Za poduk in kratek čas. Ortice iz slovanskega bojišča v Aziji iu Evropi. I. Vsako dobro slovaiasko srce mora niočuo zaniuiivati, kar se sedaj na velikanskem bojišču godi. Ruski Slovani zedinjeni z junaškimi Črnogorci prelivajo kri za popolno osvobodjenje ubogib slovanskib bratov, kateri jim še vedno trpijo pod strašnini turškim jaimom. Tesni prostor v nSlov. Gf-sp." nam pri ,,političueni ogledu" dopušča omeniti le, kar so je v tedua dnevih zgodilo in torej ni mogoče posamezuih junaškib činov oudi obširniše popisevati. To bodemo za naprej v tera predalu nza poduk in kratek čas~ storili. Dnes govorinuo o vzetju trdnjave Ardahana iu o uničenju konjeništva Muktar-paše. Ardaban je turško mesto v Armeniji nied do 9000 črevljev visokim gorovjem v krasni doliui, skozi katero pogorska reka Kura v uaglem teku po globokem v trdo skalovje izdrtem in izlizanem koritu svoje valove podi proti ruski ineji in potem ruimo Tiflisa v Hvalinsko morje. Mestoje na severnem bregu Kure pozidauo in kaj dobro zavarovano od večib strmih bregov, na katerib so Turki pod vodstvom angleških oficirjev napravili več sila oiočnib sanc ali prav za prav menjših umetnih trdnjavic. Vojaki jih imenujejo nfort". Na teb ,,fortih" bilo jc nastavljenih ninogo kanonov, zlasti Kmppovib, koje iz jekla zliva iu po celein svetu za drage denarjc prodaja pruski fabrikant Krupp ua Nemškem. Kauoui so bili tako dobro uastavljeni, da so sorražuiku zaniogli braniti bližanje k meatu na vse strani. Prebivalcev je v niestu bilo 8000 večjidel samib armeutikih poturic, t. j. takih ljudi, čijib stariši so bili nekdaj kristijaui in so se strahu pred Turkom pomohamedanili. Turška posadka je bila 10.0U0 mož uiočna. Ceravno Ardahan od ruske meje ni več oddaljen, kakor 14 ur, go vendar Rusi pod generaloni Develjeui potrebovali celib 17 dni, preden so do trdnjave prodrli iz ruskega mejuega mesta Ahalčika z dovolj močnirui silami. Najbolj zadrževala jib je strašna pot črez visoke plauine, ki so deloma bile še z snegom pokrite. Ali vkljub teuiu je v soboto 12. maja stal general Develj na severuem pobrežju Kure pred tnestom z 32.000 ruskih junakov, z mnogimi, delonia jako težkimi kanoni iu z ogromnim strelivom. Clovek se mora res čuditi, kako je bilo mogoče vse to privleči črez skalne planine; Ijudje in živina so morali neizrečeno trpeti. Ali jibov trud je bii kmalu poplačan, v 3 dnevih so imeli Ardaban v avoji oblasti. Tako hitri pad je najbolj [louzročil višji poveljnik Rusov sam, namreč general Melikov; ta je z glavno rusko silo od Aleksandropolja udaril proti Karsu. Ker mu je tukaj turški višji poveljnik Muktar-paša iz trdnjave zbežal v goro Saganlu proti zabodu, je sklenil blizu Karsa v Zajmu utaboriti se in z majbuim oddelkom naglo v kreber ruabniti pred Ardaban, da ga pomaga zgrabiti še od južue strani. To se je tudi vrlo točuo zgodilo čeravno je iz Karsa do Ardabana 20 ur daleč, toda pot peija večjidel po pusti ravani. Muktar-pasa si tega blizu ui domislil, tem menje, ker ga je knez Čavčevaže z številnitni trumaaii brzih kozakov in krepkih dragonarjev vedno nadlegoval. V nedeljo 13. maja proti večeru je bit Melikov že pred Ardahanom, bitro pregleda okolico in vkaže vojakom prostore, kder iuiajo šance za baterije nasipati. Delo se je takoj začelo, do srede jntra je bilo vse zgotovljeno ter za streljanje in za naskok pripravljeno. Cudno je pa bilo to, da Turki niso spoznali, odkod da jim preti najvecja nevarnost; dali so se od Develjna na severni straui motiti iu so vedno v njegova krdela brez uspeha streljali, med tem pa ua južno stran pozabili, se niti toliko pazke niso iraeli, da bi bili v noči od 15—16. maja zabranili prevažanje težkih kauonov in streliva od severne na južuo stran. V sredo jutro je bilo prepozno. Ob 8. uri zjutraj je general Melikov z užgano raketo dal ziiameuje, zdajci zacnejo ruski kanoui strašno iu naglo grometi, ter kroglje, grauate, bombe, ogenj in snart, sipati v nesrečno mesto. Turki so v sili še precej dobro in krepko odgovarjali pa opravili niso nič. Jibove granate so slabe, ker ue razpočijo, kakor bi nioralo biti in torej malo škodijo. Streljauje je trpelo 5 ur brez prestanka. Ob 1. uri popoldue utibnejo kanoni, pešci so bili priredjeni, da naskocijo trdnjavo; geueral Develj od severa, Melikovovi junaki od juga. Prvi je za uaskok odbral same nilade ljudi Elizabetpoljskega regimenta. Ko so se obzidju približati, skoči mlad juuak naprej, re5e: ,,bratje, za menoj, jaz bodem Turku skozi usta krogljo zagnal" in za njim je vdrlo vse krdelo, prekoračilo rov, preplazilo uasip in Turke v par trenutkih vrglo iz šance vun! Pri nekem drugetn kidelu je pred tovariši bataljonsko zastavo ncsel 731eten staiec, ki je lani bil kot prostovoljec na Srbskeni. Hotel je iti pred prvim bataljououi aii stare kosti so se.iuu šibile, ui mogel hitro iti in je zaostal; sedaj prosi generala, naj ga postavi z zastavo pred drugi bataljon. To se mu je dovolilo in stari junak podprt od 2 mladeničev je brabro stopal naprej in srečuo zasadil ruskega orla na dobljeno turško šanco. V istera trenutku so Rusi mesto naskočili tudi od južne strani in niislili so, da bo nastalo strašno krvi prelivanje. Ali ni se zgodilo tako. Turki videvsi dvojni naskok popustijo vse in iz mesta zbežijo, kder le morejo, samo kanonirji se brabro brauijo pri svojib kanonih do zadnje kaplice krvi. Vse polno jib je inrtvib ležalo po šancab, nasipih in grabuib. Krnalu potem je geueral Melikov z svojim štabom prijabal v mesto; vojaki so ga pozdravljali z gromovitim: ura, ura. General jih pohvali ter reče: ,,Vi ste prvi, ki ste veliko veselje napravili caru in materi (matjuški) Rusiji." Te besede so pouzročile nepopisljivo navdušenost. Mnogi oficirji in vojaki so se veselja jokali. Po mestu se je povsod videlo, kako strašne da so ruske kroglje in kako izvrstno streljajo ruski kanonirji. Tuiških mrtvecev je bilo 1500 treba pokopati. Zaplenilo se je 92 kanonov iu mnogo streliva. Turki so morali veliko revščine in gladu prestati. Kajti mrtveci so bili strašno izstradaua in na pol naga telesa. — Rusi imajo mnogo konjenikov, kateri daleč peščem uaprej in po straneh jahajo in vse preiščejo, ob enem pa tudi gibanje glavnib oddelkov sovražniku prikrivljejo. To je Muktar-pašo naklonilo, da je tudi satn svoje konjenike zbral in jih poslal poizvedavat proti Kaisu, kaj delajo Rtisi. Ali to mu je bilo na veliko nesrečo, skoro vse svoje konjeništvo je zgubil. Zgodilo se je pa tako. Odposlani Muzapaša je z 4000 črkeskimi konjeniki prišel prvi večer jako utrnjen v Begli-Ahmed, kder sklene prenočiti in nekoliko odpočiuoti. Toda ruski general Cavčevaže je to zvedel še tisto noč. Hipoma se vzdigne on in jegovi kozaki iu dragonarji. Vsak konjenik vzame na konja še po enega lebkega pešaka, ki ni imel druga seboj kakor puško, bajonet in patrone. Tako pripravljeni zasedejo Rusi svoje konje in brž pridrapljejo pred Begli-Abmed, kder je vse spalo. Zdajci obdajo peaaki mestice, za njimi jašejo kozaki; sedaj užgejo skrajne biarae in postreljajo zaporedoin, vse Crkese, brž ko so se prikazali. Vseb 4000 Čikesov je palo izvzemši 800, kateri so se udali. Tudi Musa-paaa je mrtev. Smešničar 24. Dva tigovca sta se v krčmi pri kupici vina pričkala, kateri njima najbolj ura6 prodavati. Naposled pravi trgovec A: verujte mi, jaz Vas desetkrat prej prodara, kakor Vi meue enkrat! Trgovec B. mu pa odgovori: verujem; kajti za Vas tui itak nebi nikdo krajcarja obeeal.