Reportaža meseca -" miru 8-9 Kako je bilo na zadnjem modulu za gand 14- Jamboree! Sveže« novice z južnih obzorij - prvi vtisi s svetovnega zlet v Cilu ZVEZNI D6G&DKI pripravila Frane in Matija Nova knjiga o lokostrelstvu Sredi lanskega decembra smo v uredni{tvo dobili knjigo Marjana M. Podfaja Lokostrelstvo. Kar na ve~ kot dvestopet-desetih straneh velikega formata nam razkriva lepote lokostrelskega {porta, kot jih sam vidi. Prav s tem {portom pa se taborniki ob svojih aktivnostih prav radi sre~amo, tako da nam bo to branje pri pripravljanju na{ih vodovih sre~anj prav pri{lo. Z avtorjem pa smo se dogovorili, da knjigo tabornikom ponudimo tudi prek na{e Zadruge po posebni niji ceni 4.500 sit. Slovenski taborniki v Italiji Rod Modrega vala, ki deluje na podro~ju Trsta in Gorice, je na 45. rednem ob~nem zboru 20. decembra v Kulturnem domu v Standre"u izvolil novo vodstvo. Stare{ina je postala @ivka Per{i~ - Podlasica. V na~elstvo pa so bili izvoljeni Marjetica Mo"ina - Snežinka, Katja Gaeta - Rosa in Sandor Bukavec - Bober. Odslej sestanki ustvarjalcev revije Tabor Z novim letom za~enjamo pri reviji Tabor s sestanki ustvarjalcev revije, na katerih bomo dolo~ili vsebino naslednje {tevilke in ocenili prej{-njo {tevilko Tabora. Ae vas zanima pisanje za taborni{ko revijo in imate predlog za dobro rubriko, ki bijo lahko urejali in vanjo pisali, pi{ite na naslov Zveze tabornikov, ali pa na e-po{to: zts@guest.arnes.si. vsebina 6-7 Reportaža meseca Kako je bilo na zadnjem modulu za 8-9 12 za svojo dušo 14-17 Jamboree! Sveže novice z južnih obzorij - prvi vtisi s svetovnega zleta v Čilu 18 Taborova potuha za vse tiste, ki ste se pozabili pripraviti na vodov sestanek, ali pa vam je zmanjkalo idej 30 34 Kakšen je bil v resnici Ivkov memorial? Pogled organizatorjev Albatros vabi na in tekmovalcev Raduho,novim dogodivščinam naproti 38 37 Dosjeji RD: Malder in Skali -pametna, pogumna, prijazna in ... stara agenta spet med taborniki Se še spomnite vseh tistih čudovitih pesmi, ki ste jih prepevali ob tabornem ognju, zdaj pa jih skoraj nihče več ne poizna? Stare pesmi iz babičine pesmarice 40-43 Pregled novih, za tabornike zanimivih knjig V naslednji številki Priloga - Južna obzorja o jamboreeju Tvoj Tabor - se boljši Kadarkoli pride do sprememb na 'vodilnih' položajih, kot seje to zgodilo pri reviji Tabor, je 'nova sila' polna energije in zagnanosti, da naredi res veliko spremembo. Tako je tudi zdaj in upam si trditi, da bomo na{o rev[jo Tabor v tem letu naredili vsaj dvakrat bojjjo. Tu pa se sanjarjenje in neverjetni na~rti kon~ajo. Ae ni odziva in pripravljenosti tabornikov, da bi pisali za svojo revijo, potem {e tako dobri na~rti in {e tako dodelane strategije ne delujejo. Zato ob vsakem dogodku, pa naj bo to tekmovanje, akcija ali zanimivo vodovo sre~anje, vzemite v roke fotoaparat in svin~nik in napi{ite kratko novi~ko, reporta"o ali kritiko. Bodite tisti, ki boste prenesli utrip taborni{tva iz svojega rodu drugim. Tudi vsi, ki ob povr{nem preletu revije Tabor zgolj zamahnete z roko - ~e ste prepri~ani, da lahko kako pomagate pri ustvarjanju revije Tabor, povabite se na uredni{ki sestanek in predstavite svoje ideje. Tabor bo zagotovo bolj{i. Aisto sve"e: v novem letniku Tabora boste lahko prebirali stare taborni{ke pesmi, ki jih na zapra{enih podstre{jih in v babi~inih pesmaricah i{~e Primo". Pugy se bo potrudil predstaviti ~im ve~ novih knjig povezanih s taborni{tvom. Skali in Malder seveda ostajata z vami, v zadnjih treh mesecih najpogosteje izre~ena beseda -jamboree - pa bo {e vedno polnila strani Tabora. Matija Tonejc nenje Glavna urednica: h Odgovorni urednik: h Namestnik odgovornega urednika: Miha Logar-Malus Predsednik izdajateljskega sveta: Jože Petrovčič Uredni{tvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primož Kolman, line Koloini, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marke Svetličič-Medo (fotografija) in Barbara Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Revija Tabor, Parmova 33,1000 Ljubljana. Telefon 061/313-180, fax 061/1321-107, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www2.arnes.si/ guest/~ljzts1/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naročnina je 3500 SIT, za tujino pa 100 DEM. Tekoči račun: 50101-678-47184. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS štev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se plačuje Grafična priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana a pri p Naslovnica: Tine Pričnite novo leto s plemenitim dejanjei Z darovanjem M na krvodajalskih akcijah Rdečega kriza Slovenije lahko pomagate njej, njemu, prijatelju, sosedu, znancu, nekomu, ... Vjanuarju 1999 bo Rde~i kri" Slovenije organiziral krvodajalske akcije v spodaj napisanih krajih. Taborniki, storite plemenito dejanje in darujte kri za nekoga, kijo potrebuje. JANUAR PO TO SR AE PE SO NE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 jJ I6 17 ®19@@©23 24 25@(2Äi 30 31 iau-1-ji ■ L K k ■ ■'.. SLOVENt|A .. -J 1 /U J m^tecj** tf&Ei Tu \s- i ■J i ^Si^jff TA o^t ijitA iiuTp^ — .— £2*4 fs.intM si i. Ji'iii. j^J/T Ljubjjana 11.1. [kofja Loka 12.1. Semi~ 13.1. Arnomej 14.1. Steklarna Roga{ka Slatina II. 14.1. Ljubjjana 15.1. Ilirska Bistrica 18.1. Ljubljana 20.1. Steklarna Roga{ka Slatina I. 21.1. Vuzenica 21.1. Kranj 21. in 22.1. Ljubljana 26.1. Jesenice 27. in 28.1. Polzela 29.1. SpelSfl Spet se moj žar razširja med prijatelje! Ja, uganili ste. Prav[jo mi Lu~ miru. Veste, rojena sem bila v Betlehemu in tja me vsako leto pride iskat mlada deklica ali fanti~. Letosje bila Hana tista, ki me je odpeljala na izlet na Dunaj. Tam meje v [tefanovi cerkvi pri~akala prav pisana mno"ica predstavnikov raz-li~nih cerkva ter skavtov iz cele Evrope. Pri{li so, da bi me raznesli med svoje ljudi terjim prinesli upanje in mir. No, tam na Dunaju sem se spoprijateljila tudi s predstavniki skavtskega gibanja v Sloveniji. V svoji pro{nji so povedali, da si "elijo bolj{ega sodelovanja med organizacijama. Pa tako prisr~na sem sejim zdela, da sem se kar odlo~ila, da to leto odpotujem z njimi. Ko sem prišla v Maribor Moram priznati, da mi na poti proti {tajerski prestolnici sploh ni bilo dolg-~as. Moji prijatelj-ki so nenehno odkri- vali drug drugega in takrat sem za~uti-la, da sem tista vez med njimi tudijaz -droben plamen~ek. Kar toplo mije postalo pri ... pri srcu, bi rekli oni. Ja, Maribor je bil nekaj posebnega. Prvi~ sem se tam pokazala na slovesnosti pri ma{i, potem pa sem do"ivela nekaj najlep{ega. Predstavljate si verjetno ve~er na zasne"enem trgu sredi mesta, pa mno"ico ljudi, ki sklene krog. Takrat semjih povezovala in takratje rasla radost v njihovih o~eh. Ko me je vsakdo imel en del~ek... Preno~ila sem ob budnih o~eh prijateljev kar v Mariboru, zjutraj pa smo se navsezgodaj odpravili proti Ljubljani. V hladnemjutru, na vlaku z mojimi razna{alci, sem postajala nemirna. Neprestano so mi misli uhajale naprej v dan. Kako me bodo sprejeli mladi na kon~ni postaji? Bodo v meni prepoznali glasnika miru in zaupanja? Bom... rf. * - bi I r te* ki. I" i \ iz Be^ Pot v Ljubljano Brrr, kaj pa pomeni ta mraz? Uh, ne boste verjeli, ampak sredi poti so me p r e -stregl i Celjani. Menda so pripravili slove snost ob m oj e m prihodu. In potem {e ^ ? enkrat - v Litiji so me . j,l i" u p r i ~ a k a l i. Tako mi je pot kar hitro minila in z okna vlaka smo "e nestrpno pogledovali proti postajni uri. Nas "e kdo ~aka? Kar nekaj "ruti~arjev"je moja svetloba v meglenem jutru pre{erno razveselila. Odlo~ili so se, da me ~im hitreje odnesejo proti kraju, kjer je "e potekala slovesnost. Bila sem vznemirjena in tudi v tabornikih in skavtih, ki so ~akali moj plamen, seje naseljevalo nemirno pri~akovanje. Iz ene lučke in enega upanja ... Potem pa so se stvari odvijale zelo hitro. Kar naenkrat sem bila z mojimi prina{alci pred pisano mno"ico. Moj plamen je podrhtaval v odmevu pesmi, zapeti meni v ~ast. Vedela sem, da pri- haja tisti trenutek. Trenutek, ko bom iz ene lu~i in enega upanja postala mno-"ica lu—k in ni~koliko upanj. Trenutek, ko bom v zavest ljudi posku{ala vnesti tisti "arek miru, ki ga tako kli~ejo. In res. K meni seje sklonil prvi "ru-ti~ar", za njim drugi, pa tretji in... Moj plamen seje raz{iril med mlade kot po-"ar. Zajeljihje in zbli"eval. Vsi so imeli med dlanmi droben oto—ek miru, in hiteli so, da bi ga lahko ~imprej podelili s svojimi prijatelji in . y - mogo~no in < i » ^ zamejeno! [ele zdaj, ko me je imela vsa * ta mno"ica za svojo, sem postajala neobvladljiva. In verjamem, da so z menoj —utili tudi ti mladci. NEKAJ LEPEGA ZATE Zdaj odpiram oči, srečanje mi govori, nič več strah me ni teme, hočem svetiti za vse. Stopam v novi dan, svojo odpiram dlan, glej, prinašam majhno stvar, nekaj lepega v dar. Daj, daj, zapri oči, naj srce spregovori, naj ti dam plamen svoj, nosi ga vedno s seboj. Oh, nedvomno so! Po osrednji prireditvi so namre— ob spomeniku pun-tarjev blizu Ljubljanskega gradu razmikali, da so tudi oni neke vrste pun-tarji. Da z mojimi plamen—ki v dru"bo vna{ajo —udovito vrednoto. S tem pa moja pot {e ni bila zaklju-—ena. Vse te mlade upajo—e du{e so me po {irni de"elici razna{ale od {ole do bolnice, od "upana do "upnika, celo do stricev v dr"avnem zboru in do predsednika dr"ave sem prispela. Moja želja In tako upam,ja, tudijaz upam, da bo prihodnost mojih prjatejev tekala po po|jih miru ter da bo sodelovanje med njimi raslo kot spomladanske ro-"e. Pa miren sen do prihodnjega leta! Lrga '.< I.i UPANJE Srce je kraj upanja. Je kraj zaupanja. Prisluhnimo besedi, ki daje življenje in vse bomo zagledali v novi luči. Želimo biti lučke upanja oaza^^J zaupanja in miru ter bratskega sožitja. Le zaupanje vodi v ljubezen, zaupanje vodi v pogovor. Le zaupanje najde pravi pomen. Ce žive ljudje zaupanja. Ljudje sedanjega trenutka in globokih korenin. Zaščitni znak: veselje, pogum in dobrota... takoj jih spoznaš. To je za resne ljudi, takšne kot si ti. Prišli so, da bi me raznesli med svoje ljudi ter jim prinesli upanje in mir. Takrat sem jih povezovala in takrat je rasla radost v njihovih očeh. Ko me je vsakdo imel en delček... Mediji v službi mladih Tretji sklop izobraževanja propagandistov Torej, mediji bodo objavili va{o novico, ~e bo ta zanimala ciljno javnost. Zato nikar ne ciljajte previsoko. Kljub sneženemu vremenu in zaspani nedelji je tretji modul izobraževanja propagandistov zopet privabil lepo število udeležencev. Seveda je bilo pričakovanje še toliko večje, saj je uvodnemu teoretičnemu delu po kosilu sledil ogled nekaterih medijskih hiš. Branost, poslušanost in gledanost pa so tisti parametri, ki v vsakdanjem življenju oblikujejo javno mnenje. In če se o tabornikih piše, sliši ali celo vidi, potem smo nekaj dosegli; postali smo družbeno pomembni. Ciljne javnosti Za~eli smo z osnovnim vpra{anjem, zakaj moramo sploh komunicirati in s kom komuniciramo. Poleg tega, da komuniciramo med sabo, v~asih "elimo nekaj sporo~iti tudi svojim ~lanom, star{em, podpornim ~lanom, "upanu ali sponzorjem. med pomembnimi smo omenili {e nekdanje tabornike in nove ~lane, klub {tudentov in druge mladinske organizacije.Tako smo nevede izbrali cijjno javnost. Vse preve~krat "elimo vse povedati vsem in potem nastane zme{njava. Zato velja pravilo {tevilka 1: odlo~i se, komu "eli{ kaj povedati. Potem pride na vrsto oblika sporo~ila. Ali bo ustno, napisano, v obliki letaka ali plakata. Sevedaje pomembno, da izberemo pravilno obliko za na{o izbrano ciljno populac|jo. Oblika sporo~ila je Medij je lahko oglasna deska, rodovo glasilo, vitrina v šolski avli in omrežje Internet. lahko tudi spletna stran, razstava, video ali dia projekcija, lahko pa organiziramo celo dan odprtih vrat. Mediji, okno v svet Beseda mediji v zadnjem ~asu jju-dem predstavlja le televizijo, radio in ~asopis. Pa niso samo to mediji. Z medijem dolo~imo na~in prenosa na{e informacije. Tako se v vlogi prena{alca pojavi telefon, telefax in celo Po{ta (podjetje za distribucijo po{tnih po-{ijk). Medijje lahko oglasna deska, rodovo glasilo, vitrina v {olski avli in omreje Internet. Seveda pa so mediji tudi ~asopis, radio in televizija. V službi javnosti Mediji niso bavbav, sem zapisal na za~etku. Sluj svoji cijjni populaciji, ki kupuje izvode ~asopisa, poslu{a radio in gleda televizijo. In ciljna populacija so vsi tisti, ki se pred medij usedejo. Ae urednik medija meni, da ~lanek o ~istil-ni akciji tabornikov zanima njihove odjemalce, bo ta prispevek objavil. Seveda je politika v ospredju, ampak samo zato, ker odjemalci "elijo sli{ati podrobnosti, ki se dogajajo v politiki. Urednik mladinskega ~asopisa bo objavil probleme in razmi{ljanja mladih, ker ~aso-pis berejo mladi. Torej, mediji bodo objavili va{o novico, ~e bo ta zanimala ciljnojavnost. Zato nikar ne ciljajte previsoko, ~e je va{ dogodek povezan z akcijo v va{em kraju. Pojdite raje do lokalnega radia injim zaupajte, da imajo v njihovi okolici taborniki pomembno akcijo. Radio Slovenija Po kosilu smo se odpravili na obisk. Najprej Radio Slovenija. Najhitrej{ega medija, ki v nekaj trenutkih lahko obvesti poslu{alce o pomembnih dogodkih, posreduje dogajanje na cestah, se javlja "v "ivo" ..., smo se lotili sistema-ti~no. Za~eli smo v tonskem studiu, kjer snemajo radijske igre (za efekt tu{a so imeli kad in tu{ montiran kar v studiu), si ogledali proces zapisovanja na magnetofonski trak in se sprehodili po ~asu do najmodernej{e digitalne tehnologije. Seveda tehnika ne "ivi brez informacij, te pa se po radiu pretakajo kakor informacije po "iv~evju ~love{kega organizma. Dnevnik Obisk ~asopisne hi{e izgublja svoj ~ar, saj so nas na obisku Dnevnika op-ti~ni kabli prikraj{ali za vonj tiskarske barve in ropot rotacijskih tiskarskih strojev. Najnovej{a tehnologija omogo-~a, daje ~asopis po zaklju~ku ra~unal-ni{kega "postavljanja" stiskan v treh urah - in to pri gromozanski nakladi. Je pa ~asopis medij, ki ga lahko preberem med zajtrkom ali popoldan v naslonjalu - lahko si vzamemo ~as in u"ivamo v prebiranju. Slovenska tiskovna agencija Informacije v prihajajo medije neposredno od dogodka preko novinarjev, lahko pa informacije pridejo tudi od tiskovne agencije. STA - Slovenska tiskovna agencija skrbi za pretok {tevilnih informacij, v nacionalnem pogledu pa zbira informacije in jih posreduje tujini. Tako so o dogajanju v Sloveniji ob-ve{~eni tudi na Japonskem ali v Avstra-lji. Kako pomembna je obve{~enost -ivkajo "e vrabci. Naj za~nejo ~ivkati tudi v va{em rodu. In to ~im bolj glasno. Z dobrim propagandnim delom nas bodo drugi (s)poznali, razumeli, cenili in nam zaupali. To paje tisto, kar si "elimo. Pugy 9 Kako daleč je sonce Primož Sonce Sonce je Zem[ji najblija zvezda. Od planetov sta mu bližje le Merkur in Venera. Pa vendarje Sonce zelo dale~. Razdalja med Zem[jo in Soncem zna{a 150 milionov kilometrov. Ni~ posebnega, boste rekli... Pa poglejmo! Ae bi se lahko z avtom, ki vozi s povpre~no hitrostjo 100 km na uro, zapeljali okoli Zemlje po ekvatorju, bi potrebovali skoraj 17 dni (seveda bi morali voziti brez odmora). Tristokrat bi morali iti okoli Zemlje, pa {e ne bi pri{li niti na desetino poti do Sonca. @e to bi pomenilo 15 let potovanja. To pomeni, da eno ~love{ko "ivjenje ne bi bilo dovolj, da bi s povpre--nim avtom pri{li do Sonca. Kje so potem {ele zvezde! Nam najblijaje 200 tiso- krat bolj oddaljena kot Sonce. Marsikomu sedaj lahko zastane dah, ~e pomisli, da samo pogled na Sonce, pa -epravje tako dale~, lahko povzro~i "e bole-ino v o~eh. Raziskovanje Marsa se nadaljuje Po uspe{nem pristanku ameri{ke sonde na Marsu in spektakularnih posnetkih, kijihje poslala z njegove povr{ine, se raziskovanje Marsa nadaljuje. Konec lanskega leta je bila proti rde~emu planetu izstreljena nova sonda, ki se bo predvidoma septembra letos vtirila v kro"nico okoli Marsa. Tako bo dve leti raziskovala Marsovo povr{ino. @ejanuarja letos pa bo izstreljena {e ena sonda, ki bo raziskovala marsove pole. Mars bo dosegla decembra 1999. Sonda v krožnici Marsa LUNINE MENE December: {~ip zadnji krajec mlaj prvi krajec 02.01.1999 09.01.1999 17.01.1999 24.01.1999 ob 03:51 ob 15:23 ob 16:48 ob 20:17 10 L A Za ljubitelje meteorskih rojev Kvadrantidi 4.januarja letos ne bodo tako atraktivni, saj bo opazovanje motila skoraj polna Luna. Za tolažbo pa prilagam sliko lanskoletnih na veliko opevanih Leoni-dov, ki so izpolnili pri~akovanja. Gre za {irokokoten posnetek celotnega neba. Okrogel rob slike predstavlja obzorje. 4 Takole pa je eksplodiral eden od Leonidov. ZNANE IZJAVE Slovo je potrebno, da se lahko prijatelji zopet sre~a- jo. (R. Bach) Lanskoletni Leonidi Najbolj oddaljen znani objekt Konec lanskega leta so v nacionalnem astronomskem laboratoriju v Chichagu odkrili nov najbojj oddaljen objekt - rob Vesolja. Take objekte imenujemo kvazerje. Od nas se tako oddaljujejo tako hitro, da je opazen Dopplerjev efekt - premik frekvence izsevane svetlobe proti rde~emu delu spektra zaradi hitrosti oddaljevanja. O tem pojavu veliko govori Einsteinova relativnostna teorija. Dopplerjev efekt v vsakdanjem "ivjenju najpogosteje opazimo pri sireni re{ilnega avtomobila. Ko se nam re{ilec blfa, ima sirena vi{ji ton, ko pa odpelje mimo, se ton sirene zni"a, pa ~eprav se ton sirene v resnici ni spremenil. Ta najbolj oddaljen kvazerje svetel tako kot 100 normalnih galaksij, a kljub temu ga zaradi oddaljenosti lahko vidimo samo v najve~jih teleskopih. 11 Koliko razglednic si mi poslal seov[jaokrog kosti in mehak puh izpod temnih oblakov beli obzorje. Ob topli svetlobi sve~e sedim in zakju-ujem svoje popotovanje, ki sem ga za~ela "e pod lanskoletno sne"no odejo. Uf, koliko postejnih stranic bo potrebnih, da bom lahko vse razglednice tega potepanja obesila nanje. Vse tiste, ki so ujele moj smeh. Tiste s pr jatejski-mi objemi in tiste z nebnimi pojjubi. Tiste, ko sem se izgubjala med knjigami, in tiste, ko sem iskala svoje melod je. Pa {e tiste, ki so ena sama barva - trenutki razpoloženja. Prostor bo treba poiskati {e za vsa hrepenenja, za vse tiste besede, ki so za vedno ostale v meni. Za pri-akovanja, ki sem jih ~ ivela ob tebi. Za vse poti med tvojim in mojim domovanjem. Potem pa se mi pokažejo {e vse tiste, ki so ujele vse prve trenutke: prvi-pozabjena, prvi- vsemogo~na, pa prvi- noro zajub-jena in prvi-... Velikojihje. Pisana dru{~ina spominov, neskon~na zakladnica novih izku{enj, nekaj sve-~ ih du{. In - o, poglej, poglej, tistale tamle... Ah,ja, to so pa bile po-itnice!... Zdaj, ko premlevam sebe na tem potovanju - spra-{ujem se: Bi sploh vedela za vse korake tega enoletnega potovanja, -e ne bi napisala vseh teh razglednic? Bi imela priložnost spoznati toliko sebe, kolikor me ponujajo te razglednice? Bi vedela, kako ljubiti in kako prizadeti? Bi se sploh spra{evala?... Ne vem. Ne vem odgovorov na vsa vpra{anja. Vem pa, da rastem ob tem, ko si kli~em v spomin lanski sneg... Pa {e ena razglednica. Kahlil Gibran jo je poslal... "Odhajam z vetrom, a ne v praznino. In ~e ta dan ni izpolnil va{ih potreb in moje jubezni, potem naj pomeni objubo za nek drugi dan. Potrebe ljudi se spreminjajo, ne pa njihova ljubezen in njihova "eja, da bi ljubezen uresni~ila njihove potrebe. Vedite tudi, da se bom vrnil iz ve~je ti{ine. Jutranja megla, ki izgine ob zori in pusti samo roso na po-A * [jih, se bo dvignila in zbrala v oblak ter spet padla z dejem na |2 zemU°. Lrga Injaz nisem bil druga~en od megle. V ti{ini no~i sem hodil po va{ih cestah in moj duhje vstopal v va{e hi{e in bitje va{ih src sem ~util v svojem srcu in va{ dihje bil na mojem obrazu in vse sem vas poznal. Da, poznal sem va{e radosti in tegobe in v va{em snu so bile va{e sanje moje sanje. In mnogokrat sem bil med vami kakorjezero v planinah. V meni so odsevali va{i vrhovi in ukrivljena pobo~ja in celo begajo~e ~rede va{ih misli in "eja. In v mojo ti{inoje v potokih pritekal smeh va{ih otrok in v rekah so tekle k meni "eje va{e mladine. In ko so dosegli mojo globino, potoki in reke niso prenehali peti." Podatki o članstvu po internetu !6? EJGA,ZVEZA,ZAKVA... Razburjene,*™ in razočarane tabornike, ki ste ob nekaj podatkih o novem vnašanju članov ZTS preko Interneta izgubili živce, bo potolažil Ivo - nov način vnašanja sploh ni tako grozen. Z letom 1999 bomo pre{li z dosedanjega - disketnega na~ina posredovanja podatkov o ~lanstvu na sodobnej{i - preko interneta. Razlogov za toje ve~. Namesto shranjevanja podatkov na disketo, ki jo daste v kuverto ali nesete na ZTS, enostavno s pritiskom na gumb pokli~ete podatke o ~lanih va{ega rodu na svoj ra~unalnik, jih popravite in dopolnite, nato pa spet s pritiskom na gumb spravite v centralno bazo. Najbolj pomemben je ta, da bomo namesto dosedanjih "ne{tetih" baz podatkov ustvarili samo eno, ki bo dostopna vsem, ki tovrstne podatke potrebujejo, seveda v skladu s podeljeno pristojnostjo. Predvidevam, da so te"ave, ki izhajajo iz podvojevanja istih baz podat-kov,jasne. @elimo si enoli~ne podatke o posameznikih, to pa je mo"no samo z velikim profesionalnim aparatom, ali pa z na~inom, ki se ga lotevamo: dostop do baze naj ima tisti, ki je podatke zbral, sam najjih vnese (sajjih tako ali tako mora) in seveda potem odgovarja za to~nost. To nam omogo~a "veliki splet" ali internet. Namesto shranjevanja podat- Namesto dosedanjih "ne{te-tih" baz podatkov bomo ustvarili samo eno, ki bo dostopna vsem, ki tovrstne podatke potrebujejo, seveda v skladu s podeljeno pristojnostjo. kov na disketo, kijo daste v kuverto ali nesete na ZTS, enostavno s pritiskom na gumb pokli~ete podatke o ~lanih va{ega rodu na svoj ra~unalnik, jih popravite in dopolnite, nato pa spet s pritiskom na gumb spravite v centralno bazo. Sevedaje s tem povezanih nekaj te-"av: tehni~ne mo"nosti po rodovih, koliko telefonskih impulzov vam bo to vzelo, kaj pa ve~ji rodovi, za{~ita podatkov, kaj se zgodi, ~e se linija prekine itd. Odgovore na vse te te"ave smo dali na posvetu tajnikov rodov, ki je bil novembra 1998 v Ljubljani. Te"ave niso nepremostljive niti za taborni{ke skromne finan~ne ali materialne zmo"-nosti. Na ZTS smo poskrbeli za ustrezen stre"nik, ki bo domoval na SIOL-u, ustrezno programsko opremo, ki nam jo je prijazno pripravila priznana programerska hi{a Hermes Soft Lab in ustrezne telefonske zveze. Pri~akujemo, da se boste v rodovih prav tako potrudili, zagotovili potrebne pripomo~ke in usposobili svoje tajnike za to delo. Tako bomo skupaj prestopili v novo ero elektronskega komuniciranja med nami. Ivo Štajdohar 13 . ■'■"nrn:: S ? tm_F +¡ z 19. svetovnega skavtskega jamboreeja v Čilu za revijo Tabor Pugy in Tine Mañana ali sej bo Vrata 19. svetovnega skavtskega jamboreeja so se že zaprla, vrvež je potihnil in 34.000 skavtov z vsega sveta je že, ali pa bo v kratkem doma. Bogatejših še za eno izkušnjo, ki jo ne bo tako zlahka pozabiti. Preveč pričakovanj ,čustev in enegije je bilo vloženih, da bi ga označili zgolj kot enega izmed dogodkov, ki se je na prehodu v zadnje leto starega tisočletja zgodil na drugem koncu sveta. Ideja še živi Kot ima vsaka zgodba svoj zaplet, vrhunec in poanto, tudijamboree v Ailu glede tega ni izjema. Bili so zapleti, saj smo si razli~ni. Vsi udeleženci smo pod zvezdnim nebom skupaj sko~ili v novo leto - toje bil vrhunec. In idejajambo-reeja, kijo je skavtom vsega sveta dal v skrbno varstvo ustanovitelj Baden Powell, {e "¡vi in nas navdaja z odlo~e-nostjo, da bo skavtstvo {e naprej gibalo napredka v svetu. Tukaj so gradili prijateljstvo, medkulturno razumevanje in strpnost, iskali rešitve za boljše življenje in skupaj ustvarjali boljši svet. Ce zadeve ne moremo urediti danes, se bo odgovor zagotovo našel jutri. Tako smo odkrili čarobno besedo mañana - jutri. 14 Na začetku kaotično vendar s šarmom Ailenci so nam "e prvi dan sku{ali dopovedati, zakajje "ivjenje v Ju"ni Ameriki tako umirjeno in brez stresov. Ae zadeve ne moremo urediti danes, se bo odgovor zagotovo na{eljutri. Tako smo odkrili ~arobno besedo mañana -jutri. Vendar, {e tako pametni Evropejci se na sistem "mañana" nismo mogli navaditi. Preve~ smo dosledni in samo-kriti~ni ter ~asovno obremenjeni, da bi to lahko sprejeli. Zagotovo obstaja re{i-tev "e sedaj, smo sitnarili in pri~akovali takoj{nje odgovore. Vendar pa so nas doma~ini vedno znova razoro"ili s svojo prijaznostjo in ob~utkom, da delajo vse, karje v njihovi mo~i. Spomnili smo se na velenjski zlet in ugotovili, da zelo dobro poznamo besedo mañana - sej bo (mogo~e so nas Ai-lenci opazovali s svojimi velikanskimi teleskopi). Nismo pa znali uporabiti {arma, ki ohladi strasti, ko stvari tako ali tako ni mogo~e takoj re{iti. Jamboree je enkraten dogodek Vendar smo se iz lastne izku{nje "e enkrat nau~ili, da so se kljub vsem zapletom udele"enci zabavali, dru"ili, veliko nau~ili in si vse izku{nje vtisnili v svojo zavest. Tukaj so gradili prijateljstvo, medkulturno razumevanje in strpnost, iskali re{itve za bolj{e "ivljenje in skupaj ustvarjali bolj{i svet. Mir, za ka- terega si prizadevajo danes, bo temeljni kamen, na katerem bodo gradili biva-li{~e svoje prihodnosti. Odgovornosti se zavedajo, zavedajo pa se tudi svoje vloge, kijo bodo morali odigrati. In to je najpomembnej{e. Primerjave s podobnimi dogodki v preteklosti so pomembne samo za organizatorja. Tudi ta si prizadeva zbrati mozaik izku-{enj, ki mu bodo koristile v prihodnosti. Za tiste, ki so imeli motnost, da najam-boreeju sodelujejo kot udeleženci, pa bo to prelomnica v življenju, nova stopnica navzgor po poti osebne rasti in zorenja. Pugy i l $kaytstvq mocnejft.pd Stuart Little, vodja angle{ke odprave, je za revijo Tabor osvetlil dogodke pred odhodom na 19. svetovni skavtski jamboree Osebno nisem imel nobenih pomislekov, da se angle{ki odprava ne bi udeležila jambo-reeja. Po obisku Čila nekaj tednov pred za~etkom jambo-reeja, smo se tudi osebno prepri-~ali, da so bili pomisleki, ki smo jih v zvezi z obiskom Čila dobili od angle{ke vlade in zunanjega ministrstva, neutemeljeni. Od 2000 prijavljenih udeležencev so se odjavili samo štirje, pa tudi ti so imeli za odpoved {e druge razloge. V ~asu negotovosti so nas pri odlo~itvi za udeležbo mo~no podprli tudi starši udeležencev in ostali skavti. "To je življenjska priložnost, ki je ne smete zamuditi'; so bile najve~-krat izre~ene besede podpore. Skavtstvo je bilo mo~nejše od politike, in to sporo~ilo 25 milijonska množica skavtov povsod po svetu tudi vedno znova potrjuje. si lahko na 32 straneh priloge o dogajanju na 19. svetovnem skavtskem jamboreeju preberete: [E SREČA, DA SMO ODŠLI ŽE PREJ člani mednarodnega osebja na popotovanju po Čilu DOGAJANJE NA PLANETU "JAMBOREE" pregled dogajanja na jamboreeju od A do Ž KDO NE POZNA LECTOVIH SRC? predstavitev Slovenije uspela URESNIČIMO SKUPNE SANJE udeleženci bodo mir gradili še dolgo po jamboreeju UTRINKI NA ČILSKEM NEBU zanimivosti, ki so dale jamboreeju še poseben pečat Udeleženci so ambasadorji Slovenije Sprejem predstavnikov ZTS in vodstva odprave pri Borisu Frlecu, zunanjem ministru RS Zunanji minister RS dr. Boris Frlec,je pred odhodom sprejel delegacijo Zveze tabornikov Slovenije in vodstvo slovenske odprave na 19. svetovni skavtskijamboree v Aile. Emil Mumel, vodja odprave, je predstavil program sre~anja in priprave, ki so potekale ve~ kot dve leti. Dr. Boris Frlec, v mladosti tudi sam aktiven tabornikje izrazil zadovoljstvo nad tako {tevil— no udele"bo in poudaril, da so vsi udele"enci sre~anja ambasadorji na{e dr"ave. Zunanji minister je, v "eji ~im bolj{e predstavitve Slovenije na jamboreeju in v Ailu, zagotovil tudi vso podporo veleposlani{tva iz sosednje Argentine. Več jezikov, vendar za en mir Otvoritev svetovnega zleta Predsednik republike Aile Eduardo Frei.je 28. decembra v Santiagu uradno odprl 19. svetovni skavtskijamboree. Ve~ kot 30.000 mladih iz 180-ih dr"av, ki so se v teh dneh zbrali v Ai-lu, bodo v naslednjih dneh skozi dru"enje in prijateljstvo, spoznavanje drugih kultur in obi~ajev, spo{tovanje razli~nosti in pre"eti z vrednotami skavtskega gibanja s svojimi idejami oblikovali "ivljenje tretjega tiso~letja. Udeleženci bodo skupaj praznovali novo leto, sre~anje, na katerem sodeluje tudi 280 tabornikov in katoli{kih skavtov, pa zaklju~ili 6.januarja. Avantura pred avanturo Čarobna 5127 Skavti smo pri{li v Aile na razli~ne na~ine, najbolj pogosto uporabljeno prevozno sredstvo sta bila avion in avtobus. Nekateri pa so pri{li kar s kolesom. Doma~ini, boste rekli. Pa niso bili. Dvanajst ur na dan se je s kolesom vozil Eduardo Saenz, da bi pri{el na to zadnje skavtsko sre~anje v tem tiso~letju. S tremi prijatelji so se na pot odpravili iz daljne Mehike. Kolesarska avantura seje za~ela "e 17. avgusta lani, s {estdesetimi kilogrami prtljage in vsaj tono razli~nih pri~akovanj o dolgi poti. Pot jih je vodila ~ez Mehiko, Gvatemalo, El Salvador, Honduras, Nikaragvo, Kostariko, Panamo, Ekvador in Peru. Decembra so vstopili v Aile in ugotovili, daje do otvoritve ostalo le {e nekaj dni, zato so se del poti prepeljali. Eduardo telesno utrujen, a zelo zadovoljen, v predstavitvenem {otoru skavtom iz raznih dr"av opisuje svojo avanturo. 16 lani mednarodnega osebja so bili na za~etkujamboree-ja nemalo presene~eni, ko so ugotovili, da so njihovo slu"bo oddali nekomu drugemu. Na nekaterih mestih je bilo preve~ osebja, na drugih premalo, zatoje moral organizator preraz-porejati "staff". Tako se ti je lahko zgodilo, da si pri—akoval, da bo{ delal pri prvi pomo—i, pa si bil nato natakar ali pa po-{tar. Aude"no paje izginilo osebje, ki bi moralo delati v restavraciji, kjer je dnevno jedlo ve— kot 7000 ljudi, in bi moralo —istiti posodo in pladnje. Organizator seje najbolj trudil pridobiti osebje za to mesto - 5127. Uporabil je slogan "Edino mesto, kjer mañana pomeni danes!" Kdor ne skače ni Slovenec u ti y V vodstvu odprave smo se odlo—ili, da v predstavitvenem {otoru Slovenije pokažemo, da smo Slovenci tudi narod smu-—arjev in skakalcev. Zato smo v Aile pripeljali kompletno opremo smu—arskega skakalca. Ko smo prileteli na letali{—e v Santiago in smo po njem nosili dolge skakalne smu-i, so nas doma-ini -udno gledali. Nekdo je celo pripomnil: "No ice in Aile," ali z drugimi besedami, kaj nosimo smu—i, —e v Ailu tako ali tako ni snega in so temperature nad 30 stopinj. Rado je v {ali rekel, da gre v Ande smu—at, pa so ga {e bolj —udno gledali. Smu—i pa niso bile edini predmet izjemnih dimenzij, kije z letalom pripotoval iz Evrope. [vicarji so s seboj pripeljali pravi alpski rog, kije v dofino meril kar 270 centimetrov. Z ognjem čilski skavti nimajo sreče Picarquin, 30.12. - Po po"aru, ki je konec leta 1997 popolnoma uni—il prostore —ilskega organizacijskega odbora, so ognjeni zublji skavtom {e drugi- pokazali zobe. Tokrat veliko blije 34.000 prebivalcem jamboreeja, saj je po"ar izbruhnil na hribu, ki je od prvih {otorov oddaljen nekaj ve- kot 200 metrov. Vendar paje bil po"ar takoj lokaliziran in v slabi uri tudi poga{en, tako da razen nekaj 100 kvadratnih metrov po"-ganega grmi-evja ni povzro-il druge {kode. Vzrok po"ara: verjetno malomarnost in neprevidnost udele"encev. Vsak dan sveže sadje generacije. Lepoje videti, kako se dvajset in ve- tiso- ljudi res dobro zabava. Maloje bilo skavtov, ki so sedeli - ve-ina seje zibala v klasi-nih rock inju"noameri{kih ritmih. Bli"al se je trenutek, ko je po lokalnem -asu nastopila polno- in velikanska mno"ica ljudi si je -estitala, se poljubljala in objemala. Vsakemuje bil namenjen stisk roke in topla beseda ali dve. Zavedali smo se, daje tak{no praznovanje neponovljiv dogodek, saj je bilo res nekaj posebnega tudi za tiste, kijim prihod novega leta ne pomeni prav dosti. Organizacijski odborje tik pred jamboreejem z ministrstvom za kmetijstvo, kije tudi eden izmed pokrovitejevjambo-reeja, sklenil dogovor, da za potrebe vseh udele"encev zagotavlja dnevno sve"e sadje. Tako so na vseh pomembnih kri"i{--ih jamboreeja postavili stojnice polne jabolk, grozdja, breskev, nektarin, kivija in ringloja. Udele"enci so bili izjemno zadovoljni in so v povpre-ju pojedli okoli 20 ton sadja na dan, v ozadju paje {lo tudi za promocijo -ilskih pridelovalcev sadja. Ti zaradi obrnjenega ciklusa zime in poletja s sve"im sadjem "e sedaj zalagajo tr"i{-e v Evropi in severni Ameriki. Prehod, ki ga nismo vajeni V kopalkah skočili v leto 1999 [e dan pred silvestrovim so bile na{e misli dale- stran od praznovanja novega leta. Povsem druga-eje, -eje zunaj sneg, kot pa -eje 35 in ve- stopinj. Kar pozabi{ na novoletno praznovanje in raje misli{ na to, kje se bo{ osve"il. Ob ve-erji smo se na zadnji dan starega leta -lani slovenske odprave pogovarjali o novem letu. In kar naenkrat smo se spomnili, da bo v Sloveniji novo leto "e -ez pol ure. Na hitro se nasje zbralo okoli 50 -lanov odprave in si prvi- vo{-ilo po slovenskem -asu. Podobno so storili tudi drugi. @e okoli poldneva so si vo{--ili Avstralci, Japonci in potem vedno blije. Udele"enci osrednjih evropskih dr"av so si po -ilskem -asu vo{-ili ob 8. uri, nato uro kasneje Britanci, potem Islandci in {e Argentinci in Brazilci uro pred polno-jo. Novoletna zabavaje bil ""ur" na prostem. Igralaje lokalna rock skupina, ki paje izbrala pravo glasbo - glasbo za vse Tudi to je jamboree Ko -lovek pomisli na novo leto, se mu v podzavest vedno prikradejo prizori letnega -asa, ki ga povezujemo s tem praznikom. Zasne"ena polja in hribi, zamrznjena jezera, ljudje odeti v topla obla-ila in novoletnejelke, ki na trgih mest in v domovih opozarjajo na -as, ko se bomo obdarovali. Police trgovin so napolnjene do zadnjega koti-ka in -akajo kupce, ki {e i{-ejo darila, s katerimi bodo izkazali gesto prijateljstva, naklonjenosti in spo{tovanja. Vseje tako samoumevno in razumljivo. Tokrat ni tako. Sonce z vi{ka po{ilja son-ne "arke in neusmiljeno pra"i mlade, "eljne dogodiv{-in in razburljivega "ivjenja. Nih-e ne razmi{lja o tem, katero trgovinoje {e treba obiskati in -e ni morda pozabil koga s seznama tistih, ki pri--akujejo darila. S svojo iskrenostjo, po{tenjem in preprostostjo so odprli svoje srce in obdarovali svoje bli"nje, prijatelje in znance z vsega sveta. Tiste s katerimi so v teh dneh zdru"eni pod isto platneno streho. Nasme{ek, spontan stisk rok, objem in "eja po ponovnem snidenju so drobna darila, kijih nosijo vedno s seboj. In veselje in sre-a bosta nepopisna. Sre-no novo leto. In ne pozabite, vrednote so tisto bogastvo, ki ga podarjamo vsak dan in ob vsakem letnem -asu. 17 Vodova srečanja Pred novoletna mrzlica in hitenje je mimo, znova sledijo resnejša vodova srečanja. Podobno kot učitelj v šoli, se vodnik pripravi na srečanja, pa čeprav ima še toliko izkušenj. Naredimo neke vrsto "pripravo" ali po domače "plonk cegelc". Pripravila sva nekaj predlogov za različno stare člane. Upava, da vam bodo ideje koristile. Pomagajte si z literaturo, ki jo ima vsaka knjižnica. Srečanja bova zapisovala tako, da se bo določena tematika logično nadaljevala leto kasneje za starejše člane; a njena obravnava je obširnejša, poglobljena - primerna razvojni stopnji in znanju otrok. Kjer sva lahko, sva navedla tudi literaturo. Kaj lahkopripravimo mlajše MČ-je Sneg - poi{~imo razli~ne sledi na blTnjem travniku (sledi so razli~ne pri hoji, teku...). Hodimo po sledi, ki jo pu{~a nekdo drug. Združimo z igro, ke-panjem... Lahko naredimo mav~ni odtis stare in posu{ene stopinje v blatu. S pove~evalnim steklom si oglejmo sne"ne kristale. (Tabornikov priro~nik; Delo z MA, ogenj; Preživetje v naravi; Koledar narave) Avtomobil - veliko je ostalo razli~-nih {katel in {katlic odvitih daril. Sestavljamo, izrezujemo, lepimo, oblikujemo. (101 izdelek iz odpadne embalaže; Knjiga za de"evne dni) Vod se predstavi star{em v vrtcu ali {oli. Kratka igrica, predstava, razstava likovnih izdelkov. za Zavmalo starejše MC-je Kviz lahko pripravimo na dva na~i-na: z izbiro naklju~nih vpra{anj s seznama, ali so~asnimi odgovori (odgovori A, B, C.) vseh skupin. (V katerem grmu ti~i zajec; Kratko~asnik; Kaj ve{ in zna{) Smu~anje na urejenih smu~i{~ih, oprema smu~arja, spretnostne dejavnosti (pobiranje in nastavljanje predmetov.) (Igre na snegu, Alpsko smu~anje) Spoznavamo osnove prve pomo~i (povr{inska rana, "ulj, uporaba trikotne rute.). (Prva pomo~ za vsakogar; @ivljenje v naravi) 18 « potuha Ce vam je v pomoč, prav - če ne, pomeni, da ste že načrtovali naslednji vodov sestanek. Izdelamo recikla"ni papir - -asopisni papir zmo-imo, raztrgamo (zme{amo) na drobcene kose, odcedimo, raztegnemo po mizi, valjamo v tanke liste, su{imo. Najlaje naredimo papir velikosti formata A5. Na dobro posu{eni list lahko pi{emo, ri{emo. (Ekologija) Kaj pripravimo za mlajše GG-je Osnove vrisovanja v topografsko karto. Za-etni primeri se navezujejo na merilo in s tem na hitro prera-unavanje razdalj, merjenje kotov, koordinatni sistem - kilometrsko mre"o, kako poi{-emo podatek na karti (Topografski priro-nik, Orientacija) Prva pomo- pri "ulju, vreznini, ugrizu, tujku v o-esu, vbodnim. (Tabornikov priro-nik) Sneg in plazovi - vrste snega, zakaj so plazovi nevarni, morebitne izku{nje, primeri... Prikazovanje reliefa s -rtkanjem, temnenjem. Pomagamo si s sliko, karto, maketo. Za starejše GG-je Slikamo na blago - majico ( barve za bomba", svilo) Risanje reliefa - razli~na merila Turno smu~anje - s smu~mi laje do gora, razlike med turnim in alpskim smu~anjem, smu~anje na neurejenih povr{i-nah... Zleti tabornikov in ve~je akcije v slovenskem prostoru. Sestavljamo naloge za vrisovanje - preizkusimo se v lajih nalogah. Nalogo damo vrisati nekomu drugemu in tako preverimo to~nost na{ega risanja. Bolezni na{ega ~asa - debelost, zasvojenost, stres, premalo gibanja. Skupaj s ~lani pripravimo vodov izlet. Simona Kos, Ale{ Ferenc, Žerjavov rod, Dolsko 19 Pomoč pri orientaciji z vrtljivo zvezdno karto Taborništvo je že od nekdaj tesno povezano z astronomijo - vsaj s tistim delom, ki govori o orientaciji na nebu. Mnogim začetnikom predstavlja orientiranje z zvezdnimi atlasi hudo težavo, saj nam nebo zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi in kroženja okoli Sonca nenehno kaže drugačno podobo. Z vrtljivo zvezdno karto lahko za katerikoli dan in uro enostavno ugotovimo, katera ozvezdja vidimo v tistem trenutku na nebu in kje ležijo. A pravilno konstruirana in natančno narisana vrtljiva karta kaže mnogo več kot le trenutno sliko neba. Odčitavamo lahko čase vzhodov, zahodov in kulminacij zvezd, pokaže nam čase vzhodov in zahodov Sonca ter začetek in konec astronomske noči. Navidezno vrtenje neba Ae zve~er dalj ~asa opazujemo zvezdno nebo, opazimo, da zvezde vzhajajo na vzhodu, se v ve~jih in manjjih lokih vzpenjajo do najvi{je lege na nebu in zahajajo na zahodu, ne da bi pri tem spremenile medsebojne lege. Ae gledamo proti Severnici, opazimo, da miruje, ostale zvezde pa se vrtijo okoli nje - bolj kot so oddaljene od Se-vernice, po ve~jih kro'nicah potujejo. Zdi se nam, kot da se celotno nebo nenehno vrti okoli nevidne osi, ki gre skozi Severnico. En obhod naredi v enem dnevu. V resnici se seveda ne vrti nebo okoli nas, ampak se Zemlja v 24 urah zavrti okoli svoje osi. Severnica miruje, ker le'i skoraj to~no v osi, okoli katere se navidezno vrti nebo. Ae bi zvezdno nebo opazovali dlje ~asa, recimo mesec dni vsak dan ob isti uri, bi opazili, da se ne zavrti to~no v 24 urah, ampak v približno 4 minutah manj. Zaradi tega zvezde naslednjega dne ob isti uri niso na istem mestu kot prej{nji dan, ampak so za približno 4 minute zahodneje oziroma so vz{le (in za{le) 4 minute prej. Tega v enem dnevu s prostimi o~mi ne opazimo, a v enem mesecu se nabere razlike 'e za okoli dve uri. Vsak mesec vzhajajo zvezde dve uri prej kot prej{nji mesec. [ele po enen letu so zvezde na isti dan ob isti uri zopet na istem mestu. Orion na primer sredi oktobra vzide ob 23. uri, sredi novembra ob 21. uri, sredi decembra ob 19. uri... Razlog za po~asno a stalno vrtenje zvezdnega neba skozi letoje gibanje Zem[je okoli Sonca. Vsak dan se Zem[ja na svoji poti premakne le za 1 stopinjo, v enem letu pa naredi cel obhod. Kako je narejena vrtljiva karta Bistvo vrtljive zvezdne karte je ravno v tem, da opona{a navidezno vrtenje neba. Sestavljena je iz dveh delov. Na enem so - kot na vseh drugih zvezdnih kartah - narisane zvezde, meglice, kopice, galaksjje, ekliptika (letna pot Sonca po nebu) in nebesna koordinatna mre'a, le projekcjaje izbrana tako, da lahko celotno nebo, ki ga skozi vse leto vidimo iz dolo~enega kraja, spravimo na en sam list papirja. Na robu karteje merilo, na katerem so ozna~eni meseci in dnevi leta. Pri kvalitetnih kartah imajo posamezni meseci po 30 in 31 dni, februar pa 28 dni. Na drugem delu karte (ponavadije to prozorna folija ali izrezan karton)je narisano obzorje, na robu paje merilo, kije razdeljeno na 24 ur dneva. Tisto, kar vidimo znotraj obzorja na karti, vidimo v naravi na nebu. Pri orientaciji nam je v veliko pomo~, ~eje na foliji narisan tudi meridian, ki deli nebo na vzhodno in zahodno polovico, ter ~rta, ki te~e od vzhoda ~ez zenit do zahoda, in deli nebo na severno in ju'no polovico. Tako imamo ozna~ene ~etrtine vidne nebesne polkrogle, ki pa na karti zaradi projekcije niso enato ve- L . Jr L .-¿T. ■ ' ', A. \ ■■ v; J>- v v ■ L H Oba dela vrtljive karte sta speta skupaj v severnem nebesnem polu (Sever-nici) in se lahko vrtita tako kot nebo v naravi. Kombinacije mesecev, dnevov in ur, ki jih lahko od~itamo na robu karte, nam povedo, kdajje nebo videti tak{no, kot ga ka"e karta znotraj obzorja. Ko karto vrtimo, lahko opazujemo, kako se videz neba spreminja od ure do ure zaradi kro"enja Zemlje okoli svoje osi in kako se spreminja od dneva do dneva zaradi kro"enja Zemlje okoli Sonca. Vrtljiva karta ka"e nebo nad krajevnim obzorjem. Kje te~e obzorje oziroma katere zvezde so podobzornice, vzhajal-ke in nadobzornice ter kako visoko lego na nebu dose"ejo,je namre- odvisno od geografske {irine kraja. Slovenija le"i med pribli"no 45,5° in 47° severne geografske {irine, zatoje za nas najprimerneje, daje obzorje prera-unano na 46° severne geografske {irine. V tem primeru so vzhajalke zvezde z deklinacijo med -44° in +44°, zvezde z deklinacijo nad +44° pa so nadobzornice. Vedeti moramo, daje na karti narisano matemati~no obzorje. Tak{nega bi na primer videli na morju, kjer nam ni~ ne zakriva pogleda. Kaj vse še lahko zvemo iz vrtljive zvezdne karte? Vrtljiva zvezdna karta nikakor ni natan~en astronomski in{trument, ki bi dal izjemno natan~ne vrednosti. Ae bi radi podatek poznali na minuto ali celo na sekundo natan~no, moramo v roke vzeti efemeride in sami izra-unati, kar nas zanima. Vzhodi, zahodi in kulminacija zvezd Vrtljiva zvezdna karta ima narisano obzorje in zato ka"e, katere zvezde so trenutno na nebu in kje le"jo. Kerje folija z obzorjem vrtljiva, lahko z vrtenjem folije spremljamo, kak{en lok (ali krog) naredi v dolo-enem -asu zvezda na nebu. Najprej vzide (ko le" i na vzhodnem obzorju), se vzdiguje vedno vi{je do kulminacije (ko le"i na meri-dianu) in se nato spu{~a vedno ni"je, dokler ne zaide (ko le"i na zahodnem obzorju). Na robu karte lahko od~ita-mo, ob kateri uri izbranega dneje zvezda v tej ali oni legi. Vzhodi in zahodi Sonca Zaradi kro"enja Zemlje okoli Sonca le-ta nenehno spreminja svoje koordinate in v enem letu navidezno opi{e na nebu krog, ki mu re~emo ekliptika. Zato moramo najprej poiskati, kje na ekliptiki se nahaja Sonce na tisti dan, ki nas zanima. Nato vzhod, zahod ali kul-minacijo Sonca tega dne od~itamo enako kot pri zvezdah. Ae nas zanima na primer vzhod {e za kak{en drug dan, moramo seveda poiskati tisti del eklipti-ke, kjerje Sonce tistega dne in temu primerno zavrteti folijo. OSNOVNI PODATKI O SPIKINI VRTLJIVI KARTI Velikost: 21 cm Na zadnji strani so preprosta, vsakomur razumljiva navodila. Na karti so vrisane zvezde do 4. magnitude. Karta je plastificirana, nepremočljiva. Pravilno konstruirana in natančno narisana vrtljiva karta kaže mnogo več kot le trenutno sliko neba. Odčita-vamo lahko čase vzhodov, zahodov in kulminacij zvezd, pokaže nam čase vzhodov in zahodov Sonca ter začetek in konec astronomske noči. Uporabnost Ae se z orientacijo po nebu {ele sre-~ujemo, bomo z vrtljivo karto la"je razumeli osnove nebesne mehanike in nekatere osnovne astronomske pojme. Kadar pa ne potrebujemo pretirane na-tan~nosti, jo lahko uporabljamo kot efemeride, pa {e priro-naje, kerjo lahko vedno nosimo s seboj. Z njo enostavno ugotavljamo lego posameznih ozvezdij za katerikoli dan v letu, vzhode in zahode Sonca, za~etek in konec astronomske no~i... Vrtljiva zvezdna kartaje koristen pripomo~ek prav za vse tabor-* nike. Vrtljivo karto prodaja SPIKA, Teslo-^ va 30, 1000 Ljubljana Bojan Kambič Na letošnjem Ilegalcu mi je bila zaupana posebna naloga. V soboto, 7. novembra, sem moral na avtobusni postaji pričakati neznance, ki so tisto dopoldne prevzeli diverzantske naloge in v Ljutomer prinesli vojni nemir. Odpeljal sem jih pred avto šolo, od koder so se ob točno določenem času podali na svoje skrivne naloge. Potem se je začelo. Ljutomer, Glavni trg S fotografom, kije hkrati tudi glavni, se sprehajava po mestu. Nenadoma pridivjajo mali taborniki in naju napadejo: "Sta vidva? Kerije?" Ko jim v dokaz, da ilegalca nisva midva, poka"eva "epe, naju z zaupnim tonom povpra{a-jo, ~e morda veva, kdoje in kjeje. "Mid- Ha, kako jih je naplahtala. Menda so jo vprašali, če je ilegalka, a jih je s pošto tako zmedla, da so hitro pozabili na to možnost. va ne veva. Resen ne,"jim odgovoriva in "e prihitijo novi taborniki - moj vod. Moja bunda komaj ostane cela, saj na sre~o ugotovjjo, da nejaz ne {ef Marko nisva ilegalca. Po nekaj korakih sre~ava Nino z njenimi taborniki in ilegalko Petro. @e jo misliva vpra{ati, ~e sojo morda zajeli, a naju prehiti z vpra{anjem: "No, pokajte mi, prosim, kjeje tukaj po{ta." Ha, kako jih je naplahtala. Menda so jo vpra{ali, ~e je ilegalka, a jih je s po{to tako zmedla, da so hitro pozabili na to mo"nost. Radio Maxi, pol ure kasneje "Mi bi pripelali nekaj dece, pa kak-{ega ilegalca..." "Ja, no, ne vem ... " "Eh, to treba. Toje zanimivo... " 22 Ilegalec ^o ljutomersko skanje tistih, (i jih ni Iz zbora se sliši nekaj pripomb na račun ilegalcev in njihove iznajdljivosti, vendar je kmalu vse pozabljeno. Saj je vse skupaj samo igra. "No, pa naj bo," re~e glavni na radiu, "mate pet minut." Pridejo taborniki, voditeljjih vpra-{a nekaj o tem in onem, potem je na{ ~as potekel. Aasje potekel prav hitro, {e posebej zato, ker smo imeli tooooliko za povedati ... Na poti z radia sre~amo ilegalca Bo{tjana, ki ga je sila narave skupaj z ilegalko Ur{o pripeljala v past. Njoje re-{ilo strani{~e, v katerega seje zaklenila, Bo{tjan paje, kot vsak fant, svojo potrebo opravljal nekoliko boljjavno ... Lov se nadaljuje Skoraj bo poldne. Ko zazvoni v zvoniku, je igre konec. Kdo bo zmagal? Menda {e vedno niso zajeli vseh ilegalcev. Kaj narediti? Kdo bo koga? Veliko vpra{anj, toda brez odgovora, dokler se ne zberemo na {olskem igri{~u in pre-{tejemo ujetnike. [olsko igri{~e, opoldne in nekaj ~ez Taborniki stojijo poravnani v zboru, ilegalci se smehljajo. Tisti zajeti, za spoznanje manj, a vseeno. Iz zbora se sli{i nekaj pripomb na ra~un ilegalcev in njihove iznajdljivosti, vendarje kmalu vse pozabljeno. Saj je vse skupaj samo igra, s katero se sku{amo spomniti, kakoje bilo v resnici pogumnim ilegalcem med vojno. Zgodi pa se, da mladi taborniki svojo nalogo vzamejo nekoliko preve~ resno in v~asih kar pozabljajo na lepe manire in bonton, ko na cesti z navdu-{enjem nagovarjajo mimoido~e. Vendar jim tega res ne smemo zameriti, kajne? Sajje vse skupaj samo igra. Saša Pergar, Rod Vedri Prleki NOT 99 - razpis Tudi letos vas ~lani rodu Mo~virski tulipani iz Ljubljane vabimo na No~no orientacijsko tekmovanje - NOT, ki bo potekalo zadnji vikend v marcu, torej 27. in 28. 3. 1999. Kje bo tekmovanje in pa vse ostale informacije boste izvedeli v februarski in mar~evski {tevilki revije Tabor. Vabljeni! Taborniki RMT BELA SLED 1999 Zmajev rod tudi letos prireja zimsko orientacijsko tekmovanje BELA SLED, ki bo potekalo 12. in 13. februarja (petek in sobota) na osnovni {oli Vrhovci. [tartnina, v katero so zajeti stro{ki prenočevanja, kart, na{itkov, ve~erje, zajtrka, obilnega kosila, ~aja in pokalov, zna{a 8.000 tolarjev na ekipo. [tartnino naka"ite na @R DT Zmajev rod, Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana: 50101-678-48108. Rok za prijave ekip je 5. februar. Da bi ohranili kvaliteto tekmovanja se po 5. februarju ne bo mo"no prijaviti, zato ne zamudite prijavnega roka; iz istih razlogovje {tevilo ekip v kategoriji omejeno na 20 ekip! Pisne prijave s fotokopijo pla~ane polo"nice po{ljite na naslov: Ale{ Fischinger, Poljanski nasip 30, 1000 Ljubljana. Ekipe so me{ane (3+2) in {tejejo po pet tekmovalcev. Ekipe s tekmovalci istega spola bodo lahko tekmovale, vendar bodo prejele negativne to~ke. Ekipe s {tirimi tekmovalci bodo tekmovale brez olaj{av. Ekipe lahko tekmujejo v naslednjih starostnih kategorijah: GG (leto rojstva 1983 ali mlaj{i); PP (leto rojstva 1982-1978); G (rojeni 1977 ali starej{i). Ekipa, ki bo imela enega starej{ega tekmovalca ali ve~, bo tekmovala v starej{i kategoriji. Tekmovalci morajo s seboj imeti osebni dokument s sliko, kot dokaz njihove starosti. Brez teh dokumentov tekmovalci ne bodo mogli nastopiti na tekmi. Naloge na tekmovanju: orientacijski tek, topo testi, @VN test, test iz prve pomo~i, prihod pod kotom, vrisovanje, ciljanje z zra~no pu{ko, prehod minskega polja, prehod hitrostne etape, ve~erni dogodek, signalizacija, skica pod kotom. Ve~erni dogodekje tako kot vsako leto presene~enje! Zbor ekip bo v soboto 12. februarja ob 17. uri na osnovni {oli Vrhovci (Kon~na postaja mestnega avtobusa {t. 14, smer Vrhovci). Vse dodatne informacije in propozicije lahko prejmete pri Ale{u Fischingerju 061-313-221 in Mihi Miklav~i~u 061-347745. P.S. Tako kot vsako leto, bo tudi letos hrana odli~na! Taborni prostor v Gornjem Gradu: Taborni{ki rod XI. SNOUB Maribor oddaja taborni{ki prostor: Taborni prostor za 28 {otorov (do 100 tabore~ih) Prostor za {tabni {otor - jedilnico (po dogovoruje mo"no najeti do 4 ~lene {tabca) Zidan objekt - kuhinja s shrambo, skladi{~em in spalnico z zakonsko posteljo Umivalnica - 9 pip in tu{ (vodaje vsako leto sanitarno pregledana) 15 metrov visokjambor Igri{~e (za odbojko, badminton...) Dra~ja in su{ic po "eji!!! Prostor se nahaja 11 min hoje od centra Gornjega Grada, kjer so tri trgovine, po{ta, telefonske govorilnice, okrep~eval-nice in kjer se 24 ur na dan dobi sve" kruh. Do kopali{~a na reki Dretije iz tabora le 5 minut hoje. Dvignjenje nad mesto in skrit za obronkom gozda, tako da njegove samote ne prekinjajo niti nak[ju~ni izletniki. Taborni prostorje primerno izhodi{~e za eno- ali ve~dnevne potepe na Menino, Rogatec, Arnivec, Lepenatko, Veliko planino, Peco... Ve~ informacij nudita Andrej Pav{i~ - Arnc (dom: 062 417 416, slu"ba: 062 22 000) in Gaby (gaby@kibla.org). STAREŠINSTVO ZTS NA TRETJI SEJI V NOVEM MESTU V Novem mestu seje 5.12.1998 zbralo stare{instvo ZTS na svoji tretji leto{nji seji. Kjjub obilici sne"nih padavin seje zbralo 22 ~lanov stare{instva, ~lanov IO ZTS, NO ZTS, in osmih OO ZTS. Prisotneje najprej pozdravil "upan ob~ine Novo mesto Franci Koncilija. Za"eleljimje veliko plodnega dela injih seznanil z osnovnimi podatki o ob~ini. Sejo je vodil Peter Petrovi-, stare{ina ZTS. Na sejije potekala "ivahna razprava pri vseh to~kah dnevnega reda, ki so bile: 1. potrditev zapisnika 2. seje 2. sprejem poslovnika o delu 3. seje stare{instva 3. informacija o delu IO ZTS med 2. in 3. sejo stare{instva 4. poro~ilo o pripravah odprave na svetovni skavtski jamboree 5. poro~ilo o gozdni {oli v letu 1998 in program za leto 1999 6. zlet PP v letu 2001 7. pravilnik o disciplinskem postopku v ZTS 8. vzgojna izjava - imenovanje delovne skupine za pripravo dokumenta 9. priznanja in odlikovanja 10. razno Stare{instvoje sprejelo naslednje sklepe: SKLEP 1: Stare{instvo ZTS potrjuje zapisnik 2. seje stare{instva ZTS, kije bila v Ilirski Bistrici 12.6.1998. SKLEP 2: Stare{instvo ZTS sprejema poslovnik o delu 3. seje, kije v prilogi 1 tega zapisnika. Stare{instvo ugotavlja, daje od 42 ~lanov na seji prisotnih 22. Prisotni so predstavniki iz 9 od 10 obmo~nih organizacij ZTS. V skladu s 26. ~lenom Statuta ZTS je stare{instvo sklep~no. SKLEP 3: Stare{instvo sprejema informacijo o delu IO ZTS med 2. in 3. sejo stare{instva ZTS. SKLEP 4: Stare{instvo ZTS bo na naslednji seji obravnavalo neizvr{ene sklepe s 1., 2. in 3. seje stare{instva ZTS. SKLEP 5: Stare{instvo ZTS potrjuje poro~ilo o pripravah odprave na svetovni skavtskijamboree v Ailu. SKLEP 6: Stare{instvo ZTS sprejema poro~ilo o Gozdni {oli 1998 in program za leto 1999. SKLEP 7: Stare{instvo ZTS sogla{a s predlogom IO ZTS, da taborni{ki zlet ZTS prestavimo v leto 2002. SKLEP 8: Zveza tabornikov Slovenije se bo polno{tevilno udele"ila mednarodnega tabora TECHUANA 2001 z dele"em do 500 udele"encev. ZTS bo sodelovala v organizacijskem odboru za to akcijo. SKLEP 9: IO ZTS naj na prihodnji seji stare{instva predlaga kriterije za organiziranje in ureditev razmerij med soorganizatoji zleta ZTS. SKLEP 10: Stare{instvo ZTSje obravnavalo predlog Pravilnika o disciplinskem postopku ZTS. Komisija, kije pripravila predlog, naj do prihodnje seje, ko bo stare{instvo sklepalo o sprejemu pravilnika, zbere pisne pripombe iz rodov oziroma OO ZTS in jih po potrebi vnese v predlog. SKLEP 11: Stare{instvo ZTS imenuje delovno skupino za spremljanje razprave in pripravo Vzgojne izjave ZTS v sestavi: 1. Matej Aernigoj 2. Jure Grgurevi~ 3. Greta Gro{elj 4. Barbara Kresal - Strni{a 5. Andreja Osvald 6. Barbara Pape" 7. Miha Pirher IO ZTS naj dopolni komisjo glede na mo"ne dodatne predloge. SKLEP 12: Naloge delovne skupine za spremljanje razprave in pripravo Vzgojne izjave ZTS so : Spremljanje razprave o vrednotah, na~elih in metodah v organizaciji Zbiranje predlogov in pripomb s posvetov, delavnic in drugih obravnav ob delovnem gradivu Vzgojna izjava Oblikovanje sklepov z izhodi{~i za pripravo dokumenta o vzgoji v ZTS Priprava delovnega dokumenta zajavno razpravo SKLEP 13: Delovna skupina naj upo{teva pri izvedbi nalog naslednji ~asovni okvir: 28.2.1999 Zbiranje predlogov, pripomb in stali{~ 31.3.1999 Oblikovanje sklkepov 30.4. 1999 Priprava delovnega dokumenta SKLEP 14: Stare{instvo sprejema predlog za podelitev priznanj, kije pripravljen v gradivu. (Seznam prejemnikov je objavljen posebej). PREJEMNIKI ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ V LETU 1998 Objavljamo spisek prejemnikov odlikovanj in priznanj, ki jihje Stare{instvo Zveze tabornikov Slovenije podelilo v letu 1998. POHVALA ZTS [T. IME 1 ROJ AL. ZTSROD OOZTS JERNEJ JERENKO IVAN LU@OVEC VLADIMIR PO@AR MARIJA PO@AR MIHAELA [KOF MARTA [MALC FRENK PRELEC BO[TJAN SURINA SUZANA LOGAR 1980 1923 1949 1952 1921 1947 30.4.63 25.5.72 19.2.84 V ROD II. SNOUB LJUBE [ERCERJA ROD II. SNOUB LJUBE [ERCERJA ROD II. SNOUB LJUBE [ERCERJA ROD II. SNOUB LJUBE [ERCERJA ROD II. SNOUB LJUBE [ERCERJA ROD BELEGA KONJA ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV S. 23.5.98 23.5.98 23.5.98 10. [PELA DEKLEVA 8.9.79 1995 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 23.5.98 11. MOJCA LOGAR 7.3.83 1989 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 23.5.98 12. SA[O TERNOVEC 5.6.76 980 RODSNE@NI[KIH RU[EVCEV 23.5.98 13. KATARINA DEKLEVA 18.6.84 1995 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 23.5.98 14. ANA PLAVAAK 7.7.80 987 RA[I[KI ROD 28.5.98 15. METI BUH 24.1.81 989 RA[I[KI ROD 28.5.98 16. ANDREJ TE@AK 6.7.76 983 RA[I[KI ROD 28.5.98 17. LILI KULOVEC 11.9.53 983 RA[I[KI ROD 28.5.98 18. BLA@ VEHAR 15.8.77 994 RA[I[KI ROD 28.5.98 19. MARKO PU[ 1990 RA[I[KI ROD 28.5.98 20. GORAZD POV[E 29.7.74 992 ROD SKALNIH TABOROV 23.4.98 21 MATEJ JUHANT 19.11.76 1984 ROD SKALNIH TABOROV 23.4.98 22. NATALIJA KVEDER 9.11.77 984 ROD SKALNIH TABOROV 23.4.98 23. JURIJ AN@IN 30.6.77 1984 ROD SKALNIH TABOROV 16.4.98 24. JERNEJ BAK[IA 11.8.98 1985 ROD SKALNIH TABOROV 16.4.98 25. ZINKA KOBIL[EK 12.11.76 1984 ROD UPORNEGA PLAMENA 16.4.98 26. PAVLE OBLAK 17.10.57 991 KOKR[KI ROD 4.3.98 27. PRIMO@ BANTAN 1980 1988 ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 28. TINA BANTAN 1982 1990 ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 29. DRAGO JOVIA 1961 993 ROD ARNO JEZERO 6.11.98 30. SEBASTJAN KERE[E 1974 1984 ROD ARNI MRAV 5.11.98 31 IVANKA KORO[EC 1950 1992 VEDRI PRLEKI 2.4. 98 32. TJA[A KRAUTBERGER 1982 994 ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 33. NINA KRAUTBERGER 1981 1994 ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 34. TINA KRAUTBERGER 1981 1994 ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 35. MARKO KUHL 1981 992 ROD ARNO JEZERO 6.11.98 36. MIHA LOGAR 1981 1974 ROD STRA@NJIH OGNJEV 9.11.98 37. NEJC PE[NIK 1980 992 VEDRI PRLEKI 2.4. 98 38. AN@E PETKOV[EK 1982 1988 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 5.11.98 39. NINA POKORN 1982 996 ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 40. @IGA POLC 1980 995 ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 41 MINKA RAJH 1978 993 ROD ARNO JEZERO 6.11.98 42. VESNA REPNIK 1978 1993 ROD ARNO JEZERO 6.11.98 43. ANDREJA SENEGAANIK 1982 1991 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 5.11.98 44. KATJA [ERGAN 1982 1995 ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 45. BO[TJAN TOMC 1972 997 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 5.11.98 POHVALA ZTS za enote: [T.IME ORGANIZACIJE KRAJ 1. KLUB GRA "STARI MAAKI" ILIRSKA BIS. 2. ROD II. GRUPE ODREDOV CELJE 3. ROD SNE@NI[KIH RU[. ILIRSKA BIS. 4. ROD ZELENEGA @IRKA @IRI PREDLAGATELJ ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV EMIL MUMEL, na~. za prog. ZTS EMIL MUMEL, na~. za prog. ZTS EMIL MUMEL, na~. za prog. ZTS 23.5.98 9.11.98 9.11.98 9.11.98 POSEBNO PRIZNANJE (ZAHVALA) ZA nečlane - organizacije IN POSAMEZNIKE: [T.IME ORGANIZACIJE KRAJ ROD OOZTS 1. LOKOSTRELSKI KLUB ILIRSKA BIS. ROD SN @N [KIH RU[EVCEV 23.5.98 2. GRAFrNA DELAV. BOR ILIRSKA BIS. ROD SN @N [KIH RU[EVCEV 23.5.98 3. GGS KOPER KOPER ROD SN @N [KIH RU[EVCEV 23.5.98 4. KOM. STAN. PODJETJE ILIRSKA BIS. ROD SN @N [KIH RU[EVCEV 23.5.98 5. PLAMA PUR PODGRAD ROD SN @N [KIH RU[EVCEV 23.5.98 6. OB.ORG.RDEAEGA KRI@A ILIRSKA BIS. ROD SN @N [KIH RU[EVCEV 23.5.98 7. MLAD. KLUB NADE @AGAR ILIRSKA BIS. ROD SN @N [KIH RU[EVCEV 23.5.98 8. O[ ANTONA @NIDER[LA ILIRSKA BIS. ROD SN @N [KIH RU[EVCEV 23.5.98 9. O[ DRAGOTINA KETEJA ILIRSKA BIS. ROD SN @N [KIH RU[EVCEV 23.5.98 lO.MO-SV4. POK. POVELJSTVO POSTOJNA ROD SN @N [KIH RU[EVCEV 23.5.98 11. DANICA KLEMENAIA ILIRSKA BIS. ROD SN @N [KIH RU[EVCEV 23.5.98 12.KS GORENJA TREBU[A GOR. TREBU[A ROD SKALNIH TABOROV 10.11.98 13.CVETO SEDEJ VOJSKO ROD MOAVIRSKI TULIPANI 5.11.98 14.MARKO BRUS VOJSKO ROD MOAVIRSKI TULIPANI 5.11.98 15.O[ TONE OKROGAR ZAGORJE ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 16.O[ IVAN KAVAIA ZAGORJE ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 17.G. GROBOLJ[EK, CZ ZAG. ZAGORJE ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 18.@upan g. MATJA@ [VAGAN ZAGORJE ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 19.O[ IVANA CANKARJA LJUTOMER VEDRI PRLEKI 2.4.1998 BRONASTI ZNAK ZTS [T. IME PRIIMEK ROJ AL. ZTS ROD 1. @ARKO DRAG[IA 1949 984 ROD II. SNOUB LJ.[ERCERJA 2. CVETKA FERLETIA 955 1981 ROD UKROAENE REKE 3. JO@E FERLETIA 1953 1981 ROD UKROAENE REKE 4. KATJA JEROT 1974 1991 ROD BELEGA KONJA 5. STA[A JUG 1978 985 ROD PUNTARJEV 6. KATJA MIKLAVIA 1975 983 ROD PUNTARJEV 7. MARJAN STRNAD 1954 961 ROD UKROAENE REKE 8. MATJA@ [MALC 1977 983 ROD BELEGA KONJA 9. TEA TEODOROVIA 1976 1983 ROD PUNTARJEV 10. MATEJA VIDIC 1979 986 ROD PUNTARJEV 11. POLONA AELIGOJ 19.3.77 980 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 12. KORADO PUCER 25.10.97 992 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 13. ALEKSAND ER MORANO 31.3.67 1984 RODSNE@NI[KIH RU[EVCEV 14. ALBERT LIAAN 6.3.67 1976 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 15. POLONA SIMONIA 26.2.82 987 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 16. LEON ROLIH 15.4.69 977 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 17. ANDREJA MOLAN 1.6.80 985 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 18. DARJA [KERLAVAJ 17.8.82 1987 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 19. MONIKA URH 19.5.77 993 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 20. MARKO MR[NIK 17.8.76 1993 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 21 MIHA [KERLAVAJ 21.11.77 1982 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 22. NATA[A ZEMLJIA 18.7.78 984 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 23. GREGOR KOVAAIA 4.10.76 993 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 24. MIMICA SURINA 23.1.41 1978 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 25. ALENKA [LENC 30.6.82 988 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 26. VESNA BO[TJANAIA 1.2.83 987 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 27. PETRA [AJN 23.7.82 987 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 28. INGRID FATUR 25.3.76 993 ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV 29. IRIS SKRT 4.6.76 1980 RODSNE@NI[KIH RU[EVCEV 30. MARKO @AGAR 22.9.75 1983 ROD SKALNIH TABOROV 31 SA[A BACALI 1980 1989 ROD POLDE EBERL JAMSKI 32. MAJA BLEJEC 977 1987 ZMAJEV ROD 33. MATIC DRNOV[EK 1979 1986 ROD POLDE EBERL JAMSKI 34. ALE[ FISHINGER 1977 987 ZMAJEV ROD 35. BLA@ GRAPAR 978 1986 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 36. PETER HABJAN 980 991 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 37. BILJANA HACIN 1977 986 ZMAJEV ROD 38. MIHAELA HOJKER 1976 986 ZMAJEV ROD 39. MARKO KAJIN 968 980 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 40. MITO KRISTAN 1971 988 ROD ARNI MRAV 41 TOMA@ MAROLT 978 1990 ZMAJEV ROD 42. MILAN MERLAK 969 1979 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 43. MIHA MIKLAVAIA 1976 987 ZMAJEV ROD 44. TINA MLAKAR 1979 992 VEDRI PRLEKI 45. MARKO OBLAK 976 1987 ZMAJEV ROD 46. JANEZ PELHAN 1971 990 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 47. SA[A PERGAR 1977 990 VEDRI PRLEKI 48. ALE[ PETKOV[EK 1979 986 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 49. GORAN TOM[IA 980 1991 VEDRI PRLEKI 50. MARJETKA ULAAR 1978 982 ROD MOAVIRSKI TULIPANI OOZTS 20.1.1998 20.1.1998 0.10.1997 0.10.1997 20.1.1998 0.10.1997 0.10.1997 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 23.5.98 16.4.98 9.11.98 5.11.98 9.11.98 5.11.98 5.11.98 5.11.98 5.11.98 5.11.98 5.11.98 5.11.98 5.11.98 5.11.98 5.11.98 2.4.1998 5.11.98 5.11.98 2.4.1998 5.11.98 2.4.1998 2.4.1998 LIPANI 5.11.98 ZJ Ko BARBARA SA[A MAJA MATIC ALE[ BLA@ PETER BILJANA MIHAELA MARKO MITO TOMA@ MILAN MIHA TINA MARKO JANEZ SA[A ALE[ GORAN MARJETKA BARBARA ZUPANT 1975 BACALI 1980 BLEJEC 1977 DRNOV[EK 1979 FISHINGER 1977 GRAPAR 1978 HABJAN HACIN 1980 1977 HOJKER 1976 KAJIN 1968 KRISTAN 1971 MAROLT 1978 MERLAK 1969 MIKLAVT 1976 MLAKAR 1979 OBLAK 1976 PELHAN 1971 PERGAR 1977 PETKOV[EK1979 TOM[IA 1980 ULAAR 1978 ZUPANAIA 1975 ROD MOAVIRSKI TULIPANI ROD POLDE EBERL JAMSKI ZMAJEV ROD 1986 ROD POLDE EBERL JAMSKI 987 ZMAJEV ROD 986 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 991 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 986 ZMAJEV ROD 986 ZMAJEV ROD 980 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 988 ROD ARNI MRAV 990 ZMAJEV ROD 979 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 987 ZMAJEV ROD 992 VEDRI PRLEKI 987 ZMAJEV ROD 990 ROD MOAVIRS 990 VEDRI PRLEKI 986 ROD MOAVIRS 991 VEDRI PRLEKI 982 ROD f 993 ROD f TULIPANI TULIPANI TULIPANI TULIPANI ZLATI ZNAK ZTS [T. IME PRIIMEI 1. VLADO BEZJAK 2. RAFAEL KALAN 3. MATEJ [KERL PLAKETA ZTS [T. IME ROJ aL. ZTSROD 1948 1 981 ROD U^ENE REKE 1971 1982 ZMAJEV ROD 1966 1 976 ROD MOAVIRSKI TULIPANI AL. ZTSROD 1. EMIL MUMEL 1959 1 975 ROD ZELENE ROGLE 2. ANDREJ TAVAAR 1961 1975 ROD SIVEGA VOLKA 3. MIROSLAV V|A|A 1960 1966 ROD BELEGA BOBRA 4. DU[AN KULOVEC 25.5.46 1957 RA[I[KI ROD «tflKo,. 5.11 9.11 5.11 9.11 5.11 5.11 5.11 5.11 5.11 5.11 5.11 5.11 5.11 5.11 2.4.1 5.11 5.11 2.4.19! 5.11 2.4.19! 5.11 5.11 SREBRNI ZNAK ZTS [T. IME PRIIMEK ROJ AL. ZTSROD OOZTS 1. MAJA CVEK 1971 1978 ROD PUNTARJEV 0.10.1997 2. MAJA KRAGELJ 1973 1980 ROD PUNTARJEV 0.10.1997 3. MIRO KRISTAN 1977 1984 ROD PUNTARJEV 0.10.1997 4. MARJETA HREN 1972 1979 ROD SKALNIH TABOROV 23.4.98 5. ROK KUMAR 1974 1981 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 5.11.98 6. JURE MILAA 1974 1983 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 5.11.98 7. NATA[A OBERA 1971 1978 ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 8. FRANCI PAV[ER 1970 1980 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 5.11.98 9. JURIJ TIHELJ 1972 1980 ROD MOAVIRSKI TULIPANI 5.11.98 10. TANJA TROP 1976 1984 ROD POLDE EBERL JAMSKI 9.11.98 OOZTS 20.1.199! 9.11.98 5.11.98 OOZTS 2.3.1998 2.3.1998 9.9.1997 28.5.98 £ 29.3C 6,7 22 10,1' 12,13 13.11 20 20 26.27 27.28 2,1 22 24,3 7,9 22,23 15 11,13 18,2 19 26 26 30,6.8 8,15 15,22 10.12 15 17,18 24,26 16 16,17 16,17 5,6 edar akcij jan.99 jan.99 feb.99 feb.99 mar.99 mar.99 mar.99 mar.99 mar.99 mar.99 mar.99 apr.99 apr.99 apr.99 maj.99 maj.99 maj.99 maj.99 jun.99 jun.99 jun.99 jun.99 jun.99 jul.99 avg.99 avg.99 avg.99 sept.99 sept.99 sept.99 sept.99 okt.99 okt.99 okt.99 okt.99 okt.99 nov.99 Glas Jelovice [kofja Loka Zimsko orientacijsko tekmovanje O[ Lovrenc na Pohorju Bela sled Ljubljana Dan Ustanovitelja - founders day Predstavitve projektov t. in{. te—. Seminar za taborna vodstva Po rodovih Ljubljana G[ Bohinj G[ Bohinj Predstavitve projektov nad. in{truktorskih te—ajev Aragonitek 99 Cerkno 4. seja stare{instva ZTS Si. Bistrica Spomladanski posvet na~einikov -dru'in in klubov No—no orientacijsko tekmovanje Ljubljana Seminarza sodnike taborni{kih mnogobojev in drugih tekmovan Dan tabornikov In{truktorski te—aj II. stopnje [TPM Kanu {—uka zlet Kreativna delavnica Zlata pu{—ica Dr'avni mnogoboj Ma Dr'avni mnogoboj, GG, PP, Gr~e 5. seja stare{instva ZTS Te~aj topografije in orientacije Uvodni vodni{ki te—a Lokostrelski te—aj In{truktorski te—aji . 1. {ola In{truktorski te—aji - 2. {ola Te—aj 'ivjjenja v naravi So{ka olimpijada Mesec {porta v Slovenji Ai—ev memoria ROT Jesenski posvet na—elnikov dru'in in klubov Jesenski posvet na—elnikov rodov Ivkov memorial 42. jamboree v zraku (JOTA) na Internetu (JOTI) Seminar za propagandiste Seminar za stare{ine ZTS Pekre Po Sloveniji G[ Bohinj Velenje Cerk. jezero Ljubljana G[ Bohinj G[ Bohinj G[ Bohinj G[ Bohinj G[ Bohinj G[ Bohinj N. Gorica Po Sloveniji Ljubljana G[ Bohinj Ljublana Po svetu Rod Svobodnega Kamnitnika Rod IX. SNOUB Maribor Zmajev rod Ljubljane Kom. za program ZTS, WAGGGS KVIO ZTS Komisija za program ZTS KVIO ZTS Rod aragonitnih je'kov Cerkno ZTS Komisija za program ZTS Rod mo—virskih tulipanov Komisija za program ZTS KOJA ZTS, rodovi in obmo—ja KVIO ZTS Rod jezerskega zmaja Rod Jezerska {—uka Komisija za Rod tr{atega Komisija za Komisija za ZTS ' Komisija za Komisija za Komisija za KVIO ZTS KVIO ZTS Komisija za Rod so{kih r Komisija za Zmajev roc Komisija za rogram ZTS tura Ljubljana rogram ZTS ogram ZTS ogram ZTS ogram ZTS ogram ZTS ogram ZTS a{ev ogram ZTS Ljubljana ogram ZTS Komisija za program ZTS ZTS Rod dobre volje Ljubljana Komisija za program ZTS, WOSM KOJA ZTS KVIO ZTS KRATEK OPIS PROGRAMA - VSEBINA kvalitetno pripravljena enodnevna orientacija s testi iz prve pomo-i, @VN in topografije; spremljevalno-zabavni program Dvodnevno zimsko orientacijsko tekmovanje z razli-nimi prakti-nimi nalogami (test PP, signalizacija, skice..) Dvodnevno zimsko orientacijsko tekmovanje z razli-nimi prakti-nimi nalogami (test PP, signalizacija, skice..) Razmi{ljanje in dejavnosti povezane z mednarodno razse'nostjo skavtskega gibanja Predstavitev projektov, ki so sijih za nalogo v rodu zadali udele'enci temeljnih in{truktorskih te-ajev Na seminarju se bodo udele'enci seznanili z organizacijo taborjenj in pripravo programa taborjenj za posamezno starostno vejo Predstavitev projektov, ki so sijih za nalogo v rodu zadali udele'enci nadaljevalnih in{truktorskih te-ajev Priprava MA in GG na obmo-ni mnogoboj, sre-anje s -lani obmo-ja Seja organa ZTS, ki je odgovoren za sprejemanje odlo-itev na nivoju Zveze tabornikov Slovenje Predstavitev programskih smernic, programskih projektov, delavnice za nove ideje, kako izvajati program, izmenjava informacij, spoznavanje med na-elniki dru'in in klubov No-no orientacijsko tekmovanje s topografskim testom, prehodom minskega polja, no-no signalizacijo z baterijo, testom Prve pomo-i in hitrostno etapo Na seminarju bodo predstavljena pravila taborni{kega mnogoboja in posameznih panog, pravila sojenja, sodni{ka etika in organizacija mnogoboja ali drugih tekmovanj Dan ustanovitve ZTS (22.4.1951) taborniki praznujemo na razli-ne na-ine Te-aj je namenjen vodjem izobra'evanja odraslih v Zvezi tabornikov Slovenje DRU@ABNO TEKMOVANJE Tekmovanje s kanuji, orientacija in ostale taborni{ke ve{-ine Ustvarjalno izra'anje in kreativnost na podro-ju programa v ZTS Lokostrelsko tekmovanje po pravilih iz priro-nika Osnove lokostrelstva (izdala ZTS) Preverjanje znanja, ki so ga -lani osvojili med letom, v razli-nih taborni{kih panogah Preverjanje znanja, ki so ga -lani osvojili med letom, v razli-nih taborni{kih panogah Seja organa ZTS, ki je odgovoren za sprejemanje odlo-itev na nivoju Zveze tabornikov Slovenje Te-ajniki bodo poglobili znanje s podro-ja orientacije in topografije in ga tudi v praksi utrdili Te-aj za -lane iz novonastalih rodov ali skupin, ki nameravajo ustanoviti rod in tiste -lane, ki {e nimajo osnovnega taborni{kega znanja, pa bodo postali vodniki Osvajanje znanja in spretnosti s podro-ja lokostrelstva Izobra'evanje na-elnikov v rodovih, ki skrbjo za vodenje (dru'ine, kluba, rodu) Izobra'evanje na-elnikov v rodovih, ki skrbjo za vodenje (dru'ine, kluba, rodu) Na te-aju se bodo udele'enci seznanili z osnovami prelvetja v naravi (gibanje, prehrana, bivanje) Zabavno taborni{ko dru'enje in {ajivo tekmovanje Razgibajmo se in predstavimo svojo dejavnost Tridnevno orientacijsko tekmovanje s topografskimi izdelki (skica, profil terena..), pripravo toplega napitka iz sade'ev in rastlin, nabranih med potjo, prenos ranjenca s prakti-nim znanjem prve pomo-i Tridnevno dr'avno orientacijsko tekmovanje s topografskimi izdelki, zahtevnej{o orientacijo, no-no in dnevno signalizacijo, postavljanjem bivaka in preno-evanja v njem in kuhanje gola'a Predstavitev programskih smernic, programskih projektov, delavnice za nove ideje, kako izvajati program, izmenjava informacij, spoznavanje med na-elniki dru'in in klubov Obravnavanje aktualnih tem in re{evanje problemov, ki nastajajo pri delu rodovih, povezovanju z obmo-nimi organizacijami in Zvezo tabornikov Slovenije [ajivo, spretnostno tekmovanje (scoutball, hoja z A-ji, spretnosti izdelovanja vozlov, {aljivi testi..) sre-evanje, dru'enje in izmenjava mnenj preko elektronskih medijev (s pomo-jo radioamaterskih postaj in ra-unalnika - Internet) Strokovni seminar za bolj{i nastop v medijih in oblikovanje lastnih publikacij (glasil) Izobra'evanje stare{in rodov, ki skrbijo za podporo (pridobivanje sredstev, komuniciranje z drugimi izven rodu, pomo- pri zagotavljanju materialnih potreb.) Strokovni seminar za bolj{e in u-inkovitej{e re{evanje konfliktnih situacij v razli-nih skupinah (vod, dru'ina, klub, rodova uprava) Izobra'evanje na-elnikov v rodovih, ki skrbjo za vodenje (dru'ine, kluba, rodu) Seja organa ZTS, ki je odgovoren za sprejemanje odlo-itev na nivoju Zveze tabornikov Slovenje Akcija s poudarjeno duhovno dimenzijo (raznos lu-i miru po domovih v Slovenji skupaj s poslanico miru) Sodelovanje na razli-nih sejemskih predstavitvah po Slovenji Tine Radinja, Pujtal 119, 4220 [kofjs Loka, 064/655 660 Gregor Vinder, Principova 7, 200C Maribor, 062/222 482 Alej Fischinger, Pojhanski nasip 30, 100C Lj., 061/313 221 Kom. za program, Tadej Pugej Vodje te~ajev, Tadej Pugel Vodja seminarja,Tadej Pugelj Vodje te~ajev, Tadej Pugel Klemen Kenda, G. trg 5, 5282 Cerkno Peter Petrovi-, Ivo [tajdohar Emil Mumel, Tadej Pugelj Rok Kumar, Kantetova 52, 1000 Ljubljana, 061/123 31 15 Vodja seminarja, Tadej Pugel Tadej Pugelj Andrej Bra-i-, Ko'ejskega 1, 3320 Velenje Luka Urbas, Gerbi-eva 2, 1380 Cerknica Vodja delavnice, Tadej Pugelj Damjan Ga{pari-, Brodarjev trg 6, 1000 Lj. Ale{ Arko, Tadej Pugelj Tina Bogataj, Tadej Pugelj Peter Petrovi-, Ivo [tajdohar Vodja te-aja, Tadej Pugelj Vodja te-aja, Tadej Pugelj Frane Merela Vodja {ole, Tadej Pugelj Vodja {ole, Tadej Pugelj Vodja te-aja, Tadej Pugel Vojko Vi-i-, Kidri-eva 28, 5000 NG Tadej Pugelj Bijana Hacin, Tomi{elj 58, 1292 Tomi{ej, 061/662 346 Gostitelj, Tadej Pugel Emil Mumel, Tadej Pugelj Milko Okorn, Ivo [tajdohar Gregor Je{e, Kebetova 17, 1000 Ljubjana Primo' Bajec, Tadej Pugelj Tadej Pugelj, Frane Merela Darko Jenko, Tadej Pugel Jure Grgurevi-, Tadej Pugelj Vodja te-aja, Tadej Pugelj Peter Petrovi-, Ivo [tajdohar Tadej Pugelj Koordinacijska skupina, Tadej Pugelj Mateja [u{ter{i~ Dimic, Frane Merela 30.12.98 30.1.99 1.3.99 15.3.98 20.3.99 povabilo 19.5.99 20.3.99 15.4.99 15.4.99 5.4.99 5.4.99 5.4.99 5.4.99 .9.99 15.9.99 30.6.99 30.6.99 30.6.99 CENA 8000 SIT/ ekipo CILJNA POPULACIJA GG, PP GG, PP, Gr-e GG, PP, Gr-e Vsi te-ajniki tem. in{. te-ajev PP, Gr-e (vodstva taborjenj) te-ajniki nadaljevalnih in{truktorskih te-ajev MA, GG Alani stare{instva Na-elniki dru'in in klubov rodov PP, Gr-e PP, Gr-e (organizatorji mnogobojev in drugih tekmovanj) Vsi Gr-e GG, PP, Gr-e PP, Gr-e, rekreativci Vodniki v rodovih MA, GG, PP, Gr-e Murni, MA GG, PP, Gr-e Alani stare{instva GG (15 let), PP, Gr-e GG (14 let), PP, Gr-e GG (14 let), PP, Gr-e PP, Gr-e PP, Gr-e PP, Gr-e GG, PP, Gr-e Vsi GG, PP, Gr-e GG (15 let), PP, gr-e Na-elniki dru'in in klubov rodov Na-elniki rodov MA, GG, PP Vsi GG, PP, Gr-e (propagandisti v rodovih) Stare{ine rodov PP, Gr-e (vodniki, na-elniki) PP, Gr-e Alani stare{instva Vsi Drugi 27 V Taboru 7-8 smo objavili napačen članek z Bičikleta žura '98. Vsem bralcem se opravičujemo in objavljamo pravi članek o Bičikleta žuru '98. Prvi dan so tekmovalci prekolesarili progo dolgo okoli 42 km. Za segretje gum in motorjev so morale ekipe "pre-pedalirati" lep kos ceste do Vanganela, kjer seje pri—ela prva ~urka. Na sredini klanca do Rojcev so morali tekmovalci pod strogim nadzorom kontrolorja pokazati svoje sposobnosti pri oživljanju tabornice An—ke. "Prava pot" ni vodila Ta prava {torija o Biči v. m m mam m I^O Članek k bomo tokrat začeli s kritiko uredništvu Tabora, ki je objavilo članek lanskega Bičikleta žura pomotoma (ali ne) in samo spremenilo datume tekmovanja. Če se je kakšen ljubitelj Bičiklete hotel pozabavati na naš račun, pa je žalostno, da v uredništvu niso opazili, da prepisali lanski članek in celo objavili isto fotografijo, pozabili pa so spremeniti, da je bil letos že 6. Bičikleta žur in ne peti. Za spremembo nam je bilo letos vreme popolnoma naklonjeno, razen na {tartu, kjer je nekoliko rosilo in nas je hotelo spomniti na ob—utke iz prete- Drugi dan je tekmovanje potekalo po pričakovanjih, razen napake, ki je nismo pričakovali. Tekmovalcem se opravičujemo za nekoliko netočno postavljeno 3. kontrolno točko. 28 klih let. Nato je sonce pokazalo svoj pravi obraz in tekmovalce rahlo zapeklo, vendar samo na eni strani. Zato bomo naslednje leto upo{tevali pritožbo Bistri—anov, naj progo speljemo drugi dan v nasprotno smer, saj mora biti meso zape—eno na obeh straneh (vsak ima svoj faktor). zuru '98 klan—ekje lo— il ekipe od Baredov, kjer je sledil spust do cilja. Nestrpno pri—akovana razglasitev rezultatov prvega dne, kjer smo podelili glavno nagrado - gorsko kolo - je prinesla mnogo presene—enj in razo—a-ranj, saj je bil boj zelo oster in ekipe zelo izena—ene. Zmagalaje dvo—lanska ekipa rekreativcev iz Kopra, v povpre—ju stara 43 let, in tudi letos seje izkazalo, da odli—na telesna pripravljenost {e zdale— ne pomeni vse. Drugi danje tekmovanje potekalo po pri—akovanjih, razen napake, ki je nismo pri—akovali. Tekmovalcem se opravi—ujemo za ne- na Pomjan, temve— v dolino reke Rokave, do [krlin, kjerje bila peta kontrolna to—ka. Po hitrostnem vzponu na Ko{tabo-no so se skoraj obupani tekmovalci okrep—ali na {esti kontrolni to—ki in pot nadaljevali proti Srga{em. [e zadnji koliko neto—no postavljeno 3. kontrolno to—ko. Svojo premo— so znova pokazali taborniki iz rodu Dveh Rek iz Medvod in že tretji— zmagali ter s seboj odnesli prehodni pokal. AESTITAMO, le tako naprej! RJS Izola Predvodniški tečaj Bistričanov in Selničanov V koči so pridno delali Taborniki Kobanskega roda iz Selnice ob Dravi in Arnega jezera iz Slovenske Bistrice so se zabavali in izobra"evali na predvodni{kem te~aju za medvedke in -ebelice v ko~i bistri{kih tabornikov na [martnem na Pohorju. Te~aj so izvedli medjesenskimi po~itnicami, ko mlade", kije vezana na {olo, komaj ~aka, dajim da kdo kaj dela. Sicerje "ivi dolg~as. V vodstvu te~aja, ki ga je opravljalo osem du{ iz Slovenske Bistrice in tri iz Selnice, sta bila Erika Gril (Kobanski rod) in Iztok Utenkar (RAJ), med osebje pa sta za{la Dejan Gosten~nik in Teodor Horvat. Se sreča, da imamo tečaje.. Tokrat so izvedli prvi del te~aja, drugi del pa sledi med pomladnimi po~itnicami, ko marsikdo spet ne bo vedel, kam naj se da. [e sre~a, da imamo te~aje... Tako so tokrat predelali teme taborni{ka organizacija, vod - vodov sistem, lik pred-vodnika, osnovni program, vodova sre~anja, delovne akcije, sprehodi, kulturno in zabavno delo in ro~na dela. Te~ajniki komaj -akajo na pomlad, ko bodo cveteli telohi, di{ale vijolice, oni pa bodo u"ivali v kolobarjenju znanja. Trikrat hura in mmmmmmm za delovne ljudi. Dragec, RCJ Slovenska Bistrica Piajevlesnajprej užgala srčeka. Ivkov memorial Ivkov memorial Ne, hvala. Taborniki smo znani po tem, da radi potujemo doma in po svetu, se udeležujemo tekmovanj in srečanj. Tolminski Puntarji smo bili zadnje čase na veliko tekmovanjih, izkusili pa smo že veliko slabše in bolje organiziranih. Vajeni smo časovnih zamud, pomanjkanja prostora ali hrane, tudi malo zmedeni organizatorji niso presenetljivi. Ivkov memorial pa je presenetil tudi nas. Mladi smo še in učimo se. S ~em smo bili zadovoljni U~ili so nas, naj pri vsakem vrednotenju najprej povemo dobre stvari. bra stvar, ki jo sama vidim pri leto{-njem Ivkovem memorialuje ta, da seje zgodil. Tekmovalcev je bilo veliko, kar je presenetilo tudi organizatorje. Najprej se moramo torej nau~iti upo{tevati predpisane roke prjjav, sicer ne moremo govoriti o nepravi-nosti organizatorja. Smo mi potemtakem pravi~ni do njega? Pohvaliti pa moram {e Gregorja - Creo, na~elnika RDV. Ob~udujem ga, ker je k[jub vladajo~i zmedi, nervozi tekmovalcev in organizatorjev, ohranjal mirno kri in dobro voljo. Druga stvar, ki je popolnoma spregledala taborni{ka na~ela, je bila neurejenost odlaganja odpadkov. Ste pomislili, da tisti smetnjaki pri {oli le niso dovojj in da bi bilo dobro k vsaki postaji postaviti ko{ za smeti? To bi zelo olaj lo ~i{~enje, ki so ga organizatorji naprtili udeležencem. Tako smo se letos pred itvjo morali igrati igrico "grab-aj sicer ne bi dobili rezultatov. podelitv jje", saj Razložila nam je pravila, a glej ga zlomka! Takoj ko so se pojavili PP-ji moškega spola, visoki okrog 180 cm, otrok, visokih 120 cm, ni več videla. 30 In kaj nam ni bilo v{e~ Zdaj pa k neprijetnostim. @e smo opozarjali na neurejenost sanita-rj. Ve~ina {kojjk je bilo zama{enih ali zelo umazanih. Potem si pa predstavljajte, kako gre otrok, ki se mora usesti na {koljko, na strani{~e! K sre~i smo Tolminci vajeni zalivanja grmov, tako da so na{i otroci poskrbeli, da bo trava okrog {ole {e rastla. Tretja, najbolj neprijetna zad pa je bil potek tekmovanja. Najprej bi morali upo{tevati uro, dogovorjeno za zbor. Poskrbeti bi tudi morali, da se na--elnikov pozdravni govor sli{i, navsezadnje pa bi morali narediti tudi razpored panog in ekip. Nekateri nismo vede-tega, da seje tekmovanje "e za~e-lo, ko pa smo to ugotovili, je bilo pred nami na vsaki postaji prijavljenih vsaj deset ekip. Tu bi rada omenila {e sistem vez, ki seje letos odli-no obnesel. Še to Omeniti moram {e dve stvari. Prva je pravzaprav pravilo. Taborniki dela- no kot tim. Je tako? In ~e tako u~imo na{e otroke, zakaj se niso tako obna{ali organizatorji? Nekatere organizatorke so neprenehoma izgubljale "ivce. Vpile so druga na drugo, na na~elnika in na ekmovalce. Obna{ale so se, kot da je konec sveta. Povsem druga pesem je bila tabornica, kije bila kljub utrujenosti prijazna do nas. Razlo"ila nam je pravila, a glej ga zlomka! Takoj ko so se pojavili PP-ji mo{kega spola, visoki I okrog 180 cm, otrok, visokih 120 cm, ni ve~ videla. Sama sem malim tabornikom razlo"ila ostalo, kot sem sama predvidevala, saj po tistem gospodi~na za njih ni ve~ imela -asa. Lepo bi bilo, ~e bi naslednji- tudijasno vedeli, katere noge so za PP-je in katere ne, kot tudi, da si izmenjate mnenja, vendar ne red o~mi in u{esi vseh ostalih. a Uganite! Organizatorji so izgubili seznam ekip in njihovih {ifer. Ne boste verjeli, kajne? Rezultati so ostali ve~ ali manj neznanka; kasneje seje menda ta nesre~ni list na{el in vsi naj bi bili sre~-ni. Pa smo res bili drugi v skupni razvrstitvi, ali je to le organizator predvidel' Sami smo "e ugotovili, da rezultati nisc natan-ni, zato preverite tudi ostali. To je vse, kar imamo povedati Tolminci. Ne vzemite teh opomb za slabo. RDV, iz srca vam "elimo ve~ sre-prihodnji-l Udeleženci Ivkovega memoriala 1998 iz memorial ivkov memorial Uspeh z grenkim priokusom . v •• etosnii i Ivkov memorial je bil prav gotovo nekaj'posebnega. Z rekordno udeležbo, skoraj 60-ih ekip, se res lahko pohvalimo. Žal pa se na memorialu stvari niso odvijale tako, kot smo mnogi želeli in e—ji del tekmovanjaje potekal precej »neurejeno« - med drugimje pri{lo do —asovnih »zama{kov«, sodniki ob—a-sno niso imeli odgovorov na vpra{anja udele"encev. Toda zakaj je do tega sploh prišlo? Po mojem mnenju se to ne bi zgodilo, —e bi se vsi ali vsaj ve—ina dr"ali dogovora o predprijavljanju. Po predhodnih prijavah smo bili, roko na srce, sposobni sprejeti tudi do 40 ekip. Dan pred za—etkom memoriala je bilo prijavljenih 30 ekip, in ta {tevilka namje potrdila, da so na{e organizacijske priprave zadostne. No, dan D pa namje postregel z »veselim« a tudi »grenkim« presene-—enjem. [e enkrat ve— ekip, kot jih je bilo prijavljenih, pol ve— ekip kot smo jih pri—akovali, 25 ekip ve— kot lani (v letu '97: 35 ekip - prijavljenih le okoli 10, v letu '96: 30 ekip - prijavljenih prav tako samo 10 ekip) so podatki, ki kemu organizatorju po"enejo adre-alin po " i I ah in povzro~jo hud glavo-b6 Ne bom iskal izgovorov za nastale te ave, saj vendarle nismo profesionalni organizatorji, kar pomeni, daje im-ovizacja prej na{e vodilo in stalnica kot izjema. Kar navajeni smo "e, da se Dan D pa nam je postregel z »veselim« a tudi »grenkim« presenečenjem: še enkrat več ekip, kot jih je bilo prijavljenih, pol več ekip kot smo jih pričakovali. vedno pojavljajo te"ave, ki jih le redko kdo predvidi (ve—ina pa jih niti ne pri-—akuje). In mislim, da nismo edini, ki se sre—ujemo s takimi problemi! Aasi, ko smo govorili, »eh saj bo {lo«, so, "al, mimo. Vsaka šola nekaj stane Rad bi se zahvalil vsem, ki ste letos na Ivku bili, in se vam hkrati opravi—il zaradi te"av, ki smo jih pri izvedbi memoriala imeli. Zagotovljam vam, da je bila leto{nja {ola vsaj pri nas ve— kot sprejeta. Upam, da smo se vsi nau—ili, da ni dobro, —e na akcijo pridemo neprijavljeni, saj s tem ne povro—imo te"av le organizatorjem temve— {kodujemo tudi samim sebi, sajje kvaliteta organizacije akcije odvisna tudi od {tevila udeležencev. Za konec pa vse vabim na Ivkov memorial '99, na katerem bomo glede na leto{nje izku{nje pripravjjeni na udeležbo 60-ih ekip. Da pa ne bi bilo te"av, bi prosil, da rodovi poka"ete malo ve~ resnosti pri pr javljanju ekip. Vodja tekmovanja, Gregor Jese V času , ko se vse vrti okoli Jamboreeja sta na uredništvo prispeli dve glasili, Žabica in Mravljinček, in bilten Samorastnikov. Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana Številka 2 december 1998 Druga "abicaje polna utrinkov in zanimivih obvestil. Sicer nekoliko skromno glasilo (8 strani) ponuja vse informacije, ki so pomembne za -lane rodov v MZT, kar pove tudi podatek, da je naro-nikov na @abico "e ve- kot 300. V njej pa najdemo tudi zanimiv komentar vzgojne izjave ZTS. Žabica: "Vzgojna izjava ZTS" Kot nekateri od duhovno presvetljenega vodstva ZTS izbrani velevedneži že veste, je oktobra meseca leta gospodovega 1998 luč življenja zasvetila dokumentu imenovanem "Vzgojna izjava ZTS'! Ker smo vsakega otroka se kako veseli, je bilo pričakovanje, da mu ne bomo steli redkih las, merili težo in višino pričakovano in željeno. Vendar se je nekaj "sfižilo"! Glej ga zlomka - otrok ni bil tak, kot smo si ga želeli, in zastavili smo si vprašanje, ali ni morebiti plod skoka čez plot. kuha? ÏOBHiSKÏ TEÈM HZT, *A5 P0MÜS ... trn , . vttimm . . »IliU.flM? 11 ■ ^mt jUil r 3pk Ifli*"i Mravljinček Glasilo tabornikov Rodu Črnega mrava številka 1 1998/99 Mrav[jin~ek je ~isto pravo glasilo. Ne samo, da ima glavnega (Terminator) in odgovornega (Berci) urednika, ima tudi urednike rubrik. V Mravlji{~u se dogajaje rubrika, ki obve{~a tabornike o zelo resnih dogodkih, vmes pa zaide tudi kak{en oglas. Mrav[jin~ek na svojih straneh predstavlja esej o tradiciji v Arnem mravu, kijoje spesnil Daki, in je tako obsedna, dajo bodo morali objaviti v nadaljevanjih. Kar nekaj stranije namenjenih pismom bralcev, v zadnjem delu glasila pa kraljuje - strip. Dakijev pogled na svoj esej o tradiciji: Da se razumemo. To ni vodniški priročnik ali kaj podobnega. Ni moj namen razlagati, kaj se dela, kar je naloga priročnikov, temveč govoriti o načinu, se pravi -kako, z vidika, kako je včasih "palilo" Po mravovsko! J____ MUf"11 KM L"1 ■H sila V M™k* dnil^ll... 'H I 1 1 1 p ■■■Iif an .irlii k J-..1I* F» V ■■ - ■! > IkH Upi ■■* "'---i ¿4 H fi- I n ^"»t J M. h I* rXva.vw ■ psMq rr ^Lu .r . m« rnrgvljincck Bilten Samorastnikov Posebna izdaja ob deseti obletnici delovanja taborniške enote Samorastniki december 1998 Na {tirinajstih, na tr{em papirju natsi-njenih straneh, na hitro zvemo vso zgodovino delovanja enote Samorastniki. Bilten sicer nima fotografij, je pa poln zanimivosti iz njihove zgodovine. Zelo zanimivi so v biltenu opisani nenavadni, a resni~ni pripet- M. Samorastniki: nenavadno, a resnično Grofija '93 - "Tabornikom taborjenje prepovedano" je stala sredi travnika tabla. Lahko jo izpuliš in skriješ ... a skriti ne moreš skoraj sto taborečih, vseh staršev in avtov. V težavah spoznaš tudi zanimive ljudi, ki ti odstopijo prostor v zameno za dobro besedo. Zasnežene smrečice Konec 34 preteklega leta sem napovedal svoj odhod iz uredništva revije Tabor. Toda v slogu starega pregovora:"Za-rečenega kruha se največ poje", sem se zopet poceni najedel. Tako sem ponovno z vami, dragi bralci in že gremo novim dogodivščinam naproti. Raduhaje skupina vrhov združenih v dolgo razpotegnjeno sleme potekajo—e v smeri JZ - SV. Najvijji vrh Velika Ra-duha 2062 m predstavlja najvzhodnejji dvatiso—ak Kamni{ko - Savinjskih Alp oziroma Savinjsko - Kamni{kih Alp, kot se ime celotnega gorstva na tem koncu bolj pravilno sli{i. Opisovano skupino na zahodu od osrednjega dela gorovja lo— i globoka soteska, po kateri te—e Savinja. Prvi vrh skupine na JZje Tolsta pe— (1877 m). Njena zahodna pobo—ja padajo strmo v sotesko Savinje kar celih 1300 m. Sledijo Mali Rt (1975 m), "e omenjena V. Raduha (2062 m), M. Ra-duha (2029 m), Lane" (1925 m) in Je-lovec (1845 m). In zakaj danes (januarja!) Raduha? Velika Raduhaje v tehni~nem smislu eden na{ih la"je dostopnih dvatiso-~akov, hkrati pa celotno obmo~je (gorska skupina z bli"njo okolico) ponuja {e kaj ve~ kot samo visok vrh. Za obiskovalca tukaj{njega sveta sta vsekakor pomembni dve planinski postojanki. Ko~a na Loki le"i 1534 m visoko na jugo-vzhodnih pobo~jih. Pred kratkim je bila obnovljena. Obnova je verjetno prinesla pove~anje "e prej velikih spalnih kapacitet. Star podatek pravi, da ima ko~a 9.p. in 45 sk.l., vsekakor dovolj tudi za ve~ino taborni{kih zimo-vanj. Stalno je odprta v poletni sezoni, pozimi pa prav gotovo ob lepih vikendih in po dogovoru tudi druga~e. Ve~ informacij lahko dobite pri oskrbnici gospe Antoniji Moli~nik (063/844-303) ali pri gospodarju PD Lu~e gospodu Antonu Pe~ovniku (063/844-272). Dostopov je ve~. Za tabornike sta zaradi avtobusnih povezav najbolj uporabna dostopa iz Strug (3 km pred Lu~ami, 2.30h) in iz Lu~ (3h). Z vozilom lahko dostop precej skraj{amo. Ob povsem kopni cesti (npr. poleti) celo na samo slabih petnajst minut. Ko~a na Grohatu se nahaja na nadmorski vi{ini 1460 m na severni strani Raduhe. Tudi ta ko~aje relativno nova (staraje pred leti pogorela) in ima 20 p. ter 40 sk.l. Upravljajo PD Me"ica, ve~ informacij lahko dobite na tel. {t. 0602/35-378. Najkraj{i dostop se pri~ne pri Bukovniku (1327 m), ki velja za najvi{je le"e~i kme~ki dom na Slovenskem (30 minut). Seveda je pristop od tu uporaben le, ~e imamo vozilo. Vsem ostalim sta na voljo dve izhodi{~i z avtobusnim dostopom. Iz Sol~ave bomo do Grohata potrebovali 2,30 h, iz Arne na Koro{kem pa 4 ure. Sne~najama na Raduhije znamenitost vredna ogleda. Le"i sredi gozda v ju"nem rebru verige vrhov na vi{ini cca 1750 m inje od Ko~e na Loki oddaljena Izhodišča: Struge, Luče in Solčava v dolini Savinje ter Črna na Koroškem (vsa dostopna z avtobusom), in višje ležeče točke dostopne z vozilom (npr. Bukovnik); Časovnica: do ene ali druge koče od 2.30 h navzgor, vrh je oddaljen iz doline cca 5 ur hoje, glej tudi tekst; Težavnost: do koč lahek izlet po označenih poteh, naprej poleti ravno tako lahko, pozimi zahtevnejše; Zavetišči: Koča na Loki, Koča na Grohatu; Primernost: izlet do Koče na Loki ali do Koče na Grohatu je v vsakem letnem času primeren že za GG-je, poleti tudi vrh; pozimi ob ugodnih razmerah in s spremstvom primerno izkušene osebe je vrh primeren za PP-je; Vodniška literatura: vodnik po Kamniško-Savinjskih Alpah, vodnik Turni smuki, karta Kamniške in Savinjske Alpe 1.50000,...; 36 pribli"no pol ure. Je {ir{e poznana turisti~na znamenitost in tudi zatoje njena dostopnostjanuarja nekoliko vpra{[jiva. Ae ne boste uspeli obiskati sne"ne jame, potem obi{~ite jamo meni neznanega imena, ki se nahaja kak{ne ~etrt ure od Loke v smeri proti vzhodu, proti pl. Javorje. Sam semjo obiskal pred leti in ni bila nezanimiva. Ve~ informacij lahko dobite v Ko~i na Loki, malo "raziskovanja" pa izlet le {e popestri. Omenil sem "e, da je Velika Raduha s svojimi 2062 m eden izmed la"je, predvsem s tehni~nega vidika, dostopnih dvatiso~akov pri nas. Primerno izhodi{~e za ~im la"ji vzponje Ko~a na Loki, od koder bomo do vrha potrebovali uro in pol. Poti sta dve, preko sedla Durce (1910 m) ali kar direktno preko JV pobo~ij. Pozimi se ve~ uporablja varianta preko Durc. Zahtevnost Kondicijsko tura ni ravno nedol"na, {e posebno, ~e jo pri~nemo povsem v dolini (npr. v Lu~ah), saj bomo v tem primeru potrebovali za vzpon debelih pet ur. Vzpon lahko ote"ijo in tudi znatno podajj{ajo neugodne sne"no-vremenske razmere. Tako naj tudi danes poudarim star izrek, ki govori nekaj o 'jemanju pameti v roke". Enako dolg, ~e ne {e nekoliko da[j{i a tudi zahtevnej{i je vzpon z Grohata. V tem primeru imamo kmalu nad Ko~o na Grohatu opravka s strmim pobojem (poleti meli{~e). Nad meli{~em se nahaja stopetdeset metrov visoka strma severna stena, katera v poletnih dneh pogosto do"ivi obisk alpinistov. Vrh pobo-ja dose"emo Durce. Zdaj smo na istem, kot ~e bi krenili z Loke. Ta (severna) variantaje zanimiva predvsem spomladi, ko na ju"ni strani sneg "e skopni, pobo-je nad Grohatom pa {e vedno omogo~a vijuganje. Z Grohata na vrh vodi {e zahtevna zavarovana pot, a je primerna samo poleti. Tako kot pobo-je nad Grohatom tudi prva varianta (pristop z Loke) omogo~a turno smu~anje in sicer {e prav posebno lep, razgleden in spro{~ujo~ turni smuk. Kam še lahko gremo Na Raduho se lahko odpravite z najrazli~nej{imi nameni. Dve lepi in lahko dostopni ko~i omogo~ata izvedbo dvodnevnih izletov, kraj{ih posvetovanj ali celo zimovanj. Vzpon na vrh ni nikakr{na obveza, in kdor bo morda {el samo do ene izmed ko~, bo ravno tako nagrajen z lepim dnevom v naravi. Bolj zahtevnim bi vseeno lahko bilo dolg~as. Ti naj se odpravijo do Sne"ne jame ali pa naj vkjju-ijo svojo razisko-valsko "ilico in poi{~ejojamo X. Najbolj "gajstni" se boste seveda povzpeli do vrha in "najgajstnej{i med gajstnimi" se boste z vrha spustili na smu~eh. Komur omenjeno ne zado{~a naj namignem, da se nekaj zanimivih zadevic nahaja spodaj, pod Raduho, v soteski Savinje, in sicer kak{ne 3 km nad Lu~ami. Tu stoji znamenita Igla, navpi~en kamnit stolp sredi ozke soteske. V bli"ini sta {e Rjav~eva luknja in Presihajo~i studenec. Vredno ogleda. Vsem "elim lep dan in hkrati priporo~am previdnost. Albatros Pred petnajstimi leti Nov letnik. nov urednik, pa naj bo še tale glasbena rubrika nekoliko spremenjena. V letošnjem letu bomo poizkušali objavljati predvsem taborniške pesmi. Pa ne tistih, ki jih že vsi poznamo, in jih ob tabornem ognju naveličano pojemo zato, ker drugih pač ne znamo. Iz arhivov, starih pesmaric in spomina starih tabornikov bomo izbrskali pesmi, ki so nekako poniknile. Verjamem, da je takih lepih pesmic kar precej. Ker so verjetno tudi melodije marsikomu že ušle iz spomina, bomo poizkušali dodati tudi preprost notni zapis. V prvi {tevilki objavljamo pesem, ki seje (~e se prav spornim) pela kakih 15 let nazaj. Za naprej pa... Ae se vam zdi, da poznate pesmico, ki se ob tabornem ognju skoraj ne pojavlja ve~ in bijo radi potegnili iz pozabe... Taborov naslov poznate! Primož ••• Zaspani stražar Besedilo in glasba Janez Hvale Starka luna že bedi za gorami se dani ogenj je zaplapolal, ob stražarju, ki je spal, kdo ve kam je v svojih sanjah potoval... Jutra hlad ga prebudi tabor cel se mu smeji če vsak stražaril bi tako neko noč bi nas lahko škrat ukradel in odnesel za goro. Stražiti je prava čast, toda za zaspance past. Kaj pa če ponoči kdo, bi izpraznil kuhinjo... Nikdar več ne bom zaspal, je obljubil, se kesal. Morda čaj je bil prevroč, mrak ima pač svojo moč saj je spet smrčal še isto noč... 37 dosjeji rd: Da ne bo sramote! piše: Malus, riše: Seki [IRIJO SE GOVORICE, DA JE ZA VSE KRIVA PO[AST, KI JE NASTALA ZARADI PREHRANE IZ TABORNI[KIH ODPLAK. DOMAAINI JI PRAVIJO "IVA IZ GOZDNE [OLE". 38i nadaljevanje prihodnjič Z nahrbtnikom po svetu Vodnik za pustolovce 40 »Nahrbtnikarji« boste deležni prave svobode gibanja. Če imate vse, kar potrebujete, udobno naloženo na hrbtu, ne boste nikoli vezani na stalno izhodišče. Četudi boste hodili po naravnih parkih, plezali v gorah, fotografirali svet divjine ali potovali okoli sveta iz ene države v drugo, si boste lahko sami pomagali in se neovirano odzvali na kakršenkoli pripetljaj. Tako prednosti tak{nega na~ina ivjenja popotnikov v uvodu »Vodnika za pustolovce« za~enja Hugh McMan-ners, nekdanji komandos, vodja usposabljanja za džungelsko vojskovanje britanske vojske na Belizeju, poleg tega pa tudi izu~en padalec, in{truktor za ve{~ine preživetja v boju in potapja{ki nadzornik. Po upokojitvi je postal tudi uspe{en pisec priro~nikov s preživetni{-ko tematiko (njegova najve~ja uspe{ni-caje Komandosov priro~nik za preživetje). Vodnik bo odgovoril na {tevilna vpra{anja. Kje za~eti in kaj izbrati med {tevilno in raznovrstno opremo, da bo ta ustrezala namenu? Ko pa se boste od-lo~ili, kam bo vodila va{a pot bodo pri roki {tevilni odgovori na vpra{anja, kako se znajti, preživeti in ustrezno ravnati v izrednih okoli{~inah. Kaj najdemo v knjigi? Vsebina je razdeljena na pet glavnih poglavij. Vsako zaseje pomembno v dolo~eni fazi popotovanja. Prvi del je vsekakor na~rtovanje poti. Poleg ~asa in denarja moramo imeti vedno pred o~mi telesno pripravljenost, razmere v krajih, kamor si želimo, in skrb za zdravje. HUGH MCMANNERS VODNIK / iim •S? Dlis Pred odhodom moramo poznati vse nevarnosti, ki nam pretijo in pa upo{tevati tudi ~as aklimatizacije, ki ga bomo potrebovali prve dni potovanja. Sevedaje {e pred odhodom potrebno pripraviti vso opremo in tehniko, kijo bomo na poti potrebovali. Takoje v drugem delu poleg nasvetov za ustrezno izbiro obla~il, obutve in osebne opreme tudi nekaj prakti~nih nasvetov, kako si z osnovnim kompletom za pre"ivetje zagotovimo osnovne pogoje za "ivljenje. V tretjem delu "e potujemo. Na~ini gibanja, prednosti in slabosti posameznih prevoznih sredstev, uporaba pripomo~kov in nasveti za gibanje v posameznih situacijah. Seveda ne manjka osnovnih nasvetov za napovedovanje vremena in pa splo{nih zakonitosti fotografiranja (ne morete si misliti, kak{naje zadrega, ko fotografij s popotovanja ne moremo pokazati prijateljem). Za gibanjem pride v ~etrtem delu na vrsto bivanje v divjini. Taborjenje, kije za tabornike ustaljena praksa,je lahko precej nerodno, ~e prej ne razmislimo, kajje potrebno za zagotavljanje varnosti. V divjini, kije ne poznamo, pa nekatera pravila iz lastne prakse ne veljajo ve~. Tako lahko nedofen potok ~ez no~ naraste in nam odnese streho nad glavo ali ogrozi na{e "ivljenje. Zaloti nas neurje, nimamo kje prespati, mu~i nas lakota in "eja, izgubili smo se. Da v trenutkih panike ne bi ravnali brezglavo, ali da do panike sploh ne pride, pa so v petem delu na razpolago nasveti za ravnanje v izrednih razmerah. Na koncu je zbranih {e nekaj nasvetov nudenja prve pomo~i. Vodnik je opremljen z barvnimi ilustracijami, nekateri postopki so ilustrirani korak za korakom, na viden na~in pa so ozna~eni pomembni nasveti in opozorila, kar daje vodniku {e ve~jo preglednost in uporabnost. Ae temu dodamo {e prak-ti~en format (brez te"av ga spravimo v stranski ali vrhnji "e| nahrbtnika) in majhno te"o, potem je Vodnik za pustolovce na popotovanju nepogre{ljiv. Pugy u 41 Ledenodobna po staia pradoveki Potočka zijalka, pomnik zgodovine življenja na zemlji »Precej nemirnegase», za» ne zdržim dolgo na istem mestu. Rad se gibljem, pa naj gre pozimi za smučanje, ali med vikendi igranje namiznega tenisa...« Se vam zdi znano? Seveda, tudi v vas se skriva tista nemirna "ilica, ki v vas budi pustolovca ali raziskovalca neznanega. In -e je temu tako, bo Poto-ka zjalka pravi odgovor za za-etek naslednjega razburljivega popotovanja. In na tak na-in za~enja svoj poizkus zdru"itve biografskega romana in ure pouka zgodovine tudi Vitan Mal v svoji novi knjigi Skrivnost, imenovana Poto-ka zjalka. Leta 1928 je Sre-ko Brodar odkril paleolitsko postajo v Poto~ki zjalki na Ol{evi; raziskoval jo je osem let. @e rezultati prvega leta so bili nepri-akovani in tako presenetljivi, da so vzbudili veliko pozornost. Poto-ka zijalka le"i 1700 metrov visoko. V poledenitvije Logarsko dolino zapolnjeval led. Severno v Dravski dolinije ledenik segal {e dalje proti vzhodu. Sne"na meja se je mo-no spustila inje bila takrat do 200 metrov pod Poto-ko zjalko, kije bila tako v obmo--ju ve-nega snega. V takih pogojih "iv-jenje v Poto~ki zijalki ni bilo mogo-e. To in {e ve- drugih dejstev dokazuje, daje zijalka v sebi skrivala napredno ¡M kulturo mlaj{ega paleolltlka, neposrednega prednika dana{ njega-loveka. Si predstavja{, daje bilo odkrivanje zaklada iz pradavnine prava detektivska zgodba? Sre-ko je namre- pri nestrokovnem izkopavanju zalotil mladega avstrijskega medicinca, kije s pomo-jo drobne "eni-ke in orja{kega gozdarja izkopanine tihotapil v Avstrijo. Ta in {e veliko drugih zgodb je povezanih z najdbo in delom, ki so ga zavzeti naravoslovci prostovoljno posvetili ohranitvi sporo-ila za naslednje generacije. Knjiga opisuje tudi ljudi, ki so zaznamovali takratni -as, med vrsticami pa se skriva strokovna vsebina, kije zavestno in namerno mo-no poenostavljena in tudi pomanjkljiva. Prevelika koli-ina zapletene snovi bi poljudnega bralca prej odbila kot pritegnila. In -e se vas bo polotila "elja, da vas oblije dih prazgodovinskega -loveka, se napotite v Poto-ko zijalko. Prej pa ne pozabite pokukati v knjigo, ki jo je v zbirki Zgodovinsko klasje izdala Državna zalo"ba Slovenije. Pugy J Vhod v Potočko zijalko 43 Do Potočke zijalke lahko pridemo iz Solčave, Logarske doline ali iz Črne na Koroškem skozi Koprivno in čez Zgornje Sleme. Seveda so vse ceste v zimskem času težko prevozne in zato priporočam, da izlet začnete v dolini Savinje, do koder se brez težav pripeljemo z avtom ali avtobusom. Pot pričnemo 2 km za Solčavo v smeri proti Logarski dolini. Pri »Krznarju« zavijemo strmo v hrib in nad potokom Lašek po dobrih 2 urah dosežemo kočo pod Olševo. V koči, ki je vedno odprta, se nekoliko odpočijemo in okrepčamo, pred nami pa je še debela ura (v primeru snega pa še nekaj več) hoje proti Potočki zijalki. Ko dosežemo 1700 metrov nadmorske višine, se pred nami odpre žrelo zijalke; cilj je dosežen. Seveda je zijalka samo še pomnik zgodovine, nekaj najdb, ki so uspele kljubovati tudi drugi svetovni vojni, pa si ob vrnitvi lahko ogledate v mestnem muzeju v Celju. DAN DATUM IME AKCIJE KRAItK OPIS PROGRAMA - VSLBINA 5,7 feb.99 Workshop for New International Commlsioners DELAVNICA ZA NOVt NAAELNIKE ZA MEDNARODNE DEJAVNOSTI 5,7 mar.99 Workshop on Leader's 1 raining DELAVNICA O VZGOJI VODIJ 5,7 mar.99 Workshop on Educational Programm' Development e DELAVNICA O RAZVOJU VZGOJNIH PROGRAMOV 6,11 mar.99 Project Managment Seminar SEMINAR PROJEKTNEGA VODENJA 19,21 mar.99 North-South and Overture Networks Ustanavljanje zdru"enja, ki bi si delilo Ideje in izku{nje na podro~ju tem izobra"evanja, partnerstva, etni~nih skupnosti in marginalizirane mladine 20,26 mar.99 Workshop on Educational Programm' Development e DELAVNICA O RAZVOJU VZGOJNIH PROGRAMOV 24,28 mar.99 Workshop on Structure and Managment STRATE[KO NAARTOVANJE, KOMUNIKACIJA, ODLOAANJE, OBVLADOVANJE SPREMEMB,... 10,16 apr.99 UMUBANO-Development Education Seminar Predst. na~ina dela na podro~ju izob., ki bi pripomogla k pove~. vkjju-evanja v dru". razvoj 25,1.5. apr.99 Seminar: MC )" INFORMACIJE IN KOMUNIKACIJE Seminar: MO' INFORMACIJE IN KOMUNIKACIJE maj.99 Youth Programme and Adults In Forum Scouting FORUM O PROGRAMU ZA MLADE IN ODRASLE V SKAVTSTVU 6,9 maj.99 Recruitment and Retention ISKANJE ODRASLIH ZA DELO V ORGANIZACIJI IN NJIHOVA "UPOKOJITEV" 24,30 maj.99 Making it Count "MAKING H COUNT"- Predstavitev vrednot in pridobitev mladih prostovoljcev v {ir{i dru"bi jun.99 Sub-regional Workshop and Adults in Scouting on Youth Programme PODREGIJSKA DELAVNICA O PROGRAMU ZA MLADE IN ODRASLE V SKAVTSTVU 13,7.8 jul.99 NOR99JAM Mednarodni skavtski tabor NOR99JAM, Program : aktivnosti v vodi, {portne aktivnosti, ro~na dela, lokostrtelstvo, plezanjejezdenje, jadranje.. .Cena: 65 funtov brez hrane 24,3.8 jul.99 ERMELUNDEN ERMELUNDEN - dr"avnijamboree. 26,4.8 jul.99 8. MEDNARODNI SKAVTSKI TABOR 8. MEDNARODNI SKAVTSKI TABOR NA NIZOZEMSKEM 31,8.8 jul.99 TRERIXOSET [VEDSKI DR@AVNI JAMOBREE "TRERIXOSET" - Tema:"'as kresila in pripovedk". jul/avg jul.99 MEDNARODNI JAMBOREIIE VODOV MEDNARODNI JAMBOREME VODOV 13,2.8 jul.99 ISLANDSKI F )R@AVNI JAMBOREE ISLANDSKI DR@AVNI JAMBOREE - Tema: "MAKE YOUR MUSIC" - Tema: glasba, petje, izdelava in igranje na in{trumente.Tudi skavtske in {portne aktivnosti. . 20,23 jul.99 7TH world scouts youth forum forum mladih v skavtstvu 24,31 jul.99 Internationa l Wo odbadge Seminar mednarodni in{truktorski te~aj 20,29 jul.99 DANSKI DR@AVN TABOR DANSKI DR@AVNI TABOR - Tema: "A MOVMENT WITH ROOTS AND WINGS", Proslavljanje devetdesete obletnice danskega skavtstva, skavtske in {portne aktivnosti. 20,30 jul.99 MEDNAROD NI POLETN II TABOR MEDNARODNI POLETNI TABOR - @ivjjenje v vodih po 10 ~lanov iz razli~nih dr"av. Skavtske in druge aktivnosti. 26,30 jul.99 35th world scout conference 35. SVETOVNA SKAV!SKA KONFERENCA - Tema: "Poslanstvo skavtstva" 24,31 jul.99 NORTHUMBRIA Mednarodni de"elni tabor NORTHUMBRIA 99, 31,7 jul.99 Patrullriks 99 Mossebo, [VEDSKA "Naj kamenje spregovori" avg/sept avg.99 THE PEACE CRUISE MIROVNI[KO KRI@ARJENJE 5,12 avg.99 11 th ASIA PACIFIC/lst MONG. ROVEI R MOOT 11. AZIJSKO PACIFI'KI ROVER OOT 4,10 sept.99 Marine Environment Seminar opogumiti nacionalne organizacije za izvedbo okoljskih aktivnosti, povezanih z vodo 10,12 sept.99 ERMELUNDEN Menjava idej in izku{enj o razvoju pomorskega skavtstva okt.99 4th euro-arab meeting opogumiti nacionalne organizacije za partnerstvo z skavtskimi organizacijami v arabski 13,17 okt.99 6 th European Scout&Guide Centre Managers' Conference regiji, konkretne akcije Pove~ati učinkovitost in razviti sodelovanje med skavtskimi/guide centri 22,24 okt.99 North-South and Overture Networks Ustanavljanje zdru"enja, ki bi si delilo ideje in izku{nje na podro~ju tem izobra evanja, partnerstva, etni~nih skupnosti in marginalizirane mladine 22,24 okt.99 Workshop on Leader's I raining DELAVNICA O VZGOJI VODIJ 22,24 okt.99 Workshop on Educational Programm' e Devel. DELAVNICA O RAZVOJU VZGOJNIH PROGRAMOV nov.99 Children First Seminar seminar o delu z otroki 8-11 let nov.99 Sub-regional Workshop and Adults in Scouting on Youth Programme PODREGIJSKA DELAVNICA O PROGRAMU ZA MLADE IN ODRASLE V SKAVTSTVU 4,7 nov.99 Workshop on Fund Development for Associations DELAVNICA O RAZVOJU VIROV SREDSTEV 20,26 nov.99 International Leadership Seminar MEDNARODNI SEMINAR ZA VODSTVA 27,5.1. dec.99 SNOW JAM "SNOW JAM" - 1. med. zimski "Jambomoot". Zimski tabor - tema "Welcome a new era." 22,29 jul.00 7 th INTERNATIONAL FRIENDSHIP CAMP MEDNARODNI PRIJATELJSKI TABOR 2000 27,3 0 avg.00 BECOURS 2000, WORLD SOLIDARY CAMP SVETOVNI SOLIDARNOSTNI CAMP {e ni dolo~en Safe from Harm Symposium SIMPOZIJ ZAVAROVATI PRED TRPLJENJEM KRAJ ORGANIZATOR KON. OSEBA ROK PRIJAV CENA CILJNA POPULACIJA [e ni dolo~en WOSM, WAGGGS pisarna ZTS ni st. omejitev, bodo~i na~. ali ~l. med. tim ESTONIJA WAGGGS pisarna ZIS PP, Gr~e ESTONIJA WAGGGS pisarna ZTS PP, Gr~e [VICA WOSM pisarna ZTS PP, Gr~e, IO, na~elniki in stare{ine obmo~ij Courriere, BELGIJA WAGGGS pisarna ZIS programska skupina izobra'evanje, delo z druga~nimi RUSIJA WAGGGS pisarna ZTS PP, Gr~e AE[KA, predvidoma WAGGGS pisarna ZTS PP, Gr~e NIZOZEMSKA WAGGGS pisarna Z!S Mladi vodje, ki se ukvarjajo z dru". prog. European Youth Center, Strasbourgh, F WOSM, WAGGGS pisarna Z!S ~lani dr". timov, ki upravljajo z inf., star.16-26 [PANIJA WOSM pisarna ZTS PORTUGALSKA predvidoma WAGGGS pisarna ZTS Evropski skavtski center, Strasbourgh, F WOSM, WAGGGS pisarna Z!S Starost med 18-30 MAKEDONIJA WOSM pisarna ZTS PP, Gr~e The Royal Norfolk Showground, blizu Norwicha, ANGLIJA 1.1.1999, depoz. 15 funtov 65 funtov ~lani WOSM, od 15 do 20 let Ermelunds, Kopenhagen - DANSKA 31.1.99 1000 DKK. 12-15 (vodi) Spaarenwoude pri Amsterdamu 11-16 (vodi) Olstorp - [VEDSKA 1.2.99 1100 SEK nad 12 let Copenhagen - DANSKA pisarna Z!S predprij. jes. 98 cca 150 USD vodi z 10 ~lani (max. / vodov) Jezero Ulfjostvatn, blizu Reykjavika, ICELAND 1.2.99 240 USD od 11 do 15 let v vodih, od 15 do 20 v enotah, nad 18 vabljeni kot osebje Balgowan - JU@NOAFRI[-KA REPUBL. WOSM pisarna ZTS predp. 15.4.1998 18 -2/ let Houens Odde Scout Cen., Spejderne KFUM, Danska pisarna Z!S maj.99 350 DEM IN[IRUKlORJI od 5 do 23 let Severna Francija blizu Belgijske meje 15 - 18 let Durban - JU@NOAFRI[KA REPUBLIKA predp. 15.4.1998 delegato ZIS Beaneley Northside, Northumberl., GB Vpla~ilo 20 GBP 110 GBP Skupina 15 GG ali PP z min 2 vodnikoma Mossebo, 15 kmju'no od Kalmarja, S EFS Scout pisarna ZTS 1000 SEK 12-19 let, max. 30 iz dr"ave MEDITERANSKO MORJE WOSM pisarna ZTS 18-25 Ulaanbaatar, MONGOLIJA pisarna ZTS feb.99 Perkoz, POLJSKA WOSM, WAGGGS pisarna Z!S ~lani prog. skupin za delo z GG, starost 18-30 Perkoz, POLJSKA WOSM, WAGGS pisarna ZTS ~lani reg. skupin za pomorsko skavtstvo, GRAJA WOSM pisarna Z!S PP, Gr~e Perkoz, Scout Centre, POLJSKA DANSKA WAGGGS, WOSM WAGGGS, WOSM pisarna ZTS pisarna ZTS na~elniki skavtskih centrov prog. skupina izobra"evanje, delo z druga~nimi IIALIJA WAGGGS pisarna Z!S PP, Gr~e IIALIJA WAGGGS pisarna Z!S PP, Gr~e BELGIJA WOSM,WAGGS pisarna ZTS programska komisia za delo z M~, starost 18-30 SLOVA[KA WOSM pisarna Z!S PP, Gr~e NEMAIJA, PREDVIDOMA WAGGS pisarna ZTS PP, Gr~e [e ni dolo~en WOSM, WAGGGS pisarna Z!S osebe s prakti~nimi izku{njami z ,starost 18-30 Quebec - KANADA pisarna ZTS 31.3.98, predpri. 14-25 let Staffordshire, ANGLIJA Staffordshire Scouts pisarna Z!S mar.00 4/ funtov Becours, FRANCIJA EEF, Francija pisarna ZTS organizacija, ~lanica WOSM-a,delegascija 5-10 ZDRU@ENO KRALJESTVO WOSM pisarna ZTS mladostnikov, starih 15-20 odrasli Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. Arko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {te-vi I ko, kije pred vpra{anjem. Geslo je naziv znane revije. 1. Glavno mesto katere dfaveje Ulan Bator? F -Hondurasa, G - Mongolije, [ - Tajske. 2. Kdo je vodja odprave slovenskih tabornikov in katol¡{kih skavtov na 19. svetovni skavtskijamboreev Aile? V - Andrej Tav-ar, T - Frane Merela, O - Emil Mumel. 3. Katera trditev je napa-na? U - osebje skavtskega centra Zell-hov zelo dobro sodeluje z bosanskimi begunci, G - skavtski center Zellhov stoji objezeru, kije poleti primeren za kopanje in vodne aktivnosti, Z - skavtski center Zellhov stoji v [vici v bli"ini Berna. 4. V Ailu se z doma-ini najla"e sporazumevamo v: Z - angle{~i-ni, D - {pan{-ini, E - portugal{~ini. 5. 20. svetovni skavtskijamboree bo leta: H - 2000, V - 2003, @ -2004. 6. Na Tajskemje skavtstvo: M - zelo mlado, saj re"im do nedavnega ni dopustil razvoja mladinskih organizacij, I - v povojih zaradi druga-nosti kulture, N - globoko zakoreninjeno, sajje Tajska tretja dr"ava na svetu, kije ustanovila dr"avno skavtsko organizacijo. 7. Skavti Hondurasa prosijo za pomo-, kerje: I - hurikan Mitch povzro~il, daje v Hondurasu ostalo brez strehe nad glavo ve- kot 7000 ljudi, J - bilo v stra{nih poplavah letos uni~enih ve- kot 70% pridelkov in prebivalstvu grozi lakota, A - so bili v potresu z ru{ilno mo-jo uni~eni vsi objekti na zahodu dr"ave. 8. Katera dr"ava se pripravlja za kandidaturo v -lanstvo WOSM? B - Poljska, K - Rusija, L - Mongolija. 9. Golica slovi po: C - odli~nih plezalnih smereh, K - odli~ni hrani v planinski ko~i, T - {irokih planjavah narcis. z znanjem do pravega odgovora 10 V drugi polovici septembra je {la delegacija Mladinskega sveta Slovenije na Bavarsko: N - na pivo, A - na {tudijsko ekskurzijo, D - na mednarodni simpozij 0 zasvojenosti med najstniki. 11. Kajje Fimo masa? S - nenevaren eksploziv s katerim polnijo petarde, C - negorljiva izolacijska pena, B - umetna glina. 12. Kaj imata skupnega skavtski znak in bo{nja{ka zastava? a -barvo osnove, R - lilijo, B - ambulantni vozel. 13. Zobozdravniki priporo~ajo, da si umivamo zobe: J - trikrat dnevno po tri minute, R - enkrat na teden in to zelo temeljito (vsaj pol ure), Z - vsak dan vsaj enkrat po kak{no minutko. 14. Prometejje bil: S - Japetov sin, a - Zeusov sin, O - Atenin sin. 15. Iridiumje: P - kemijski element s 66 elektroni, ki kroijo okoli njegovegajedra, E - naziv projekta na novo zasnovanega sistema satelitov za potrebe mobilne telefonije GSM, A - meteorski roj, ki ga lahko opazujemo sredi decembra. rešitev iz številke 12/98: SEMINAR KADROVANJA V RODOVIH Alanstvoje hudo pomembna zadeva, ne glede na to ali smo -lani kluba, dru{tva, knjižnice ali tabornike enote. Kot -lani imamo dolo-ene prednosti in popuste. Ae ho~emo uveljavljati -lanske ugodnosti, moramo "e po definiciji biti -lani, kar pa poleg pravic prinese tudi nekaj doTnosti. Glavni sta dve - spo-{tovati moramo -lanska pravila in pla-evati -lanarino. Ae ne spo{tujemo enega in/ali drugega nam -lanstvo ugasne, s tem pa tudi vse pravice. Taborni{ka organizacija ima -lane - rodove, ki pajih glavni {tab zelene bratov{~ine ozna-uje za t registrirane enote. Pisarna ZTS najprej "registrira" t fizi-no prisotnost seznama -lanov rodu, ki pride po po{ti, ali ga na disketi prinesejo osebno. Potem vr"ejo Te» odgovorni "u-" na ZTS-ov "iro ra-un, kjer z vese- ^^^ [jem "registrirajo" njegovo odebelitev, kije premosorazmerna s {tevilom prijavljenih -lanov. [ele ko enote opravijo ti dve dol"no-sti, gre seznam na stare{instvo, ki dokon-no registrira vse rodove, ki so zdaj dokon-no potrjeni kot -lani ZTS - seveda samo za eno leto. Ob letu osorejje treba postopek obnoviti ... Nekatere enote po Sloveniji se spra{ujejo, kaj pridobijo s tem, ko so potrjeni kot -lani ZTS. To so se nekaj -asa spra{evali tudi -lani izvr{nega odbora ZTS, zdaj pa so se odlo-ili vpra{aje zamenjati s klicaji, saj so sestavili spisek -lanskih ugodnosti. Saj veste, popusti pri nakupu opreme v Zadrugi, popusti pri te-ajih in seminarjih, popusti pri najemu ZTS-ove lastnine (taborni prostori), mo"nost odhajanja na dr"avne in mednarodne skavtske prireditve, ... Poleg tega bodo v vodstvu ZTS svoje -lane stimulirali tudi s pri-poro-ili, kijih bodo po{iljali na sede"e ob-in. V teh priporo-ilih pa bojasno in glasno zapisano, katera enota v tisti ob-ini si zaslu i {e dodatno podporo. Ja, biti -lan ZTS-a bo o-itno vse bolj spo{tovano. Vaš stric Volk nagrajenci in nagradni razpis številka 1 Pravilno izpolnjen kupon {t. 11je poslalo 43 bralcev TABORA, pravilne re{itve so ROD, AILE, JAMBOREE, PLANINICA in LEPENA, "reb paje izbral naslednje: knji"no nagrado (podarja zalo"ba Eg-mont)je prejela Vesna Boftjan-i- iz Ilirske Bistrice. Baseball -e-pice (podarja Flo&Boy, d.o.o.) so dobili Grega Kojc iz Velenja, Helena Murgej iz Oto-ca in Andreja Sedej iz Spodnje Idrije. Tri DROGINE majice so prejeli Du{anka Lepej iz Kopra, Jo{t Prista-vec in Ljubljane in Cilka Horvat iz Are{novcev. Podjetje JAZON, d.o.o.je obdarilo Filipa Zadravca iz Nove Gorice, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {el Gorazd Hude iz Ljubljane. Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z "rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji"-no nagrado zalo"be Egmont, tri baseball -epi-ce (podarja Flo&Boy, d.o.o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d.o.o. in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. februarja 1999 na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.