu. Pa dijaški dobrotnik Nikolaj Žagar, ki je komaj slišno šepetal dijakom svoje nauke, izpodbude in graje. In v avstrijskih časih še »Coler« (Zahlbruk-kher), izvrsten matematik, ki je pogosto zakasnil s prihodom v učilnico, kar nam je bilo zelo ljubo, pa se Je potem svojim dijakom oprostil, češ, da je moral doma svoji »stari« drva cepiti ali d3 si je moral popraviti lesene sandale, ker si jih je bil (med vojno!) slabo napravil, za kar bi za- seveda še ne prihaja toliko n3 trg, da bi lahko govorili o pravem tekmovanju z blagom iz južnih krajev. Vsega tudi ni mogoče pridelovati v toplih gredah. Pridelkov tudi ni vselej toliko, da bi j'h bilo treba še ponujati na trgu. ker jih lahko prodajajo že doma. Razen tega ne smemo misliti, da pridelovalci povrtnine preživljajo zdaj posebno konjunkturo. Pridelo^ vanje zahteva tudi velike stroške, ne le mnogo truda. Gnoj, ki ga morajo kupovati skoraj vsi trnovski in krakovski pridelovalci povrtnine, je drag in vselej ga tudi ni mogoče dobiti. Brez gnojenja pa zemlja ne daje dovolj, čeprav je sicer še tako dobro obdelana Tudi semena so draga in mnogi pridelovalci povrtnine ga ne pridelujejo sami, ali vsaj ne uspešno To je treba upo.stcv.ati ko ocenjujemo blago na trgu in presojamo tržne razmere. čeprav se naši pridelovalci zelo trudijo, da bi založili trg čim prej z novimi pridelki, vendar se meščani večkrat vprašujejo, zakaj še ni naprodaj tega ali onega pridelka. Predvsem je treba povedati, da je marsikaj naprodaj že dolgo, ko tega mnogi niti ne vedo. Razmere se na trgu naglo spreminjajo od ure do ure. Tako je v zgodnjih tržnih urah včasih naprodaj marsikaj, o čemur ob 10. ni več nobenega sledu. Omenili smo kumare, ki jih nedvomno niso še videle mnoge gospodinje, sicer pa bodo tudi rekle, da prva lastov. ka Se ne prinese pomladi. V resnici so bile kumare naprodaj na trgu že večkrat, a samo zjutraj. Bilo jih je naprodaj le po nekaj. Toda kmalu jih bo mnogo več. Tudi lani so mnegi pridelovalci zaČ3li prodajati kumare zelo zgodaj in prodajali so jih redno več tednov tudi večje količine. Zdaj moramo biti zadovoljni, da je na# prodaj že toliko novega korenja, da pesa ni več redkost ter da je naprodaj celo no- V Zvezdi so našli okostnjak Ljubljana, 9. junija Delavci Sta/vbne družbe odkopavajo in odvažajo v Zvezdi zemljo, ki jo bodo kasneje porabili za nasip. Ze snoci, še bolj pa davi je zbudila pozornost vest, da je delavec Ivan Rebernak pri kopanju naletel na velik človeški okostnjak. Ko je v bližini podaljška Subičeve ulice odkopitval ostanke korenin velikega kostanja, so se mu pod krampom in lopato začele valiti na dan človeške kosti. Ker je muzejsko vodstvo opozorilo delavce, naj pazijo na morebitne sledove nekdanjega življenja v Ljubljani, je najditelj takoj oprezno nadaljeval svoje izkopavanje, obenem pa so bili obveščeni vodje muzeja. Okostnjrik je razmeroma se debro ohranjen, zelo velik, močrnh kosti. Odkopali so zaenkrat samo del nog, drugo pai je še v zemlji. V zvezi z nenavadno najdbo so se sprožila razna ugibanja, komu bi morali ti človeški ostanki pripadati. Zlasti je sumljivo, ker je okostje leža'o pod korenitimi kostanja. Nevedni, detektivsko razpoloženi bi takoj sklepati, da gre za zakrltje kakšnega st?rcdavnega zločina. Vendar ni tako. Okostje bo v i-esnici že precej staro. Saj je bila Zvezda posajena s kostanji v času kengresa, ki je bil v Ljubljmi 1. 1821. Tedaj so se v n~išem mestu zbrali najmogočnejši evropski vladarji tedanjih dni. V spomin na te dni, ki jih je ovekovečil tudi pisatelj Ivan Tavčar v svojem romanu sJz-zi kongresa«, so zasadili Zvezdo, ki je potem postala ponos Ljubljančanov. Mrtvec je moral priti v zemljo vsekakor prej, morda celo precej desetletij ali celo stoletje prej. Za. zločin gotovo ne gre. Na tem prostoru je imel nekdanji kapucinski samostan, ki je stal v spodnjem levem delu današnjega Kongresnega trga, svoje pokopraišče. Ko so sadili v Zvezdi mlade kost nje in urejevali di'evored, so sicer odkopali mnogo okostij, nekaj pa jih je še ostalo v zemlji. Med ta. spada nedvomno tudi ta, ki so ga odkopali sedaj. Opozorilo potrošnikom kuriva Dogaja se, da mnogi izmed potrošnikov nimajo potrebne uvidevnosti in v današnjih izrednih časih odklanjajo prevzem šentjanškega in kočevskega premega od trgovcev s kurivom ter zahtevajo, da se jim dobavi le trboveljski premog, ki ga je razpolago znatno manj kakor domačega. Ker trgovci morajo prevzeti polovico domačega premega, če hočejo dobiti ostanek trbo»-veljskega, bi gornji postopek v svojih posledicah onemogočil izvrševanje razdelitve premoga in bi pomenil protežiranje enih strank na Škodo- potrpežljivosti drugih. Zato je Pokrajinski svet korporacij izdal odredbo z dne 4. t. m., št. 1399. po kateri se mora vsem strankam brez izjeme, ko zahtevajo premog, najprej dobaviti polovica šentjanekega odnosno kočevskega premoga, kateri od obeh bo pač ob.času dobave na razpolago, in se jim šele nato. ko so pro-vzele polovico pripadajoče jim količine premoga iz navedenih rudnikov, sme dobaviti ostanek v trboveljskem premogu. V nobenem primeru trgovci ne smejo postopati obratno in so» osebno odgovorni za pravilno izvrševanje razdelitve kuriva. Nakaznice za kurivo *c glasijo na premog kot tak in drva ter ne dajejo zato strankam nikake pravice, zahtevati izključno trboveljski premog. Strankam, ki odklanjajo prevzem najmanj polovice šentjanškega premoga bodo nakaznice za kurivo razveljavljene. Trgovci s kurivom So dolžni javiti imena takih strank in številke nakaznic v nadaljnji postopek Pokrajinskemu svetu korporacij. Opozarjamo na gornje besedilo navedene odredbe Pokrajinskega sveta korporacij in pri-pCTOČamo p. n. potrošnikom, da jo v lastnem interesu upoštevajo ter pohitijo z naročili premoga sedaj, ko je dana prilika za takojšnjo dobavo. Sindikat frgovcev s kurivom. Športni pregled Mariborski atleti na okrožnem prvenstvu Na nedeljskem mariborskem lahkoatlet-skem prvenstvu je nastopilo 52 atletov in 11 atletinj. Tekmovanje je organiziral Ra-pid, nastopili pa sk> tudi atleti železničarja, Poštarjev in drugih. Izidi so bili naslednji: 100 m: 1. Herman (Žel) 11.9, 2. Jager (R) 12.4 400 m: 1. VVestphal (WH), 58, 2. Konra-dy (WH) 1:01.8, 1500 m: 1. Legerer (WH) 4:46, 2. Pesek (WH) 4:51.3 5000 m: 1. Hlebce (Zel) 17:56.1, 2. Kreinz (POŠT) 18:01, 3. Spcrn (R) 18.32 4, 4X100 m: Rapid (Eferl, Jeglič, Vogler, Jager) 49.8. visina: 1. Cizel (2el) 1.60, 2. Šešerko (R) 1.55, daljina: 1. Hermann (2el) 5:82, 2. Terpin (2el) 5.32, parca: 1. Oroszy (R) 3.30, 2. Eferl (R) 2.80, krogla: 1. Hopf (WH) 11, 2. Eferl (R) 10.86 disk: 1. Hopf (WH) 31.30 2. Eferl (R) 30.25. kopje: 1. Hcpf (WH) 45.51, 2. Legat (R) 42.42. Med ženskami je prvo mesto v teku na 100 m, skoku v dalj.no in metu krogle zasedla članica Rapida Bajdetova, v skoku v višino je zmagala Drakslerjeva in v metu diska Sterletova, ki sta prav tako članici Rapida. Nogomet na Spod. Štajerskem štajersko nogometno prvenstvo se bi ža koncu. V nedeljo je padla odločitev tudi v skupini B, kjer igrajo najmočnejši spod-njestajerski klubi. BSG Rosental je v zadnji tekmi visoko- porazil Celjane in si tako zagotev 1 skupinsko zmago. Tekma Rosental — Celje S3 ;e končala 7:0 (3 : 0). Mariborski Rapid je nastopil v Gradcu proti Grazer SC in podlegel 1 : 2 (0 : 2). V skupin' B bostn. odigrani Se dve tekmi, in sicer med juariborsk ma kluboma Rapi-dom in železničarjem ter graškim Post fMMINENTI UN GtANDE FILM "LUX" AL ONE V KRATKEM VELIK "IUX" E1LM V KINU UNION služil po lastni sodbi red »nezadostno«. V drugi skupini so bili profesorji in vzgojitelji, ki je dijaška mladina imela v njih svoje posebno, vendar ne baš ugodno mnenje. Mnogim med temi se je godila z dijaške strani krivica (tudi študent torej lahko dela svojemu profesorju »krivico« in nele profesor študentu). Precej več pozornosti pa smo posvečali tretji skupini profesorjev, ki smo ob njih čutili toplo utripajoče očetovsko srce. dobroti j ivo priza-nesljivost. iskreno vzgojiteljsko ljubezen. Naj omenim nepozabnega prof. dr. A. Medveda, slovečega govornika, velikega ljubitelja mladine, ki je izpraševal le po redu prostovoljno javljajočih se dijakov, ki je opravil več z ljubeznijo in dobroto kakor drugi z vsemi učenjaškimi napori. Pa dr. A. D o 1 a r j a , ki smo čutili v njegovih naukih, opozorilih, pojasnilih dih plemenitosti, dr. M. H e r i c a , ki smo o njem vedeli, da ne more nikomur nič hudega želeti ali storiti. In še drugih lepa vrsta. Med njimi je b|^ tudi profesor matematike, fizike ter kemije dr. Adolf P e -č o v n i k. Nam, ki nas je vodil skozi Štiri šolska leta kot razrednik do mature, se zdi, ko da smo se včeraj poslavljali od nJega. Tako blizu nam Je bil in nam Je še zmerom, četudi je minilo 22 let, kar smo maturirali. Te dni je spet oživel spomin na našega ljubljenega »Pejčota«, ko smo izvedeli, da se Je, telesno še izredno prožen, duševno mladostno svež ter vse razume- vajoč, uvrstil med 601etnibe. Šolski tovariši, ki so v Ljubljani, so se te dni oglašali, naj mu posvetim nekaj vrstic, kar bodi izraz globokega spoštovanja, ki ga čutimo do svojega nekdanjega razrednika, ter iskrene hvaležnosti za vse dobro, kar nam ga je želel in s svojim zglednim vzgojiteljskim trudom pripravljal. Ravnatelj dr. Adolf Pečovnik je bU pravi vzgojitelj, po božji milosti oblikovalec ter usmerjevalec mladih src in duš. Odnos, ki si ga je ustvaril do svojih dijakov, je bil takšne vrste, da smo zaslutili v njem od vsega začetka svojega iskreno dobrega, očetovsko skrbnega zaščitnika, česar pa ni na zunaj niti z naj rahlejšo potezo pokazal. Drugo sooznanje, ki je kmalu dozorelo v nas, je bilo, da je naš dobri razrednik iz>-redno pravičen mož, ki mu je bilo edino merilo za ocenjevanje diJakovih zmožnosti njegovo znanje, njegova dobra volja ter pripravljenost za pažnjo in sodelovanje. Ti dve spoznanji sta bili ona dušeslovna podlaga, iz katere ie nastajala ter se po-množevala dr. Pečovnikova popularnost med nami in vsem dijaštvom mariborske klasične gimnazije. Ta izredna naklonjenost nas študentov (ki ni vsakdanji dar božji) se je razodevala predvsem ob priliki majniških izletov, ko si je spontano ob-čurje utiralo prosto pot v obliki sijajnih verzov in rim, pa tudi blagoglasnih nape-vov. ki jih je imel na »vesti« v prvi vrsti pokojni sošolec Jože Držečnik. izreden matematični talent, kije našel kot bogoslo-P vec žalostno smrt v Dravi ob znani bremen- ski dravski katastrofi. Držečnikovo občudovanje ljubljenega razrednika je bilo močnejše ko njegov slab posluh, ki se je moral ukloniti, tako da ie za trenutke zavi-brirala v njem celo skladateljska žilica. In dr. A. Pečovnik se je tem vedrim duhovitim verzom prisrčno smejal; zabaval se je ob njihovi veseli spevnosti. Kot žentlmen se je oddolžil s tem, da nam je plačal še za nekaj »Štefanov«. Dobro se je zavedal, da tiči za vso to študentovsko vedrino, za temi »tangensi« in »sinusi« iskrena uda-nost. prisrčna ljubezen, zvestoba ljubljenemu razredniku, ki je bil tako izvrsten metodik v svoji sicer nelahki stroki, da ga je moral ob blesteči razlagi razumeti tudi najmanj nadarjeni, najbolj raztreseni študent. Naš »Pečo« je bil imeniten dečko. Pri njem ni nikdo »zletel«. Tako uspešna je bila njegova vzgojna metoda. Ni ga bilo med nami, ki bi ne bil ob mojstrskem tolmačenju prof. dr. A. Pečovnika prodrl v bistvo navidezno kompliciranih in težko prebavljivih matematičnih obrazcev ter izpeljav. Ko smo odpravili maturo in se poslavljali od svojih profesorjev na veselo razposajenem večeru pri »Lovskem domu« tam nad romantičnimi Tremi ribniki, smo lahko odkrili v svojem razredniku tudi očetovsko skrbnega življenjskega svetovalca. Se danes se dobro spominjam, kako sem v svojem poslovilnem zahvalnem govoru navzočnim vzgojiteljem izražal neke sentimentalno pesimistične misli glede trdih, ^hladnih prijemov, ki naj je z njimi SG. Položaja v razpredelnici pa ne moreta več spremniti. Rapid, železničar in Celje so zasedli drugo, tretje in četrto mesto. Lahkoatletska prireditev v Celju Kakor v Mariboru so v nedeljo startali na domačem prvenstvu tudi celjski lah-koatleti. Nastopilo je 22 tekmovalcev. Prvaki so postali: 100 m: Kokot 11.8. 400 m: Goršek 55.7, 1500 m: Goršek 4:18.9, viaina: Pleteršek 1.60, krogla: Kokot 10.78, kopje; Kokot 36.40, 4x100 m: Celje (Pleteršek, Hann, Premšak. Kokot) 48.9.2. Ptuj 49.9. V vseh ženskih- disciplinah sta zmagovali Izmenoma Derškova In Sttlndlova. Iz Hrvatske — Hrvatsko-rumunska gospodarska pogajanja. V Bukarešti so se pričela te dni med Hrvatsko in Rumunijo pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe odnosno za njeno podaljšanje, kajti dosedanja pogodba o blagovnem in plačilnem prometu poteče s koncem junija. Hrvatsko delegacijo vodi glavni ravnatelj glavnega ravnateljstva za obrt, industrijo in trgovino v ministrstvu narodnega gospodarstva dr. Josip Cabas. Gospodarsko sodelovanje med NDH in Rumunijo se je pričelo takoi po ustanovitvi Hrvatske in že 2. avgusta 1941. je bila sklenjena med obema dižavama pogodba o blagovnem prometu. 7. avgusta c»a pogodba o plačilnem prometu. — Sodelovanje hrvatskih in nemških socialnih ustanov. Ravnatelj Delovno -znanstvenega zavoda nemške fronte dela v Berlinu dr. Georg Pohl je prispel te dni s svojim namestnikom dr. Karlom Buhier-jem v Zagreb nn razgovore o socialnih vprašanjih ter sodelovanju med nemškim delovnim znanstvenim zavodom ter hrvatsko Glavno zve/o stanovskih in drugih organizacij ter socialnih ustanov. Nemška .costa sta se rada odzvala povabilu državnega tajnika prof. Aleksandri Seitza. Ogledala si bosta tudi hrvatske državne ustanove ter visoko komercijalno Solo ter juridično fakulteto. KOLEDAR Danes: Sreda, 9. junija: Mati milosti božje; Primož in Felicljan. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: V dvoje je lepše. Kino Slcga: >Via delle Slunec ali - Strfnpota ljubezni«. Kino Union: Od Apeninov do Andov. Razstava akvarelov Bruna Vavpotiča v Obersnelovi galeriji. DE2ĐKNE LEKARNE Dane«: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12, in Nada Komo-tar, Vič, Tižaska cesta. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda. 9. junija: Zaprto. Četrtek, 10. jun., ob 18.30: »Stari in mladi. Premiera. Red Premierski. Petek, 11. jun., ob 15.: »Kralj na Betajno-vi«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota. 12. jun., ob 18.30: »Jesen«. Red B. Nedelji. 13. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Izven. OPERA Sreda. 9. jun., ob 18.: »Tiha voda«. Opereta. Premiera. Red Premierski. Četrtek, 10. jun., ob 18.: »Vnebovzetje B. D. M.«. Oratorij. Red Četrtek. Petek, 11. jun.: Zaprto. Sobota. 12. jun., ob 18.: »Tiha voda«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Radio Ljubljana SREDA, 9. JUNIJA 1943-XX1. 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Operna glasba. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 1 4.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.15: Na harmoniko igra Vlado Golob. — 17.35: Lisztovo glasbo izvaja pianistka Ida Folhy. — 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Politični komentar v slovenščini. — 20.00: Napoved časa. — Poiročila v italijanščini. — 20.20: Radio za družino. — 21.05: Violinski koncert Alberta Dermelj — pri klavirju Marijan Li-povšek. — 21.40: Predavanje v slovenščini. _ 21.50: Moderne pesmi vodi dirigent 7cme _ 22.15: Klacični orkester vodi dirigent Manno. — 22.45: Poročla v italijanščini. I prezalo na nas bodoče življenje. In tedaj se je dvignil dr. Pečovnik in s toplo iskrenostjo pobijal mo.ie črnoglede misli, ki jim je prepričevalno postavil nasproti sončno ! vero v bodoče življenje, prisrčno podčrtan j življenjski optimizem. Vzgoj telj se nam je razodel kot odkritosrčen očetovski svetovalec, ki nas je v zadnjem hipu, ko je j še bil med nami pred slovesom za dolga i leta, vzpodbujal k delu, ki nas ne bo moglo nikdar razočarati. In po predsledku let je zadonela med nekdanjimi sošolci ob 15 letnici mature v > Mariborskem dvoru« zopet slavna himna o »tangensih« in »sinusih«, ki je prehajala za nami od razreda do razreda. Naš »Pej-čo« je bil med nami in se spet prisrčno smejal. Gotovo je zopet doslutil na dnu svoje duše, da je bila ta njemu posvečena razredna himna najbolj neposreden izraz naše udanosti, zvestobe, hvaležnosti. Cas in življenje sta nas raztepla na vse strani. Toda zatrdno vem, da se tudi tisti tovariši, ki ne vedo za njegovo 60 letnico, večkrat na leto pomudijo v mislih in spominih pri svojem nekdanjem spoštovanem razredniku, saj je bila prva misel ob naših redkih snitjih vedno posvečena njemu. S svojim svetlim vzgojiteljskim značajem, s svojo pravičnostjo, dobroto in široko uvidevnostjo se je za zmerom zaraste! v naša srca, iz katerih vro najbolj prisrčna voščila k njegovi 60 letnici, združena z željo, da bi naši dijaški mladini bilo danih čim več idealnih, vzornih vzgojiteljev dr. Pečovnikovega kova. Dr. F. V« Sfev. 130 »SrOVENSKT V A K O D*, *nčm * junij* 194S-xxt. Stran 3 Pred premier o Medvedove igre «Stari in mladi4 To delo kaže pisateljevo poznanje življenja natega kmeta Ljubljana, 9. junija V razvoju slovenske dramatike, ki ima še zelo mlado tradicijo, je Anton Medvel eden izmed pomembnejših pisateljev. Ce ga gledamo z današnjega vidik.3, je njegova vrednost predvsem bolj literamo-zgokovinskega značaja v pogledu razvoja, kakor pa vre:nost dramatika kot takega. Naša Drama je uprizorila po svetovni vojni njegovi igri: *Za pravdo in srce* in vKacijanarja«. »Fran I,!p»h, član na5e Drame, bo igral v Medvedovi igri: »Stari in mladi« glavno moško vlogo, očeta Jamnika. Upaha poznamo predvsem kot ustvarjalca šegavih vlog, zato bo njegov nastop v resni drami preužitkarja tem zanimivejši, ker nam bo odkril njegovo manj znano igralsko stroko.« Delo »Stari in mladi«, ki je letos na sporedu kaže Mevedove značilne lastnosti: poman je življenja našega kmeta in okolja, v katerem živi, preprostost in naravnost jezika, bolj epičen kakor dramatičen dialog in pouk iz njenega dogajanja. V uprizoritvi je treba natenko ločiti, koliko je dal pisatelj in koliko so dodali režiser in igralci, ce igro bereš, jo najdeš dovolj skromno, nerazgibano, nedramatič-H?o. Ko pa jo gledaš na odru. šele spoznaš v čem je ustvarjalno delo igralcev, kadar pomagajo igri »na noge«. Seveda zavisi vse to od režiserjeve zasnove in dramaturških popravkov, ki sicer v tem slučaju niso ravno posebno veliki, vendar pa je dosežena s črtanjem posameznih, navidezno nebistvenih stavkov večja psihološka verjetnost dogodkov in značajev, ki so mestoma le preveč primitivni in čitalniški. V tej igri je zajel pisatelj eno izmed zelo pogostih človeških dram (če smemo to preprosto zgradbo tako imenovati) — dramo otroške nehvaležnosti. Od najvišjega vrha, od Shakespearja. preko vse svetovne dramatike srečamo ta motiv, variiran na najrazličnejše načine. V Shakespearjevem »-Kralju Lesuru« je dosegla drama nehvalež- nosti brez dvoma najmogočnejšo umetniško podobo. Morda primerjava nase skromne slovenske ljudske igre s svetovno umetnino res ni docela na mestu, toda morda ravno žara« 1 i velike razlike med obema nazorno pokaže kako raztegljiv je pojem ustvarjanja v domala isti osnovni misli. Kralj Lear, silen in mogočen vlsdar ima tri hčere, ki vse enako ljubi; toda njegova zaslepljena ljubezen raje verjame laskavim in neiskrenim besedam dveh hinavskih hčera, ki iščeta zgolj dobička in vidi v skromnem ljubezenskem izrazu tretje hčere nehvaležnost, zato ravna z njo slabše kot z drugima. A končno, ko je razdelil svoje krailjestvo in spozna sebičnost hinavk in njunih mož, izgubi razum od bolesti nad strašnim razočaranjem. Tretja, po njegovi krivdi zavržena hči pokaže svojo nespremenljivo steinovitno ljubezen. In tako vidimo tudi v Medvedovi skromni igri v kmečkem okolju, ksko se razvija prav podobna drama; bogat kmet Jamnik. ki ima dve hčeri in sina, zapade v isto očetovsko zmoto. Prevar jen od hinavske hčere in sebičnega sina, jima da iz rok vse premoženje in spodi najmlajšo hčer, ki hoče slediti pri možitvi le glasu srca, od doma,. Oče doživi zaradi nehvaležnosti otrok dramo prevžitkarja, ki je v kmečkem življenju tako pogosta: otroci, ki jim je dal vse. mu kratijo izgovorjeni k6t in prevžitek in ga spodijo od doma. Po zakonih povračila pa jih zavede usoda v propast in jih tako kaznuje za slabo, ki so ga storili iz nujnosti značaja napram očetu. Pregnana hči, ki ji je njena, dobrota pripomogla do resnične življenjske sreče pa sprejme očeta, ki spozna svojo zmoto. Medvedova igra sloni močno na besedah, ki jih izreče oče v dejanju: da postane dober človek v zakonu boljši, medtem ko se slabšemu v zakonu pa še povečajo slabe lastnosti. Poleg očetove prevžitkarjeve drame, se razvijata v dejanju še drama nehvaležnega sina in hčere, dveh slaFel-trinelli«. Popoldne je v spremstvu šolskega nadzornika obiskal šolo v Seregni. Ta zavod poseča mnogo milanskih otrok, ki so morali zapustiti svoje rodno mesto zaradi bombardiranja. ■*— Prepoved manrfestacij. ki niso v skladu z resnostjo sedanjih dni. Pristojne pokrajinske oblasti so bile pooblaščene po nadrejenih instancah za izdajo odredb, s katerim se prepoveduje splošno vsaka manifestacija, ki ni v skladu z resnostjo sedanjih dni. Tako je prepovedano nositi kopalne obleke izven kopališč obleči vi soko spodvihane in pripasane obleke, ženskam hoditi peš ali se voziti s kolesom v kratkih ali dolgih hlačah, moškim pa v spodnjih ali kratkih hlačah. Prepovedana je vsako obnašanje, ki bi nasprotovalo morali in resnosti Za kršitelje je določen zapor do 3 mesecev ali globa do 2000 lir. — Dopisnice za letalsko pošto. Za potrebe notranjega prometa in premeta z Egejskimi otoki sta naprodaj dve vrsti dopisnic, namenjeni specialno za letalsko pošto. Prva dopisnica stane 60. druga pa 70 centezimov. Cenejša je na razpolago za dopisovanje z vojaki, ona za 70 centezimov pa za dopisovanje z zasebniki. — Splošno štetje živine in perutnine. Te dni bo objavljen ukaz ministrstva za kmetijstvo in gozdove s katerim bo odrejeno splošno štetje živine in perutnine po vsej Italiji. Štetje bo upoštevalo stanje, kakršno bo opolnoči 20. julija na ozemlju Kraljevine S štetjem se hoče ugotoviti sedanje stanje vseh klavnih živali, kar bo koristilo potrošnji in proizvodnji, ki bodo dobila smernice, katere vrste živali so potrebne pri reji večje pažnje. Organizacija in izvedba štetja je poverjena Glavnemu statisti.nemu uradu za prehrano in industrijsko potrošnjo, ki se bo poslužil na terenu občinskih uradov. — Smrt zaradi tetanusa. Pred tremi dnevi so naglo prepeljali v veronsko bolnišnico odvetnika Ferdinanda Barbarani-ja, ker je kazal znake tetanusove zastrupitve. Barbarani se je ranil z neko iglo. V nedeljo zvečer je kljub vsem naporom zdravnikov umrl. — Železničar pod vlakom. V nedeljo se je zgodila v Milanu 62-letnerrrU železničarju Eugeniu Barbanottiju iz Pavie. ki je bil že upokojen, sedaj pa so ga reaktivirali, težka nesreča. Ko je okoli poldneva zapuščal svoj urad in Sel čez tračnice, ni opazil vlaka, ki je premikal n-3 po-staii. Naenkrat se je znašel pod njego- vimi kolesi. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zelo nevarne poškodbe po vsem tejesu. Njegovo stanje je kritično. — Gigli v Vicenzi. V nedeljo so v Vi-cenzi v gledališču »Verdi« peli Massene-tovo opero »Manon«. V glavnih vlogah so nastopali Benjamin Gigli, Maria Minazzi in Afro Poli, dirigiral pa je Berettoni. Gigli je ob tej priložnosti prvič posetil Vi-cenzo. Predstava, ki ji je prisostvovala velika množica, je dosegla izreden uspeh in so poslušalci pozdravljali Giglija z viharnimi ovacijami. Tudi drugi sodelujoči pevci in dirigent so bili za svoja izvajanja počaščeni z aplavzi. — Pri snemanju ptičjega gnezda ga je dohitela smrt. 9-letni deček Alfonso Tren-tin iz Grancone pri Vicenzi je v soboto splezal na nek nosilec električnega voda visoke napetosti, hoteč sneti z njega ptičje gnezdo. Da bi mogel priti do njega, je moral splezati nad zaščitno mrežo. To se mu je sicer posrečilo, vendar se je v hipu. ko je hotel seč po gnezdu, dotaknil s čepico ene izmed žic. Bil je v hipu mrtev. Truplo dečka je viselo na žicah, dokler ga ni snel specializirani delavec. — Boj vrabcu. Kakor lani je ministrstvo za kmetijstvo tudi letos začelo opozarjati vse kmetovalce na škodljivost vrabca ob času setve in žetve. Prefektom je bilo naročeno, naj tam, kjer smatrajo to kmetijski nadzorniki za potrebno, odobre lov in pobijanje vrabcev s kakršnim koli sredstvom. Ta odredba se sme izdati le v primeru, če p omenijo vrabci po svojem številu dejansko nevarnost za kmečke posevke in pridelke. Boj proti vrabcu se je letos razširil. Lani so ga smeli pobijati Te, če so bile v nevarnosti žitarice. Letos pa tudi. ko se izkaže škodljiv drugim kulturam. — Čudna pot strele. Med veliko nevihto, ki se je znesla nad Apuanio, je strela udarila od strani v cerkveni zvonik, druga pa je šinila v stanovanje družine kolona Mazzija. Vsi člani te družine so bili v kuhinji in so ostali nepoškodovani, čeprav je strela vrgla po tleh slike in fotografije, ki so visele po stenah. Nato je strela udarila skozi zunanji zid na prosto in šinPa v streho hleva, ne da bi škodovala živini. Svoje šviganje je končala v nekem bližniem potoku. — Pred odhodom krav na planinsko pašo. Ministrstvo za kmetijstvo je odredilo, da morajo živinorejci iz Piemontske. Lom-bardske pokrajine in Tridentinske Benečije, iz Venete in Gorizijske pokrajine, ki nameravajo gnati svoje krave na planinsko pašo pri ia vi tj svoio namero prej pokrajinskemu živinorejskemu uradu. V prijavi morajo navesti Število krav in kraj. kjer «e bodo pasle. — Po 30 mesecih se je oglasil. Tranauillo Bolognesi iz Canara je bil od 1. 1939 v vojski, ki je operirala v Vzhodni Afriki. Od decembra 1940 pa ni prejela njegova Spodnja štajerska — Novi grobovi. V Mariboru so umrli upokojen' železničar Martin Mastnak, star 77 let, vdova po železničarju Julijana Koren, stara 67 let, delavčeva hčerkica Erika Habjanič iz D~bronka in upokojeni železničar Josip Kraner. star 69 let. — Zg°dOvina Spanje štajerske. Včeraj je predaval na povab-lo Ljudske univerze v Marjbcru dr. Helmuth Carstanien o zgodovini Spodnje štajerske. Predavanje je bilo v slavnostni dvorani višje deške šole. — Cirkus Konrad v Mariboru. Včeraj je bila v Mariboru otvoritvena predstava cirkusa Konrad, ki ostane v Marboru do 20. t. m. in bo imel vsak dan po dve predstavi. — Up°kojeni naducltelj Ferdinand Spra-ger umrl. 4. t. m. je bii v Središču ob Dravi pokopan upokojeni nadučitelj Ferdinand Spr?ger, star 60 let. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega šolski ravnatelj Anton Kos. Pokojni je bil svojčas učitelj in organist v Beltincih. V prvi svetovni vojni je bil rezervni častnik in v Središču je predsedoval organiznciji bojevnikov iz prve svetovne vojne. m MEDICI MEDICI hanr.o avuto in Europa un'inf'iucnza par-ticolarmcntc s;gnificatrva ncl campu teo-nnmice. pciit en cd artistico. l.e fortunc c lasccsa di qucsta grande stirpc. unica fra i grandi mercanti mond;a!i del rina-scimento, deserive un avvlccnte ed in* formatissimo art'colu nell'ultimo numero di "Signal,, appcna ustfto. Qucsro fltesso numero dc! grgnde 'Ilu^trafo eurcpeo contiene altre rnteressanti lnforrnazioni ital anc. nonchč argomenti di attualita e di svago nclla parola c neir.mmagine. so imeli v Evropi \ a / n 0 gospodarsko , politično in umetniško vlogo. O usc.di ta razvoju tega velikega trgov kcna pudjet-,ja. edinstvenega med velikimi svetovnimi podjetji preporoda opsuje zanimiv Članek v zadnji Številki revije „Signa!*\ ki je ravnokar iz:la. Ista številka tc vej ke cvrt.pskc ilustracije pri^ na.:a tudi dru^a zanimiva poioCfll poleti zabavnega kotička v besedi in sliki. fl SIGNAL" In v e n d i t a ovunque a L 3.— | Naprodaj povsod po L 3.— Per informaziom, numeri di saggio | Na ogled številke brezplačno Uffieio propaganda abbonamenti «Signal» Milano, via Se U al a 19 Kn!;iiiiiiiiii;(miiiiiiiimnwMadame Butterflv« V dvoje je lepše Igralci: Carlo Ninchi, Dedi Montan°, Carlo Campanini Predstave ob: 15., 17. in 19.15 uri IZ LJUBLJANE —lj KakOr jeseni. Zadnje čase so jutra mnogo bolj podobna septembrskim kakor junijskim. Vreme se ne more več ustaliti. Včeraj je kazalo, da bo poslej lepo vreme, ker je zračni tlak zelo narasel in se je povsem zjasnilo. Vendar se je popoldne zopet začelo oblačiti in zvečer je bilo že hladno. Maksimalna temperatura je znašala včerai 21.6°. Davi je bilo malo topleje kakor včeraj zjutraj; minimalna temperatura Je znašala 11.9° Zračni tlak je včeraj popoldne in ponoči popuščal. Težko je napovedovati, ali se bodo oblaki razpršili, vendar upamo, da dežja ne bo. — lj Ljubljanske posebnosti. Med ljubljan ske posebnosti spada tudi Vegova ulica, ki je resda nenavadna. Ulica sega, kakor znano, od Napoleonovega trga do Kongresnega trga. Ima dovolj široko, urejeno in katranizirano cestišče, široke hodnike za pešce, ki so deloma asfaltirani in v celoti obrobljene ter prijazne nasade. Ob nji stoje: slovensko vseučilišče, slovenska Glasbena matica, vseučiliška knjižnica in Novinarski dom na desni strani, na levi pa državna realka, seveda poleg drugih, manj pomembnih stavb. Najbolj zanimiva je ulica na odseku od vseučiliškega pcslopja do' Napoleonovega trga. Pred Glasbeno matico m za Novinarskim domom se znatno razširi, tako da ima samostojen drevered s starimi, košatimi nasadi na nekoliko dvignjenem prostoru kamor se Lahko po-vzpnemo po zložnih stopnicah. V prijazno senco vabijo udobne klopi, ki so ob lepem vremenu zmeraj zasedene. Na tem delu ulice je nadalje postavljenih kar deset spomenikov, in sicer dva pred vhodom v poslopje Glasbene matice, ostali pa stoje v ravni vrsti na robu hodnika za pešce. Pred vhodom sta spomenika Franca Gerbiča in Mateja Hubada, pred pločn kom Emila Adamiča, Benjamina Ipavca, Vatroslava Lisinskega, Jakcba Gallusa - Petelina, Davorina Jenka, Stevana Mokranjca, patra Hugolina Satnerja in Antona Forsterja. Posebnost je tudi odsek ob novi palači vse-učiliške knjižnice. Tu se ulica še bolj razširi, pred poslopjem pa je vzvišen prostor, kamer tudi vodijo lepe kamnite stopnice, nekakšno nadaljevanje drevoreda pred Glasbeno matico. Tudi tu so velike in sodobne klopi, ki bodo že v bližnji bodočnosti stale v prijetni senci. Delj prostora je namenjen nadaljnim spomenikom zaslužnim ljudem. Prvi, spomenik Ivanu Prijatelju, je bil postavljen pred nedavnim. To je enajsti spomenik v tej ulici. V neposredni bližini, na Napoleonovem trgu, pa stojita še dva: Gregorčičev in Napoleonov spomenik. Vegovo ulico lahko imenujemo ulico spomenikov in obsega celo zgodovino. Njen razvoj pa še ni končan. Ni dvoma, da bo prihodnjost pestro zbirko njenih posebnosti obogatila in izpopolnila. —lj Trije solisti naših simfoničnih koncertov: violinist Albert Dermelj, čelist Ce-nek Šedlbauer in pianist Marijan Lipov-šek so že par let združeni v Ljubljanskem komornem triu in prirejajo v tej sestavi stalne koncerte, ki so se pri nas močno uveljavili. Po zaslugi koncertantov spoznavamo na teh koncertih eno panogo komorne literature, ki je bila prej pri nas zelo malo poznana. Vsak njihov koncertni nastop pa je za nas in naš umetniški nivo izredno časten. Za prihodnji njihov koncert, ki bo v petek, dne 11. t. m. so nam pripravili popolnoma nov spored s Beethovnom, Pizzettijem in Dvofakom. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani, začetek točno ob 19. uri, predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. a—lj Sprejemni izpit na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani. Prošnje za sprejemni izpit, spisane na kolkovanem papirju za 6 lir, bo sprejemalo ravnateljstvo v pisarni na gimnaziji za Bežigradom 14. in 15. junija v uradnih urah. Priložiti je treba rojstni in krstni list in izpričevalo 4. razreda ljudske šole (kdor ga še nima, ga bo predložil naknadno). V prošnji je treba navesti ali se učenec prijavlja za poletni rok (po 20. juliju) ali za jesenski rok v septembru. Dan izpita bo objavljen. — Ravnateljstvo. —lj Vrednost akv%rela se je dvignila. V zadnjem času se je zanimanje za akvarele znatno dvignilo. To zgovorno dokazuje tudi velik obisk na razstavi Bruna Vav-potiča v zgornjih prostorih Obersnelove galerije na Cesti Arielle Ree. Zlasti so vzbudili pozornost uspeli ljubljanski motivi. Razstavo, ki bo odprta do 20. t. m., si lahko ogledate vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. Iz mkzmme Trieste — Živilske nakaznice je našla. Svojo poštenost je na viden način pokazala neka neznana Triestinka. Te dni je našla na ulici 7 živilskih nakaznic družine Carli. Izročila jih je takoj v roke poštenih posredovalcev, kj bodo dostavili nakaznice Žalostnim srcem naznanjamo, da je zadet od kapi preminul v najlepših letih naš nad vse ljubljeni sin, brat in stric, gospod AHLIN STANKO trgovec Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 8. junija 1943 ob H16. uri iz hiše žalosti, Ljubljana, Koseze, Podutiška cesta št. 24, na pokopališče v Dravljah. Ljubljana, Dravlje, Moste pri Komendi, VVHno, Smarje-Sap, 8. VI. 1943. žalujoča mati In ostalo sorodstvo zopet pravim lastnikom. Ti so bili seveda zelo vesei poštenosti neznane najditelji-ce, eaj bi bili sicer zelo trdo prizadeti MM svojo malomarno nepazljivost. — Beneški kvartete v G°riziji. v torek 1. junija ie koncert i ral I lepim uspehom v prostorih Kulturnega kro/.! :i znani beneški kvartet Ferro. Sodeloval! Bo Luigi Ferro (1. vioina). Guido Mozzntto (2. v. i llna^, Abardo Saveili (viola) ter Kurol Diletti (čeo). Zlogovnlcs št. 20 a — a — al — bad — ca — ce — ce — da — da — de — deb — di — dov — e — fej — fen — gli — ha — ho — ho — i — i — i — ja — je — je — ka — Uo — la — lem — ii — lji — man — mc — me — miš — mun — na — ne — ni — ni — nik — o — or — pir — po — ra — re — ri — rin — ru — se — se — so — lt€H — šiš — ta — ta — tar — tist — to — tro — tu — vel — vo — vor — vos — za — ze. Iz teh zlogov sestavi 23 besed s pomenom: 1. Noetov ded; 2. mesta v Belgiji; 3. slovenski zgodovinar tu, 1903);4. mesto v Spodnji Italiji: 5. mesto v Prednji Indiji; 6. mesto na Gorenjskem; 7. sloven- > pesnik (u. 1926); 8. bajeslovni pivški pevec; 9. me-to v Palestini: 10. turški našlo/; 11 jako razstrelivo; 12. kozaški g!;i\ 13. mesto na Gorenjskem; 14. vdab (druga oblika); 15. pritok Rodana; 16. prhut, r (dialekt., gl. 21); 17. industrijski krni nn Gorenjskem; 18. država v USA.: 19. zdravilišče v Švici; 20. poldrag komen; 21. pr-hutar; 22. otok v Jonskem morju; 23. mesto v Sremu. Prve in nato zadnje črke vlake besedo, brane navzdol, povedo citat iz 2upančičeve pesmi. * REŠITEV ZLOGOVNICE fcT. 25 1. Črnuče. 2. Hoangho, 3 Crmoinjlce, 4. šetraj- 5. E\ripid. n RocnCO, 7. Ducro. R. B:>-kari, 9. Trapani, 10. Munllo. 11. Radovljica. 12. ševčenko, 13. Ruše, 14. llalis, 15. Ta\č.ir. 16. eksperimenti. 3>Če hočeš jedro dobiti, momš oreh streti.« Maksimalni csmk Maksimalni cenik fttev. 9. ki velja no naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z vfiteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 p 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 dre; testenine Iz enotne moke 3 90 lire za kg; enotna p3en«čna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka Z.20 lire; riž navadni 2.70 dre; fiiol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-tjena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter: kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva, razžagana. franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (zamanje)_ približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za atot; trda razlagana drva 40 lir za stot; enotno mll°, ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 lire za kg. Erbe medicinali Zdravilna zelišča Uf>nfi[«ri*ra«" »rt* medle:-nai.. Ot'ert» - campion a DUt« Knpuj^m^ tr)r«viin« ep! A. P. E. L. - Via Adua 29/A - MILANO PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 30-59 INSfcRIRAJ tSlov Narodu1 MALI OGLAS? ALI KLSs SE NE VESTE, da vam ogla« v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vaše skr-oi? Ce tšfete -službe *11 stanovanje, če žrli-te karkoli kupiti, se Dbrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroo?.« Ki Vam t>o e cenenim ->giasorr polili teljo. Strr.n 4 •SLOVENSKI NAROD«, ««da, »• 1943-xxi. Stev. 130 Običaji in vraže o „križevem" Pomlad ni prazniki in kako je povezano življenje ljudstva z njimi Ljubljana, 9. junija Spomladi praznujemo največ praznikov, kar ni zgolj naključje. Menda so tuđi pogani v starih časih praznovali največ praznikov, to se pravi ob začetku pomladi, ko je bil včasih tudi začetek leta. V dandanašnjih cerkvenih praznovanjih pomladnih praznikov seveda ni več sledov nekdanjih slovesnost i. Vendar med' ljudstvom še živi kakor v podzavesti občutje pozabljenih pomladnih praznovanj in žive so še mnoge vraže, ki jim sicer vsem ne poznamo več pomena, a ki vendar pričajo o nekdanjem duševnem življenju preprostega ljudstva. Narodopisje je v novejšem času odkrilo marsikaj zanimivega ter dokazalo, da mnogi ljudski običaji izvirajo iz davnine ter da so zadnji ostanki pradavnih obredov ter čaranja. Zbiralci narodopisnega blaga pri nas prejšnje čase niso opravljah svojih nalog z znanstveno vestnostjo :r natančnostjo, še pred desetletji bi lahko zapisali marsikaj, a zapisali tudi bolje, česar zdaj ni več mogoče. Stari ljudje, ki izumirajo cd ieta do leta bi znali povedati ter tako posredno poiasniti raziskovalcu mnogo, kar zdaj ugotavlja po dolgih razisovanjih. Ljudski običaji izumirajo; mladina je preveč »stvarna« in »moderna«, da bi jih še cenila, kakor so jih naši predniki. Tako je vedno več pozabljenih iziočil. Raziskovalci so navezani v glavnem na zapise starejših nabiralcev narodopisnega blaga, a morajo, žal, pogosto ugotavljati, da se ni mogoče dovolj zanesti na starejše gradivo. Nabiranje narodopisnega blaga V prejšnjem stoletju je b:lo pri nas sicer mnogo zbiralcev narodopisnega blaga. Mnogi so tudi zapisovali naiodne pesmi; vendar so grešili tudi oni, zlasti nekateri, ki so hoteli pesmi »popravljati«, ker niso razumeli teh ljudskih stvaritev, ne poznali njihovega razvoja inse niso mogli pc glob iti v ritem. Pesmi niso zapisovali v narečju, fonetično, in v književnem jeziku se je iz umetnin izmaličilo nekaj povsem drugega. Zelo površni so bili tudi nekateri zapisovalci melodij, čeprav so bili glasbeno izobraženi. Tako so bile pokvarjene narodne pesmi, ki bi bile raziskovalcu dragocen pripomoček pri raziskovanju ljudske kulture in duševnosti. Kljub temu je treba delo naš;h starejših zbiralcev narodopisnega blaga primerno ceniti. To velja tudi za zapise J. Navratila, objavljene v Letopisih Matice slovenske. Čeprav je marsikaj brez prave vrednosti in četudi to* ali ono lahko zavede v zmoto, imajo zapisi vendar svojo vrednost, predvsem, ker so zapisani nekateri dandanes že pozabljeni običaji. Ob tej priliki omenjamo nekaj vraž. običajev ter verovanj ob pomladnem prazniku, ki ga ljudstvo imenuje ki iževo. Slovenske vraže pri nas Navratil jo zrpisal rek: Na vneboho-da dan tič tiča uje.« Ta rek baje izvira iz Tuhinja. Zapisovalec ga ni znal razložiti. Tudi v nekaterih drugih krajih so poznali podobne reke, n. pr. v Motniku: Na vnebohod tič tič a uje. da meso je. Ljudje so nekdaj verovali, da morajo na ta dan jesti meso. Na štajerskem so govorili, da človeka, ki je na vnebohod vrane in srake ter pije vino. ne bo vse leto strah. V Beli Krajini, v Semiču, ne gonijo krav na pašo pred solnčnim vzhodom, da bi živine ne uničile čarovnice. V Adlešičih so pa dobivali pastirji na križevo na pašo boljših prigrizkov, sira. jajc in kruha dopoldne, popoldne pa tudi kračo in vina. Tudi revnejši gospodarji so morali ta dan dobro postreči pastirju in če b: ne imeli primernih jest vin .sami. bi si jih morali izposoditi ali jih kupiti. Na vnebohod so bii pastirji ►gostje«, gospodarji pa gostitelji Znani zapisovalec narodopisnega blaga I šašelj, je zapisal ljudsko verovanje: Kdor na vnebohod obleče obleko narobe, vidi in spozna vso čarovnice. Kaj prav za prav poi !e*ii pastirsko praznovanje na vnebohr i? Na to je skušal odgovoriti že Navratil 0 " v litrsko praznovanje s po jedino spomir»ja na prrdkršvanski pcmlad-ni, odnosno : nletni praznik, ki ga dandanes praznujejo cb jurjevem. kr'zevem ali ob vnebohcihi. Pastirske slovesnosti drugje Navrat 1 omenja tudi križevske običaje pri drugih narodih. V Slavoniji je bila navada, da so pastirji nosili na križevo zjutraj slovesno v vas križ, ki so ga ovenčali ter pripravili že prejšnji večer. Potem so šli za križem na pašnike in blagoslavljali so jih z blagoslovljeno vodo S kiižem so hodili pastirji od hiše do hiše in nabirali darove kakor pri nas pri običaju Zelenega Jurija. Pri tem so tudi prepevali pesmi. Prirejali so tudi prave pojedine, in na nje so vabili pastirji dekleta, da so z njimi plesali.- Naslednji dan so zanesli križ na pašnik in ga privezali za drevo. Ta običaj je bil razširjen tudi med Srbi in Slovaki. Pri Srbih so pa še ob koncu prejšnjega stoletja na križevo (»spasov dan«) pastirji delali križe in jih krasili z rdečimi suknenimi odrez-ki. Križe so nameščali na hiše in drevesa. Pastirje so na križevo dobro pogostili. — Rusi so v nekaterih krajih prenesli »se-mikovo« slovesnost na vnebohod. Ime slovesnosti izhaja iz »sedem«, to se pravi, slovesnost je bila v sedmi četrtek pred binkoštmi. Tedaj so se ljudje, kmetje in meščani zbirali v gozdovih ali gajih, prepevali pesmi, pletli vence in posekah so mlado brezo — podobno kakor pri nas pri praznovanju Zelenega Jurija — a drevo so oblekli v žensko obleko ter ga okrasili. Sledila je splošna pojedina. To slovesnost so baje prirejali v četrtek — vnebohod je vselej v četrtek. - ker je bil ta dan posvečen bogu Perunu, vendar drugi trdijo, da Slovani niso poznali sedanjih imen dneva in tedna, dokler niso sprejeli krščanstva, vendar ni verjetno, da bi ne imenovali dni kako drugače, zlasti še, ker še niso povsem izumrli običaji, ki spominjajo na davnino, ko so naši davni predniki poosebljali dni kot božanstva. — Slovaki so hodili na vnebohod kopat zaklade, tudi izpod velikih dreves. Ljudstvo je verovalo, da se pod drevesi skrivajo veliki zakladi od davnine. — Lužiški Srbi so verovali, cla se zavaruje pred strelo, kdor si sešije oblačilo in ga nosi na križevo. Ta običaj so si razlagah prav tako, da je ostanek praznovanja četrtka kot Perunu. bogu groma, posvečenega dne. Nemci so pa zopet trdih, d aje treba križevski običaj raz- lagati v zvezi s ceščenjem poganskega gromovnika EK>narja. V nekaterih nemških deželah verujejo, da se mora na križevo bliskati, grmeti in treskati. Ce ni nevihte, pa mora vsaj deževati. Na vnebohod pa pri nas zelo rado dežuje skoraj vsako leto. a dežja se vendar ne veselimo posebno. V naših krajih so nekdaj celo verovali, da je križevski dež zek> škodljiv. Tako je zapisan vremenski rek: »če na vnebohod dežuje, bo iz vsake moke dober močnik.« To pomeni: moke bo tako malo, da se nam bo vsaka zdela dobra. Tudi Čehi so poznali podoben rek, Češ, če na križevo dežuje, bo slaba letina za ljudi in živino. Jurjevanje, vnebohod in binkošti Iz več običajev je razvidno, da so pomladni običaji, ki so bili v zvezi z nekdanjimi poganskimi praznovanji, prehajali od praznika na praznik. Morda imajo ti običaji isti izvor, n. pr. istega kakor naše jurjevanje, to se pravi običaj Zelenega Jurija. V starih časih je bilo jurjevo praznik. Pozneje, ko je bil dan sv. Jurija delavnik, so jurjevske običaje prenesle na prihodnjo nedeljo in morda tudd na druge praznike. S tem bi si lahko razložili, zakaj so si nekateri običaji ob pomladnih praznikih podobni. Vsekakor so ti običaji po-mladn — v njih se še vedno očituje pomladna prazničnost, zmagoslavje pomladi nad zimo. Raziskovalci teh običajev, n. pr. Fr. Marolt, ki je znanstveno proučil »Zelenega Jurija«, pa prihajajo do dognanj, da se v določenih pomladnih običajih skrivajo ostanki nekdanjega drevesnega česče-nja. češčenje drevesnega božanstva je ustvarilo pri Rusih Jarila - Jegorija, pri Nemcih Pfingstnickelja, Francozih Pere Maya, Angležih Lady of the May, pri Slovencih pa Zelenega Jurija. O Zelenem Juriju in drugih pomladnih običajih in verovanjih bomo zapisali nekaj I zanimivosti prihodnjič. ce bi sijalo 50.000 solne Nekatere zvezde silno povečajo svoje izžarevanje V novembru je nenadoma zažarela v sozvezdju ladje Argo nizko nad južnim obzorjem nova zvezda in sicer tako svetla, da tekmuje z najsvetlejšimi. Tam, kjer je zažarela, je bila prej drobna zvezdica, vidna samo z največjimi daljnogledi. Nove zvezde so zažarele na nebu že večkrat. Nobeno leto ne mine. da bi se ne pojavilo nekaj novih zvezd. Pivo zgodovinsko dokazano zvezdo je odkril grški zvezdoslovec Hipparh leta 1134 pred Kristusovim rojstvom. Pojavila se je v sozvezdju škorpijona. Zadnja nova zvezda je bila odkrita 1936. v sozvezdju Kušeer-ja. Pri takozvanih novih zvezdah gre za nenadno močno izžarevanje že obstoječe zvezde, ki postane v nekaj dneh 50.000 krat svetlejša kakor je bila. Pri tem nastali pojavi, zlasti izpremembe v Spektru, si najlažje pojasnimo tako, da domnevamo silen porast temperature. Pritisk izžarevanja odnosno svetlobe požene v atmosfero okrog dotične zvezde njene zgornje plinske plasti. Posledica tega je, da zvezda silno zažari. Vzrok nenadnega preokreta je v notranjosti zvezde in zvez-doslovci ga še niso pojasnili. Fo opazovanjih in računih zvezdoslov- cev lahko vsaka zvezda nenadema tako silno zažari, da se pokaže človeškemu očesu kot novo nebesno telo. Povprečno bi se moralo zgoditi to z vsako zvezdo čez 10 milijard let. Naše solnce je gotevo že starejše. Teoretično bi bilo torej možno, da bi tudi solnce nenadoma talvo silno zažarelo. Pcsledic si seveda niti misliti ne moremo. Ves solnčni sistem bi doživel strahovito katastrefo. Mislimo si samo, da bi nenadoma zažarelo na nebu 50.000 solne. Vročina bi bila tako strašna, da bi mahoma uničila vse, kar bi dosegla. V maksimu so nove zvezde najsvetlejša nebesna telesa sploh. Zvezdoslsvci pa. poznajo še posebno vrsto novih zvezd, tako zvane supernovae, ki se pojavijo zelo redko, ki pa povećaju svojo svetlobo 10 milijonkrat. Tihcnska nova, ena takih zvezd, je izžarela v 23 dneh toliko energije, kakor solne? v 100 mili;onih let. Tako si lahko približno mislimo, kako ogromno je povečanje izžarevanja take zvezde. Turčija izvaža tnnsgo merskih g%h' Love jih del£ ma še tako kakor v prejšnjih stoletjih Posebna panoga turškega narodnega gospodarstva so morske gobe, ki jih Turčija že od nekdaj mnogo izvaža. V osmanskih časih je bila pa ta gospodarska panoga močno zanemarjena. Šele nova narodna država jo je začela zopet sistematično gojiti. Najbolj se razvila okrog leta 1936. in v poznejših letih. Vrednost iz Turčije izvoženih morskih gob je znašala 1. 1936. še 166.361 turških funtov, leta 1937. pa že 242.439. To je bil doslej največji izvoz morskih gob iz Turčije. Zadnje leto pred vojno je znašalo nazadovanje 16.000 turških funtov. Leta 1939. je izvozila Turčija samo še za 202.664 funtov morskih gob. Predlanskim je pa ta pa. noga ribolova skoraj povsem zastala. Nalovili so samo okrog ^L.000 kg morskih gob dočim so jih nalovili v mirnem času okrog 50.000 kg letno. Posledica tega je bila, da je zavladala beda \ obeh glavnih krajih kjer love gobe, namreč v Bodrumu in pa Marmarisu v južnoegejskem morskem področju. Zadnje čase so se pa -azmere zope* izboljšale, ker je naraslo povpraševanje po morskih srobah doma. Stare zaloge so na- mreč že porabljene, poleg tega se pa zopet ugodno razvija izvoz. Pred sedanjo vojno je imela Turčija samo eno družbo za prodajo morskih gob, ki je bila med vojno razpuščena. Njeni posli so prešli na državni ribolovni urad. Morske gobe love v Turčiji večinoma tako, da opremijo podjetniki ekspedicije, obstoječe navadno iz dveh ladij in 20 do 30 mož. Te ribiške ladje prevozijo večkrat do 250 morskih milj tja in nazaj. Na morju ostanejo tri do štiri mesece ln se ne ustavijo v nobenem pristanišču. Ladje so opremljene s pomožnimi motorji in imajo na krovu tudi potapljače. Ti opravljajo svoje delo bodisi v potapljaških oklepih, ah pa s posebnimi maskami. Pri kretanju jih ovira samo dihalna cev, s katero so zvezani z ladjo. Tako opremljeni ribiči lahko nalove več morskih gob kakor potapljači v svojih okornih oklepih. Na drugi strani so pa potapljači te vrste bolj izpostavljeni raznim nevarnostim morja Poleg tega pa love v Turčiji morske gobe tudi ribiči, ki imajo v ta namen posebne lastne čolne. Način lova je ostal tak Stara katedrala v Civitavecchiji, ki so jo razdejale anglo-ameriške bombe kakršen je bil v prejšnjih stoletjih. Ribiči si pomagajo bodisi z v^Ukirni grabljami, ki jih vlečejo po morskem dnu ter potegnejo od časa do časa na krov vse, kar ostane na njih, ali pa love morske gobe na trnke. Drugi zopet ogledujejo z močnimi povečevalriimi stekli morsko dno in čim opazijo večjo morsko gobo, se poženejo za njo in jo utrgajo. Ta način lova pa zahteva veliko spretnost in vztrajnost kakor pri lovcih biserov. Tako je pa mogoče loviti morske gobe samo blizu obale. Teh ribičev seveda vojni dogodki ne ovirajo tako kakor one, ki love gobe daleč na odprtem morju. Spomenik padlim romunskim junakom Ortodoksna cerkvena občina donavskega otoka Ada Kaleh je sklenila postaviti mo-numentakn hrastov križ na eni izmed utrdb starega gradu Ada Kaleh. Dela so se že pričela. Spomenik bo postavljen v spomin na junake, padle v vojni preti boljševizmu. K stroškom bo prispevala tudi mohamedanska cerkvena občina. čudna nakl^tiefa ČJuden teden je doživel mož z imenom Grimorin iz Cousebeka 1. 1770. V soboto je dobil dovoljenje, da se lahko poroči s svojo nečakinjo, v nedeljo sta biLa ženin in nevesta na oklicih v ponedeljek je bila zaroka, v torek pa poroka, v sredo je mlada žena porodila sinčka, ki je bil še istega dne krščen. Ob porodu pa je zbolela in v četrtek ji je bila podeljena zadnja popotnica, v petek je umrla, v soboto so jo pa pokopali. Fond za potovanja in izlete Bolgarski prosvetni minister je dal potrebna navodila za ustanovitev fonda v vseh šolah, namenjenega potovanjem in šolskim izletom. V ta fond se bodo stekali dohodki od koncertov, gledaliških predstav in loterij, prirejenih v ta namen. Šolska mladina bo tudi sama prispevala v fond s prodajo cvetic. Tako nabrana denarna sredstva se bodo porabila za potovanje in izlete šolske mladine in učitel.1-stva. Iz tega fonda pa se bodo krili tudi stroški za potovanje učiteljev na razr\e konference. Kavčuk v Bolgariji V Bolgariji so pričeli z uspešnimi poskusi pri gojitvi kavčukove bilke Kok-Sagis. Bolgarski zavod za poljedelske poizkuse je nakupil namreč večje količine semena omenjene bilke v Nemčiji, ki so se v bolgarski zemlji nenavadno obnesle Vsebujejo 9 do 10% čistega kavčuka. Ob žetvi Kok-Sagisa se lahko pridobi na hektarju zemlje do 200 kg te dragocene surovine. Inseriraj v „Slov. Narodu44! V zrcalu anekdot Duhamel Francoskega književnika Georga Duha-mela je vprašal njegov mlajši sinko, kaj je sinonim. — Ti tega ne veš? — se je začudil Duhamel. — To je beseda, ki se rabi, kadar ne vemo povsem točno, kako se piše beseda, ki smo z njo prvotno hoteli izraziti misel. Coolidge Bivši predsednik Združenih držav Coolidge je bil znan po kavalirstvu do svoje žene. Ko so se nekega dne po seji vlade zglasili pri njem novinarji, je šinila enemu iziv»ed njh v glavo čisto ameriška ideja, da bi ga vprašal, kaj bi najraje bil, če bi ne bil Coolidge. — Drugi mož svoje žene, — je odgovoril prezident brez pomisleka. Kant Slavni nemški filozot Kant je bil nek jč na svatbi svojega prijatelja, ki se je 'oti! cženil s pet in dvajsetletno mladenko, dn-čim je bilo njemu že šestdeset |0t, — Kaj misliš, — je vprašal ženin Kanta, — ali se lahko nadejam otrok? — Nadejati se jih ne moreš, pač pa bati, — mu je odgovoril Kant hudomušno. Clemenceau Nekega dne je nosetil Clemenceau svojo sestro, ki je imel njen sinko zelo rad sivolasejja francoskega državnika, ker mu je vedno rade volje in obširno odgovarja] na vsa vpradnja, kar mu jih je zastavil ctrok Tistega dre jc bil otrek z materjo na obisku pri župniku, ki mu je pripovedoval o nebesih in angelih, toda bistroumnemu otroku to ni >lo kar tako v gUvO in vprašal je Oenienceaua: — Čuj. striček. ali je res na nebu vse polno draguljev da se vse teskeče < zlatu is hiserih? — Ne vem. sinko moj. toda verjetno ^e mi to ne zdi — mu je odgovoril stari državnik. — Mislim, da bi bih Anglež- že davno tc/lT virali nebo zase. ec bi bilo \se to re>. Dessoir Stari igralec Dessoir je prestopil v katc.lk'-zem. Ćez nekaj dni, in sicer pred njegovim nastopom v vlogi kralja Lcara, je opazil, da st ga umetna brada ne drži dobro m ic vzklik: nit: — Jezus, kaj naj počnem s svojo h rs do? To je sli'~al igralec Ddrinfi in odgovoril ma I Je: — Oprostite, gospod kolega, glede r.a tako) { kratko poznanstvo z njim bi pfl£ lahko rekli »gospod Jezus« Josei Kainz Josefa Kainza je povabil nekoč ravnatelj nekega podeželskega gledališča, naj bi gostoval v »Hamletu«. Za honorar mu je ponudil dvajset mark Kainz je ponudbo odklonil in sicer z lesedami: — že v interesu vašega gledališki ne morem sprejeti ponudbe, ker bi predstava izgubila vsak smisel in vrednost, če bi bil Hamlet zares nor ... L GEORGES OHNET 100 PRODAJALEC STRUPOV — Toda zdi se mi, da so mi stopili ti alkoholni hlapi v glavo. — Da, mnogi ljudje se tu celo opijanijo . .. toda tvoji živci so vendar zdravi... — Oh, ne bojim se ničesar. — Česa bi se bala, če sem pri tebi Pogledala mu je naravnost v oči, skomignila z rameni in sedla kraj njega. V tišino kleti je zadoneio dalnje bobnenje nevihte. — Nisem storila prav, da sem poslala svojo kočijo domov, — je dejala. — Vreme se bo nemara poslabšalo. — Počakaš torej tu, da se nevihta poleže. — To bi msglo trajati predolgo. — Kaj za to? Ali bi se zato jezila? — Oh, saj vendar veš, da se moram vrniti pred večerom. — Tn ce ce vrneš? 1 — v,*3Š, da to ni mogoče. — Ce bi se li bil pred šestimi meseci ponudil, da pobegnem s teboj na konec sveta . . . — Pred šestimi meseci... takrat se še ni bilo zgodilo to, kar naju zdaj loči. — Loči naju samo to, kar sama nočeva. Zadostuje ena sama tvoja beseda in vse ovire bodo odstranjene. Toda izgovoriti jo moraš ti sama. Hočeš? Vstala je in dejala prisiljeno nasmejana: — Kristijan, dragi prijatelj, ta kraj ni za naju. Že zopet začenjaš s svojimi neumnostmi, toda jaz danes nisem najboljše volje. Pojdiva od tod. Dokaj grobo jo je prijel za roko in jo prisilil, da je znova sedla. — Čuj me, — je dejal in ji pogledal naravnost v oči. Pri tem je prebledel. — Napočil je trenutek, da se odkrito pomeniva. Od tod mi ne uideš s svojimi pretvezami. Ključi od vrat so v mojih rokah in upam, da ne boš tako neumna, da bi klicala na pomoč. Morava si vse pojasniti in povedati resnico v obraz. Zdi se mi, da igraš z menoj dvojno igro. Toda če misliš, da boš pretentala Kristijana, krasni moj angel, mi dovoli povedati ti, da se temeljito motiš. Z lažno krepostjo boš morda preslepila grofa Steingela, mene pa ne, ker imam dober spomin. Vem, da si najpremetenejša ženska vsega Pariza, ki jih ima mnogo. Odloži torej svojo deviško krepost in imej vsaj toliko poguma, da se boš pokazala v pravi luči. Kakšna je tvoja odločitev v pogledu mene? Veš dobro, kaj sem ti predlagal. Če hočeš, zapustim vse in se vrnem s teboj v Pariz. Zasmejal a se je. — To si zamišljaš preveč enostavno. — To si zamišljam prav tako lahko kakor prej ti. — Saj sem ti že povedala — časi so se izpre-menili. — Ne, niso se izpremenili časi ,temveč ti si se izpremenila .. . Nisi bila tako omahljiva, ko je šlo za tvojo kožo. Ali ljubiš grofa Steingela? — Kakšno vprašanje je to! — Kaj misliš, da je bogatejši od mene9 — Ne. — Kaj te torej veže nanj? — Skrb za mojo bodočnost. Poroči se z menoj. — Kaj bi pa imela od tega? Sebe bi ponižal, tebe bi pa s tem tudi ne povišal. Med omoženo žensko in pravo ženo je velika razlika. Ali misliš, da bo tvoj grof prisilil svet, da bo pozabil, da si bila Etiennetta Dharielova? V Litvi, tam morda že, v Parizu pa nikoli. Ali si moreš misliti, da bi živela v Vilni? Nikar se torej ne daj begati takim vihravim mislim, kajti zate je na vsem svetu edino Pariz. Kakor vse druge ženske tvojega kova skrbiš samo za svojo udobnost in razkošje. Poznaš samo en cilj: Razkošje in zabavo. Toda to naj te nikar ne moti — vse se da urediti. Jamčim ti za oboje — hočeš? — Ne, — je odgovorila z odločnim glasom. — Čemu si torej prišla preganjat me v te kraje? — Ker mi je tako ugajalo. Kljubujoče ga je pogledala in Kristijan je srdito dvignil glavo. 2e sama tvoja prisotnost je skalil: moj mir in to si dobro vedela. Vedela si, da si zc esla neslogo v mojo rodbino in da uničuješ mojo srečo. In vendar si prišla. Skomignila je z rameni. — Mar sem kdaj oklevala pred svojimi muha- mi — Ali veš, da vsa moja rodbina trdi, — je nadaljeval mračnega obraza. — da si prišla sem samo zato, da bi me znova ujela v svoje mreže? — Če bi res imela ta namen, bi ga ne bilo težko doseči — saj se mi sam ponujaš. — In vendar me odklanjaš. Jaz sem pa tako strahopeten in ponižen, da moledujem za tvojo naklonjenost. Izzivajoče se je zasmejala. — To je samo posledica dejstva, da brez mene ne moreš živeti. Oh, saj te dobro poznam, fant moj. Pritisnila sem svoj pečat na tvoje čelo in za-znamo val a sem te s svojim znakom. Če si daleč od Etiennette, sploh ne veš, kaj se godi s teboj — Poznala sem že več takih fantov in nobenega ni bilo med njimi, ki bi se bil znal privaditi ločitvi. Vsi so se vrnili ter me rotili in prosili. Tako recimo tisti Italijan, tisti lepi Julietti, saj veš, ki je imel tako krasne bele zobe in tako očarljive črne oči. Umri je v Neaplju od hrepenenja po meni in povrhu me je še določil za univerzalno dedinjo. Ubožec Toda ni mi bil več všeč. Saj vendar ne morem svojih bivših ljubčkov spravljati v skladišče in streči inva* lidom ljubezni. Toda kakor vidiš, ravnnm s teboj lepše kakor z drugimi. Dovoljujem ti prihajati k meni in sicer kadar koli zahočeš. Urejuje Josip Zupančič. — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani