320
Vida   Taufer :
Zarja
Med nama luč je
v mavrici razpeta;
v loku pada tja na vzhodno stran.
In jaz sem noč,
s tančico rahlo speta,
a ti si solnce, ti si svetel dan.
Od jutra do večera,
romaš k meni,
zvečer  te  skrijem  v  svojo  drobno  dlan;
pod nama svet je
v dolgi, sivi temi,
ob južnem vetru, toplo razčesan.
Ves čas z oblaki
k zvezdam hrepeniva,
ljubezni tihe čakava zaman.
Potem te lepša žena
z roke sname.
in te odpelje tja na vzhodno stran.