PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
ie0 Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 58 Maribor, petek 9.11.2018
OBČINA MAKOLE
890. Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2017
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/2002,56/02-ZJU,110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSDPO, 109/08 in 49/09) ter 30. in 105. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 22. redni seji dne, 07.11.2018 sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE MAKOLE ZA LETO 2017
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2017.
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII
2.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Makole za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2017 ter o njihovi realizaciji v tem letu.
3.	člen
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Makole so v letu 2017 realizirani v naslednjih zneskih:
Konto		O P I S	Realizacija 2017
	A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
	I.	S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)	1.912.919
		TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.732.011
70		DAVČNI PRIHODKI	1.538.788
700		Davki na dohodek in dobiček	1.431.176
703		Davki na premoženje	64.864
704		Domači davki na blago in storitve	42.748
71		NEDAVČNI PRIHODKI	193.223
710		Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	110.760
711		Takse in pristojbine	3.098
712		Globe in druge denarne kazni	4.952
714		Drugi nedavčni prihodki	74.414
72		KAPITALSKI PRIHODKI	33.623
722		Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	33.623
74		TRANSFERNI PRIHODKI	147.286
740		Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	147.286
	II.	S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45)	1.934.175
40		TEKOČI ODHODKI	611.324
400		Plače in drugi izdatki zaposlenim	148.883
401		Prispevki delodajalcev za socialno varnost	22.821
402		Izdatki za blago in storitve	410.295
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2151
403		Plačila domačih obresti	7.315
409		Rezerve	22.010
41		TEKOČI TRANSFERI	777.588
410		Subvencije	19.713
411		Transferi posameznikom in gospodinjstvom	490.808
412		Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	71.397
413		Drugi tekoči domači transferi	195.670
42		INVESTICIJSKI ODHODKI	489.097
420		Nakup in gradnja osnovnih sredstev	489.097
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI	56.166
431		Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	29.778
432		Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	26.388
	III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-21.255
	B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
750		Prejeta vračila danih posojil	0
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
440		Dana posojila	0
441		Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.)	0
	C.	R A Č U N F I N A N C I R A N J A	
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500+501)	87.342
500		Domače zadolževanje	87.342
55	VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550+551)	80.725
550		Odplačila domačega dolga	80.725
	IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-14.639
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	6.617
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	21.255
	XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA	236.946
Priloge k zaključnemu računu so splošni del proračuna (bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja) z obrazložitvami, posebni del proračuna z obrazložitvami na nivoju podskupine izdatkov po institucionalni klasifikaciji, poročilo o izvajanju načrta razvojnih programov, bilanca stanja z obrazložitvami ter poročilo o upravljanju denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa.
4. člen
Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2017 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-6/2018-26 Datum: 7. 11. 2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
891. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Makole za leto 2018
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS , št. 11/11- UPB4, 14/13 - popr. in 101/13; v nadaljevanju: ZJF), in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 22. redni seji dne, 07.11.2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2018
1. člen
Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2018, 15/2018 in 18/2018) tako, da se splošni del proračuna določi v naslednjih zneskih:
Konto		O P I S	Plan 2018 (v EUR)
	A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
	I.	S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)	1.902.470
		TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.772.380
70		DAVČNI PRIHODKI	1.614.177
700		Davki na dohodek in dobiček	1.510.679
703		Davki na premoženje	59.792
704		Domači davki na blago in storitve	43.706
71		NEDAVČNI PRIHODKI	158.203
710		Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	126.173
711		Takse in pristojbine	3.000
712		Globe in druge denarne kazni	3.605
714		Drugi nedavčni prihodki	25.425
72		KAPITALSKI PRIHODKI	1.100
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2153
722		Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	1.100
74		TRANSFERNI PRIHODKI	128.990
740		Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	128.990
	II.	S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45)	2.209.591
40		TEKOČI ODHODKI	678.352
400		Plače in drugi izdatki zaposlenim	144.110
401		Prispevki delodajalcev za socialno varnost	24.895
402		Izdatki za blago in storitve	475.955
403		Plačila domačih obresti	7.700
409		Rezerve	25.692
41		TEKOČI TRANSFERI	841.405
410		Subvencije	29.400
411		Transferi posameznikom in gospodinjstvom	514.210
412		Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	87.285
413		Drugi tekoči domači transferi	210.510
42		INVESTICIJSKI ODHODKI	626.693
420		Nakup in gradnja osnovnih sredstev	626.693
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI	63.141
431		Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	27.000
432		Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	36.141
	III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-307.121
	B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
750		Prejeta vračila danih posojil	0
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
440		Dana posojila	0
441		Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.)	0
	C.	R A Č U N F I N A N C I R A N J A	
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500+501)	198.001
500		Domače zadolževanje	198.001
55	VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550+551)	113.187
550		Odplačila domačega dolga	113.187
	IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-222.307
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	84.814
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	307.121
	XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA	222.307
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-6/2018-27 Datum: 7. 11. 2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
892. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Makole
Na podlagi 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 3., 4., 7. in 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - ZVO1-UPB1, 28/06, 49/06 - ZMetD, 66/06, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt - A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 61/17 - GZ), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US 32/16 in 15/17 - odl. US), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, 69/15), Uredbe o
odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14), Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11-popr., 18/14, 57/15, 103,15, 2/16-popr. In 35/17), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10), 3., 4. in 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 32/93) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 02/07, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 22. redni seji dne 07.11.2018 sprejel
ODLOK
O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI MAKOLE
I. Splošne določbe
1. člen (namen odloka)
(1) Ta odlok določa način in pogoje opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javne službe) na območju Občine Makole.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2154
(2) S tem odlokom so določene vrste komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: odpadki), njihovo zbiranje, odvoz, obdelava in odlaganje (v nadaljevanju: ravnanje), subjekti ravnanja z odpadki, način obračunavanja stroškov za ravnanje z odpadki ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
2.	člen (cilji odloka)
(1) Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1.	Preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov.
2.	Zajetje in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka.
3.	Vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo.
4.	Sprejemljivost ukrepov za okolje.
5.	Viri financiranja, oblikovanje cen in obračun storitev javne službe.
6.	Uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«.
7.	Izboljšati dostop do storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
3.	člen (pomen pojmov)
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.	Povzročitelj odpadkov po tem odloku je vsak prebivalec občine in vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), oziroma vsaka oseba, ki izvaja pred-obdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov.
2.	Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov (pravna ali fizična oseba), ki ima odpadke v posesti.
3.	Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki je zbiranje, prevoz, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju.
4.	Izvajalec javne službe je pravna oseba, ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
5.	Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
6.	Prepuščanje odpadkov po tem odloku je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
7.	Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
8.	Komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek).
9.	Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Med katere sodijo kot npr.: razbiti krožniki, skodelice, kozarci, ogledala, plenice, vložki, vatirane palčke, iztrebki malih živali, posip za mačji WC, kosti, smeti, ki jih pometamo po tleh, napolnjene vrečke sesalcev, nečista, onesnažena, zapackana embalaža (v kolikor se je ne da očistiti in ne vsebuje nevarnih
snovi), cigaretni ogorki, žvečilni gumi, papirnate serviete, papirnate brisače in papirnati robčki za enkratno uporabo, izrabljene kuhinjske krpe in gobice, zavržena zobna ščetka, polomljene igrače, barvice, flomastri, kasete, CD-ji, vosek, tapete, PVC lepilni trakovi;
10.	Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, ki se odložijo na odlagališču po mehansko biološki obdelavi (MBO) in po odstranitvi lahke frakcije.
11.	Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti.
12.	Embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika.
13.	Biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije«, odpadki primerni za kompostiranje iz podskupine »odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč)« in po sestavi organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živilskih trgov in podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama, določenega s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
14.	Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije (razen 15 01)« s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža (vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek)« s klasifikacijsko številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
15.	Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine "Drugi komunalni odpadki" s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
16.	Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe.
17.	Posoda za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, vrečke, kompostniki in druga prepisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov.
18.	Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane namenske posode ali zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
19.	Prevzemno mesto je vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah ali zabojnikih ali tipiziranih vrečah za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe.
20.	Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2155
se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
21.	Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
22.	Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
23.	Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki stalno ali občasno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb.
24.	Stavba je stavba po predpisih o graditvi objektov, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb.
25.	Objekt je objekt po predpisih o graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja proizvodna ali storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
4.	člen (subjekti ravnanja)
(1)	Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki so:
1.	Občina Makole (v nadaljevanju: občina).
2.	Izvajalec javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec).
3.	Povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji) so pravne in fizične osebe, ki na območju občine stalno, začasno ali občasno povzročajo odpadke s tem da:
•	bivajo v svojih ali najetih nepremičninah,
•	so lastniki počitniške hiše,
•	opravljajo dejavnost,
•	upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
•	organizirajo kulturne, športne ter druge javne prireditve.
(2)	V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki.
5.	člen (vključevanje)
(1) V sistem ravnanja z odpadki se morajo vključit vsi povzročitelji:
•	ki, bivajo v svojih ali najetih nepremičninah, ki so lastniki počitniških hiš ali stavb,
•	ki opravljajo dejavnost v poslovnih in industrijskih objektih,
•	ki upravljajo javne površine ali organizirajo kulturne in športne ter druge javne prireditve na območju občine, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež,
• povzročitelji se morajo v sistem ravnanja z odpadki vključiti v roku 15 dni od pričetka bivanja v objektu ali uporabe nepremičnine.
(2)	Izjemoma so uporabniki iz prejšnjega odstavka prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v trajni uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece.
(3)	Prav tako je odlok obvezen za udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki. Načrtovalci, projektanti in izdelovalci projektne dokumentacije morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca na osnovi pridobitve projektnih pogojev oziroma smernic.
6.	člen (tehnični pravilnik)
(1)	Izvajalec javne službe sprejme Tehnični pravilnik o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju: pravilnik). V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
(2)	Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
1.	Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki.
2.	Tehnologijo, pogoje in način zbiranja odpadkov.
3.	Pogostost ( frekvenca) prevzemanja odpadkov.
4.	Obračun storitev ravnanja z odpadki.
5.	Tipizacijo predpisanih posod in/ali vreč za odpadke in merila za določanje izhodiščne prostornine posod in/ali vreč.
6.	Minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih.
7.	Razpored - urnik odvoza komunalnih odpadkov.
8.	Podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih in v zbirnih centrih.
9.	Javne prireditve.
10.	Podrobnejšo opredelitev vsebine katastra (registra) zbirnih in prevzemnih mest in zbirnih centrov.
11.	Druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
12.	Reklamacijski postopek.
13.	Nadzor na terenu.
14.	Končne določbe.
(3)	Tehnični pravilnik je interni akt izvajalca GJS, ki podrobneje določa način izvajanja javne službe in ga sprejme direktor z obveznim predhodnim soglasjem občine.
II. Vrste in obseg storitev javne službe
7.	člen
(vrste in obseg storitev javne službe)
(1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja, odvoz, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, in sicer:
1.	Storitve prevzemanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih in zbirnih centrih, vključno s prevozom komunalnih odpadkov na CERO Pragersko.
2.	Storitev mehansko - biološke obdelave komunalnih odpadkov.
3.	Storitve kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2156
4.	Storitve predhodnega skladiščenja komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo.
5.	Prevoz ostanka odpadkov po obdelavi komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo.
6.	Prevoz preostankov odpadkov po obdelavi komunalnih odpadkov na odlagališče.
III. Prevzemanje komunalnih odpadkov
8.	člen
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
1.	Papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke.
2.	Drobna odpadna embalaža iz stekla.
3.	Kuhinjski odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in biološko razgradljivi odpadki).
4.	Mešana odpadna komunalna embalaža, zbrana od vrat do vrat.
(2)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3)	Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4)	Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
9.	člen
(prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov)
(1)	Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v tipiziranih posodah s prostornino 80 l, 120 l, 240 l in 1100 l.
(2)	Druge posode, zabojniki ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa pravilnik iz 6. člena tega odloka, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(3)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na območju občine najmanj enkrat na tri tedne.
(4)	Podrobnejši način prevzema odpadkov na območjih iz predhodnega odstavka tega člena določi izvajalec javne službe v Tehničnem pravilniku.
10.	člen (velikost in uporaba posod)
(1)	Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike storitev določita skupaj izvajalec javne službe in povzročitelj odpadkov. Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz 36. člena se število obveznih posod in zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 6. člena tega odloka.
(2)	Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se
za zbiranje mešanih komunalni odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 6. člena tega odloka.
(4)	Če imajo povzročitelji občasno več odpadkov, kot to dopušča njihova posoda za zbiranje odpadkov, morajo le-te odložiti v dodatno embalažo za zbiranje odpadkov, ki si jo proti plačilu priskrbi pri izvajalcu, ter jo postaviti poleg posode za zbiranje odpadkov.
(5)	Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec javne službe določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oziroma povečanje števila posod ali zabojnikov.
11.	člen
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)
(1)	Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
1.	Prevzemanje zbrane odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat.
2.	Prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih in po sistemu od vrat do vrat.
3.	Prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih.
4.	Prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov po sistemu »naročilnica«.
(2)	Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
12.	člen
(biološko razgradljivi odpadki)
(1)	Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, se morajo zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je isto kot za mešane komunalne odpadke.
(2)	Za biološko razgradljive odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju mesta ali strjenega naselja.
(3)	Na območjih, kjer izvajalec javne službe ne zagotavlja rednega odvzema biološko razgradljivih odpadkov, mora povzročitelj odpadkov sam zagotoviti kompostiranje svojih biološko razgradljivih odpadkov v hišnem kompostniku.
(4)	Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološko razgradljive odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih tudi na območjih z organiziranim rednim prevzemanjem biološko razgradljivih odpadkov, če imajo za tako kompostiranje na razpolago vrt in pri tem upoštevajo ustrezne postopke predelave biološko razgradljivih odpadkov.
(5)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti:
1.	Da se na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, ti odpadki zbirajo v predpisanih zabojnikih ali posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz biološko razgradljivih odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav.
2.	Prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov skladno z letnim razporedom (urnikom odvoza).
3.	Čiščenje in razkuževanje predpisanih zabojnikov in posod za zbiranje ter vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje biološko razgradljivih odpadkov.
(6)	Če povzročitelj odpadkov odlaga v posodo za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2157
izvajalec takih odpadkov na dan odvoza tovrstnih odpadkov ne prevzame, temveč jih prevzame na dan odvoza mešanih odpadkov. Pri tem povzročitelj odpadkov izvajalcu plača strošek prihoda (zbiranje in odvoz), dodatni strošek zbiranja in odvoza ter predpisano dajatev za odlaganje odpadkov, ob prevzemu na dan odvoza ostankov odpadkov. Izvajalec to ugotovitev posreduje prekrškovnemu organu.
13.	člen (sistem »od vrat do vrat«)
(1)	Izvajalec javne službe s sistemom »od vrat do vrat«, ki vključuje uporabo namenske rumene vreče zagotavlja pri uporabnikih storitve izvorno ločevanje in prevzem naslednjih vrst odpadne embalaže:
1.	odpadna embalaža iz plastike,
2.	odpadna embalaža iz kovin,
3.	odpadna embalaža iz sestavljenih materialov.
(2)	V rumeno vrečo se ne odlaga:
1.	steklena embalaža,
2.	ostanki hrane,
3.	nečiste vrečke in embalaža,
4.	nevarni odpadki (baterije, pločevinke barv, razredčil, kartuše).
(3)	Uporabniki storitve javne službe papir in steklo zbirajo ločeno v zabojnik, škatlo ali posebno vrečo in ga po urniku na dan odvoza odložijo na prevzemno mesto ali ga oddajo v zbirnem centru.
14.	člen
(prevzemanje nevarnih frakcij)
(1)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzemanje nevarnih frakcij v skladu z podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2)	Ločeno zbiranje nevarnih frakcij se zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec javne službe.
(3)	Izvajalec javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj teden dni pred prevzemom nevarnih frakcij obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
III. Način izvajanja javne službe
15.	člen (prevzemno mesto)
(1)	Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika.
(2)	Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 5 metrov od roba prometne poti smetarskega vozila.
(3)	Uporabnik mora zagotoviti, da se zabojnik ali namenska vreča prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj glede na predviden dan odvoza, po prevzemu odpadkov pa prazni zabojnik čim prej, najkasneje pa do konca dne, ko je bil prevoz opravljen, vrne na zbirno mesto.
(4)	Prevzemno mesto določi uporabnik v soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke občinska uprava Občine Makole.
(5)	Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir in mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času, v vseh vremenskih razmerah in mora
prenesti osne obremenitve posebnega komunalnega vozila.
(6)	V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest, ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, si mora uporabnik storitev javne službe v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število namensko označenih vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto.
(7)	Povzročitelji odpadkov, do katerih izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, lahko odlagajo odpadke v plastične vrečke z logotipom izvajalca za odpadke. Odpadke v vrečkah morajo povzročitelji odpadkov na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto, ki ga določi izvajalec javne službe.
(8)	V redko poseljenih hribovitih predelih občine z razpršeno gradnjo se prevzemno mesto zagotovi na ustreznih mestih blizu odcepov lokalnih cest do posameznih povzročiteljih, kjer bodo nameščeni zabojniki volumna primernega volumna za ostanke komunalnih odpadkov in namenski zabojniki za odpadno embalažo. Lokacije skupnih zbirnih mest ter lokacije prevzemnih mest v redko poseljenih hribovitih predelih občine določi izvajalec v sodelovanju z občino in lastnikom zemljišča.
(9)	Izvajalec javne službe sme pri prevzemanju odpadkov odstopiti od letnega koledarja odvozov le v primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest in nenadne okvare posebnih vozil. O tem mora povzročitelje v najkrajšem možnem času na krajevno običajem način obvestiti o razlogih opustitve odvoza ter o novih terminih odvoza odpadkov.
16.	člen (zbirno mesto)
(1)	V času do predvidenega prevzema mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnem površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2)	Za urejenost in čistočo zbirnega mesta skrbi povzročitelj.
(3)	Če s tem soglaša izvajalec javne službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta.
17.	člen (zbirni center)
(1) V zbirnem centru je zagotovljeno tudi redno oddajanje ločenih frakcij, nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov. Prevzemanje ločenih frakcij, nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in odpadne električne in elektronske opreme je nadzorovano z osebjem, ki je usposobljeno za tak prevzem.
V zbirnem centru se ločeno zbirajo naslednje ločene frakcije:
1.	kartonska embalaža,
2.	časopis in revije,
3.	pločevinke ,
4.	konzerve,
5.	trda plastika,
6.	plastenke,
7.	železo,
8.	pločevina,
9.	plastični zabojčki,
10.	oblačila in ostanki tekstila,
11.	steklo,
12.	plastična embalaža,
13.	barvne kovine,
14.	odpadni les,
15.	stiropor,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2158
16.	kosovni odpadki,
17.	ŽSP (živalski stranski proizvodi),
18.	OEEO (odpadna električna in elektronska oprema).
(2)	Izvajalec je dolžan čistiti in vzdrževati zbirni center.
(3)	Zbirni center Pragersko je namenjen občanom, ki imajo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež na območju občine Makole in so vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
Vključenost občani izkažejo z zadnjim potrdilom položnice ali pogodbe o ravnanju z odpadki.
IV.	Obveznosti izvajalca javne službe
18.	člen (register podatkov)
(1)	Podatke o povzročiteljih odpadkov vodi izvajalec javne službe v registru storitev javne službe (v nadaljevanju: register povzročiteljev).
(2)Register	povzročiteljev za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: ime, priimek in naslov povzročitelja, EMŠO in davčno številko, število članov gospodinjstva, ter tip in velikost posod za zbiranje odpadkov.
(3)	Register povzročiteljev za pravne osebe vsebuje naslednje podatke: naziv in naslov povzročitelja, davčno in matično številko, število zaposlenih, ter tip in velikost posod za zbiranje odpadkov.
19.	člen (sprememba podatkov)
(1)	Podatki v registru povzročiteljev se lahko spremenijo na podlagi:
1.	Pisnega sporočila povzročitelja (najemna, kupoprodajna pogodba ali pogodba o dedovanju).
2.	Zemljiško knjižnega izpiska.
3.	Povečanega obsega odpadkov.
(2)	Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru povzročiteljev, na vlogo potrdi povzročitelju vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje s prvim naslednjega meseca po vpisu spremembe v registru povzročiteljev.
20.	člen (uporaba in praznjenje posod)
(1)	Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo posode za zbiranje posameznih vrst odpadkov.
(2)	Izvajalec javne službe ni dolžan prevzemati odpadkov iz netipiziranih, neoznačenih in prenapolnjenih posod za zbiranje odpadkov, ki jo povzročiteljem nudi izvajalec javne službe. Prav tako izvajalec ni dolžen prevzemati odpadkov v vrečah, ki so nastavljene zraven posode in niso označene z logotipom izvajalca.
(3)	Izvajalec je dolžan izprazniti posode za odpadke oziroma odpeljati velike zabojnike tako, da ne ovira prometa, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posod za odpadke in okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, jo je dolžan tudi očistiti.
V.	Pravice in obveznosti povzročiteljev
21.	člen (obveznosti povzročiteljev)
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki je za povzročitelje, ki bivajo v svojih ali najetih nepremičninah, ki so lastniki počitniških hiš, opravljajo dejavnost v poslovnih in industrijskih objektih na območju občine, pri katerih nastajajo odpadki obvezno.
22.	člen (pogodba - fizična oseba)
(1) Pred pričetkom izvajanja storitev javne službe se z povzročiteljem sklene pogodba v pisni obliki. Pogodba vsebuje:
1.	ime oziroma naziv plačnika,
2.	naslov plačnika,
3.	davčno številko,
4.	kontakt plačnika (kontaktna številka, spletna pošta),
5.	lokacijo prevzemnega mesta,
6.	število članov gospodinjstva oziroma število prebivalcev v večstanovanjskem objektu,
7.	velikost zabojnika oziroma namenskih vreč,
8.	razdelilnik stroškov v primeru večstanovanjske stavbe in način delitve stroškov,
9.	podatke o upravitelju objekta pri večstanovanjskem objektu.
23.	člen (pogodba - pravna oseba)
(1)	V primeru, ko se pogodba sklepa s pravno osebo ali drugim pravnim subjektom, ki opravlja kakršnokoli dejavnost, pa vsebuje pogodba iz prejšnjega člena še naslednje podatke:
1.	davčno številko,
2.	matično številko,
3.	številko transakcijskega računa,
4.	velikost zabojnika oziroma namenskih vreč.
(2)	Če se dejavnost opravlja v objektu, kjer se nahaja tudi gospodinjstvo, se v pogodbi določi tudi delitev izračunane količine odpadkov, na del, ki pripada gospodinjstvu in del, ki pripada pravni osebi ali drugemu pravnemu subjektu, v primeru, ko se uporablja skupen zabojnik za odlaganje komunalnih odpadkov.
(3)	Skupni zabojnik volumna 1100 litrov se lahko uporablja le za odlaganje ostanka komunalnih odpadkov, če pri opravljanju dejavnosti nastajajo tudi komunalni odpadki. Za vse ostale odpadke, ki niso komunalni odpadki (odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti) mora uporabnik uporabljati ločene zabojnike. Za odvoz in odlaganje teh odpadkov se z povzročiteljem odpadkov sklene posebna pogodba skladu z določili tega odloka.
24.	člen (obveznosti povzročiteljev)
(1)	Povzročitelji odpadkov morajo odlagati komunalne odpadke na zbirnih mestih v:
1.	Tipizirane zabojnike na kolesih volumna 80, 120, 240, 660 ali 1100 litrov.
2.	Tipizirane velike zabojnike.
3.	Tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov volumna 240 in 1100 litrov, ki se med seboj razlikujejo po barvi za posamezne vrste odpadkov.
4.	Posebne plastične vrečke (kolikor se ne morejo uporabljati posode iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka), ki morajo biti označene z znakom izvajalca.
5.	Posebne plastične rumene vrečke, za ločeno zbiranje odpadne embalaže, ki morajo biti označene z znakom izvajalca.
(2)	Vrsto posod za odpadke določi izvajalec v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov oziroma s strukturo ali vrsto komunalnih odpadkov.
(3)	Število in velikost posod za odpadke se določi glede na načrtovano količino odpadkov skladno z merili določenimi s pravilnikom iz 6. člena tega odloka.
25.	člen
(1) V posode za odpadke je prepovedano odlagati: 1. Gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2159
2.	Odpadke v večjih kosih (večja embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila,
hišna in stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobne odpadke iz drugih virov).
3.	Gume ali pnevmatike.
4.	Nevarne odpadke.
5.	Usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov.
6.	Odpadke v tekočem stanju.
7.	Kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov.
8.	Tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke,
9.	ki so po pravilniku o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki.
10.	Poginule živali in kože.
(2)	Na zbirnih in prevzemnih mestih je prepovedano odlagati organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene posode za biološko razgradljive odpadke.
(3)	Prepovedano je odlaganje odpadkov izven posod za odpadke, nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz vseh vrst posod za odpadke.
(4)	Občinska komunalna inšpekcija z odločbo zahteva odstranitev odpadkov, če ti niso odloženi v skladu s tem odlokom ali se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh odpadkov opravi izvajalec na stroške povzročitelja odpadkov.
26.	člen
(1) Prepovedano je:
1.	Odložiti ali zliti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali v posode in vrečke za ostanke komunalnih odpadkov.
2.	Mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali ostanki komunalnih odpadkov ali mešati posamezne vrste nevarnih frakcij med seboj.
3.	Mešati ločene frakcije med ostanke komunalnih odpadkov.
4.	V posode in vrečke za ostanke komunalnih odpadkov odložiti ali zliti nevarne frakcije, odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke iz vrtov in odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka.
5.	Odlagati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane.
6.	Razstavljati opremo, ki vsebuje nevarne snovi.
7.	Pisati na posode ali zabojnike ter nanje lepiti plakate.
27.	člen
(1)	Povzročitelji ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij po sistemu »od vrat do vrat« oziroma kosovne odpadke na prevzemnem mestu ter na zbirnem centru na CERO Pragersko.
(2)	Povzročitelji morajo oddajati vse nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju v premični zbiralnici nevarnih frakcij in/ali v zbirnem centru na CERO Pragersko.
28.	člen
(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni posode za odpadke, razen tipiziranih velikih zabojnikov, na dan odvoza še pred začetkom delovnega časa (najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza), pripeljati iz zbirnega na prevzemno mesto in jih po izpraznitvi tudi vrniti nazaj. Povzročitelji odpadkov so v zimskem času dolžni
poskrbeti in očistiti sneg okoli zabojnika in s pokrova zabojnika, in s tem omogočiti nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest.
(2) Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih nastajajo občasno in presegajo volumen nameščene posode za določeno vrsto odpadka mešani komunalni odpadki in odpadno embalažo, si je povzročitelj dolžan zagotoviti namenske označene vrečke.
29.	člen
(1) Izvajalec je dolžan dotrajane posode za odpadke nadomestiti z novimi, poškodovane pa popraviti. Izvajalec je dolžan priskrbeti ustrezne tipizirane posode.
30.	člen
(1) Povzročitelji morajo:
1.	Pri ravnanju z odpadki upoštevati predpise in navodila Republike Slovenije ter Občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, ter navodila izvajalca javne službe.
2.	Nastale odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v namenske posode za zbiranje, ki je v skladu z letnim programom namenjena za prevzemanje posameznih vrst odpadkov.
3.	Prepuščati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta v posodah za zbiranje odpadkov ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno v skladu s pravilnikom.
4.	Prepuščati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta v terminih, ki so določeni z urnikom odvozov za prevzemanje posameznih vrst odpadkov.
5.	Prepuščati ločene frakcije na zbirnem centru v času njegovega obratovanja.
6.	Prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij v času njenega obratovanja.
7.	Hraniti odpadke na zbirnem mestu, vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe varno in neškodljivo za ljudi in okolje.
8.	V primeru drugih sprememb le-te pravočasno sporočiti izvajalcu javne službe.
9.	Kompostirati biološko razgradljive odpadke.
31.	člen
(1) Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih storitev, in ob prijavi ali spremembi najemnika o tem takoj obvestiti izvajalca komunalnih storitev. Če tega ne storijo, stroški odvoza komunalnih odpadkov do dneva obvestila bremenijo lastnika nepremičnine.
32.	člen
(1) Povzročitelj mora odložiti kosovne odpadke na prevzemno mesto v skladu z letnim urnikom za zbiranje kosovnih odpadkov oziroma glede na oddano prijavo. Izvajalec preveri ali ima povzročitelj odpadkov poravnane vse terjatve, ki so nastale iz naslova ravnanje z odpadki in nato povzročitelja obvesti o dnevu odvzema kosovnih odpadkov, ki jih stranka zloži na svojo prevzemno mesto. Če odloži odpadke, ki niso kosovni odpadki, jih izvajalec javne službe ne prevzame, ampak jih označi z nalepko o neustreznosti. Stranka jih mora odstraniti s prevzemnega mesta takoj po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2160
33.	člen
(1)	Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev na prostem, javnih shodov na katerem se pričakuje več kot 1000 udeležencev, morajo na kraju prireditve zagotoviti ureditev posebnih zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov ločenih frakcij papirja in drobne lepenke, vključno z drobno embalažo iz papirja ali lepenke ter drobne odpadne embalaže iz stekla in plastike.
(2)	Organizator prireditve mora izvajalcu javne službe te frakcije oddati ločeno od ostalih odpadkov in prireditveni prostor po končani prireditvi očistiti.
34.	člen
(1) Prepovedano je sežiganje odpadkov, razen suhega odreza (veje).
VI. Odvažanje odpadkov
35.	člen (odvoz)
(1)	Redni odvoz komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in ločenega zbiranja odpadkov. Razpored mora ustrezati količinam odpadkov z upoštevanjem sezonskega značaja poslovanja. Razpored mora izvajalec objaviti na krajevno običajen način.
(2)	Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad prevzemni mesti tako, da v primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov. V primeru časovno daljšega povečanja količine odpadkov so povzročitelji odpadkov ali izvajalec dolžni zagotoviti dodatne posode za odpadke.
36.	člen
(1) Izvajalec je dolžan upoštevati naslednje minimalno število odvozov odpadkov:
1.	mešani komunalni odpadki 1x na tri tedne,
2.	rumena vreča	1x na 14. dni,
3.	papir	1x na dva meseca,
4.	steklo	1x na dva meseca,
5.	biološko razgradljivi odpadki 1x tedensko ali 1x na 14. dni
6.	kosovni odpadki	1x letno,
7.	posebni in nevarni odpadki	1x letno. Biološko razgradljivi odpadki se od 1. marca do 30. novembra odvažajo 1x tedensko - poletni čas. Od 1. decembra do 29. februarja pa se odvažajo vsakih 14. dni - zimski čas.
37.	člen
(1) V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje, zemeljski plaz, itd.) ali večjih ovir na dovozu k prevzemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dnevih po prenehanju višje sile ali ovire ali po praznikih oziroma dela prostih dnevih.
38.	člen
(1)	Če je zaradi del na dovozih k prevzemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj začasne ovire, v soglasju z izvajalcem, zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu. V tem primeru je izvajalec dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem prevzemnem mestu.
(2)	Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili. Komunalni odpadki in
kosovni odpadki se odvažajo za odpadke primernim vozilom.
VII.	Obdelava odpadkov
39.	člen (obdelava)
(1) V okviru javne službe po tem odloku se zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:
1.	Storitev mehansko - biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov.
2.	Storitve obdelave biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni.
VIII.	Odlaganje odpadkov
40.	člen (odlaganje)
(1) Na odlagališče je dovoljeno odlagati odpadke, ki so bili predhodno mehansko biološko stabilizirani in preostanek kosovnih odpadkov po sortiranju.
41.	člen
(1)	Upravljavec CERO Pragersko mora imeti Poslovnik za obratovanje Odlagališča, ki je predpisan z Uredbo o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14).
(2)	Poslovnik za obratovanje Odlagališča določa režim odlaganja odpadkov in obratovalni čas CERO Pragersko. Odpadki se sprejemajo samo v obratovalnem času.
42.	člen
(1)	Manjše količine komunalnih odpadkov lahko povzročitelji odpadkov sami pripeljejo na zbirni center in jih odložijo na za to določena mesta v dogovoru z upravljavcem zbirnega centra, ob pogoju, da so vključeni v redni odvoz odpadkov.
(2)	Dokazilo o vključitvi v redni odvoz odpadkov je pogodba, sklenjena z izvajalcem in/ali dokazilo o plačilu storitve (dokazilo - plačana položnica preteklega meseca). Če povzročitelj nima dokazila oziroma nima poravnanih obveznosti se mu pripeljani odpadki zaračunajo po veljavnem ceniku na samem CERO Pragersko.
(3)	Če odpadki ne sodijo na zbirni center Pragersko se odloženi odpadki zaračunajo po veljavne ceniku na samem CERO Pragersko.
43.	člen
(1) Prepovedano je odlaganje odpadkov izven Odlagališča. Kdor odloži odpadke izven Odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani izvajalec takoj, ko to odredi občinska komunalna inšpekcija.
IX.	Viri financiranja in oblikovanje cen storitev javne službe
44.	člen (viri financiranja)
(1) Sredstva za izvajanje obvezne javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov po obdelavi komunalnih odpadkov v obsegu in na način, kot je določeno v tem odloku, se pridobivajo iz:
1.	Plačila uporabnikov za storitve javne službe.
2.	Prodaje ločenih frakcij kot sekundarne surovine obratom za predelavo ločenih frakcij.
3.	Proračuna Občine Makole.
4.	Drugih virov.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2161
45.	člen
(viri financiranja javne infrastrukture)
(1) Viri financiranja infrastrukture so sredstva:
1.	Iz proračuna občine.
2.	Iz sredstev razvojnih skladov.
3.	Iz dotacij, donacij in subvencij.
4.	Iz taks in drugih virov, določenih s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.
46.	člen (oblikovanje cene)
(1)	Cene storitev javne službe mora izvajalec javne gospodarske službe oblikovati v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Cena se oblikuje kalkulativno za letno proračunsko obdobje na osnovi upravičenih stroškov. Cene storitev posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(2)	Pri javni službi ravnanja s komunalnimi odpadki se ločeno oblikujejo cene za posamezno javno službo:
1.	Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov.
2.	Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov.
3.	Odlaganje določenih vrst komunalnih odpadkov.
4.	Posebej se ločeno zaračuna cena zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, če ima uporabnik tudi to storitev.
(3)	Cene se oblikujejo na kg opravljanje storitve in se uporabnikom zaračunajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Pri zbiranju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada se zaračuna glede na prostornino zabojnika za biološke odpadke in pogostost odvoza le-tega.
(4)	Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev (npr. vikendi, vinske kleti in ostali podobni stalno nenaseljeni objekti) in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, se porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja z odpadki upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza v skladu z občinskim predpisom, ki ureja opravljanja javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(5)	Cene storitev izvajalca javne službe med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve ne smejo biti diferencirane, razen če ti dokazljivo povzročajo različne stroške. Stroški dostopa do storitve ne smejo biti razlog diferenciacije.
47.	člen
(obračun storitev javne službe)
(1)	Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati dejavnost na območju občine ali se povzročitelji vselijo v stanovanje, pričnejo uporabljati poslovne prostore ali stavbo, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev.
(2)	Uporabniki storitev javne službe so dolžni izvajalcu plačevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili veljavnih predpisov o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3)	Vsaka pravna oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju občine je dolžna pred začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu javne službe datum začetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki.
(4)	Pravne osebe, katerih dejavnost je takšna, da generirajo samo komunalnim odpadkom podobne odpadke, zbirajo te odpadke v tipskih zabojnikih. Podlago za izračun storitev ravnanja z njihovimi odpadki predstavlja volumen izpraznjenih posod za odpadke. Najmanjši skupni volumen posode za odpadke je 120 litrov, ki se odvaža skladno z letnim razporedom odvoza, ki ga sprejme izvajalec javne službe.
(5)	Osnova za obračun storitev iz stanovanjskih prostorov in poslovnih prostorov je volumen odpadka in pogostost odvoza. Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Volumen posode je odvisen od števila oseb v gospodinjstvu, velikosti poslovne površine, vrste poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja na izvoru.
(6)	Za individualno postavitev posod pri fizičnih osebah -gospodinjstvih je najmanjši skupni volumen posode za odpadke 120 litrov. V primeru ko več povzročiteljev uporablja isto posodo, se za razdelitev stroškov med povzročitelji uporablja kvadratura poslovnih ali proizvodnih površin ali število povzročiteljev. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti in nepokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti. V primeru, da so povzročitelji gospodinjstva, ki uporabljajo isto posode za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število članov gospodinjstva.
(7)	V primeru, da povzročitelj odpadkov s potrdilom upravne enote potrdi, da v gospodinjstvu živita en ali dva člana se odvoz odpadkov uredi z logotipsko vrečo volumna 60 l. Minimalno predpisano število vreč je 2 na mesec.
(8)	Povzročitelja komunalnih odpadkov je izjemoma možno oprostiti plačila stroškov ravnanja z odpadki na prošnjo povzročitelja iz socialnih razlogov za dobo enega leta. O oprostitvi plačila stroškov iz prvega odstavka tega člena odloča pristojni organ občine na podlagi predložene odločbe o denarno socialno pomoči po zakonu, ki ureja socialno varnost. Stroški ravnanja s komunalnimi odpadki se v tem primeru poravnajo iz proračuna občine.
(9)	Uporabnik storitev javne službe mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, pisno obvestiti izvajalca, najkasneje v roku 8 dni po nastali spremembi. Ta sprememba se pri obračunu upošteva s prvim naslednjim mesecem. Obračun ravnanja z odpadki je mesečni. V primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za obračun teh storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi oziroma podatke o velikosti, število posod in številu oseb v gospodinjstvu.
48.	člen
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena, lahko izvajalec prevzema v ravnanje tudi nenevarne odpadke, ki jih povzročijo pravne osebe v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Cena za ravnanje s temi odpadki ni sestavni del pravilnika o oblikovanju cen ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Makole in se določi posebej v pogodbi med izvajalcem in povzročiteljem.
X. Inšpekcijski nadzor in kazenske določbe
49.	člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzora)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo.
(2)	Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2162
50.	člen (globe za izvajalca)
(1)	Globa 1.400,00 EUR se izreče izvajalcu, če:
1.	Ne prevzema komunalnih odpadkov za vse uporabnike na celotnem območju Občine Makole.
2.	Ne zagotovi prevzema ločenih frakcij po sistemu prosojna rumena vreča in v zbirnem centru.
3.	Ne prevzema kosovnih odpadkov glede na določen urnik, skladno s pravilnikom.
4.	Ne prevzema nevarnih frakcij z občasnim prevzemanjem v premičnih zbiralnicah in v zbirnem centru.
5.	Ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra 17.člen.
6.	Ne vrši stalnega nadzora nad prevzemnimi mesti in ne odredi v primeru potreb predčasnega ali ali pogostejšega odvoza odpadkov 35.člen.
7.	Ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile kot to določa ( 37.člen).
(2)	Globa 400,00 EUR se za prekrške iz prejšnje točke izreče odgovorni osebi izvajalca.
51.	člen
(globe za fizične in pravne osebe)
(1)	Kadar povzročitelj odpadkov:
1.	Se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (5. člen).
2.	Ne vzdržuje čistoče na zbirnem in prevzemnem mestu (15. in 16. člen).
3.	Ne zagotavlja dostopa do prevzemnega mesta v zimskem času (28. člen).
4.	Ne odloži odpadkov na zbirnem centru po navodilih izvajalca (17. člen).
5.	Ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov (22. člen).
6.	Odlaga prepovedane odpadke v posode za komunalne odpadke (25. člen).
7.	Po izpraznitvi posode za odpadke ne vrne na zbirno mesto (28. člen).
8.	Odlaga odpadke na javnem komunalnem odlagališču v nasprotju s Poslovnikom upravljavca CERO Pragersko (38. člen).
9.	Odlaga odpadke izven javnega komunalnega odlagališča ( 43.člen).
10.	Ravna v nasprotju z 31. členom.
11.	Ravna z odpadki v nasprotju z 30. in 34. členom.
12.	Ravna v nasprotju z 12. členom.
se izreče globa 400,00 EUR fizični osebi, odgovorni osebi pravne osebe, in odgovorni osebi samostojnega podjetnika oziroma posamezniku, ki samostojno izvaja dejavnost, za prekršek iz tega člena.
(2)	Pravni osebi se za storjen prekršek iz prvega odstavka izreče globa 1.400,00 EUR. V primerih, ko se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje ali veliko gospodarsko družbo, se le-tej izreče globa 4.500,00 EUR.
52.	člen
(1)	Globa 1.400 EUR se izreče za prekršek pravni osebi ali posamezniku, ki opravlja dejavnost organizatorja kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, javnih shodov če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov.
(2)	Globa 400 EUR se izreče za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorni osebi pravne osebe. Pravna oseba ali posameznik iz prvega odstavka poravna tudi stroške čiščenja in odvoza odpadkov izvajalcu.
XII. Prehodne in končne določbe
53.	člen
(1)	Dejavnosti, ki jih ta odlok določa, vendar se še ne izvajajo, se bodo uvedle v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
54.	člen
(2)	Tehnični pravilnik iz 6. člena tega odloka sprejme izvajalec najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
55.	člen
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/10).
56.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-6/2018-28 Datum: 7. 11. 2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
893. Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za nabavo gasilskega vozila
Na podlagi 56. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet občine Makole na svoji 22. redni seji, dne 07.11.2018 sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI PRORAČUNSKEGA SKLADA ZA NABAVO GASILSKEGA VOZILA
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi proračunski sklad za nabavo gasilskega vozila (v nadaljevanju: proračunski sklad).
Proračunski sklad je evidenčni račun v okviru proračuna Občine Makole, ki ga odpre Občina Makole zaradi ločenega vodenja prejemkov in izdatkov z namenom zbiranja sredstev za nabavo gasilskega vozila.
2.	člen
Proračunski sklad se ustanovi za čas financiranja investicije v nabavo gasilskega vozila z opremo.
Proračunski sklad preneha, na način in po postopku, kot to določa zakon, ki ureja javne finance.
3.	člen
Viri sredstev so
•	viri, ki jih predvideva zakon, ki ureja javne finance;
•	donacij pravnih in fizičnih oseb;
•	prispevkov od izvedbe dobrodelnih prireditev..
Vir sredstev proračunskega sklada so tudi prejemki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada (obresti).
Pravice in obveznosti sofinancerjev se urejajo s pogodbo.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2163
Viri sredstev opredeljeni v tem členu odloka so namenski in se lahko uporabljajo le za namene, določene v tem odloku.
4.	člen
Za izvrševanje nalog proračunskega sklada je pristojen župan. Naloge proračunskega sklada določa Občinski svet na lastno pobudo ali na predlog župana. Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračunskega sklada v polletnem poročilu ter pri zaključnem računu proračuna.
5.	člen
Obveznosti proračunskega sklada se pokrivajo iz sredstev sklada.
Izplačila v breme proračunskega sklada se lahko izvajajo do višine razpoložljivih sredstev proračunskega sklada.
Neporabljena sredstva na računu proračunskega sklada na koncu tekočega leta se prenesejo v prihodnje leto.
6.	člen
Po prenehanju proračunskega sklada se neporabljena finančna sredstva vrnejo v proračun Občine Makole.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-6/2018-29 Datum: 7. 11. 2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
894. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Makole
Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18)) in 16. člena Statuta občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 02/07, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 22. redni seji dne 7.11.2018 sprejel
ODLOK
O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI MAKOLE
I. Splošne določbe
1. člen (vsebina)
(1)	Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Makole (v nadaljevanju: odlok) določa:
•	zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse,
•	način plačevanja turistične in promocijske takse,
•	način vodenja evidence turistične in promocijske takse,
•	nadzor in kazenske določbe.
(2)	Odlok velja na območju občine Makole.
2.	člen (pristojnost)
Za izvajanje tega odloka je pristojna občinska uprava Občine Makole.
II.	Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse
3.	člen (zavezanci)
Zavezanci za plačilo turistične takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu, ki jih opredeljuje Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18) (v nadaljevanju: ZSRT-1),
4.	člen (višina turistične takse)
(1)	Turistična taksa za prenočitev na osebo na dan znaša 1,00 eurov, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,25 eurov, skupna višina obeh taks znaša 1,25 eurov na osebo na dan.
(2)	V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,50 eurov za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,13 eurov, skupna višina obeh taks znaša 0,63 eurov na osebo na dan.
(3)	Višina turistične takse, ki je opredeljena s tem členom odloka, se spremeni v sorazmerni višini, kot se zviša znesek turistične takse, ki jo uskladi Vlada Republike Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 17. člena ZSRT-1. Spremembo občina objavi na svojih spletnih straneh, kjer opredeli tudi nov znesek turistične in promocijske takse.
III.	Način plačevanja turistične takse
5.	člen
(plačilo turistične in promocijske takse)
Turistično in promocijsko takso zavezanci nakažejo na poseben račun občine Makole, ki je objavljen na spletnih straneh občine, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
IV.	Vodenje evidece turistične in promocijske takse
6.	člen
(evidenca turistične takse)
(1)	Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča.
(2)	Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še:
•	podatek o številu prenočitev posameznega gosta,
•	skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta;
•	skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta;
•	če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve.
(3)	Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki.
(4)	Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2164
(5) Osebe iz prvega odstavka tega člena evidenco turistične takse vodijo elektronsko ali ročno.
V.	Nadzor in kazenske določbe
7.	člen (nadzor)
(1)	Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole, kot občinski inšpekcijski organ, je pristojen za nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2)	Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti.
8.	člen (kazenske določbe)
(1)	Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki ne vodi evidence turistične takse skladno z 6. členom tega odloka.
(2)	Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3)	Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člana kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(4)	Z globo 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema turiste na prenočevanje.
VI.	Prehodne in končne določbe
9.	člen
(prenehanje veljavnosti predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na območju Občine Makole veljati Odlok o turistični taksi v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 86/98).
10.	člen
(uveljavitev nove turistične takse)
(1) Do 31. 12. 2018 se zaračunava turistično takso za prenočevanje, kot jo opredeljuje Odlok o turistični taksi v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 86/98), od 1. 1. 2019 dalje pa se za višino turistične takse uporablja določila tega odloka, vključno s predpisano promocijsko takso.
11.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-6/2018-30 Datum: 7. 11. 2018
Občina Makole Franc Majcen, župan
895. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Makole
Na podlagi 2. odstavka 132. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/2017) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet občine Makole na svoji 22. redni seji, dne 07.11.2018 sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI MAKOLE
1.	člen
Ta odlok določa višino stroškov lokacijske preveritve, ki jih Občina Makole zaračuna investitorju oz. pobudniku lokacijske preveritve kot nadomestilo stroškov, nastalih v postopku lokacijske preveritve na podlagi pobude investitorja gradnje na posamičnih poselitvi, investitorja, ki želi odstopati od prostorskih izvedbenih pogojev, izvesti dopolnilne prostorske ureditve oz. posege v prostor ali pobudnika začasne rabe prostora.
Stroški se zaračunajo vsakemu investitorju oz. pobudniku, razen v primerih, ko je pobudnik Občina Makole in je izvedba postopka lokacijske preveritve potrebna za uresničitev investicijske namere Občine Makole.
2.	člen
Višina nadomestila stroškov za izvedbo postopka lokacijske preveritve se določi v pavšalnem
znesku 2.000,00 EUR za podajo posamezne pobude investitorja.
Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov je vlagatelj pobude oziroma elaborata za izvedbo
postopka lokacijske preveritve. Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-6/2018-31 Datum: 7. 11. 2018
Občina Makole
Franc Majcen, župan
OBČINA MARKOVCI
896. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci
Na podlagi tretjega odstavka 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2) in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11 ZKZ-C, 57/12, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-skl. US, 76/14-odl. US, 14/15-ZUUJFO in 61/17- ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na 15. dopisni seji, dne 24. 10. 2018, sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBRTNO CONO NOVI JORK, MARKOVCI
1. člen
V Odloku o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/18-UPB) se v zadnji alineji drugega odstavka 1. člena pika nadomesti z vejico ter se doda nova zadnja alineja, ki glasi:
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2165
»UMARH d.o.o., Ptuj, projekt štev. 23/17, oktober 2018.«.
2.	člen
Spremeni se 2. člen odloka tako, da glasi: »2. člen
(sestavni deli zazidalnega načrta)
(1)	S tem odlokom se določa ureditveno območje ZN, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
(2)	ZN obsega:
A)	Tekstualni del
1.	Obrazložitev odloka
2.	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
3.	Smernice in mnenja k spremembam in dopolnitvam ZN
B)	Grafični del - nadomestijo se vse dosedanje karte grafičnega dela ZN z naslednjimi kartami:
1.	Pregledna karta s prikazom območja obdelave M 1: 5000
2.	Izsek iz kartografskega dela OPN planskih dokumentov z območjem ZN M 1: 5000
3.	Obstoječe parcelno stanje s prikazom meje ZN M 1: 1000
4.	Ureditveno količbena situacija M 1: 500
5.	Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1: 1000
6.	Situacija prometne ureditve M 1: 1000
7.	Načrt parcelacije M 1: 1000
(3)	Priloge ZN so:
1.	izvleček iz strateškega prostorskega akta
2.	prikaz stanja prostora
3.	strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4.	povzetek za javnost
5.	spis postopka.«.
3.	člen
Spremeni se 3. člen odloka tako, da glasi: »3. člen (območje zazidalnega načrta)
(1)	Meja območja ZN je prikazana na kartah št. 1 in 2 grafičnega dela iz 2. člena tega odloka. in je usklajena z mejo namenske rabe v Občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2017 in 41/17-obvezna razlaga) - v nadaljevanju OPN. Velikost območja po uskladitvi je 13,26 ha.
(2)	Območje ZN zavzema parcele ali dele parcel št: 258/1, 258/2, 258/3, 258/4, 258/5, 258/6, 258/7, 258/8, 258/9, 258/10-del, 258/12, 258/14, 258/15, 258/17, 258/18, 258/19, 258/20, 258/23, 258/24, 258/25, 258/26, 258/27, 258/28, 258/29, 258/30, 258/31, 258/32, 258/33, 258/34, 258/35, 258/36, 258/37, 258/38, 258/39, 258/40, 258/41, 258/42, 258/44-del, 258/46, 258/47, 258/48, 262/3, 262/2, 264/4, 265/3, 265/4, 265/5, 265/6, 265/7, 265/8, 265/9, 265/10, 265/11, 265/12, 265/13, 265/15, 265/25, 265/26, 265/27, 265/28, 265/29, 265/30, 265/31, 272/4-del, 273/3-del, 276/2-del, 282/1-del, 282/9, 289/3, 289/8-del, 289/9-del, 289/10-del, 823/4-del, 823/5-del, 827/3-del, 827/4-del, 826/3, 826/4, vse k.o. Nova vas pri Markovcih.«.
4.	člen
Spremeni se 4. člen odloka tako, da glasi:
»4. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)
S spremembami in dopolnitvami ZN se je izdelala novelacija odloka, uskladitev ZN z novimi predpisi in čistoris grafičnega dela ZN.«.
5.	člen
Črta se 5. člen odloka. Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.
6.	člen
Spremeni se 6. člen odloka tako, da glasi: »5. člen
(namenska raba območja, dopustne dejavnosti)
(1)	Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč.
(2)	Podrobnejša namenska raba: območje gospodarske cone - IG, namenjeno obrtnim, skladiščnim, prometnim trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim, v skladu z določili veljavnega Občinskega prostorskega načrta Občine Markovci (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 29/2017 in 41/17-obvezna razlaga). Na območju ZN so opredeljene površine, ki so namenjene dopustnim dejavnostim, upravnim stavbam s pisarnami ter prostori za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, skupnim centralnim dejavnostim (gostinstvo, trgovina), zelenim površinam ter infrastrukturnim ureditvam obrtne cone.
(3)	Namembnost objektov je glede na medsebojne emisijske vplive določena po sektorjih, in sicer:
Sektorji	Namembnost
1	Trgovina, gostinstvo, upravne in
storitvene dejavnosti
2-19, 41	Mirnejša proizvodnja, trgovina, gostinstvo,
upravne, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti 21-33, 40 Hrupnejša proizvodnja, transport, trgovina, gostinstvo, upravne, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti.«.
7.	člen
Spremeni se 7. člen odloka tako, da glasi: »6. člen
(splošni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1)	V območju ZN veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
•	gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;
•	maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov, ali objektov brez kleti;
•	namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro, objekti v območju so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim in spremljevalni mirni dejavnosti.
(2)	Oblikovanje sektorjev
Sektorji oz. parcele so različnih velikosti zaradi prilagajanja potreb različnim investitorjem. Velikost posameznih sektorjev je razvidna iz grafičnega dela, karta št. 7 (Načrt parcelacije). Dostop do posameznih sektorjev je mogoč z javnega prometnega omrežja.
(3)	Oblikovanje objektov:
•	vlogo prostorske dominante cone naj prevzemajo upravno-administrativne stavbe, ko uprava ni poseben del objekta pa obcestne fasade objektov;
•	največji horizontalni gabariti so omejeni z gradbeno mejo, dopustna je gradnja po fazah do končne velikosti, pri čemer mora biti posamezna faza zaključena celota. Etažnost objektov je odvisna od
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2166
specifičnih tehnoloških zahtev namembnosti. Kleti se dopušča, a morajo biti v celoti vkopane. Splošna višinska omejitev objektov je absolutna višinska kota 238,00 m nm. Nad to koto objekti ne smejo segati, lahko jo presegajo le ureditve, ki so oprema (dimniki, strelovodi, ventilacijski odzračniki ipd). Višji objekti so dopustni le v sektorju 40 oz. je to določeno v dodatnih izvedbenih pogojih za posamezni sektor;
•	največja pozidanost parcele je razvidna iz karte št. 4 (Ureditveno količbena situacija);
•	vse objekte se oblikuje kot proizvodne ali poslovne objekte. Strehe so lahko ravne ali naklonjene, eno ali dvokapne. Nadstrešnice so dovoljene na vseh fasadah, oblikovno pa se jih prilagodi arhitekturi objektov;
•	fasade je dovoljeno nadzidati z zidcem do 1,00 m višine, da se zakrije strešna konstrukcija, vendar gornja kota zidca ne sme presegati najvišje dovoljene kote;
•	materiali zunanjosti objektov so opeka, omet, keramične obloge, jeklo, steklo, pločevina in druge končne (finalne) fasadne plošče;
•	pri oblikovanju fasad je potrebno uporabljati kvalitetne materiale. Objekte se oblikuje sodobno in s sodobnimi materiali. Barve fasad so umirjene, v pastelnih odtenkih. Provizorična lesena obloga, kovinski in drugi ostanki ali že uporabljeni materiali niso dovoljeni.
(3) Zunanja ureditev
Parkirišča so načeloma ob cestnem robu parcele, lahko pa tudi vzdolžno ob parcelni meji oziroma manipulacijski dovozni poti. Uvozi-vhodi so določeni na karti št. 4 (Ureditveno količbena situacija) v grafičnem delu ZN. Manipulativne, povozne in pohodne površine morajo biti utrjene, protiprašno urejene (asfalt, tlak). Makadam, gramozni ali drugi nasipi niso dovoljeni. Zelene površine so vse aktivirane površine sektorja v lasti investitorja, ki niso brezprašno urejene. Zelenice se parkovno uredi in redno vzdržuje. Dovoljena je zasaditev z avtohtonim drevjem in grmovnicami. Talne ograje ne smejo ovirati pogleda v območje. Največja višina talnih ograj je 2,20 m. Vrata vhodov in uvozov so drsna ali se odpira v investitorjevo območje. Parterna - talna oprema (ograje, informacijski usmerjevalni panoji, stebri in svetila javne razsvetljave, koši za smeti, klopi za počitek ipd.) je enotno določena in obvezna za celotno cono. Zanjo mora biti izdelan poseben načrt, izvedba pa obvezna takoj ob zasedbi parcele. Ograje morajo biti lahke, montažne in za gasilce ne smejo predstavljajo neprehodne ovire. Kioskov in drugih provizoričnih objektov na območju cone ni dovoljeno postavljati, v kolikor to ni izrecno navedeno v nadaljevanju odloka.«.
8. člen
Za novim 6. členom se doda nov, 7. člen, ki glasi: »7. člen
(posebni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje v sektorjih od 1-39)
(1)	Maksimalni horizontalni gabarit, so podani v karti 4 (Ureditveno količbena situacija). Najmanjši odmiki najbolj izpostavljenih delov posameznih stavb od parcelnih mej so 2 m oz. 4 m, pri čemer morajo biti v fazi projektiranja zagotovljene zahteve z vidika varstva pred požarom (prenos požara na sosednje objekte, interne intervencijske poti). Odmiki so lahko manjši proti zemljiščem, namenjenim za cesto, vendar mora biti zagotovljena preglednost priključevanja na javno cesto.
(2)	Dopustna višina objektov (do 12m oz. do 15 m) in dopustna etažnost za posamezni sektor sta razvidni iz grafičnega dela, karta št. 4 (Ureditveno količbena
situacija). Dopusta etažnost ni opredeljena za vse sektorje. Pri višinah etaž so upoštevane standardne višine etaž 3,50 m, z možnostjo povišanja pritlične etaže do 4,00 m. Na celotnem območju sektorjev 1-39 je dopustna izgradnja ene kletne etaže, ki mora biti v celoti vkopana.
(3) V sektorju 7 je dopustna postavitev kioska za hitro pripravo hrane. V sektorju 6 je dopustna izgradnja garaže v odmiku 0,5 m od parcelne meje, kot je razvidno iz karte 4 (Ureditveno količbena situacija), v kolikor bodo izpolnjene zahteve z vidika požarne varnosti (tudi za nezahtevne objekte).«.
9. člen
Spremeni se 7.1. člen odloka tako, da glasi: »8. člen
(posebni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje v sektorjih 40 in 41)
(1)	Na sektorjih 40 in 41 je obstoječa prehrambna proizvodna dejavnost (proizvodnja antioksidantov), ki obsega administrativne in raziskovalne, proizvodne in skladiščne (surovine, tehnološki materiali in izdelki) dejavnosti ter spremljajoče infrastrukturne ureditve.
(2)	Stavbe
Na sektorjih 40 in 41 je predvidena izgradnja naslednjih objektov, katerih dimenzije, največje višine in etažnosti so razvidne iz grafičnega dela, karta 4 (Ureditveno količbena situacija):
•	objekt 1 - upravna stavba na jugovzhodnem delu sektorja 41 (administrativne dejavnosti s spremljajočimi prostori)
•	objekt 2 - skladišče 1 na vzhodnem delu sektorja 41,
•	objekt 3 - proizvodni objekt 1 na jugozahodnem delu sektorja 41,
•	objekt 4 - skladišče 2 na južnem delu sektorja 41,
•	objekt 5 - proizvodni objekt 2 na jugozahodnem delu sektorja 41
•	objekt 6 - skladišče 3 ob proizvodnem objektu 3,
•	objekt 7 - rezervoarji ob zahodnem robu poglobljenega dela sektorja 41. Rezervoarji so vkopane ali nevkopane cisterne za sveža topila, potrebna v proizvodnem procesu. Vse cisterne morajo imeti imajo predpisano zaščito pred izlitjem vsebine v podtalje. Vsebina je vnetljiva in eksplozijsko nevarna, zato je pri projektiranju in izgradnji treba upoštevati predpise z vidika požarne varnosti.
•	objekt 8 - vodo hram
•	objekt 9 - trafo postaja, (TP3)
•	objekt 10 - skladišče biomase, na meji med sektorjema 40 in 41,
•	objekt 11 - skladišče biomase, na meji med sektorjema 40 in 41,
•	objekt 12 - kotlovnica, na meji med sektorjema 40 in 41,
•	objekt 13 - proizvodni objekt 3, na jugovzhodnem delu sektorja 40,
•	objekt 14 - proizvodni objekt 4, na jugozahodnem delu sektorja 40,
•	objekt 15 - proizvodni objekt 5, na severovzhodnem delu sektorja 40,
•	objekt 16 - proizvodni objekt 6. na severozahodnem delu sektorja 40.
(3)	Ostali objekti, zunanja ureditev
•	interne dovozne ceste, ki se bodo navezovale na obstoječe javno cestno omrežje,
•	parkirne površine za zaposlene in obiskovalce na vzhodnem delu območja,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2167
•	povozne manipulativne površine ob objektih, uredijo se v brezprašni izvedbi in način, da je zagotovljeno zbiranje in kontrolirano odvajanje meteornih vod preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj,
•	pretakališča topil, ki so na nivoju talne ureditve, morajo biti nepropustne izvedbe in morajo imeti zaščito pred iztokom snovi v podtalje,
•	oporni zidovi se dovolijo na vseh strminah znotraj celotnega poglobljenega dela sektorja 40 in 41,
•	nadzemni rezervoarji za potrebe tehnološkega procesa,
•	ponikovalniki za ponikanje meteornih vod,
•	čistilne naprave za čiščenje tehnoloških odpadnih vod,
•	vodnjaki, višino do 3,00 m nad terenom z instalacijskimi napravami. Globina ni določena.
10. člen
Za novim 8. členom se doda nov, 9. člen, ki glasi: »9. člen
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)
(1)	Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.
(2)	Dovoljena je postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo in trenutno veljavnimi predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje.
(3)	Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m, razen ograj in opornih zidov, ki so lahko odmaknjeni za 0,5 m. Do parcelne meje so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. Najmanjši odmiki vseh nezahtevnih in enostavnih objektov od zemljišča, ki je namenjeno za cesto, je 0,5 m.
(4)	Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
(5)	Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:
•	rekonstrukcije objektov in naprav,
•	sprememba namembnosti.
(6)	Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.«
(7)	Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.«.
11.	člen
Črtajo se členi 7.2, 7.3, 7.4, 7.4.1 in 7.5. Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.
12.	člen
Spremeni se 8. člen odloka tako, da glasi: »10. člen (prometno urejanje)
Ceste so priključene na cesto Markovci - Novi Jork (LC 328 020). Cona ima cestne prometnice z enostranskim ali obojestranskim pločnikom in obojestranskima zelenicama. Povozne površine cest (vozišča) so široke 6 m, pločniki po 2 m, obcestni zelenici pa 1 ali 2 m. Prometne površine morajo biti opremljene z ustrezno prometno signalizacijo. Vse povozne in pohodne površine cone morajo biti odvodnjavane in protiprašno urejene. Fazna izgradnja prometnic je dovoljena le po dolžini, profil pa mora biti zgrajen v celoti. Cestno omrežje cone je dvosmerno in speljano tako, da je vsaka lokacija dostopna iz dveh smeri. Lokacije uvozov na obravnavane parcele je dopustno spreminjati le ob pogoju ohranjanja neovirane funkcionalnosti izvedenih infrastrukturnih omrežij in ureditev ob cestah. Dopustna je izgradnja internih cest znotraj posameznih sektorjev. Prometno omrežje cone je dopolnjeno s prometnicami po razširjenem območju cone in je razvidno iz karte št. 6 -Situacija prometne ureditve.«.
13.	člen
Za novim 10. členom se doda nov, 11. člen, ki glasi: »11. člen (parkiranje)
(1)	Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja. Parkirišča se predvidi ob mejah znotraj območij posameznega investitorja. Parkirna mesta se lahko zagotovijo na drugih parcelah, za kar morajo biti pridobljene ustrezne služnosti pred izdajo gradbenega dovoljenja.
(2)	Potrebno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce se določi v skladu s tabelo:
DEJAVNOSTI	MINIMALNO ŠTEVILO PARKIRNIH MEST
1. PISARNISKI IN UPRAVNI PROSTORI	
UPRAVNI in PISARNISKI PROSTORI - SPLOSNO	1 PM / 30 m2 neto površine
UPRAVNI in PISARNISKI PROSTORI S ŠTEVILNIM OBISKOM	1 PM / 20 m2 neto površine
2. PRODAJNI PROSTORI	
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE	1 PM / 30 m2 prodajne površine, najmanj 2 PM
TRGOVINE IN TRGOVSKE HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM	1 PM / 50 m2 prodajne površine, najmanj 2 PM
3. GOSTILNE IN PRENOČIŠČA	
GOSTILNE LOKALNEGA ZNAČAJA	1 PM / 8 sedežev
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA	1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih
4. INDUSTRIJA, OBRT	
OBRTNI IN INDUSTRIJSKI OBRATI	1 PM / 50 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
SKLADIŠČA, DEPOJI, TRGOVINA NA DEBELO, RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI	1 PM / 80 m2 neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene
DELAVNICE ZA SERVIS MOTORNIH VOZIL	6 PM / 1 popravljalno mesto
AVTOMATSKE AVTOPRALNICE	5 PM / 1 pralno napravo
SAMOPOSTREŽNE AVTOPRALNICE	3 PM / 1 pralni prostor
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2168
Zadostno število parkirnih mest se lahko zagotovi na območjih drugih sektorjev, v kolikor je to urejeno z ustrezno služnostjo, vpisano v zemljiško knjigo.
(3)	Parkirna mesta je dopustno prekrivati z lahkimi konzolnimi nadstrešnicami, pritlične etažnosti. Nadstrešnice se lahko gradijo kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti. Najmanjši odmiki nadstrešnic od zemljišča, ki je namenjeno za cesto, je 0,5 m. Kljub postavitvi nadstrešnic morajo znotraj območja biti zagotovljene manipulacijske in intervencijske poti ter mora biti preprečeno širjenje požara za sosednje objekte.
(4)	Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.«.
14.	člen
Za novim 11. členom se doda novo poglavje z naslovom "MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO", za naslovom poglavja pa nov, 12. člen, ki glasi: »12. člen (parcelacija)
(1)	Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja ZN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v skladu z grafičnim delom ZN - karte št. 7 - Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.
(2)	Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.«.
(3)	Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.
15.	člen
(1)	Naslov poglavja pred 9. členom se spremeni tako, da glasi ''MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE".
(2)	Spremeni se 9. člen odloka tako, da glasi:
»13. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
(1)	Osnovni komunalni in energetski objekti in naprave morajo biti za celotno prvo fazo zgrajeni v prvi fazi, pred zasedbo cone s prvimi uporabniki.
(2)	Komunalna in energetska infrastruktura (primarni vodi) poteka po zelenicah v cestnih koridorjih cone, v nobenem primeru po zasebnem zemljišču. Tja so speljani le priključni vodi.
(3)	Primarna transportna omrežja morajo imeti po en priključek na parcelo enega lastnika.«.
16.	člen
Spremeni se 10. člen odloka tako, da glasi: »14. člen (vodovodno omrežje)
(1)	Za oskrbo z vodo bo transportni cevovod cone priključen na obstoječe primarno vodovodno omrežje PVC fi 160 mm. Vodovodno omrežje cone je cevovod PVC fi 110 mm, ki zagotavlja zadostne količine pitne, tehnološke in požarne vode.
(2)	Vodovodno omrežje je istočasno zunanje hidrantno omrežje cone. Hidranti so med seboj oddaljeni največ 80 m (Uradni list SFRJ, št. 30-359/1991). Vodovodno omrežje je dopolnjeno z vodovodnim omrežjem po razširjenem območju cone in je razvidno iz karte št. 5 -Situacija komunalne in energetske infrastrukture.
(3)	Investitor za širitve omrežja pridobi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se vstavi načrte zunanjih delov vodovoda v posebno mapo. Za izgradnjo avtopralnic je treba v primeru uporabe vode iz vodovoda upoštevati, da si bo moral investitor pred
pridobitvijo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za uporabo vode iz javnega vodovoda, v kolikor:
•	dnevni pretok odpadne vode presega 15m3,
•	letna količina odpadne vode presega 4.000m3 ali
•	obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja presega 50 PE.«.
17.	člen
Spremeni se 11. člen odloka tako, da glasi: »15. člen (meteorna kanalizacija)
Na območju je načrtovana ločena kanalizacija meteornih in odpadnih vod. Odvodnja meteorne vode iz streh in nepovoznih površin se izvede v ponikovalnike na območju posameznega investitorja. Meteorna voda iz povoznih površin se zbira ločeno, v nepropustnih kanaletah in v nepropustnem kanalizacijskem omrežju ter pred ponikanjem ali odvodnjo v javno omrežje prečisti v lovilcih olj po SIST EN 858-2. Meteorna voda se ne sme stekati na sosednja zemljišča. Za izredne količine meteornih vod se lahko v la sektorju 41 uredi večji ponikovalnik. Transformatorske postaje se izvede z vodotesno lovilno posodo za transformatorsko olje.«.
18.	člen
Spremeni se 12. člen odloka tako, da glasi: »16. člen (kanalizacija odpadnih vod)
(1)	Na območju je izvedeno kanalizacijsko omrežje odpadnih vod, ki se zaključi na CČN Markovci. Kanalizacija fekalnih in tehnoloških odpadnih vod je predvidena na območju cone v zelenicah ob cestah. Vsa kanalizacija na območju mora biti načrtovana vodotesno. Obvezno je predčiščenje prekomerno obremenjenih tehnoloških odplak na mestu nastanka, pred izpustom v kanalizacijsko omrežje.
(2)	Vse odpadne vode iz območja morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. V projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja v fazi PGD mora biti navedeno na kateri komunalni čistilni napravi se kanalizacijski sistem zaključi.
(3)	V primeru fazne izgradnje objektov na obravnavanem območju je vsak investitor dolžan upoštevati končno rešitev celotnega območja in to tudi izvesti, ne glede na to, da morebitni drugi lastniki predvidenih parcel še ne bodo zainteresirani za izvedbo infrastrukturnih objektov.«.
19.	člen
Spremeni se 13. člen odloka tako, da glasi: »17. člen (odpadki)
Odpadke je obvezno zbirati ločeno po vrstah in jih na ustrezen ekološko neoporečen način deponirati na parceli do odvoza. Pobiranje in odvoz odpadkov na opredeljeno odlagališče mora biti organiziran in izvajan na način, ki ga opredeljuje občinski odlok.«.
20.	člen
Spremeni se 14. člen odloka tako, da glasi:
»18. člen (elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju je izgrajeno elektroenergetsko omrežje. Električno omrežje cone mora biti izvedeno z zemeljskim vodom v zelenici ob cesti. Za potrebe cone so izvedene 3 transformatorske postaje, TP 1 (T-725, TP Obrtna cona Novi Jork 2), TP 2 (T- 692, TP Obrtna cona Novi Jork-Markovci) in TP 3 (T- 828, TP Vitiva). Lokacije transformatorskih postaj so razvidne iz karte št. 6
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2169
(Situacija komunalne in energetske infrastrukture). Dopustna je izgradnja novih transformatorskih postaj in razširitev obstoječih, v kolikor se za to izkaže potreba, v skladu z navodili upravljalca elektro omrežja.
(2)Vse	elektroenergetske vode se izvede podzemno, skladno z določili Pravilnika o tehničnih normativih za elektroenergetske postroje nazivne napetosti nad 1000 V (Uradni list SFRJ, št. 4/74, 13/78, Uradni list RS in št. 63/16) in tipizacijo elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10kV in 20 kV (Tipizacija DES, januar 1981). Za projektiranje elektroenergetskih naprav na območju se pridobi strokovne podlage od ELEKTRA MARIBOR. Izdela se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se vstavi načrte v posebno mapo. Pred izdajo soglasja k PGD se pri ELEKTRU MARIBOR pridobi soglasje s pogoji za priključitev predvidenih objektov. Pred izdajo soglasja k PGD investitorji z ELEKTROM MARIBOR sklenejo in overijo služnostne pogodbe o pravici vpisa v zemljiško knjigo za služnostno pravico dostopa, gradnje in vzdrževanja elektroenergetskih naprav, ki preidejo v last družbe ELEKTRO MARIBOR.
(3)	Javna razsvetljava bo zgrajena po vseh javnih cestah.«.
21.	člen
Spremeni se 15. člen odloka tako, da glasi: »19. člen (telekomunikacijsko omrežje)
(1)	Za navedeno območje ZN se predvidi naslednje:
•	na območju obdelave se zgradi kabelska kanalizacija ob cestah do roba parcel iz PEHD cevi 2x fi50mm, če že ne iz PVC cevi fi 110mm, ter na križiščih in robu parcel kabelski jašek 1,2x1,2x1,2m,
•	prenosni medij bo optika, priključna točka je na robu parcele št. 265/11 k.o. Nova vas pri Markovcih, jer se obstoječa kabelska kanalizacija sedaj konča,
•	izvedba TK omrežja mora omogočati možnost priklopa vseh objektov v zazidavi,
•	pri vseh ostalih spremembah pa je potrebno le poskrbeti za zaščito že obstoječega omrežja.
(2)	Vsa dela v zvezi z morebitno zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na stroške investitorja.
(3)	Na območju tega zazidalnega načrta je skladno z Enotno klasifikacijo vrst objektov CC-Si dopustna graditev objektov 22240 - Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, pri čemer ni omejitve višinskih gabaritov za graditev objektov elektronskih komunikacij.«.
22.	člen
Za novim 19. členom se doda nov, 20. člen, ki glasi: »20. člen (ogrevanje in prezračevanje)
(1)	V skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije bo ogrevanje urejeno individualno z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije, ki so lahko kombinirani z zemeljskim plinom. Prezračevanje bo naravno in prisilno. Možno je ogrevanje z alternativnimi okolju prijaznimi viri energije.
(2)	V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistem voda-voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je potrebno izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo
vode po 125. čl. ZV-1, izda vodno dovoljenje Direkcija RS za vode na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja. Za izvedbo vrtine in toplotne črpalke navedenih sistemov je treba pridobiti ločeno vodno soglasje.«.
23.	člen
(1)	Naslov poglavja pred 16. členom se spremeni tako, da glasi ''VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER VAROVANJE OKOLJA".
(2)	Za novim 20. členom se doda nov, 21. člen, ki glasi:
» (21. člen) (naravna in kulturna dediščina)
(1)	Na območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni.
(2)	Območje je v naravi delno gozd in se nahaja ob varovalnem gozdu, zato je treba upoštevati naslednje pogoje z vidika varovanja gozda:
•	stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 10 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja predlaganega OPPN, vsaj 1 m;
•	investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej;
•	štore ter odvečen odkopni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd (prvi odstavek 18. čl. ZG), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip;
•	pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13) in Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS št. 20/14);
•	Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo;
•	krčitve ni dovoljeno izvajati v času gnezdenja ptic in polaganja mladičev med 1. marcem in 1. avgustom (32. in 33. člen Zakona o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS št. 16/04, 120/06-odl. US, 17/08, 46/14 ZON-C in 31/18).
•	drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, KE Ptuj tel. (02) 78 001 70 (46. čl. Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih, Uradni list RS št. 5/98, 70/06, 12/08 in 91/10).«.
24.	člen
Spremeni se 16. člen odloka tako, da glasi:
»22. člen (varovanje okolja)
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati, da leži cona na območju s podtalnico, čeravno ni na območju varovanih pasov. Upoštevanje določil za varovanje okolja iz tega odloka je zato treba strogo in dosledno izvajati. Rešitve odvajanja odpadnih vod morajo biti načrtovane in izvedene v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15 in 76/17), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2170
motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur. l. RS. št. 10/99, 40/04 in 41/04-ZVO-1).
(2)	Skladiščenje goriva je potrebno urediti skladno s Pravilnikom o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67 in Uradni list SRS, št. 18/77-ZES) in Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS - stari, št. 22/91, Uradni list RS, št. 114/04 in 17/14 -EZ-1).
(3)	Skladiščenje strupenih kemikalij, eksplozivnih in hitro vnetljivih ter drugih nevarnih snovi na območju cone je dopustno, če so te snovi uporabljene v proizvodnem procesu le v manjših količinah.
(4)	Skladiščenje izključno za lastne potrebe je potrebno izvajati brez nevarnosti za okolje ter skladno s predpisi o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča in transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.
(5)	Emisije hrupa ne smejo presegati najvišjih dovoljenih vrednosti za proizvodno območje.«.
25.	člen
Črtajo se 17., 18. in 19. člen odloka. Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.
26.	člen
(1)	Naslov poglavja pred 20. členom se spremeni tako, da glasi ''OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA''.
(2)	Spremeni se 20. člen odloka tako, da glasi:
»23. člen (oblikovanje odprtega prostora)
(1)	Raščene strmine in zelenice je obvezno takoj zazeleniti v največji možni meri. Zelenice se načeloma zaseje s travo, brez grmovnic in cvetnic. Stavbe morajo biti od roba varovanega gozda odmaknjene najmanj 10 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa 1 m.
(2)	Ob severni strani ceste Markovci-Novi Jork (LC 328 020) je predviden javorov drevored.
(3)	Za vzdrževanje zelenih površin skrbi strokovna služba, ki ji vzdrževanje zelenic v coni poveri občina.
(4)	Gozd ob severnem robu cone je treba zavarovati z zasaditvijo gozdnega roba z avtohtonim grmičevjem. V največji možni meri je treba ohranjati domač naravni vegetacijski gozdni sestoj.«.
27.	člen
Črtata se naslova poglavij pred 20.a in 21. členom ter 20.a in 21. člen. Naslednji členi se ustrezno oštevilčijo.
28.	člen
(1)	Naslov poglavja pred 21.a členom se spremeni tako, da glasi ''UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI''.
(2)	Spremeni se 21.a člen odloka tako, da glasi:
»24. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na območju niso predvideni posebni ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za varstvo pred požarom so upoštevani ustrezni predpisi, določeni z zakonom, ki ureja varstvo pred požarom in podzakonsko regulativo. Za gašenje je predvideno hidrantno omrežje. Prometno omrežje je zasnovano tako, da so vsi objekti v coni v primeru požara z gasilnimi vozili hitro dostopni. Ograje so lahke, montažne in za gasilce ne predstavljajo neprehodne ovire. Zagotovljeni so dostopi do objektov in delovne površine za intervencijska vozila. Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, kar mora biti zagotovljeno v fazi projektiranja. V kolikor zahteve iz elaboratov požarne varnosti zahtevajo večje odmike od
parcelnih mej od predpisani, je treba te omejitve pri projektiranju upoštevati.
(2)	Cona je na odprtem območju, brez stanovanjske soseščine. Spada v območje majhne požarne ogroženosti oz. 2. stopnje požarne ogroženosti (industrijsko okolje, ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi). Glede na požarno ogroženost se območje VITIVA (sektor 40 in 41) zaradi svoje dejavnosti uvršča v med požarno bolj ogroženo območje.
(3)	Območja obdelave niso poplavna ali plazljiva in ne ležijo na območju posebne zaščite podtalnice. Na območju sektorja 41 se pojavlja visoka podtalnica, ki se jo prečrpava v obstoječe vodnjake. Potresna ogroženost celotnega območja obrtne cone Novi Jork je 7. stopnje po MSK lestvici (Vir: Seizmološka karta Slovenije s 500letno povratno dobo potresov, 1987). Projektni pospešek je 0,125 g (Vir: ARSO, http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/). Razen splošnih posebni ukrepi niso potrebni.
(4)	Nevarnost razlitja nevarnih snovi je prisotna na sektorju 40 in 41, kjer se uporablja topila. Posode in prostore za hrambo teh snovi se gradi z zaščito pred možnostjo iztekanja v podtalje, skladno s področnimi predpisi. Izvede se vse predpisane ukrepe in ureditve, da te snovi ne ogrozijo podtalja. Drugi posebni ukrepi niso potrebni.
(5)	Povozne površine se gradi z urejeno nepropustno odvodnjo meteorne vode, ki se jo zbira in pred ponikanjem očisti maščob z lovilci olj. «.
29. člen
Za novim 24. členom se doda nov, 25. člen, ki glasi: »25. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1)	Odstopanja pri načrtovanju objektov:
Tolerance tlorisnih mer objektov na območju so +15 %, pri čemer se odmiki od parcelnih mej, ki so določeni v grafičnem delu ne smejo zmanjševati. V fazi projektiranja morajo biti zagotovljene zahteve z vidika varstva pred požarom (prenos požara na sosednje objekte, interne intervencijske poti) in predpisani odmiki za zagotavljanje eksplozijske varnosti.
(2)	Dopustna je fazna izgradnja objektov do končnih gradbenih mej, pri čemer mora biti posamezna faza zaključena celota.
(3)	Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,...).
(4)	Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.
(5)	Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo -parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.
(6)	Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.
(7)	V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu ZN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.
(8)	Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.«.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2171
30. člen (prehodna in končna določba)
(1)	Pri vlogah za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so bile podane pred uveljavitvijo tega odloka, se lahko upoštevajo nova določila, če so za investitorja ugodnejša.
(2)	Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3505-0002/2017 Datum: 24. 10. 2018
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
OBČINA MOZIRJE 897. Statut Občine Mozirje
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/2016 - odl. US) je Občinski svet Občine Mozirje (navesti ime občine) na svoji 18. redni seji dne 19. 12. 2017 sprejel
STATUT OBČINE MOZIRJE
1.	člen (vsebina statuta)
Ta statut ureja:
1	Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini;
2	Naloge občine;
3	Organizacijo občine:
3.2	Občinski svet,
3.3	Župana,
3.4	Nadzorni odbor občine,
3.5	Druge organe občine;
4	Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini:
4.1	Zbor občanov,
4.2	Referendum o splošnem aktu občine,
4.3	Svetovalni referendum, 4.5 Ljudsko iniciativo;
5	Občinske javne službe;
6	Sodelovanje občine z drugimi občinami;
7	Premoženje in financiranje občine;
8	Splošne in posamične akte občine in druge določbe, pomembne za delovanje občine.
9	Varstvo občine, pravic posameznikov in organizacij
1 Status občine ter uresničevanje lokalne samouprave v občini
2.	člen
(območje, ime in sedež občine)
(1)	Občina Mozirje (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
1.	Brezje,
2.	Dobrovlje pri Mozirju,
3.	Lepa njiva,
4.	Ljubija,
5.	Loke pri Mozirju,
6.	Mozirje,
7.	Radegunda,
8.	Šmihel nad Mozirjem
(2)	Sedež občine je v Mozirju, Šmihelska cesta 2.
(3)	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4)	Občino predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan).
(5)	Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6)	Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
3.	člen (naloge občine)
(1)	Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu ter naloge, določene s predpisi občine.
(2)	Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva.
4.	člen (uradno glasilo občine)
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
5.	člen
(uresničevanje lokalne samouprave)
(1)	Občanke in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti preko župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(2)	Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan. Javna razprava o posameznem predlogu ne sme trajati manj kot trideset (30) dni.
(3)	Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
6.	člen
(grb, zastava in praznik občine)
(1)	Občina ima svoj grb, zastavo in praznik občine.
(2)	Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Mozirje, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.
(3)	Obliko, vsebino in uporabo grba in zastave občine podrobneje določa odlok. Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom.
(4)	Praznik občine je Jurjev dan, ki se ga praznuje 24. aprila.
(5)	Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
2 Naloge občine
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2172
7.	člen (naloge občine)
(1)	Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom, zlasti pa:
1.	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine,
2.	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja ter ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
3.	ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
4.	zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva,
5.	gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice, zdravstvenega doma, ambulant, športne dvorane,
6.	zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe v skladu z zakonom,
7.	gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo,
8.	zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
9.	skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom,
10.	gradi in vzdržuje ter upravlja:
•	občinske ceste, ulice in javne poti,
•	površine za pešce in kolesarje,
•	igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
•	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
11.	zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini,
12.	skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč.
(2)	Občina opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z odlokom, in sicer:
•	ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje ter izobraževanje odraslih,
•	pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
•	podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,
•	pospešuje društveno dejavnost na področju kulture, športa, turizma.
3 Organizacija občine
3.1 Skupne določbe
8.	člen (organi občine)
(1)	Organi občine so:
•	občinski svet,
•	župan in
•	nadzorni odbor.
(2)	Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3)	Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4)	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(5)	Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(6)	Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev
mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.
(javnost dela)
(1)	Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.
(2)	Javnost dela občinskih organov občine se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine ter v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje določa način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa njegov poslovnik.
9.	člen
(neposredne sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in z ljudsko iniciativo.
10.	člen (občinska uprava)
(1)	Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
(3)	Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določene njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.
(3)	Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe.
(4)	Občinsko upravo vodi direktor oziroma direktorica občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor občinske uprave), usmerja in nadzoruje pa jo župan.
3.2 Občinski svet
11.	člen (občinski svet)
(1)	Občinski svet Občine Mozirje šteje trinajst (13) članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: član).
(2)	Volitve članov občinskega sveta se opravijo v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve.
12.	člen
(konstituiranje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta.
(2)	S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2173
konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.
(3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.
13.	člen
(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta)
(1)	Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.
(2)	Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
14.	člen
(pristojnosti občinskega sveta)
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine.
(2)	Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut.
15.	člen
(seje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan v skladu z zakonom.
(3)	Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu.
(4)	Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali je ali je nujen.
(5)	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta v skladu s tem statutom sklicatelja.
(6)	Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in vodenju sej zagotavlja občinska uprava.
(7)	Sklicevanje, vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta.
16.	člen
(pravice člana občinskega sveta)
(1)	Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.
(2)	Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3)	Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(4)	Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na sami seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši
pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
17.	člen (odločanje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2)	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3)	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
18.	člen
(izvrševanje odločitev občinskega sveta)
(1)	Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.
(2)	Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.
(3)	Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave.
(4)	Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji.
19.	člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Mozirje pet (5), ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet praviloma na svoji prvi seji.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je v delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je občina ustanovila.
(3)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejem pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in jih izvršuje.
(4)	Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela in v zvezi z delom ter druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(5)	Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določeno s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije.
20.	člen
(stalna delovna telesa občinskega sveta)
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
1.	odbor za javne finance,
2.	odbor za negospodarske dejavnosti,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2174
3.	odbor za gospodarske dejavnosti,
4.	statutarno pravna komisija.
(2)	Odbori in komisija iz prejšnjega odstavka štejejo od tri
(3)	do pet (5) članov. Število članov posameznega odbora in komisije določi občinski svet z aktom o imenovanju članov.
21.	člen
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)
(1)	Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2)	Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3)	Komisije in odbori občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
(4)	Podrobneje določa način dela komisij in odborov občinskega sveta poslovnik občinskega sveta.
22.	člen
(ustanovitev občasnih delovnih teles)
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.
Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 30. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da lahko občinski svet ustanovi komisije in odbore kot svoja posvetovalna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta pa ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
3.3 Župan
23.	člen (pristojnosti župana)
(1)	Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2)	Poleg tega župan predvsem:
•	predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
•	izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
•	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
•	predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave,
•	določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
•	imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
•	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
•	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
24.	člen (objave splošnih aktov)
(1)	Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom.
(2)	Objavo splošnih aktov, razen proračuna občine, zaključnega računa proračuna in splošnih aktov, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve, ki se lahko objavijo takoj po sprejemu, opravi župan najprej po poteku petnajst dni po sprejemu.
(3)	Če župan meni, da je kakšen splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v 8 dneh po sprejemu pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji.
(4)	Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti.
25.	člen (podžupan)
(1)	Podžupana imenuje župan izmed članov občinskega sveta najpozneje v petinštiridesetih (45) dneh po konstitutivni občinskega sveta.
(2)	Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana obvesti župan o tem občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu ter nalogami, pri katerih mu pomaga.
(3)	Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka, podžupan na podlagi zakona nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(4)	V času opravljanja funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
26.	člen
(komisije in drugi strokovni organi občine)
(1)	Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.
(2)	Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
3.4 Nadzorni odbor občine
27.	člen (nadzorni odbor občine)
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.
(2)	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2175
28.	člen
(imenovanje članov nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor ima pet (5) članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
(2)	Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove organizacije in politične stranke v občini.
29.	člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1)	Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih dneh (15) po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2)	Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
30.	člen
(delovanje nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(2)	Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora.
(3)	Podrobneje ureja delo nadzornega odbora njegov poslovnik, ki ga sprejme nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine.
(4)	Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.
(5)	Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.
31.	člen
(program dela nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.
(2)	Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
(3)	Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana.
(4)	Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora.
(5)	S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena
nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila.
32.	člen (predmet nadzora)
(1)	Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
(2)	Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna..
(3)	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. V postopku nadzora lahko pooblaščeni član nadzornega odbora pregleda dokumentacijo na lokaciji nadzorovane osebe.
33.	člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1)	Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.
(2)	Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
•	je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
•	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
•	če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3)	Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
34.	člen
(osnutek poročila nadzornega odbora)
(1)	Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru razen odzivnega poročila nadzorovane osebe.
(2)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2176
podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(3)	Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(4)	Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu.
35.	člen (odzivno poročilo)
(1)	Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
(2)	Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
36.	člen
(vsebina poročila nadzornega odbora)
(1)	Po preteku roka iz prejšnjega člena sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. Dokončno poročilo nadzornega odbora občine se objavi v katalogu informacij javnega značaja na spletni strani občine.
(2)	Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.
(3)	V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(4)	Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(5)	V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(6)	Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(7)	Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno.
(8)	Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(9)	Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(10)	Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(11)	Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
37.	člen
(postopanje nadzornega odbora)
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v
petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
38.	člen
(obravnava poročila nadzornega odbora)
(1)	Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2)	Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
39.	člen
(javnost dela nadzornega odbora)
(1)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.
(2)	Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
40.	člen
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)
(1)	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2)	Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3)	Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
41.	člen
(sredstva za delo nadzornega odbora)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
42.	člen
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta - pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
3.5 Drugi organi občine
43.	člen (drugi organi občine)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2177
naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
44.	člen
(poveljnik in štab civilne zaščite)
(1)	Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2)	Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
4 Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini
4.1 Zbor občanov
45.	člen (zbor občanov)
(1)	Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja,
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
•	dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
•	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
•	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2)	Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
46.	člen (sklic zbora občanov)
(1)	Zbor občanov skliče župan za vso občino ali za njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta skupnosti.
(2)	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(3)	Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine
47.	člen
(zahteva občanov za sklic zbora)
(1)	Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela.
(2)	Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor
obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih (30) dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
48.	člen (vodenje zbora občanov)
(1)	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2)	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(3)	Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
4.2	Referendum o splošnem aktu občine
49.	člen
(referendum o splošnem aktu občine)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2)	Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3)	Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
(4)	Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon.
4.3	Svetovalni referendum
50.	člen (svetovalni referendum)
(1)	Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2)	Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3)	Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
4.4	Drugi referendumi
51.	člen
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2)	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2178
4.5 Ljudska iniciativa
52.	člen (ljudska iniciativa)
(1)	Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2)	Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3)	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4)	Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
53.	člen
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
5	Občinske javne službe
54.	člen (občinske javne službe)
(1)	Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina.
(2)	Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
(3)	Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.
55.	člen (izvajalci javnih služb)
(1)	Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2)	Občina lahko za opravljanje javnih služb v skladu z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo.
6	Sodelovanje občine z drugimi občinami
56.	člen (medobčinsko sodelovanje)
(1)	Občina kot soustanoviteljica zagotavlja lokalne gospodarske javne službe po javnem podjetju. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje, so občinski sveti udeleženih občin ustanovili skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2)	Občina lahko za skupno opravljanje nalog občinske uprave v skladu z zakonom z odlokom soustanovi organ skupne občinske uprave.
(3)	Občina sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
57.	člen
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
(1)	V aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugimi občinami se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
(2)	Župan mora občinskemu svetu poročati o delu skupnega organa iz prejšnjega odstavka najmanj enkrat letno.
7 Premoženje in financiranje občine
58.	člen (premoženje občine)
(1)	Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.
(2)	Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
59.	člen (prihodki občine)
(1)	Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2)	Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
60.	člen (proračun občine)
(1)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2)	Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3)	Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4)	Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
(5)	Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
61.	člen
(izvrševanje proračuna občine)
(1)	Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2)	V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3)	Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4)	Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2179
(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
62.	člen
(odlok o proračunu občine)
(1)	Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom.
(2)	Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3)	V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4)	Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
(5)	Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
63.	člen (začasno financiranje)
(1)	Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2)	Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
64.	člen (uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
65.	člen
(prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1)	Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2)	Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
66.	člen (zaključni račun proračuna)
(1)	Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(2)	Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
67.	člen (zadolževanje občine)
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
68.	člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1)	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2)	O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(3)	Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
69.	člen (finančno poslovanje občine)
(1)	Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.
(2)	Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
70.	člen (javno naročanje)
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
8 Splošni in posamični akti občine 8.1 Splošni akti občine
71.	člen (splošni akti občine)
(1)	Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2)	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3)	Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4)	Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
72.	člen (statut občine)
(1)	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2)	Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.
73.	člen (poslovnik občinskega sveta)
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredi organizacija in način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja in druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2180
74.	člen (odlok občine)
(1)	Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.
(2)	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
75.	člen (pravilnik)
S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.
8.2 Posamični akti občine
76.	člen (posamični akti občine)
(1)	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2)	S posamičnimi akti, odločbo ali sklepom, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
77.	člen
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
78.	člen
(pooblastila v upravnih zadevah)
Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam v skladu z zakonom in predpisi izdanimi na podlagi zakona.
79.	člen (izločitev uradne osebe)
(1)	O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
(2)	O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
80.	člen
(obveščenost o upravnih postopkih)
(1)	Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh.
(2)	Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
9 Varstvo občine, pravic posameznikov in organizacij
81.	člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
82.	člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
83.	člen
(1)	Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
(2)	Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
84.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
85.	člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
10 Prehodne in končne določbe
86.	člen
(delovanje delovnih teles občinskega sveta)
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena z Statutom Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/07), nadaljujejo delo do izvolitve članov občinskega sveta na prvih naslednjih volitvah po sprejemu tega statuta.
87.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/07).
89. člen (objava in začetek veljavnosti)
Ta statut začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0006/2017 Datum: 19.12.2017
Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2181
898. Poslovnik Občinskega sveta Občine Mozirje
Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJF0, 76/2016 -odl. US) je Občinski svet Občine Mozirje na svoji 18. redni seji dne 19. 12. 2017 sprejel
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE MOZIRJE
1 Splošne določbe
1.	člen (vsebina poslovnika)
Vsebina tega poslovnika so določbe, s katerimi je podrobneje urejena organizacija in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet), in sicer:
•	konstituiranje sveta,
•	pravice in dolžnosti članov sveta,
•	seje sveta,
•	akte sveta,
•	volitve in imenovanja,
•	razmerje med županom in svetom,
•	delo sveta v izrednem stanju,
•	spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika.
2.	člen (uporaba poslovnika)
(1)	Ta poslovnik se uporablja za delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
(2)	Če posamezne zadeve z delovnega področja delovnega telesa tako zahtevajo, se lahko način njegovega dela v teh zadevah v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktu o ustanovitvi ali s posebnim poslovnikom.
3.	člen (javnost dela)
(1)	Delo sveta je javno. Za zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi županja oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: župan).
(2)	Javnost dela se zagotavlja:
•	z objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom informacije javnega značaja, na spletni strani občine,
•	zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na njihovo zahtevo,
•	objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi,
•	z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine,
•	z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine,
•	z obvestili za javnost,
•	s posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja,
•	z navzočnostjo občanov, in
•	z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter
•	na druge načine.
(3)	Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
(4) Podrobneje način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
4.	člen (seje sveta)
(1)	Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
(2)	Redne seje se sklicujejo v skladu s terminskim programom sej sveta, ki ga sprejme svet na začetku mandata.
(3)	Izredna seja se skliče na zahtevo najmanj ene četrtine članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani sveta) ali, če župan oceni, da je to potrebno zaradi nujnosti odločanja sveta.
(4)	Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
(5)	Za sklic seje iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena ne veljajo rokovne omejitve, ki veljajo za sklic redne seje, razen za sklic izredne seje na zahtevo članov sveta, ko se uporabljajo roki, določeni z zakonom.
(6)	Slavnostne seje se sklicujejo ob začetku mandata novoizvoljenega občinskega sveta ter ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
5.	člen (uporaba žiga)
(1)	Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa "OBČINSKI SVET".
(2)	Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
(3)	Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
(4)	Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.
2 Konstituiranje sveta
6.	člen (konstituiranje sveta)
(1)	Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
(2)	Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma v dvajsetih (20) dneh po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset (10) dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
(3)	Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta in izvoljenega župana.
7.	člen
(dnevni red prve seje sveta)
(1)	Obvezni dnevni red prve seje sveta je:
1.	ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta,
2.	poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana,
3.	imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
4.	poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,
5.	poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana.
(2)	Če je bil županu potrjen mandat člana sveta, lahko predsedujoči na podlagi njegove ustne izjave, da bo opravljal funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2182
sklepom o ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata člana občinskega sveta zaradi nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata nadomestnega člana sveta.
(3)	O obveznem dnevnem redu prve seje svet ne razpravlja in ne odloča.
(4)	Dnevni red prve seje praviloma vsebuje imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko pa tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor.
(5)	Dnevni red prve seje predlaga prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi pripravljalnega sestanka iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika.
(6)	Postopek potrditve mandatov članov sveta in odločanje o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list oziroma kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur za župana določa zakon.
8.	člen
(imenovanje mandatne komisije)
Na prvi seji svet izmed navzočih izvoljenih članov sveta najprej imenuje pet (5) člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije predlaga predsedujoči, lahko pa vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani vsi člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
9.	člen
(prepoved odločanja o pritožbi zoper mandat župana)
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe - kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
10.	člen (slovesna prisega)
Slovesna prisega župana se glasi: »Prisegam, da bom vestno in odgovorno v skladu z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave, zakonom, statutom občine in občinskimi predpisi opravljal/a dolžnosti župana/nje spoštoval/a interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval/a za blaginjo občank in občanov ter napredek in razvoj Občine Mozirje.«
11.	člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji.
3 Pravice in dolžnosti članov sveta
12.	člen
(pravice in dolžnosti članov sveta)
(1)	Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
(2)	Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3)	Član sveta ima pravico:
• predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana,
•	predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
•	glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
•	sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
•	predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4)	Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
(5)	Član sveta ima pravico do sejnine v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta in do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije.
13.	člen (pravice svetniških skupin)
(1)	Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta.
(2)	Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov.
14.	člen (podatki in pojasnila)
(1)	Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave podatke in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
(2)	Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni članu sveta omogočiti seznanitev s podatki in mu dati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
15.	člen
(vprašanja in pobude članov sveta)
(1)	Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
(2)	Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
(3)	Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4)	Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri (3) minute (lahko se določi daljši ali krajši čas), obrazložitev pobude pa ne več kot pet (5) minut (lahko se določi daljši ali krajši čas).
(5)	Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(6)	Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
(7)	Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2183
(8) Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
16.	člen
(zahteva za dodatna pojasnila)
(1)	Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2)	Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
17.	člen
(udeleževanje na sejah sveta in delovnih telesih)
(1)	Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2)	Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje.
(3)	Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, sejnina ne pripada.
(4)	Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.
4 Seje sveta
4.1 Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
18.	člen (sklic seje)
(1)	Seje sveta sklicuje županov skladu s programom dela sveta, na zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta ter glede na potrebe odločanja na svetu.
(2)	Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
19.	člen (vabilo)
(1)	Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje sedem (7) dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
(2)	Vabilo za sejo sveta se pošlje tudi županu, podžupanu in direktorju občinske uprave ter v vednost predsedniku nadzornega odbora občine in medijem. Javnost se obvesti z objavo vabila na spletni strani občine. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo.
(3)	Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po elektronski pošti, po pošti v fizični obliki pa, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik ali občinska uprava ne razpolaga z elektronskim naslovom prejemnika.
20.	člen (poročevalci in vabljeni)
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
21.	člen (izredna seja)
(1)	Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta.
(2)	V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
(3)	Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih (7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma tisti član sveta, ki ga pooblastijo za sklic in vodenje seje.
(4)	Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti poslano članom sveta najkasneje pet (5) dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 19. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine.
(5)	Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
22.	člen (dopisna seja)
(1)	Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
(2)	Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
(3)	Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če nihče izmed članov sveta ni glasoval proti.
(4)	O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
23.	člen (predlog dnevnega reda)
(1)	Dnevni red seje sveta predlaga župan.
(2)	Dnevni red lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2184
(3)	V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4)	Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.
(5)	Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
24.	člen (vodenje seje)
(1)	Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
(2)	Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
(3)	Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
4.2	Zagotavljanje javnosti dela sveta
25.	člen (zagotavljanje javnosti seje)
(1)	Javnost seje sveta se praviloma zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na seji ter z navzočnostjo javnosti v prostoru, v katerem seja sveta poteka.
(2)	Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
(3)	Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje.
(4)	Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.
26.	člen (izključitev javnosti)
(1)	Predsedujoči predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(2)	Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
4.3	Potek seje
27.	člen (ugotavljanje navzočnosti)
(1)	Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti in koliko članov sveta je navzočnost potrdilo s podpisom na listi navzočnosti.
(2)	Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(3)	Predsedujoči nato ugotovi, da je svet sklepčen in se seja lahko začne. Če svet ni sklepčen predsedujoči ugotovi, da sklic seje ni bil uspešen in je treba sejo sklicati ponovno.
(4)	Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
28.	člen
(odločanje o zapisniku prejšnje seje)
(1)	Preden svet določi dnevni red redne seje, potrdi zapisnik prejšnje seje in zapisnike prej izvedenih sej, ki še niso bili potrjeni.
(2)	Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
(3)	Zapisnik se lahko potrdi z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa ustrezno spremenjen in dopolnjen.
(4)	Svet na izrednih in dopisnih sejah ne potrjuje zapisnikov.
29.	člen (dnevni red)
(1)	Svet na začetku seje določi dnevni red.
(2)	Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
(3)	Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko "potrditev zapisnika".
(4)	Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.
(5)	Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
(6)	Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali je ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna.
(7)	Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda potrdi svet dnevni red seje v celoti.
30.	člen
(vrstni red obravnave točk dnevnega reda)
(1)	Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem dnevnem redu.
(2)	Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno ali pozneje.
31.	člen (razprava)
(1)	Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2)	Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2185
županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset (10) minut.
(3)	Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst (15) minut.
(4)	Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute.
(5)	Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri (3) minute.
32.	člen (opomin)
(1)	Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(2)	Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
33.	člen (kršitve poslovnika)
(1)	Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
(2)	Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
(3)	Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet (5) minut.
34.	člen (prekinitev seje sveta)
(1)	Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
(2)	Predsedujoči lahko prekine sejo, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj.
(3)	Predsedujoči prekine sejo, če ugotovi, da svet ni več sklepčen, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. (4) Predsedujoči prekine sejo, če z ukrepi, določenimi s tem poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega nadaljevanja seje.
(4)	V vseh primerih prekinitve seje predsedujoči določi, kdaj se bo nadaljevala.
(5)	Če je seja prekinjena zato, ker svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
35.	člen
(začetek seje, odmor in konec)
(1)	Seje sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti (17) uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
(2)	Predsedujoči odredi petnajst (15) minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
(3)	Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog člana sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset (30) minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
(4)	Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
(5)	Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, je seja sveta končana.
36.	člen (preložitev)
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
4.4 Vzdrževanje reda na seji
37.	člen (red na seji)
(1)	Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2)	Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
38.	člen
(ukrepi za zagotovitev reda na seji)
(1)	Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
•	opomin,
•	odvzem besede,
•	odstranitev s seje ali z dela seje.
(2)	Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
(3)	Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
(4)	Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
(5)	Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
(6)	Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(7)	Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
(8)	Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4.5 Odločanje
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2186
39.	člen (sklepčnost)
(1)	Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
(2)	Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
(3)	Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli.
40.	člen (odločanje na seji sveta)
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla 'ZA' njen sprejem oziroma, če je 'ZA' sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon.
41.	člen (glasovanje)
(1)	Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(2)	S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta.
(3)	Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
(4)	Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
(5)	K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo 'ZA' sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo 'PROTI' sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
(6)	Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
42.	člen
(javno in poimensko glasovanje)
(1)	Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem.
(2)	Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
(3)	Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi 'ZA' ali 'PROTI'. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje.
43.	člen (tajno glasovanje)
(1)	Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2)	Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave.
(3)	Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
(4)	Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
(5)	Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
(6)	Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev 'ZA' in 'PROTI'. 'ZA' je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, 'PROTI' pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo 'ZA' ali besedo 'PROTI'.
(7)	Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
(8)	Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
(9)	Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
44.	člen (izid glasovanja)
(1)	Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
(2)	Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o:
•	datumu in številki seje sveta,
•	predmetu glasovanja,
•	sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov,
•	številu razdeljenih glasovnic,
•	številu oddanih glasovnic,
•	številu neveljavnih glasovnic,
•	številu veljavnih glasovnic,
•	številu glasov 'ZA' in število glasov 'PROTI' oziroma pri glasovanju o kandidatih,
•	številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
•	ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan.
(3)	Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
45.	člen (ponovitev glasovanja)
(1)	Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
(2)	O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja.
4.6 Zapisnik seje sveta
46.	člen (vsebina zapisnika seje sveta)
(1)	O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
(2)	Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2187
in sveta ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
(3) Potrjeni zapisnik seje sveta se kot dokumentarno gradivo hrani trajno v dosjeju seje, na katri je bil sestavljen. V dosje je treba vložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
47.	člen (zapisnik seje sveta)
(1)	Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca.
(2)	Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik.
(3)	Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način.
(4)	Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
48.	člen (posnetek seje sveta)
(1)	Potek seje se zvočno snema.
(2)	Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni posnetek seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.
(3)	Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega posnetka seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje (v nadaljevanju: magnetogram). Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.
(4)	Zvočni posnetek seje se hrani dokler ni potrjen zapisnik seje.
(5)	Magnetogram seje se trajno hrani v dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.
(6)	Nedovoljeno je vsako drugačno nepooblaščeno avdio in video snemanje s telefoni, tablicami ali drugimi napravami.
49.	člen (ravnanje z gradivom sveta)
(1)	Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
(2)	Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
50.	člen (vpogled v gradivo)
(1)	Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi opravljanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
(2)	V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta.
4.7 Strokovno in administrativno delo za svet
51.	člen
(strokovno in administrativno delo za svet)
(1)	Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave.
(2)	Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
5 Delovna telesa občinskega sveta
52.	člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)	Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov, praviloma na prvi seji.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima ... (navesti število članov) člane.
(3)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
•	svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij,
•	opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije,
•	svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta,
•	pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
•	obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet.
53.	člen (stalna delovna telesa)
Stalna delovna telesa sveta so naslednji odbori in komisija:
•	odbor za javne finance,
•	odbor za negospodarske dejavnosti,
•	odbor za gospodarske dejavnosti,
•	statutarno pravna komisija.
54.	člen (odbor za javne finance)
(1)	Odbor za javne finance ima pet (5)članov. Svet imenuje predsednika in dva člana izmed članov sveta in dva izmed drugih občanov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju javnih financ, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor za javne finance lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju javnih financ.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2188
55.	člen
(odbor za negospodarske dejavnosti)
(1)	Odbor za negospodarske dejavnosti ima pet (5) članov. Svet imenuje predsednika in dva člana izmed članov sveta in dva člana izmed drugih občanov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarskih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor za negospodarske dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarskih dejavnosti.
56.	člen
(odbor za gospodarske dejavnosti)
(1)	Odbor za gospodarske dejavnosti ima pet (5) članov. Svet imenuje predsednika in dva člana izmed članov sveta in dva člana izmed drugih občanov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarskih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor za gospodarske dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju gospodarskih dejavnosti.
57.	člen (statutarno pravna komisija)
(1)	Statutarno pravna komisija sveta ima pet (5) članov. Svet imenuje predsednika in dva člana izmed članov sveta in dva člana izmed drugih občanov.
(2)	Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema svet.
(3)	Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi splošnimi akti občine.
(4)	Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
(5)	Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta.
58.	člen (občasna delovna telesa)
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
59.	člen
(imenovanje članov odborov in komisij)
Člane stalnih odborov in komisije imenuje svet na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, praviloma na drugi redni seji v mandatu.
60.	člen (skupna delovna telesa)
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
61.	člen
(delo delovnega telesa)
(1)	Prvo sejo delovnega telesa skliče župan vse nadaljnje pa predsednik.
(2)	Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.
(3)	Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
(4)	Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri (3) dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
(5)	Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(6)	Glasovanje v delovnem telesu je javno.
(7)	Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
(8)	Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
6 Akti sveta
6.1 Splošne določbe
62.	člen
(splošni akti občine in drugi akti sveta)
(1)	Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
•	poslovnik občinskega sveta,
•	proračun občine in zaključni račun,
•	planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
•	odloke,
•	odredbe,
•	pravilnike,
•	navodila.
(2)	Svet sprejema sklepe, stališča, mnenja, soglasja in druge akte v skladu z zakonom in statutom občine.
63.	člen (predlagalna pravica)
(1)	Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan.
(2)	Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.
(3)	Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2189
64.	člen
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine)
(1)	Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo predlogov splošnih aktov občine je treba predloge statuta občine, odlokov, proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja objaviti na spletni strani občine, v katalogu informacij javnega značaja, najpozneje sedem (7) dni pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava, in javnost pozvati, da v roku trideset (30) (do 60 dni) dni na način, določen z objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge.
(2)	Predlog splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje subjektom, katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter subjektom, ki se ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta tiče, s pozivom k predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku, določenem v prejšnjem odstavku.
(3)	Objavi splošnega akta občine na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in dopisu iz prejšnjega odstavka se priloži povzetek vsebine s strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji, ki zadevajo predlog splošnega akta in njegovimi cilji.
(4)	Po končani obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi občinska uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga predloži predlagatelju.
(5)	Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja in hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občine, skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega akta.
65.	člen
(podpis in hramba aktov, ki jih sprejema svet)
(1)	Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.
(2)	Izvirnike aktov sveta se ožigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
6.2 Postopek za sprejem odloka
66.	člen (vsebina predloga odloka)
(1)	Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev.
(2)	Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.
(3)	Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
67.	člen (obravnava predloga odloka)
(1)	Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
(2)	Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj.
68.	člen (razprava o predlogu odloka)
(1) Predlog odloka se pošlje članom sveta sedem (7) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
(2) Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
69.	člen (prva obravnava)
(1)	V prvi obravnavi predloga odloka se opravi splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
(2)	Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.
(3)	Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
(4)	Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom.
70.	člen
(priprava besedila za drugo obravnavo)
(1)	Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne.
(2)	Predlagatelj mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno upoštevati pripombe in predloge javnosti, ali jih utemeljeno zavrniti.
(3)	Poročilo o sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o upoštevanih oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih je sestavni del predloga odloka za drugo obravnavo.
71.	člen (druga obravnava)
(1)	V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja.
(2)	Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
(3)	Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri (tri) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan.
(4)	Če amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje.
(5)	Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
(6)	Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
72.	člen
(sprejem amandmaja, člena odloka in odloka)
(1)	Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo.
(2)	O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
73.	člen
(sprejem splošnih aktov občine)
(1)	Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.
(2)	Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
(3)	O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2190
74.	člen
(sprejem splošnih aktov občine do prenehanja mandata)
(1)	Svet mora do prenehanja mandata zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
(2)	Če posamezen postopek ni končan, se izjemoma lahko nadaljuje v novem mandatu sveta, če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan in član sveta, če je bil predlagatelj splošnega akta, in če tako na predlog župana odloči svet.
(3)	Evidenco o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava.
6.3	Hitri postopek za sprejem odlokov
75.	člen
(hitri postopek za sprejem odlokov)
(1)	Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
(2)	Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
(3)	Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.
(4)	Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
(5)	Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
(6)	Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
6.4	Skrajšani postopek za sprejem odlokov
76.	člen
(skrajšani postopek za sprejem odlokov)
(1)	Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre:
•	za manj zahtevne spremembe in dopolnitve,
•	prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z zakonom,
•	uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
•	spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
•	prečiščena besedila splošnih aktov občine.
(2)	Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
(3)	V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
6.5	Objava splošnega akta občine
77.	člen
(objava splošnega akta občine)
(1) Župan objavi splošni akt občine v Uradnem glasilu slovenskih občin najprej šestnajsti dan po sprejemu, če
svetu ni dan predlog oziroma obvestilo o pobudi za razpis referenduma o njem.
(2)	Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan nemudoma objavi odlok o proračunu občine, zaključni račun proračuna ter splošni akt, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(3)	Statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in drugi predpisi občine pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, če ni v njih drugače določeno.
(4)	Če je predlog za razpis referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o pobudi dano v roku, določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že objavil, je razpis referenduma možen, če splošni akt še ni začel veljati. Župan je dolžan nemudoma po prejemu predloga ali pobude za razpis referenduma preklicati objavo splošnega akta.
6.6 Postopek za sprejem proračuna
78.	člen (predlog proračuna občine)
(1)	Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta.
(2)	Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
(3)	V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave:
•	temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
•	načrtovane politike občine,
•	oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
•	okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
•	načrt razvojnih programov
•	načrt nabav.
(4)	Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.
(5)	Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih (7) dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani.
(6)	Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan.
79.	člen (javna razprava)
(1)	Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 30 dni.
(2)	V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
(3)	Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2191
80.	člen
(obravnava predloga proračuna)
(1)	V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost.
(2)	Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
(3)	Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.
(4)	Za obravnavo pripomb in predlogov občanov k predlogu proračuna in pripravo poročila se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo sodelovanje javnosti pri pripravi splošnega akta občine oziroma odloka.
81.	člen
(dopolnjen predlog proračuna občine)
(1)	Najkasneje v petnajstih (15) dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala.
(2)	Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.
(3)	Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
82.	člen
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine)
(1)	Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
(2)	V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
(3)	Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
(4)	Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
83.	člen
(uskladitev predloga proračuna občine)
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.
(2)	Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
(3)	Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
(4)	Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
(5)	Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
(6)	Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
(7)	Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
(8)	Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
84.	člen (začasno financiranje)
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
85.	člen (rebalans proračuna občine)
(1)	Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
(2)	Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave.
(3)	Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
6.7 Postopek za sprejem prostorskih aktov
86.	člen
(postopek za sprejem prostorskih aktov)
(1)	Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
(2)	Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
(3)	Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
87.	člen
(postopek za sprejem obvezne razlage)
(1)	Vsakdo, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določbe splošnega akta.
(2)	Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
(3)	Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2192
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
(4)	Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
(5)	Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del splošnega akta in se objavi v uradnem glasilu občine.
6.8 Postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta
88.	člen
(postopek za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta)
(1)	Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
(2)	Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, tako določi svet.
(3)	Uradno prečiščeno besedilo določi svet z glasovanjem brez obravnave.
(4)	Uradno prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu.
7 Volitve in imenovanja
89.	člen (volitve in imenovanja)
(1)	Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
(2)	Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina članov sveta, ki so glasovali.
(3)	Če se o kandidatu oziroma več kandidatih glasuje tajno se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno glasovanje, če je bilo prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti navzočih članov sveta, da je sklepčen.
90.	člen (glasovanje o kandidatih)
(1)	Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
(2)	Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje.
(3)	Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
(4)	Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
(5)	Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda 'ZA' ali 'PROTI'.
(6)	Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij.
91.	člen (ponovno glasovanje)
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi
potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(2)	Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov.
(3)	Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
7.1	Postopek za razrešitev
92.	člen (postopek za razrešitev)
(1)	Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
(2)	Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na predlog člana sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.
(3)	Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev, sicer je ni dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje sveta.
(4)	Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša se lahko pisno opredeli o predlogu razrešitve do seje sveta.
(5)	Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.
(6)	Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.
(7)	O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom.
7.2	Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
93.	člen (postopek za odstop)
(1)	Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.
(2)	Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja zakon.
(3)	Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles sveta, imenovani izmed drugih občanov, člani nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
(4)	Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega člena mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom.
8 Razmerje med županom in občinskim svetom
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2193
94.	člen
(razmerja med županom in občinskim svetom)
(1)	Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
(2)	Župan skrbi za zakonitost dela sveta in je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev.
95.	člen
(izvajanje odločitev občinskega sveta)
(1)	Župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave na vsaki redni seji sveta poročajo o izvrševanju sklepov sveta.
(2)	V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
(3)	Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti.
9	Delo sveta v izrednem stanju
96.	člen
(delo sveta v izrednem stanju)
(1)	V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(2)	Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.
10	Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika
97.	člen
(spremembe in dopolnitve poslovnika)
(1)	Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.
(2)	Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
98.	člen (razlaga poslovnika)
(1)	Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje.
(2)	Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija.
(3)	Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet.
11	Prehodna in končna določba
99.	člen
(konstituiranje stalnih delovnih teles občinskega sveta)
Stalna delovna telesa iz 53. člena tega poslovnika se
konstituirajo po izvolitvi članov občinskega sveta na prvih volitvah po sprejemu tega poslovnika.
100.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 15/2007, 25/2009).
101.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0006/2017 Datum: 19.12.2017
Občina Mozirje Ivan Suhoveršnik, župan
OBČINA NAKLO
899. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Pod Polico«
Na podlagi 61a. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, ZVO-1B 70/08, ZPNačrt-A 108/09, ZUPUDPP - 80/10, ZKZ-C 43/11, ZPNačrt-B 57/12, ZUPUDPP-A 57/12 in ZPNačrt-C 109/12, Odločba US 76/14, ZUUJFO 14/15 in 61/17 - ZUreP-2), Sklepa o začetku postopka sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta Pod Polico (Uradno glasilo Slovenskih občin št. 25/2018) ter 12. in 80. člena Statuta občine Naklo (Uradni list RS, št.. 28/2015), je občinski Svet občine Naklo na 23. redni seji dne 24.10.2018 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU »POD POLICO«
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo četrte spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta Pod Polico (Uradni list RS. št. 107/10, 73/12, 98/12-tehnični popravek, 102/12-obvezna razlaga, 54/14 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 52/17). Spremembe in dopolnitve odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Pod Polico se nanašajo na tekstualni in grafični del.
2.	člen
Prva točka tretjega poglavja 7. člena se v celoti spremeni tako, da se glasi: Ureditvena enota III
(1) objekt A - poslovno-servisni-skladiščni objekt različnih namembnosti (avtopralnica, kleparska delavnica, mehanična delavnica, skladišče, pisarne, bife): tloris: max. 42,00m * 30,00m, višina: max. 15,00m, etažnost: P+2,
streha: dvokapnica naklona 0-20°. Ob objet, ali v sklopu tega, je dopustno umestiti nakladalno ploščad, ki dimenzijsko ustreza tehničnim zahtevam; oblikovanje nakladalne ploščadi se prilagaja funkciji in tehnologiji.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2194
Za parkiranje tovornih vozil bo urejenih do 40 parkirnih mest.
3.	člen
K tretji točki 13. člena se doda besedilo: »Izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim SN in NN omrežjem bo odvisna tudi od predvidenih obremenitev na posameznih področjih.«
4.	člen
K 14. členu se doda tretja točka, ki se glasi: »Vsa dela v varovalnem pasu se morajo izvajati pod nadzorom pooblačene osebe operaterja.«
5.	člen
Ime VI poglavja se spremeni tako, da se glasi: »REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN TER OBRAMBA«
6.	člen
Iz 25. člena se v celoti črta tretja točka.
7.	člen
Doda se nov, 25a. člen, ki se glasi: »Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 25 m se pridobijo projektni pogoji in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.«
8.	člen
Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Pod Polico so na vpogled na Občini Naklo in Upravni enoti Kranj.
9.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin.
Številka: 3505-0004/2018-14
Občina Naklo Marko Mravlja, župan
900. Sklep o višini enkratnega denarnega prispevka za novorojence v Občini Naklo
Na podlagi 9. člena Odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v Občini Naklo (UVG, št. 16/06, z dne 13.6.2006) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Ur.l.RS, št.28/15, z dne 24.4.2015) je Občinski svet Občine Naklo na svoji 23. seji dne 24.10.2018 sprejel
SKLEP
O VIŠINI ENKRATNEGA DENARNEGA PRISPEVKA ZA NOVOROJENCE V OBČINI NAKLO
1.	člen
Enkratni denarni prispevek za novorojence v občini Naklo znaša 350 eurov.
2.	člen
Višina enkratnega denarnega prispevka za novorojence se začne uporabljati za izplačila v letu 2019, za otroke rojene v letu 2018.
Številka: 007-0010/2018 Datum: 24.10.2018
Občina Naklo Marko Mravlja, župan
OBČINA POLJČANE
901. Odlok o ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za »Center za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov in proizvodnjo materialov«
Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 29. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11) je župan Občine Poljčane sprejel
SKLEP
O USTAVITVI POSTOPKA PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA »CENTER ZA PREDELAVO NENEVARNIH GRADBENIH ODPADKOV IN PROIZVODNJO MATERIALOV«
1.	člen
Postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za center za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov in proizvodnjo materialov, ki je bil začet s Sklepom o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za »Center za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov in proizvodnjo materialov« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12), se ustavi.
2.	člen
Postopek se ustavi, ker investitor od leta 2012 s postopkom ni nadaljeval. Investitor je v tem času prenehal delovati, zemljišča pa je prevzel drug lastnik, ki je podal pobudo za pripravo drugega občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na uradni spletni strani Občine Poljčane ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi.
Številka: 3500-0005/2012-67-201 Datum: 30. 10. 2018
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
OBČINA RUŠE
902. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ruše
Na podlagi 3. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 -ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), določila 36. in 40. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Ur. l. RS, št. 127/06), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ruše (MUV, št. 19/2015), Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2195
vode na območju Občine Ruše (MUV, št. 32/2009) ter 15. in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018), je Občinski svet Občine Ruše na 23. redni seji, dne 25. 10. 2018, sprejel
ODLOK
O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE GOSPODARSKE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI RUŠE
I. Splošne določbe
1.	člen
(1)	S tem odlokom se uredi organizacija in način izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki lahko vključuje tudi izgradnjo komunalne infrastrukture.
(2)	Občina Ruše (v nadaljevanju občina) skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, 41/2004, 17/2006 -ORZVO187, 20/2006, 28/2006 - skl. US, 49/2006 -ZMetD, 66/2006 - odl. US, 33/2007 - ZPNačrt, 57/2008 -ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012, 92/2013, 38/2014, 37/2015, 56/2015, 102/2015, 30/2016, 42/2016, 61/2017 - GZ, 68/2017, 21/2018 - ZNOrg) ugotavlja, da obstaja javni interes za zagotavljanje materialnih javnih dobrin, katerih trajno in nemoteno proizvajanje se zagotavlja v okviru izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter s tem posledično tudi za izgradnjo čistilne naprave in dela javne kanalizacije, nujno potrebne za izvajanje predmetne gospodarske javne službe.
2.	člen
(1)	Ta odlok predstavlja odločitev o izvedbi javno zasebnega partnerstva, saj je na podlagi izvedenega predhodnega postopka ugotovljeno, da so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični in okoljevarstveni pogoji ter da obstaja javni interes za sklenitev razmerja javno-zasebnega partnerstva in hkrati predstavlja akt o javno zasebnem partnerstvu Občine Ruše, kot javnega partnerja. Z odlokom se določil predmet javno zasebnega partnerstva, pogoje za podelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva.
(2)	S tem odlokom se določajo:
•	organizacijska zasnova opravljanja gospodarske javne službe
•	dejavnosti, ki so predmet gospodarske javne službe,
•	območje izvajanja gospodarske javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov,
•	pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
•	pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
•	vrsto in obseg monopola,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	vire financiranja in načini plačila koncesionarju,
•	nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,
•	način podelitve koncesije,
•	prenehanje koncesijskega razmerja,
•	organ, ki opravi izbor koncesionarja in organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
•	javna pooblastila, dana koncesionarju.
3.	člen
(1)	Poleg pomena, določenega v predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe, javno-zasebna partnerstva, varstvo okolja in izvajanje nalog obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
•	koncedent: Občina Ruše;
•	koncesionar: fizična ali pravna oseba oziroma skupina več fizičnih ali pravnih oseb, ki izvaja obvezno občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na podlagi s tem odlokom podeljene koncesije;
•	uporabnik: pravna, fizična ali druga oseba, ki je priključena in/ali uporablja storitve gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda v občini;
•	javno-zasebno partnerstvo: koncesijsko razmerje po tem odloku;
•	gospodarska javna služba: obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanja in/ali čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, kot je urejena v predpisih in odlokih občine;
•	javna kanalizacija: infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju gospodarske javne službe.
(2)	Izrazi v moški slovnični obliki se uporabljajo nevtralno za ženski in moški spol.
II.	Organizacijska zasnova opravljanja javne službe
4.	člen
(1)	Izvajanje javne službe se izvaja s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi ali konzorciju pravnih oziroma fizičnih oseb. Koncesijo podeli občina z odločbo.
(2)	Predmet koncesije je lahko tudi izgradnja infrastrukture ali le posameznega dela infrastrukture, ki obsega čistilne naprave, javno kanalizacijo in druge objekte, potrebne za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(3)	Javno službo opravlja na podlagi podeljene koncesije za opravljanje te javne službe koncesionar.
5.	člen
Javno zasebno partnerstvo se izvede kot koncesijsko razmerje, v katerem občina, kot koncedent, podeli zasebnemu partnerju - koncesionarju, koncesijo za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki lahko vključuje tudi izgradnjo čistilne naprave oziroma dela javne kanalizacije v obliki koncesije gradnje po modelu »zgradi-upravljaj-prenesi v last« (BOT).
III.	Dejavnosti, ki so predmet gospodarske javne službe
6.	člen
(1) Predmet koncesijskega razmerja je izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda ter izgradnja ene ali več čistilnih naprav na območju občine Ruše oziroma javnega kanalizacijskega omrežja, v kolikor se izkažejo potrebe.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2196
(2)	Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je dovoljeno opravljati ločeno kot gospodarsko javno službo odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in gospodarsko javno službo čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(3)	Obseg gospodarske javne službe, ki so obvezne storitve, je:
•	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode,
•	redno vzdrževanje javne kanalizacije,
•	prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
•	prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo večjo ali enako 50 PE za izgradnjo katere so bili izpolnjeni zakonski pogoji,
•	obdelava blata,
•	pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
•	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
•	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
•	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh,
•	obveščanje uporabnikov gospodarske javne službe,
•	izdelava programa izvajanja gospodarske javne službe,
•	vodenje evidence o izvajanju gospodarske javne službe,
•	poročanje o izvajanju gospodarske javne službe in
•	priključevanje novih uporabnikov gospodarske javne službe.
(4)	Naloge gospodarske javne službe, ki so posebne storitve, so:
•	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. alineje prejšnjega odstavka,
•	odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(5)	Obseg gospodarske javne službe je podrobneje določen z veljavno zakonodajo s področja odvajanja in čiščenja komunalnih in odpadnih padavinskih voda.
(6)	Podrobnejši način izvajanja del, ki so predmet koncesije, se uredi v koncesijski pogodbi.
IV. Območje izvajanja storitev javno-zasebnega partnerstva, uporabniki in razmerja do uporabnikov
7.	člen
Gospodarska javna služba se izvaja na območju celotne občine Ruše.
8.	člen
Uporabnik gospodarske javne službe je določen z veljavno zakonodajo s področja odvajanja in čiščenja komunalnih in odpadnih padavinskih voda.
9.	člen
(1)	Pravice uporabnikov gospodarske javne službe obsegajo zlasti pravico:
•	do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev gospodarske javne službe;
•	do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
•	do v koncesijski pogodbi zagotovljenih cen storitev;
•	uporabljati storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
•	do vpogleda v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanje.
(2)	Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in/ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
(3)	V primeru, da koncesionar krši pravico uporabnika iz pete alineje prvega odstavka tega člena, lahko od pristojnega organa koncedenta zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena in naloži koncesionarju ustrezno ravnanje.
10.	člen
(1)	Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
•	upoštevati navodila koncesionarja in mu omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe, zlasti meritve količine in kvalitete odpadne vode;
•	omogočiti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe (greznice, male komunalne čistilne naprave);
•	redno plačevati storitve v skladu z veljavno ceno;
•	prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo teh dejstev;
•	nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje obveznih zbirk podatkov.
(2)	Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru zagotavljanja izvajanja storitev gospodarske javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače onemogoči izvajanje gospodarske javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo ali drug nadzorni organ.
(3)	Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku dolžnost, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev gospodarske javne službe
11.	člen
(1)	Za vse morebitne poškodbe in škodo, ki bi nastala izključno kot posledica slabo vzdrževane ali nedelujoče infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, kazensko in odškodninsko odgovarja koncesionar. Koncesionar je odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(2)	Napram uporabnikom koncedent subsidiarno odgovarja za škodo.
(3)	Koncesionar je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2197
V.	Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
12.	člen
(1)	Z javno kanalizacijo so opremljene aglomeracije, ki predstavljajo območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta.
(2)	Aglomeracije se določijo in opremijo skladno z veljavnimi predpisi.
VI.	Pogoji ki jih mora izpolnjevati koncesionar
13.	člen
Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje s tem odlokom in zakoni predpisane pogoje za opravljanje predmetne gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi skupina več fizičnih ali pravnih oseb.
14.	člen
(1) Koncesionar mora poleg zakonskih in z javnim razpisom izpolnjevati sledeče pogoje:
•	biti registriran za dejavnost, ki je predmet tega odloka in imeti vsa potrebna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so ta zahtevana z zakonom,
•	izpolnjevati obvezne pogoje, ki jih določa zakonodaja s področja javnega naročanja za gospodarski subjekt in osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem,
•	izpolnjevati finančne pogoje, ki jih določi občina z razpisom za izbor koncesionarja,
•	razpolagati z zadostnim številom oseb, ki so ustrezno usposobljene za izvajanje javne službe,
•	razpolagati z ustreznimi izkušnjami in referencami, ki se nanašajo na gradnjo in upravljanje objektov in naprav za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda in čistilnih naprav primerljivega obsega,
•	razpolagati z ustrezno tehnično opremo,
•	zagotoviti ustrezna finančna zavarovanja, ki jih bo koncedent določil v razpisnih pogojih,
•	pripraviti in predložiti končno ceno in strukturo cene ter projekcijo finančnih obremenitev uporabnikov za ves čas trajanja koncesijskega razmerja, pri tem pa bo kot izhodišče upošteval veljavno zakonodajo na področju politike in kontrole cen komunalnih storitev, ki velja v Republiki Sloveniji;
•	izdelati celovit projekt čistilne naprave in dela javne kanalizacije s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in ostalih potrebnih dovoljenj in soglasij skladno z veljavno zakonodajo;
•	predložiti finančno konstrukcijo investicije, za katero sredstva zagotovi koncesionar samostojno ali v delu skupaj z občino. Iz finančnega načrta morajo biti razvidni stroški projektiranja, gradnje, vzdrževanja, obratovanja ter upravljanja objektov in naprav za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda;
•	podati pisno izjavo, s katero se bo zavezal, da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam ali koncedentu in obsegu, določenem v razpisnih pogojih,
•	podati pisno izjavo, s katero bo potrdil, da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom in razpisno dokumentacijo;
•	podati pisno izjavo, da bo upošteval prednost zagotavljanja javnega interesa pri izvajanju javne službe na dolgi rok, pred pridobivanjem dobička na vložena sredstva;
•	podati pisno izjavo, s katero se bo zavezal vzdrževati novozgrajeno čistilno napravo in/ali javno kanalizacijo z objekti skozi celotno koncesijsko obdobje;
•	ob zaključku koncesijskega razmerja koncedentu predati funkcionalno in tehnično brezhibno infrastrukturo, ki omogoča izvajanje dejavnosti gospodarske javne službe skladno z zahtevami zakonodaje, veljavne na dan prevzema infrastrukture s strani koncedenta:
•	podati pisno izjavo, s katero bo potrdil, da je sposoben zagotavljati izvajanje gospodarske javne službe na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
•	predložiti elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti in finančno-operativnega vidika,
•	predložiti program izvajanja gospodarske javne služne ter poročilo o izvajanju javne službe, skladno s podzakonskim predpisom s področja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
•	pripraviti načrt gospodarjenja z blatom in izvajati vse naloge, ki so zahtevane v veljavni zakonodaji,
•	komunicirati v slovenskem jeziku in uporabljati tehnične normative in standarde, ki so v veljavi v Republiki Sloveniji, oziroma predpise mednarodnih organizacij, katerih uporabo Republika Slovenija priznava.
(2) Podrobneje se pogoji in način dokazovanja pogojev določijo z razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca gospodarske javne službe.
VII. Splošni pogoji za izvajanje gospodarske javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo
15. člen
Dolžnosti koncesionarja so izvajanje storitev odvajanja in/ali čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki predstavljajo obvezne in posebne storitve skladno z veljavno zakonodajo in odlokom o načinu opravljanja občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ruše ter:
•	izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo;
•	zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z materialnimi javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
•	uporabnikom izdajati račune za izvajanje javne službe ter morebitnih drugih storitev in izvajati izterjavo le-teh v primeru neplačil;
•	upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative ter standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe;
•	upoštevati priporočila koncedenta glede tehnologije, uporabljene za izvajanje gospodarske javne službe, kvalitete infrastrukture in njenega obsega;
•	zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2198
•	kot dober gospodar uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju gospodarske javne službe;
•	izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz koncesije gradnje, skladno s terminskim planom, ki je opredeljen v koncesijski pogodbi;
•	prenesti v last koncedenta objekte, ki jih je zgradil koncesionar, po prenehanju koncesijskega razmerja v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo;
•	skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
•	oblikovati predloge cen;
•	obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
•	voditi evidence v zvezi z gospodarsko javno službo in njihovo uskladitev z evidencami koncedenta ter posredovanje evidenc koncedentu na njegovo zahtevo;
•	ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
•	pripraviti ustrezne poslovne načrte, letni program in dolgoročni plan izvajanja gospodarske javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
•	poročati koncedentu o izvajanju koncesijskega razmerja;
•	v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela v zvezi s koncesijskim razmerjem;
•	voditi ločeno računovodstvo;
•	omogočati koncedentu ali pristojnim inšpekcijam nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe;
•	obveščati pristojne organe o sumu kršitev predpisov, ki jih zazna v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe
•	izvajati javna pooblastila,
•	skrbeti za čim večji delež priključenosti uporabnikov javne službe na gospodarsko javno infrastrukturo,
•	zagotavljati strokovno pomoč koncedentu pri pripravi analiz in podatkov za potrebe poročanja, zahtevanega s področno zakonodajo,
•	obračunavati amortizacijo osnovnih sredstev gospodarske javne infrastrukture, ki jo prejme v najem od koncedenta.
16.	člen
(1)	Koncesionar mora za izvajanje gospodarske javne službe voditi ločeno računovodstvo skladno z veljavno zakonodajo. Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, če te dejavnosti ne vplivajo na opravljanje gospodarske javne službe in zanje koncesionar vodi ločeno računovodstvo.
(2)	Letni računovodski izkazi morajo biti revidirani. Pri reviziji se ugotavlja tudi namenskost, učinkovitost in racionalnost uporabe sredstev, ki jih zagotovi koncedent.
17.	člen
(1)	Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. Del dejavnosti javne službe lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, zagotavlja z drugi izvajalci (podizvajalci).
(2)	Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev preko podizvajalcev v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
18.	člen
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
•	da v korist koncesionarja ustanovi stavbno pravico na zemljiščih v lasti občine, za gradnjo
infrastrukture, v obsegu in trajanju, dogovorjenim s koncesijsko pogodbo, kadar koncesija vključuje tudi izgradnjo infrastrukture;
•	da potrjuje program izvajanja gospodarske javne službe, ki ga pripravlja koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo in področno zakonodajo;
•	da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesijskega razmerja izvajali storitve koncesionirane gospodarske javne službe na območju občine;
•	pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov,
•	sodelovanje s koncesionarjem s ciljem, da se gospodarska javna služba izvrši pravočasno in kakovostno;
•	tekoče obveščanje koncesionarja o vseh spremembah in novo nastalih situacijah, ki bi lahko imele vpliv na izvrševanje koncesijske pogodbe;
•	varovati kot poslovno tajnost vse podatke, ki jih izve od koncesionarja in se nanašajo na izvedbo gospodarske javne službe;
•	koncesionarju zagotavljati podatke o uporabnikih in količinah storitev, potrebne za obračun storitev izvajanja gospodarske javne službe.
VIII.	Vrsta in obseg monopola
19.	člen
(1)	Za izvajanje gospodarske javne službe podeli koncedent koncesionarju izključno pravico (monopol) za celotno območje občine Ruše.
(2)	Koncesionar ima na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe na območju izvajanja:
•	izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo;
•	izključno dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kakovostno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
•	možnost pridobitve pravice izgradnje infrastrukture, določene v odloku, s tem, da lahko v skladu z zakonom in sklenjeno koncesijsko pogodbo dodeli del koncesioniranih del tretjim osebam.
(3)	Koncesionar mora ne glede določilo zadnje alineje prejšnjega odstavka pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam in/ali prenosu posebnih in izključnih pravic ravnati skladno z načelom transparentnosti in nediskriminatornosti na podlagi državljanstva, posebne in izključne pravice pa lahko prenese na druge izvajalce le skladno z zakonom, tem odlokom in ob predhodnem soglasju koncedenta.
IX.	Začetek in čas trajanja koncesije
20.	člen
Koncesija razmerje začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe. Koncesija se podeli za obdobje do 30 let. Trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno s koncesijsko pogodbo in se ga poteku roka lahko podaljša.
X.	Viri financiranja gospodarske javne službe
21.	člen
Sredstva za izvajaje javne službe se pridobivajo iz:
•	plačil uporabnikov storitev gospodarske javne službe,
•	proračuna občine,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2199
•	drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
22.	člen
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo iz:
•	plačil uporabnikov storitev gospodarske javne službe,
•	proračuna občine,
•	proračuna države in Evropske skupnosti,
•	vlaganj zasebnih partnerjev po modelu javno-zasebnega partnerstva,
•	drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
23.	člen
(1)	Cene storitev gospodarske javne službe mora izvajalec javne službe oblikovati v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17) oziroma vsakokratno veljavno zakonodajo.
(2)	Osnova za plačilo storitve gospodarske javne službe je količina dobavljene pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda oziroma druga podlaga za obračun, ki je skladna z metodologijo, predpisano s področno zakonodajo.
(3)	Cenik storitev in njegove spremembe in dopolnitve objavi izvajalec javne službe in občina na svojih spletnih straneh in začnejo veljati naslednji dan po objavi.
24.	člen
(1)	Predlog cen storitev gospodarske javne službe oblikuje koncesionar ob upoštevanju metodologije, določene z zakonodajo. V ceni storitev gospodarske javne službe morajo biti določena vsa plačila, ki jih uporabniki plačujejo koncesionarju.
(2)	Cene storitev gospodarske javne službe se oblikujejo za območje celotne občine Ruše.
(3)	O potrditvi oziroma spremembi cen odloča občinski svet koncedenta na predlog župana na osnovi elaborata, ki ga pripravi koncesionar skladno z veljavno zakonodajo.
(4)	Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog cen uskladiti z občinsko upravo koncedenta, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora koncedentu predložiti vse podatke, ki so bili uporabljeni pri izračunu cen storitev gospodarske javne službe.
XI. Nadzor nad izvajanjem storitev gospodarske javne službe
25.	člen
(1)	Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
(2)	Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(3)	Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo na gospodarsko javno službo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(4)	Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta.
26.	člen
(1)	Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije. Koncesionar mora skladno z veljavno zakonodajo in predpisi pripravljati vsa poročila in drugo potrebno dokumentacijo.
(2)	Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa izvajanja gospodarske javne službe, kot je določeno s področno zakonodajo in odlokom o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ruše ter ga posredovati koncedentu v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. Koncedent in koncesionar uskladita program iz tega določila tako, da ga lahko koncesionar posreduje ministrstvu, pristojnem za okolje, najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. Koncesionar je dolžan predložiti najkasneje do 28. 2. koncedentu, najkasneje do 31. 3. pa ministrstvu, pristojnemu za okolje, poročilo o izvajanju gospodarske javne službe za preteklo leto, katerega sestavni del so tudi podatki iz evidenc, ki jih mora voditi koncesionar.
27.	člen
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega akta ali koncesijske pogodbe.
XII. Način podelitve koncesije
28.	člen
(1)	Koncedent izbere koncesionarja po postopku sklepanja koncesijskega razmerja z javnim razpisom, skladno z določili tega odloka, Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11), Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in ostalo veljavno zakonodajo, ki ureja področje podelitve koncesije.
(2)	Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se vodi po postopku konkurenčnega dialoga v smislu zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo. Sklep o začetku postopka javnega razpisa sprejme župan.
(3)	V postopku izbire koncedent zagotavlja transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.
29.	člen
(1)	Koncedent v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji oblikuje merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila transparenten izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
(2)	Tehnične specifikacije koncedent oblikuje na način, ki ne povzroča izkrivljanja konkurence oziroma diskriminacije med kandidati.
30.	člen
(1) Izbiro zasebnega partnerja izvede strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Strokovno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana (v nadaljevanju člani strokovne komisije). Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj univerzitetni program - 1. bolonjska stopnja ali visokošolsko izobrazbo po pred-bolonjskih programih ter najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2200
(2)	Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire zasebnega partnerja tako, da pregleda in oceni vloge in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom, ter pripravi poročilo.
(3)	Administrativno pomoč v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa zagotavljajo strokovne službe občinske uprave.
XIII. Prenehanje koncesijskega razmerja
31.	člen
Koncesijsko razmerje preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bilo sklenjeno,
•	z enostranskim razdrtjem koncesijske pogodbe s strani koncedenta,
•	z odstopom od pogodbe,
•	s sporazumno razvezo.
32.	člen
(1)	Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem koncedenta preneha:
•	če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek;
•	če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije;
•	če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
•	če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
•	če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti;
•	če koncesionar kljub pismenem opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(2)	V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(3)	Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe v primeru iz prve alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zavrnjen in če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena.
(4)	Pogoji iz druge alineje prvega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
(5)	Obstoj razlogov iz tretje, četrte, pete in šeste alineje prvega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(6)	Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(7)	Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno
prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (8) S koncesijsko pogodbo se določi višina pogodbene kazni (penali) v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja.
33.	člen
(1)	Koncedent in koncesionar lahko odstopita od pogodbe:
•	če druga stranka krši pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno,
•	iz krivdnih razlogov (nestrokovno, nepravočasno, nevestno opravljanje storitev).
(2)	Podrobnejši način odstopa od koncesijske pogodbe se določi v sami pogodbi.
34.	člen
(1)	Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2)	Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, ko ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. V takem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze ter tudi postopek prevzema infrastrukture, ki jo je zgradil koncesionar.
35.	člen
Koncedent in koncesionar lahko med trajanjem koncesijske pogodbe, pod pogoji določenimi v koncesijski pogodbi, pogodbo sporazumno razvežeta tudi v primeru, da ugotovita, da je nadaljnje opravljanje gospodarske javne službe nesmotrno ali nemogoče. Koncedent in koncesionar lahko med trajanjem koncesijske pogodbe spremenita pogodbo, ob pogojih, določenih v koncesijski pogodbi.
36.	člen
(1)	Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame.
(2)	Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
•	če ne začne z opravljanjem gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne zgradi infrastrukture;
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba;
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju javne službe;
•	zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe.
(3)	Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo, ki jo izda občinska uprava.
(4)	Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(5)	V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta infrastrukturo, ki jo je zgradil, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost lete, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi.
37.	člen
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije, ob plačilu ustreznega
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2201
dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
38.	člen
Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.
39.	člen
(1)	Koncesionar ne sme brez predhodnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
(2)	V primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (združitev, delitev, prenos premoženja, sprememba pravnoorganizacijske oblike) mora koncesionar obvestiti koncedenta.
40.	člen
(1)	Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati gospodarsko javno službo tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
(2)	Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava štejejo tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske unije ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.
(3)	O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, mora koncesionar nemudoma obvestiti koncedenta in se dogovoriti o izvajanju gospodarskih javnih služb v takih pogojih.
(4)	Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe ali njeno razvezo.
(5)	O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih.
XIV. Organ, ki opravi izbor koncesionarja in organ pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe
41.	člen
Izbor koncesionarja opravi občinska uprava z izdajo upravno odločbe o izbiri koncesionarja. O pritožbi zoper odločbo o izbiri odloča župan.
42.	člen
(1)	Na podlagi dokončne odločbe o izbiri koncesionarja se sklene koncesijska pogodba, ki jo v imenu koncedenta sklene župan. Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
(2)	Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent ob pogojih določenih v koncesijski pogodbi.
(3)	Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncesijskega razmerja, nastanejo z dnem sklenitve koncesijske pogodbe, če ni v koncesijski pogodbi določeno drugače.
(4)	V primeru neskladja med določbami tega odloka in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe tega odloka.
43.	člen
Za vsa ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega razmerja, če ni z zakoni, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo določena pristojnost drugega organa, se pooblasti župana.
XV.	Javna pooblastila, dana koncesionarju
44.	člen
(1)	Izvajalec javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2)	Občina poveri izvajalcu javne službe vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti javne službe. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav se uredijo s posebno pogodbo, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe sočasno s podelitvijo koncesije.
(3)	Koncedent koncesionarju za izvajanje gospodarske javne službe podeli morebitna druga javna pooblastila, določena s posebnimi zakoni, če so nujno vezana na izvajanje javno-zasebnega partnerstva.
XVI.	Končne določbe
45.	člen
Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja ter za razmerja do uporabnikov, se uporabi izključno slovensko pravo.
46.	člen
Za razmerja med koncesionarjem in uporabniki je izključno pristojno krajevno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.
47.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka::35403-0027/2018 Datum::25. 10. 2018
Občina Ruše Uroš Razpet, župan
903. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ruše
Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006, 38/2010-ZUKN) ter 15. in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 23. seji, dne 25. 10. 2018, sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI RUŠE
1. člen
V Odloku o občinskih gospodarskih javnih službah v občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2015, v nadaljevanju »Odlok o gospodarskih javnih službah«) se 1. odstavek 5. člena nadomesti z naslednjim besedilom:
»(1) Na območju občine se kot obvezne občinske gospodarske javne službe opravljajo naslednje
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2202
dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo,
2.	odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
3.	zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
4.	obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,
5.	odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
6.	urejanje in čiščenje javnih površin,
7.	vzdrževanje občinskih javnih cest,
8.	pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču,
9.	24-urna dežurna pogrebna služba.«
2.	člen
Celotno besedilo 6. člena Odloka o gospodarskih javnih
službah se spremeni tako, da se glasi:
»Na območju občine se kot izbirne občinske
gospodarske javne službe opravljajo naslednje
dejavnosti:
1.	vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja, vključno z javno razsvetljavo,
2.	dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina,
3.	upravljanje s pristanišči oziroma vstopno -izstopnimi mesti.«
3.	člen
V Odloku o gospodarskih javnih službah se 5. odstavek 12. člena odloka nadomesti z naslednjim besedilom: »(5) Občina podeli koncesijo za opravljanje občinskih gospodarskih javnih služb za dejavnosti iz 9. točke 5. člena ter 2. in 3. točke 6. člena tega odloka.«
4.	člen
Vsi ostali členi Odloka o gospodarskih javnih službah ostanejo nespremenjeni.
5.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007 3/2011 Datum: 25. 10. 2018
Občina Ruše Uroš Razpet, župan
904. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del enote urejanja prostora (EUP) RU42 v Rušah
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), Uradni list RS, št. 61/17, 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) ter 15. in 73. člena Statuta Občine Ruše, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23, z dne 11. 5. 2018, je Občinski svet Občine Ruše na svoji 23. seji, dne 25. 10. 2018 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU (OPPN) ZA DEL ENOTE UREJANJA PROSTORA (EUP) RU42 V RUŠAH
I.	Splošni določbi
1.	člen (podlaga OPPN)
(1)	S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/10, MUV št. 7/11 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 38/12 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/13 - 1. spremembe in dopolnitve, Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/15 - 3. obvezna razlaga; v nadaljevanju: OPN) sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za del enote urejanja prostora (EUP) RU42 v Rušah (v nadaljevanju: OPPN).
(2)	OPPN je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor s številko projekta 18-246, oktober 2018.
2.	člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
(2)	Sestavni deli OPPN so odlok, grafični del in priloge.
(3)	Grafični del odloka vsebuje:
1.	Izsek iz Občinskega podrobnega načrta Občine Ruše1: 2000
2.	Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem 1: 2000
3.	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 1: 2000
4.	Ureditvena situacija 1: 500
5.	Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 1: 500
6.	Prikaz ureditev glede omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro 1: 500
7.	Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1: 500
8.	Načrt parcelacije 1: 500
9.	Značilna prereza 1: 200
II.	Načrtovane prostorske ureditve
3.	člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1)	S tem OPPN se načrtujejo ureditve, povezane s trgovskim objektom v enoti urejanja prostora RU-42 -območje za stanovanjsko gradnjo.
(2)	Predvidene so naslednje ureditve:
1.	gradnja trgovskega objekta;
2.	gradnja transformatorske postaje;
3.	ureditev zelenih in drugih površin zunanje ureditve;
4.	ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo;
5.	gradnja protihrupne ograje in ostalih objektov, ki bodo služili uporabi objekta in zmanjšanju vplivov uporabe objekta na okoliške parcele.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2203
III.	Območje OPPN
4.	člen (območje OPPN)
(1)	Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(2)	V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahaja zemljišče s parcelnimi številkami 552/3, 552/2, 552/1 in 551, vse K. O. Ruše.
(3)	Velikost sklenjenega območja OPPN je cca 7.300 m2.
(4)	Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.
5.	člen (raba zemljišč)
(1) V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč:
a.	zemljišča na območju prostorskih ureditev, povezanih z trgovskim objektom;
b.	zemljišča na območju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na katerih se upoštevajo pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
IV.	Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja
6.	člen (dopustne dejavnosti)
(1) V območju OPPN se locirajo dejavnosti, skladne z namensko rabo območja, določeno v 7. členu in v skladu s prilogo 2 OPN.
7.	člen
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1)	Lega objektov je določena z območjem pozidave ter je razvidna iz grafične priloge - karta št. 4.
(2)	Predvideni tlorisni gabariti trgovskega objekta so prikazani v grafični prilogi odloka - karta št. 4.
(3)	Dimenzije objekta lahko od prikazanih odstopajo za +-1m.
(4)	Etažnost: P.
(5)	Streha objekta bo ravna.
(6)	Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati gabarita objekta.
(7)	Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(8)	Fasada objekta bo barvana v belo ali bo pastelnih do intenzivno zemeljskih tonov, delno bo izvedena kot steklena fasada s temno sivo alu konstrukcijo. Del fasade je možno izvesti v leseni izvedbi.
8.	člen
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)
(1)	Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za vzdrževanje objekta.
(2)	Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je možna le, če v sklopu osnovnega objekta funkcije pomožnega objekta ni moč zagotoviti in če so upoštevani pogoji, ki veljajo tudi za ostale novogradnje tako glede lokacijskih kot oblikovalskih pogojev in sicer:
•	skupna zazidanost zemljišča ne sme presegati 40% površine;
•	fasade nezahtevnih in pomožnih objektov bodo barvane v barvo, ki je skladna osnovnemu objektu;
•	nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko ravno streho ali enokapnico zakrito z atiko - izgled ravne strehe.
(3)	Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. V manjši razdalji oz. na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(4)	Gradnja medsosedskih ograj je dopustna do višine 2,5 m. Ograja sme biti postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z ograjo ne posega na sosednje zemljišče. Višina ograj ob cesti ne sme ovirati prometa ali zakrivati prometnih znakov, signalizacije; postavljena je na betonski zidec do višine 50 cm. Če ograja presega višino 1,5, mora biti izvedena iz prozornega materiala.
(5)	Gradnja protihrupne ograje je dopustna do višine 2.5 m in mora biti izvedena iz prozornega materiala.
(6)	Če se ograja postavlja na betonskem zidcu za premagovanje višinske razlike, velja, da se njena višina meri od višine terena na višji strani ograje. Podporni zid ne šteje v predpisano višino ograje in se ne šteje kot del ograje v smislu pogojev oblikovanja.
(7)	Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
(8)	Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:
•	rekonstrukcije objektov in naprav,
•	sprememba namembnosti v okviru namembnosti, kot je definirana v OPN.
(9)	Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.
9.	člen
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1)	Zelenice se uredijo na robovih zemljišča in med parkirišči v obliki zelenih otokov. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.
(2)	Ograje (razen protihrupnih ograj in ograj, višjih od 1,5 m) so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem ali prozorne. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto, mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje.
V. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključvanja objektov nanjo in grajeno javno dobro
10.	člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)
(1)	Vsa gospodarska javna infrastruktura mora biti zgrajena v skladu s sprejetimi tehničnimi normativi, standardi in ugotovitvami stroke.
(2)	Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3)	Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2204
elektroenergetsko omrežje, dostop do javne ceste in organiziran odvoz odpadkov.
11. člen (prometno urejanje)
(1)	Območje OPPN se bo na državno cesto navezovalo preko križišča na RII-435, odsek 1431 Maribor-Ruše v km 8,890, katerega je potrebno preurediti v štirikrako križišče z levo zavijalnim pasom. V skladu z zakonodajo je potrebno preveriti prometne obremenitve, izdelati kapacitetno analizo prometne varnosti na območju križišča.
(2)	Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
a.	varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo;
b.	opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa;
c.	načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve;
d.	da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste idr.
(3)	V varovalnih pasovih cest, določenih z zakoni in drugimi predpisi, je na stavbnih zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in ureditve zelenih površin le s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(4)	Pri načrtovanju je treba upoštevati veljavne predpise in tehnične specifikacije za javne ceste. V dokumentaciji je treba obdelati in utemeljiti vse posege v območju državnih cest ter varovalnega pasu, oz. tudi druge posege, ki bi lahko vplivali na območje državnih cest in varnost na njih.
(5)	Pri načrtovanju komunalnih priključkov za novo ureditveno območje je potrebno upoštevati prisotnost obstoječih komunalnih naprav v cesti ter morebitno prestavitev na stroške investitorja z ustrezno sanacijo ceste.
(6)	Pri posegih v cestni svet in parcele državne ceste so dolžni investitorji, oz. upravljalci komunalnih vodov za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z direkcijo RS za infrastrukturo skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice. Za nove cestne priključke mora investitor skleniti pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ureditvijo priključkov na državno cesto, skladno s 3.odstavkom 3.člena Zakona o cestah.
(7)	Upravljalec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugim vplivi, ki so, oz. bodo posledica obratovanja ceste. Pri obravnavanih posegih v varovalnem pasu državne ceste Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nikakršne finančne ali druge obveznosti, kot posledico hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se odvija na njih.
(8)	Obravnavano območje je ob morebitni rekonstrukciji predvidenega križišča možno napajati tudi iz krožišča. V tem primeru se v območju obdelave izvede predelava predvidenih ureditev v skladu s projektno dokumentacijo za izvedbo krožišča.
(9) Ob regionalni cesti je po predhodni pridobitvi vodnega soglasja možna gradnja pločnika.
12.	člen (parkiranje)
(1)	Parkirne in odstavne površine na območju se izvedejo v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja.
(2)	Potrebno število parkirnih mest za obiskovalce in zaposlene se določi v skladu s preglednico (3) v 28. členu OPN in sicer 1 PM / 30 m2 prodajne površine.
13.	člen (vodovod)
(1)	Predviden objekt se priključi na javni vodovodni cevovod LŽ200 v Mariborski cesti.
(2)	Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.
(3)	V sklopu predvidene gradnje se bodo na vodovodnem cevovodu izvedli hidranti za zagotovitev požarne varnosti na zazidljivem območju.
(4)	Obvezno je upoštevanje določil Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur.l.RS št. 88/12), Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (MUV št.20/16), Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št.19/2015), ter kataster vodovodnih naprav in objektov.
14.	člen (fekalna kanalizacija)
(1)	Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječo kanalizacijo se zagotovi ustrezna zaščita kanalizacijske cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.
(2)	Izvede se ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih fekalnih vod, ki mora biti vodotesen ob upoštevanju vseh potrebnih resornih predpisov.
(3)	Predvidena ustrezno dimenzionirana interna fekalna kanalizacija se naveže na javno fekalno kanalizacijsko omrežje s tlačnim vodom.
15.	člen
(meteorna kanalizacija in odvodnjavanje)
(1)	Zadrževanje in zbiranje meteornih voda s streh objektov se vodi v lokalna ponikanja.
(2)	Meteorne vode z manipulativnih in parkirnih površin se sme v ponikanje speljati zgolj predhodno prečiščene (ustrezno dimenzionirani peskolovi in lovilci olj). Z muldo oz. linijskim požiralnikom je potrebno preprečiti zlivanje meteornih vod z dvorišča na cestišče dovozne ceste.
16.	člen (elektroenergetski vodi)
(1)	Za napajanje območja je potrebno izvesti NN priključek objekta, ki se naveže na obstoječi TP 20/0,4 kV Ruše 16 (t-725 OE Maribor z okolico), oz. izvesti napajanje v skladu s projektno dokumentacij in soglasji oz. mnenji upravljalca omrežja Elektro Maribor.
(2)	Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti pri podjetju Elektro Maribor, podjetju za distribucijo električne energije, d.d. (v nadaljevanju Elektro Maribor).
(3)	Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe oziroma pristojnega nosilca javnih pooblastil. Ne glede na
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2205
navedeno pa je v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(4)	Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov.
(5)	Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih, za katera bodo izdelani prostorski akti, bo potrebno upoštevati naslednje pravilnike, normative in tipizacijo: 465. in 468. člen Energetskega zakona EZ-1 (Ur. l. RS št. 17/14) glede varovanih pasov elektroenergetskega omrežja, Pravilnik o projektnih omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur.l.RS št. 101/10), Pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov, Ur. l. SFRJ št. 51/73 (za nizkonapetostne vode), Tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV (Tipizacija DES, januar 1981).
(6)	Električne inštalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
(7)	Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na kraju samem v sodelovanju s podjetjem Elektrom Maribor.
(8)	Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(9)	Investitor si mora k izdelanim projektnim dokumentacijam pridobiti mnenja Elektra Maribor k projektnim rešitvam za gradnjo predvidenih objektov pred izdajo gradbenega dovoljenja.
(10)	Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje priključka je potrebno na osnovi 147. člena Energetskega zakona EZ-1 (Ur. l. RS št. 17/14) in 4. členom Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur.l. Rs št. 126/07)) pridobiti soglasje za priključitev za posamezne objekte, v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev le teh na distribucijsko omrežje.
(11)	Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so last Elektra Maribor, ter vsi stroški, zaradi neupoštevanja navodil iz teh pogojev Za vse elektroenergetske vode in objekte, v katere posega in so v lasti Elektra Maribor, mora investitor pri Elektru Maribor pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo na račun investitorja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del., izvedba del na elektroenergetskih vodih, ki so ali bodo last Elektra Maribor, mora investitor naročiti pri Elektru Maribor.
17. člen (telekomunikacijski vodi)
(1) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN.
(2)	Priključek predvidenega objekta se izvede na KJ133 v bližini naslova Bezenska pot 133 ali KJ134 v bližini naslova Mariborska cesta 31.
(3)	Za izgradnjo TK omrežja je potrebno pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do objekta po zemljišču, ki je predvideno kot cesta zgradi TK kabelska kanalizacija.
(4)	Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti Telekomu Slovenije možnost priključka vseh objektov v zazidavi.
VI.	Merila in pogoji za parcelacijo
18.	člen (parcelacija)
(1)	Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 9. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.
(2)	Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.
VII.	Pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
19.	člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju ni registriranih arheoloških ostalin.
20.	člen
(1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
21.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Območje OPPN se nahaja na območju običajnih zaščitnih ukrepov, s karte verjetnosti pojavljanja plazov pa je razvidno, da se obravnavane parcele nahajajo v območju srednje do velike nevarnosti, zato je pred izdelavo projektne dokumentacije potrebno izdelati geološko poročilo, iz katerega mora biti razviden najustreznejši način temeljenja objekta in zmožnost ponikanja padavinskih vod, v času gradnje pa bo potrebno zagotavljati geomehanski nadzor.
(2)	Območje se nahaja v preostalem, majhnem in v zelo majhnem delu v srednjem razredu poplavne nevarnosti. (Karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti s predlogom ukrepov v občini Ruše, št.3233/10, januar 2013, dop. marec 2014, VGB d.o.o., Glavni trg 19b, Maribor). Zato je potrebno izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja dolvodno vodotoka Hudournik ob Bezenski poti in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje. V skladu z izdelano hidrološko hidravlično presojo podjetja VGB je potrebno poskrbeti za zadrževanje povečanega priliva vodotoka Hudournika ob Bezenski poti, oz. izvesti morebitne dodatne ukrepe na strugi. Za morebitne predvidene vodnogospodarske ureditve oziroma morebitne dodatne ukrepe na vodotoku
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2206
je potrebno pridobiti vodno soglasje oziroma mnenje DRSV na projektne rešitve.
(3)	Pri projektiranju objektov v območju je potrebno upoštevati potresni pospešek tal g=0.100.
(4)	Zaradi bližine gozdnega roba je potrebno pri projektiranju objekta upoštevati možnost padca drevesa na objekt. Lastnik gozdnega zemljišča 2027 k.o. Ruše za morebitno povzročeno škodo ne odgovarja.
(5)	Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:
•	tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,
•	uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
•	ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
•	ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(6)	V okviru območja obdelave se na vzhodnem robu območja zagotovi prostor oz. izvede ukrepe, ki bodo z idejno zasnovo predvideni za odvajanje zalednih vod. Natančne projektne rešitve za odvajanje zalednih vod se predvidi v projektni dokumentaciji.
22.	člen (varstvo pred požarom)
(1)	Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.
(2)	Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
•	zmanjšanje možnosti nastanka požara,
•	zagotovitev učinkovitega in varnega reševanja ljudi, živali in premoženja ob požaru,
•	zmanjšanje škode ob požaru.
(3)	Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z hidrantnim omrežjem, priklopljenim na javno omrežje.
(4)	Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki od parcelnih mej. Eventualni dodatni ukrepi bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(5)	Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti, oz. zakonsko dovoljena količina odprtin na fasadi.
(6)	Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na regionalno cesto in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
23.	člen (varstvo tal)
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2)	V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.
(3)	Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.
24.	člen (varstvo pred hrupom)
(1) Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija. Predvidi se gradnja prozorne protihrupne ograje ob meji s parcelo št. 550, K.o. Ruše.
25.	člen (varstvo zraka)
(1) Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
•	vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
•	preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,
•	čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
•	protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
26.	člen (varstvo vodnih virov)
(1)	Predmetna lokacija se nahaja izven vodovarstvenega območja.
(2)	Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.
(3)	Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.
(4)	Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
(5)	Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,...).
(6)	Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.
(7)	Povozne in manipulativne površine morajo biti izvedene vodonepropustno.
(8)	Odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2).
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2207
27.	člen (ravnanje z odpadki)
(1)	Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.
(2)	Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
VIII.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve
28.	člen (etapnost izvedbe)
(1) Objekt, gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se v celoti izvedejo v eni etapi.
IX.	Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
29.	člen (organizacija gradbišč)
(1)	Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba tangiranega in sosednjih zemljišč.
(2)	Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.
(3)	Med gradnjo se zagotovi:
•	ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);
•	odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov,
•	po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.
(4)	Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:
•	zemeljski material deponirati izven območja vodotokov,
•	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb;
•	gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.
30.	člen
(razmejitev, izročitev in prevzem)
(1)	Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
(2)	Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
31.	člen (obveznosti investitorja)
(1) Investitor je dolžan:
•	pred začetkom gradnje posameznih stavb pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
•	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
•	promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,
•	zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,
•	zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb.
•	sprotno rekultivirati območja posegov,
•	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,
•	preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,
•	sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
•	začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.
(2)	Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.
(3)	Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.
X. Dopustna odstopanja
32. člen (dopustna odstopanja)
(1)	Pri uresničevanju OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, hidrotehničnih, hidroloških, geomehanskih, geoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, gradbeno-tehničnega, prometno-tehničnega okoljevarstvenega, energetskega ali oblikovalskega vidika.
(2)	Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci oz. mnenjedajavci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3)	Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov načrtovanih stavb je možno. Dimenzija objekta lahko odstopa od predpisane za +-1m.
(4)	Dopustno odstopanje od predpisanih višinskih nultih kot objektov je +-0.5m.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2208
(5)	Dopustno je preoblikovanje površin za odstavo -parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za posamezne objekte.
(6)	Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.
(7)	Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.
(8)	Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.
XI. Predhodne in končne določbe
33.	člen
Odlok z vsemi sestavinami in obveznimi prilogami je stalno na vpogled na Občini Ruše.
34.	člen (veljavnost)
Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 3505-1/2018-126 Datum: 25. 10. 2018
Občina Ruše Uroš Razpet, župan
905. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) na območju enot urejanja prostora (EUP) RU 39 in RU 40 - del
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), Uradni list RS, št. 61/17, 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) ter 15. in 73. člena Statuta Občine Ruše, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23, z dne 11. 5. 2018, je Občinski svet Občine Ruše na svoji 23. seji, dne 25. 10. 2018 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU (OPPN) NA OBMOČJU ENOT UREJANJA PROSTORA (EUP) RU 39 IN RU 40 - DEL
I. Splošne določbe
1. člen
(podlaga in predmet odloka)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/10, MUV št. 7/11 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 38/12 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/13 - 1. spremembe in dopolnitve, Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/15 - 3. obvezna razlaga, v nadaljevanju OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev stanovanjske in nestanovanjske poselitve, drugih ureditvenih površin ter
površin za dostop in mirujoči promet na območju enot urejanja prostora (EUP) RU39 in RU40-del (v nadaljevanju: OPPN).
2. člen (sestavni deli OPPN)
(1)	OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2)	Tekstualni del OPPN vsebuje:
•	ureditveno območje OPPN,
•	opis prostorskih ureditev,
•	umestitev načrtovane ureditve v prostor,
•	rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
•	zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
•	rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
•	rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo naravnih dobrin,
•	rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
•	etapnost izvedbe prostorskih ureditev,
•	velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
•	obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev.
(3)	Grafični del OPPN obsega:
list št. 1:	Izsek iz kartografskega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše	M 1:4000
list št. 2:	Ureditveno območje z načrtom parcelacije Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem načrtu	M 1:1000
list št. 3:	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1:1000
list št. 4:	Prikaz ureditve območja z novo parcelacijo	M 1:1000
list št. 5:	Načrt ureditvenega območja s parcelacijo Prikaz funkcionalnih celot (gradbenih parcel)	M 1:1000
list št. 6:	Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo	M 1:500
list št. 7:	Ureditvena situacija prometnega režima	M 1:1000
list št. 8:	Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom	M 1:1000
list št. 9:	Zakoličbeni načrt ureditvene situacije	M 1:1000
(4)	Priloge OPPN so:
•	Seznam nosilcev urejanja prostora;
•	Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;
•	Prikaz stanja prostor;
•	Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve;
•	Sklep o začetku priprave OPPN;
•	Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
•	Povzetek za javnost.
II. Območje OPPN
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2209
3.	člen (obseg območja)
Predmetni odlok določa območje OPPN, ki zajema enoti urejanja prostora (EUP) RU 39 in del enote RU 40. Za EUP RU 39 je v OPN predvidena priprava OPPN. Zaradi funkcionalne povezanosti območja z že pozidanim območjem in državno cesto je območje obdelave smiselno razširjeno na severni del dela EUP RU40. Za spremembo meje OPPN, določeno v OPN, je v skladu s 3. odstavkom 62. člena OPN sprejet Sklep občinskega sveta o ugotovitvi splošnega interesa v zvezi s spremembo meje OPPN (17. seja Občinskega sveta Občine Ruše, z dne 12. 10. 2017). Zemljišča predmetnega OPPN se nahajajo na vzhodni vstopni strani naselja Ruše. Večji del obravnavanega območja je nepozidano zemljišče, ki se proti vzhodu ter severu odpira v zelene (kmetijske) površine. Na jugu območje omejuje večji trgovsko poslovni objekt s hotelom, proti zahodu pa meji na obstoječe večstanovanjske objekte (bloke).
Na južni strani območje omejuje državna regionalna cesta Maribor - Ruše (RC II. r - 1431), del obravnavanega območja pa se na severo-zahodu navezuje na državno regionalno cesto Ruše - Selnica (RC II. r. - 1439).
Območje urejanja obsega naslednje parcelne številke v katastrski občini 0665-Ruše oz. njihove dele: 420/7, 420/10, 420/12, 420/11, 405, 419/7, 420/16, 407/1, 420/13, 422/3, 404/2, 407/2, 404/1, 419/5, 418/1 in 406.
4.	člen
(enote urejanja - funkcionalne celote)
Območje OPPN je razdeljeno na štiri sklope enot urejanja:
1.	FC - CU-obst: - so funkcionalne celote obstoječe pozidave, ki obravnavajo obstoječo pozidavo ter določajo možnost obnove in dozidave obstoječih grajenih fundusov;
2.	FC-CU-SSe: - so funkcionalne celote novo predvidene stanovanjske poselitve;
3.	FC-CU/SSv: - je funkcionalna celota novo predvidene ureditve za gradnjo večstanovanjskih stavb in nestanovanjskih stavb;
4.	FC-CU-PO: - so funkcionalne celote predvidenih prometnih površin in površin mirujočega prometa.
III. Opis prostorskih ureditev
5.	člen (funkcija območja)
(1)	Večji del območja OPPN predstavljajo nepozidana stavbna zemljišča na vzhodu naselja Ruše, ki so v skladu z veljavnim hierarhično višjim prostorskim aktom Občine Ruše namenjena razvoju centralnih dejavnosti ter gradnji komunalne in prometne infrastrukture.
(2)	Območje OPPN na severozahodnem delu zapira obstoječa pozidava, kateri se namenijo določila v okviru dograjevanja, sprememb namembnosti, vzdrževanj, odstranitve in novogradnje.
(3)	Jugovzhodni del obravnavanega območja se namenja stanovanjskim in centralnim dejavnostim osrednjega območja. Predvideva se ureditev, ki bo dopolnjevala obstoječo stanovanjsko pozidavo v neposredni bližini in poslovno storitveni program, skladen z osnovno namensko rabo prostora.
(4)	Območje OPPN se na delu novogradnje namenja:
• novogradnji prostostoječih enostanovanjskih, dvostanovanjskih ali vrstnih hiš, vključno z ureditvijo dostopov in parkirnih površin za stanovalce in obiskovalce;
•	novogradnji večstanovanjskih objektov in nestanovanjskih objektov, kamor spadajo vrste objektov glede na namen: gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane, razstavišča in bencinski servisi, garažne stavbe in parkirišča, stavbe za zdravstvo in socialno varstvo, izobraževanje, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter večnamenske dejavnosti;
•	ureditvi notranjega prometnega omrežja ter priključevanja na obstoječo prometno mrežo, vključno s površinami za mirujoči promet;
•	ureditvi komunalne in energetske infrastrukture celotnega območja OPPN;
•	ureditvi oz. ukinitvi dela obstoječih NN elektro vodov na območju OPPN za zagotovitev potrebnih kapacitet po električni energiji;
•	ureditvi zelenih površin, športno rekreacijskih in drugih urejenih prostih površin (peš poti, zelenice, parkovne ureditve, otroško igrišče, športna igrišča, fitnes na prostem, in podobno).
6.	člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1)	Območje OPPN bo povezano s širšim območjem naselja Ruše z notranjo prometno infrastrukturo, katere sestavni del so tudi površine za mirujoči promet.
(2)	Območje OPPN se z izgradnjo, prestavitvijo in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture ter krajinskimi in drugimi ureditvami poveže s prostorom in obstoječo mrežo gospodarske javne infrastrukture.
7.	člen (posegi izven OPPN)
Izven območja OPPN se predvidi morebitna izgradnja, prestavitev in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture zaradi priključevanja območja OPPN, skladno s predhodno pridobljenimi projektnimi pogoji in mnenji oz. soglasji na projektne rešitve v ustrezni projektni dokumentaciji.
8.	člen
(umestitev javnih in drugih skupnih površin)
(1)	Javne površine v območju OPPN so površine funkcionalne enote FC-CU-PO, kot območje notranjih povezovalnih cest, tudi kot javnih interventnih površin, vključno s površinami za mirujoči promet.
(2)	Znotraj FC-CU/SSe se lahko uredijo tudi skupne zelene površine ali druge skupne površine, namenjene ureditvi ekoloških otokov ali razvodom gospodarske javne infrastrukture.
(3)	Razmejitev javnih in drugih skupnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN.
9.	člen (vrste objektov)
(1) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v ureditvenem območju OPPN dovoljena gradnja (kot novogradnja):
•	11100 - enostanovanjske stavbe
•	11210 - dvostanovanjske stavbe
•	11220 - tri- in večstanovanjske stavbe
•	11301 - stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
•	11302 - stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
•	121 - gostinske stavbe (skladno s 5. odstavkom 12. člena)
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2210
•	1220 - poslovne in upravne stavbe (skladno s 5. odstavkom 12. člena)
•	1230 - trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen 12303 - oskrbne postaje), (skladno s 5. odstavkom 12. člena)
•	126 - stavbe splošnega družbenega pomena (skladno s 5. odstavkom 12. člena)
•	21121 - lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
•	22140 - daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
•	22210 - lokalni (distribucijski) plinovodi
•	22221 - lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo
•	22222 - lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak;
•	22231 - cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija);
•	22241 - lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi
•	22242 - lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
(2) Dovoljeno je še:
a)	gradnja komunalnih, energetskih in drugih priključkov objektov na infrastrukturo;
b)	gradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije za lastne potrebe;
c)	gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ter ostalih objektov skladnih z osnovno namembnostjo objekta in določili tega odloka;
d)	sprememba namembnosti 20% stanovanjskega dela objekta v poslovni prostor za opravljanje mirne dejavnosti (do dva zaposlena), ki ne potrebuje zunanjih manipulativnih površin za tovorna dostavna vozila in pod pogojem, da je omogočena ureditev parkirnih površin za zaposlene, v funkcionalni celoti FC-CU-SSe;
e)	rekonstrukcije in odstranitve objektov;
f)	dograditve, rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih objektov skladno z osnovno namembnostjo ter sprememba namembnosti skladno z osnovno namensko rabo funkcionalne celote.
IV. Rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
10.	člen (oblikovanje območja)
(1)	Pri oblikovanju območja je potrebno upoštevati konfiguracijo terena ter slediti smerem, ki jih podajajo usmeritve oblikovanja terena obstoječe pozidave in načrtovane prometne ureditve.
(2)	Zunanje površine je potrebno oblikovati skladno namenu, brez grajenih ovir. Potrebno je oblikovati robove ureditvenega območja OPPN s priključki na obstoječe omrežje javnih cest, priključki na obstoječe peščeve površine oziroma poti, z urejanjem parkirnih površin, zelenih površin, tlakovanih površin, ograj in umestitvijo urbane opreme.
11.	člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v
funkcionalni celoti novo predvidene stanovanjske poselitve (FC-CU-SSe))
Merila in pogoji za načrtovanje objektov:
(1)	Parcele oz. območje možne gradnje je razvidno iz grafičnega lista številka 4 »Prikaz ureditve območja z novo parcelacijo« in lista številka 5 »Načrt ureditvenega območja s parcelacijo«.
(2)	Lega objektov na parcelah, namenjenih gradnji je določena z zakoličbenimi točkami gradbenih parcel v GauU-Krugerjevem koordinatnem sistemu in določenimi gradbenimi mejami (območjem možnosti gradnje) v
grafičnem delu OPPN, prikaz na listu 9 »Zakoličbeni načrt ureditvene situacije«. Usmeritve za oblikovanje objektov:
(3)	Stavbe morajo biti po tlorisnih in višinskih gabaritih, volumnih in oblikovanju zasnovane in izvedene enotno, kot je opisano tem členu odloka.
(4)	Maksimalni višinski gabarit stavb je (K) klet + P (pritličje) + M (izkoriščeno podstrešje). Za pritličje se šteje tudi etaža, ki je zaradi izoblikovanosti terena delno vkopana.
(5)	Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo, kovina, beton ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad.
(6)	Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, orientiranim v smeri SZ - JV, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru raščenega tlorisa. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Del stavbe v obsegu do 50% tlorisa objekta je dovoljeno urediti tudi kot ravno ali pohodno streho. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°).
(7)	Sončni zbiralniki na strehah ne smejo biti vidni z javne površine, na katero se stavba priključuje, prav tako odboj svetlobe ne sme povzročati pretirane osvetlitve okoliških objektov.
(8)	Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv v spektru bele in sive barve ter spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v pastelnih barvnih tonih do 20% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, oranžna, vijolična, rdeča, modra, živo oz. travniško zelena, živo modra oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dovoljene.
Usmeritve in pogoji za podkletitev:
(9)	Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
•	podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je potrebno upoštevati ukrepe za zavarovanje pred vdorom podtalne vode;
•	onemogočen oz. preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;
•	morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati,
•	klet mora biti zgrajena kot vodo-nepropustni objekt. Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine:
(10)	Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbe je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce in eno parkirno mesto za obiskovalce.
(11)	Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj funkcionalne celote, z ozirom na predvideno pozidavo.
Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi:
(12)	Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:
•	višina urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
•	morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 50 cm in ne smejo onemogočati peš in ostalih povezav s širšim območjem;
•	umetno dvigovanje terena z nasipavanjem nad koto višinske linije določene v grafičnem delu ni dovoljeno;
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2211
•	ureditve okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno skladne;
•	zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije, tako visokorasle kot nizko rasle;
•	gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,5 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje. Žive meje so lahko visoke do 1,5 m;
•	ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje.
12. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v funkcionalni celoti novo predvidene ureditve za gradnjo večstanovanjskih stavb in nestanovanjskih stavb (FC-CU / SSv)) Merila in pogoji za načrtovanje objektov:
(1)	Parcele oz. območje možne gradnje je razvidno iz grafičnega lista številka 4 »Prikaz ureditve območja z novo parcelacijo« in lista številka 5 »Načrt ureditvenega območja s parcelacijo«.
(2)	Lega objektov znotraj funkcionalne celote je določena z zunanjo mejo območja možne pozidave, s pomožnimi gradbenimi linijami in okvirno modularno mrežo možne pozidave. V grafičnem delu OPPN, listu 9 »Ureditvena situacija zakoličbenega načrta«, so prikazane orientacijske zakoličbene točke v GauU-Krugerjevem koordinatnem sistemu, ki so osnova za določitev gradbenih parcel.
(3)	Določitev gradbene parcele objekta je obvezna v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Velikost gradbene parcele je poljubna.
(4)	Maksimalna zazidanost gradbene parcele je 75%. V kvoto zazidanosti se štejejo vse utrjene površine znotraj gradbene parcele in površina objekta na stiku z zemljiščem. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno geodetsko odmeriti gradbeno parcelo. Potrebno je zagotoviti minimalno 25% zelenih površin gradbene parcele. Zelene strehe objektov ne morejo povečevati minimalnega odstotka zelenih površin gradbene parcele.
(5)	Večstanovanjski objekti so lahko zasnovani tako, da se pritličje nameni dejavnosti, ki je skladna z namembnostjo stavbe iz 9. člena tega odloka, pri čemer je potrebno zasebni in javni del ustrezno ločiti zaradi motilnih vplivov na stanovanjski del stavbe. Usmeritve za oblikovanje objektov:
(6)	Tlorisi stavb so praviloma pravokotni, lahko tudi sestavljeni oz. sledijo določbam 2. odstavku tega člena.
(7)	Maksimalni višinski gabarit stavb je (K) klet + P (pritličje) + 3N (nadstropja). Za pritličje se šteje tudi etaža, ki je zaradi izoblikovanosti terena delno vkopana. Višina stavb ne sme presegati gabaritov obstoječih stavb v bližnji okolici. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo mora vsebovati tudi vsebinsko utemeljitev višinskega gabarita stavbe.
(8)	Likovno oblikovna podoba stavb mora praviloma slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so steklo, kovina, beton, les ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad.
(9)	Strehe stavb so praviloma ravne. Lahko so tudi enokapne ali večkapne, skrite za atiko objekta. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°).
(10)	Sončni zbiralniki na strehah ne smejo biti vidni z javne površine, na katero se stavba priključuje, prav tako odboj svetlobe ne sme povzročati pretirane osvetlitve okoliških objektov.
(11)	Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv v spektru bele in sive barve ter spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v pastelnih barvnih tonih do 20% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, oranžna, vijolična, rdeča, modra, živo oz. travniško zelena, živo modra oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dovoljene.
Usmeritve in pogoji za podkletitev:
(12)	Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
•	podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je potrebno upoštevati ukrepe za zavarovanje pred vdorom podtalne vode;
•	onemogočen oz. preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;
•	morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati,
•	klet mora biti zgrajena kot vodo-nepropustni objekt. Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine:
(13)	Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbe je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce in eno parkirno mesto za obiskovalce.
(14)	Minimalno število parkirnih mest, ki ga je poleg določil veljavnih predpisov, potrebno upoštevati pri izračunu parkirnih mest na posamezni gradbeni parceli:
Vrsta objekta	Minimalno število parkirnih mest (PM)
Enostanovanjske stavbe	2 PM
Dvostanovanjske stavbe	4 PM
Večstanovanjske stavbe	2 PM / stanovanje + 10% PM za obiskovalce
Domovi za starejše osebe	1 PM / 5 postelj
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji	0,8 PM / stanovanje
Vrtci, šole	2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena
Športne površine	1 PM / 250 m2 površine igrišč
Športne površine s prostori za gledalce	1 PM / 250 m2 površine igrišč + 1PM / 10 sedežev za gledalce
Stavbe za fitnes ipd.	1 PM / 15 m2
Zdravstveni domovi	v skladu s področnim predpisom
Prireditveni prostori, dvorane, kulturni domovi ipd.	1 PM / 5 sedežev
Trgovine	1 PM / 30 m2 koristne prodajne površine (minimalno 2 PM) + 1 PM / 2 zaposlena
Gostilne	1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev	1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev
Obrtni obrati	1 PM / 50 m2 neto površine + 1 PM / 2 zaposlena
Skladišča	1 PM / 100 m2 neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena
Poslovni prostori s strankami	1 PM / 30 m2 neto površine
Poslovni prostori brez strank	1 PM / 2 zaposlena
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2212
(15)	V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po sočasnem parkiranju.
(16)	V okviru parkirišč in garaž je potrebno zagotoviti parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe v skladu z veljavnimi predpisi. Pri objektih v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % parkirnih mest, rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički (v primeru, da je parkirnih mest skupno manj kot 20, je potrebno zagotoviti vsaj 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički).
(17)	Pri javnih zgradbah se zagotovi parkirna mesta tudi za kolesa.
(18)	Parkirišča se načrtujejo s čim manjšim številom prostostoječih prometnih znakov in informacijskih tabel. Slednje se nadomesti z uporabo talnih označb, uporabo različnih materialov in tlakov. Končna ureditev mora zagotavljati ustrezno prometno varnost. Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler na parkirišče ni omogočen dovoz oziroma izvoz. Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje na državne in lokalne ceste.
(19)	Parkirišča se oblikuje tako, da se ob robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin. Na vsaka štiri parkirna mesta je potrebno zasaditi vsaj eno funkcionalno drevo. Odstopanja od določil te točke so dovoljena pri urejanju parkirišč nad obstoječimi garažnimi kletmi.
(20)	Kadar na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo. Vrednost manjkajočega deleža parkirnih mest se lahko zagotovi tudi tako, da investitor krije del stroškov za izgradnjo javnih parkirnih mest in garaž.
(21)	Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj funkcionalne celote, z ozirom na predvideno pozidavo.
Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi:
(22)	Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:
•	višina ureenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
•	morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 50 cm in ne smejo onemogočati peš in ostalih povezav s širšim območjem;
•	umetno dvigovanje terena z nasipavanjem nad koto višinske linije določene v grafičnem delu ni dovoljeno;
•	ureditve okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno skladne;
•	zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije, tako visokorasle kot nizko rasle;
•	gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,5 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje. Višina živih mej je max 1,50 m;
•	ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje.
13. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v funkcionalni celoti obstoječe poselitve (FC-CU-obst))
Merila in pogoji za načrtovanje objektov:
(1)	Funkcionalni celoti FC-CU-obst_1 in FC-CU-obst_2 predstavljata obstoječo pozidavo z obstoječimi gradbenimi parcelami in stavbnimi fundusi.
(2)	Lega objektov zatečenega stanja ni predmet urejanja OPPN. Usmeritve novogradenj, rekonstrukcij in nadomestnih gradenj morajo slediti smiselnemu zaokroževanju in popolnitvi posamezne funkcionalne parcele. Posebno pozornost je potrebno nameniti vključevanju novogradenj, ki se nanašajo na obstoječo pozidavo in se z morebitnim izgledom navezujejo na novo predvideno poselitev.
(3)	Nadomestne gradnje je potrebno uskladiti z minimalnimi odmiki od parcelnih meja, ki znašajo 4,00 m. Manjši odmiki so možni s pisnim overjenim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki od prometnic so pogojeni s soglasjem upravljavca v varovalnem pasu.
(4)	Namembnost objektov je pogojena s podrobno namensko rabo določeno v oPn (CU). Spremembe namembnosti dela ali celote stavb, namembnost dograditev, morajo slediti prvemu odstavku 9. člena tega odloka.
(5)	Dograditve oz. novogradnje znotraj FC-CU-obst_1 in FC-CU-obst_2, sledijo potrebam po dograditvi obstoječih objektov za potrebe stanovanjskih in ostalih centralnih dejavnosti. Dograditev je mogoča v sklopu določene gradbene parcele, pri čemer ne sme faktor zazidanosti presegati 70% površine celotne gradbene parcele. Minimalna velikost gradbene parcele je 400 m2.
(6)	Parkirne površine in ostale manipulativne površine je potrebno zagotoviti znotraj gradbenih parcel definiranih v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Usmeritve za oblikovanje:
(7)	Višine novogradenj ne smejo presegati višine obstoječega objekta ali objekta v neposredni bližini.
(8)	Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo, kovina, beton ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad. V primeru dograditve je potrebno novo volumensko maso oblikovno prilagoditi obstoječemu objektu in upoštevati objekt kot celoto z obstoječim stavbnim fondom.
(9)	Strehe stavb se prilagajajo namembnosti objekta. V kolikor gre za nestanovanjske objekte se oblikovanje streh določa na podlagi 12. člena tega odloka. Strehe stanovanjskih objektov pa so lahko poleg ravnih in enokapnih streh tudi dvokapne s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru raščenega tlorisa. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Čopi in frčade niso dovoljeni.
(10)	Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv v spektru bele in sive barve ter spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v pastelnih barvnih tonih do 20% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, oranžna, vijolična, rdeča, modra, živo oz. travniško zelena, živo modra oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dovoljene.
Usmeritve in pogoji za podkletitev:
(11)	Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2213
•	podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je potrebno upoštevati ukrepe za zavarovanje pred vdorom podtalne vode;
•	onemogočen oz. preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;
•	morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati,
•	klet mora biti zgrajena kot vodo-nepropustni objekt.
(12)	Minimalno število parkirnih mest je določeno v 14. odstavku 12. člena tega odloka. V kolikor ni možnosti zagotavljanja ustreznih površin v slopu gradbene parcele, se lahko zagotovijo površine s pogodbenimi razmerji na drugih lokacijah.
(13)	Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj ureditvene enote v seštevku z obstoječo pozidavo.
Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi:
(14)	Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:
•	višina urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
•	morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 50 cm in ne smejo onemogočati peš in ostalih povezav s širšim območjem;
•	ureditve okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno skladno;
•	umetno dvigovanje terena z nasipavanjem nad koto določeno v grafičnem delu ni dovoljeno;
•	zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije;
•	gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,5 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje;
•	ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje.
V. Pogoji in merila za urejanje prometne in gospodarske javne infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
14. člen
(grafični prikaz zasnove projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture)
(1)	Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu, list številka 6 »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
(2)	Za potrebe izvedbe OPPN je bila izdelana idejna zasnova komunalne infrastrukture (Matrika d.o.o., št. proj. IDZ-027/2016-RUŠ, november 2016), ki je kot strokovna podlaga povzeta v obravnavanem prostorskem aktu.
(3)	Vsi obstoječi in novo predvideni objekti se morajo priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo: kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje.
(4)	Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so vodni zbiralniki, transformatorske postaje, črpališča ipd., morajo biti obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni iz okolja (potrebno je zagotavljati dostop za vzdrževanje in nadzor).
15. člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Za potrebe nove ureditve elektrifikacije obravnavanega območja OPPN je izdelana strokovna podlaga Ureditev EE omrežja za osrednji del Ruš (št. projekta 168/16-MO) s strani Elekro Maribor d.d., ki je sestavni del OPPN.
(2)	V grafičnih podlagah OPPN so razvidni priključevanje in trase predvidenih elektroenergetskih vodov in naprav obravnavanega območja OPPN.
(3)	Za potrebe izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj predvidenih posegov znotraj območja OPPN se mora investitor oz. projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih podzemnih vodov in naprav ter jih upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Sestavni del postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja je pridobitev smernic in končnega soglasja oz. mnenja k projektu s strani upravljavca.
(4)	Pred pričetkom izvajanja del na terenu si mora investitor oz. izvajalec zakoličiti točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih podzemnih vodov in naprav, na podlagi navodil OE Maribor z okolico. O začetku del je potrebno predhodno 7 dni vnaprej obvestiti pooblaščeno osebo upravljavca.
(5)	Tehnični pogoji izvedbe elektrifikacije območja zajemajo:
a.)	Pod oz. nad elektroenergetskimi vodi ni dovoljeno projektirati oz. graditi.
b.)	Razmaki oz. oddaljenost med posameznimi elektroenergetskimi kabli, morajo zaradi zmanjševanja medsebojnih vplivov, znašati najmanj:
•	0,07 m -med kabli napetosti do 1kV istega napetostnega nivoja;
•	0,15 m -pri polaganju kablov napetosti 10 ali 20 kV, oz. različnih napetostnih nivojev.
c.)	Določila na mestih križanj in približevanj gradbenih del z elektroenergetskimi vodi in napravami predpisuje »Tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV, 20 kV (Tipizacija DES, januar 1981).
d.)	Elektroenergetske kable pod cestiščem je potrebno prestaviti na novo lokacijo, v za ta namen pripravljene komunalne vode ustrezne velikosti in števila.
e.)	Pri križanju kablov z razširjenim voziščem in novima bankinama je potrebno podaljšati mehansko zaščito kablov.
f.)	Za morebitno prestavitev in mehansko zaščito kablovodov, je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo s strani upravljavca.
g.)	Vse lokacije kablovodov, ki bodo po končanih delih ostali nad povoznimi površinami je potrebno mehansko zaščititi, za kar je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo s strani upravljavca.
h.)	V primeru, da določila alinej a. - g. ni mogoče izvesti je potrebno podzemne vode prestaviti na novo lokacijo, za kar je potrebno izdelati in pridobiti ustrezno projektno in upravno dokumentacijo za prestavitev elektroenergetskih vodov, naprav in objektov. Sestavni del projektne dokumentacije so tudi notarsko overjene služnostne pogodbe za zemljišča, preko katerih bo potekala nova prestavljena trasa elektroenergetskih vodov.
(6)	Investitor oz. izvajalec posega nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh faz navedenih postopkov in izvedbe del.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2214
16.	člen
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)
(1)	Za potrebe novih ureditev se, v sklopu vseh gradbenih parcel, zgradi kabelsko kanalizacijsko omrežje, ki bo omogočalo posameznim ponudnikom TK storitev priklop posameznih objektov na sisteme prenosa podatkov. Podrobnejše pogoje priključevanja na telekomunikacijsko omrežje se določi v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2)	Pri vseh posegih v prostor je potrebno ustrezno upoštevati obstoječe trase TK vodov ter za poseganje v bližino le-teh pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d., na podlagi posredovanih projektnih rešitev.
(3)	Za predvideno novo poselitev je potrebno v fazi projektiranja in pridobitev gradbenega dovoljenja za TK infrastrukturno pridobiti soglasje s strani Telekom Slovenije d.d.. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati, da se kabelska kanalizacija predvidi na robu notranjih povezovalnih cest iz 2xPEHD cevi fi50 mm od točk navezav do točk razvoda. Na točkah razvoda se postavijo kabelski jaški BC fi 100. Do predvidenih stanovanjskih objektov do točk razvoda se predvidi položitev PEHD cevi fi 32 mm. Navezava na obstoječe TK omrežje je mogoča na kabelski kanalizaciji na vzhodni strani Industrijske ulice in severni strani Mariborske ceste.
(4)	Za vsako gradbeno parcelo namenjeno gradnji se predvidi TK priključek z vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezen cevni dovod do objekta. V primeru kovinske TK omarice mora biti le-ta ustrezno ozemljena. Dovodna TK omarica mora biti locirana na mestu kjer je omogočen 24 urni dostop upravljavca omrežja.
(5)	Notranja telekomunikacijska instalacija objekta je predmet projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje na projektne rešitve upravljavca TK omrežja.
(6)	Za zemljišča, ki niso v lasti investitorja, si mora investitor pridobiti overjene služnostne pogodbe lastnikov, preko katerih bo potekala nova ali prestavljena trasa TK vodov.
(7)	Obstoječe TK vode je potrebno v času gradnje ustrezno zaščititi, po potrebi prestaviti ali razširiti. Stroške ogleda, zakoličbe, izdelave projektne zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje. Prav tako krije investitor oz. izvajalec del stroške, ki bi nastali na obstoječih TK vodih v primeru potrebne odprave napak in izpada prometa zaradi prekinitve omrežja.
(8)	Trase novo predvidenega TK omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 6 - »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
17.	člen (oskrba s pitno vodo)
(1)	Na delu območja OPPN, kjer se predvideva gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih objektov je potrebna gradnja sekundarnega vodovodnega omrežja z navezavo na obstoječ vodovodni cevovod LŽ DN 200 pri Industrijski ulici 16 in Mariborski cesti 31 (hotel Veter). Predvidena je možnost podaljšanja vodovodnega cevovoda LŽ DN 200 od Industrijske ulice 16 proti Tovarniški cesti. Trasa novo predvidenega vodovodnega omrežja je razvidna iz grafične priloge št. 6 - »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
(2)	Vodovodni priključki na vsaki gradbeni parceli se zaključujejo z vodomernimi jaški, ki so locirani na gradbeni parceli čim bliže javnemu vodovodu.
(3)	Vodomerni jaški morajo biti dostopni z javne prometne površine.
(4)	Za izgradnjo komunalne opreme mora investitor pridobiti soglasje na izdelano PGD projektno dokumentacijo komunalne ureditve.
(5)	Projektna dokumentacija za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih objektov mora vsebovati načrte za pridobitev gradbenega dovoljenja, obdelane vključno z vodomernim jaškom na gradbeni parceli. Investitor si je dolžan pridobiti soglasje na projektne rešitve s strani upravljavca javnega vodovodnega omrežja.
(6)	Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo objektov in komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati določila Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 88/2012), Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (MUV št. 20/2016), Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2015) ter kataster vodovodnih naprav in objektov.
(7)	Investitor komunalne in prometne infrastrukture mora predhodno pridobiti vso potrebno upravno in tehnično dokumentacijo za gradnjo vodovodnih cevovodov kot sekundarno vodovodno omrežje za potrebe novih stanovanjskih in nestanovanjskih objektov. Za potrebe gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obstoječega vodovodnega omrežja.
(8)	Po izgradnji sekundarnega vodovodnega omrežja je potrebno novozgrajene vodovodne objekte in naprave brezplačno predati v last Občini Ruše ter s tem v upravljanje Mariborskemu vodovodu d.d. v skladu z določili Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (MUV št. 20/2016).
18.	člen (hidrantno omrežje)
Za potrebe gašenja požara se izvede mrežo z dvema dodatnima nadtalnima hidrantoma. Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 70 m. Razmestitev hidrantov je razvidna iz lista št. 8 »Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom«.
19.	člen (fekalna kanalizacija)
(1)	Obstoječe omrežje javne fekalne kanalizacije, na katero se priključuje obravnavano območje, je v neposredni bližini oz. znotraj obravnavanega območja. Trasa novo predvidenega kanalizacijskega omrežja je razvidna iz grafične priloge št. 6 - »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
(2)	Novo predvideno sekundarno fekalno kanalizacijo je potrebno ustrezno dimenzionirati in priključevati na obstoječi ločeni fekalni sistem odvajanja odpadnih voda.
(3)	Izvedbo ter predhodno načrtovanje je potrebno predvideti kot vodotesno izvedbo vseh odvodnikov, po veljavnih predpisih in določilih Pravilnika o projektiranju, izvedbi, uporabi in vzdrževanju javnega kanalizacijskega sistema (MUV, št. 5/06) ter ostale področne zakonodaje v Republiki Sloveniji.
(4)	V postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo oz. komunalno opremljanje območja OPPN ter pridobivanje gradbenih dovoljenj za ostale posege v prostor, si mora investitor s strani izvajalca gospodarske javne službe oz. vzdrževalca javne kanalizacije na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Ruše (MUV, št. 32/2009) pridobiti projektne pogoje ter soglasje oz. mnenje na projektne rešitve v projektni dokumentaciji.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2215
(5)	V projektnih dokumentacijah za pridobitev gradbenih dovoljenj iz 4. odstavka tega člena je potrebno predvideti izdelavo načrtov kanalskih priključkov od posameznih z OPPN predvidenih objektov in obstoječih objektov, v kolikor bi se izkazala potreba po priključevanju le teh. Potrebno je zagotoviti hidravlično presojo novih priključkov na sistem javne kanalizacije in si pridobiti ustrezno soglasje oz. mnenje k projektu za gradnjo kanalskega priključka.
(6)	Padavinske vode ni dovoljeno odvajati v sistem odvajanja fekalne kanalizacije.
20.	člen (meteorna kanalizacija)
(1)	Na območju predmetnega OPPn ni zgrajenega meteornega kanalizacijskega sistema odvajanja meteornih voda.
(2)	Meteorne vode s streh objektov in utrjenih površin je potrebno ponikati ter predhodno speljati v zadrževalnike meteornih voda. Ustrezno dimenzioniranje zadrževalnikov stanovanjskih in nestanovanjskih objektov je potrebno projektno obdelati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3)	V primeru pisno overjenega dogovora in izvedbe skupnega zadrževalnika dveh ali več objektov skupaj je potrebno rešitev ustrezno obdelati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4)	Za odvajanje meteornih voda s prometnih površin, parkirnih površin in ostalih skupnih površin, se predvidi skupni cevni zadrževalnik ter ponikalna polja na severni strani OPPN. V primeru ugotovitve, z izkazanim mnenjem hidro-geološke stroke, o primernejši lokaciji skupnega zadrževalnika ter ponikalnih polj, je mogoča tudi drugačna izvedba meteornega odvajanja voda, kot je prikazana v grafični prilogi OPPN.
(5)	Določila tega člena se ustrezno navezujejo tudi za obstoječe objekte v primeru spremembe namembnosti, rekonstrukcije ali novogradnje oz. dograditve.
(6)	Za izgradnjo ločenega sistema meteorne kanalizacije celotnega območja mora investitor pridobiti soglasje na izdelano DGD projektno dokumentacijo komunalne ureditve.
(7)	Vsak poseg v prostor, ki ni opredeljen v OPPN in bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrl-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15, v nadaljevanju ZV-1), lahko izvede samo na podlagi predhodnega vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode (pred tem ARSO).
21.	člen (plinovodno omrežje)
(1)	Obravnavano območje OPPN se nahaja znotraj obstoječe plinovodne mreže. Obstoječe distribucijsko omrežje se nahaja v Mariborski cesti, Hmeljarski in Industrijski ulici.
(2)	Za obravnavano območje nove individualne stanovanjske gradnje in ostale gradnje objektov se predvidi sekundarni razvod plinovodnega omrežja, ki je razviden v grafičnem delu OPPN. Pri načrtovanju in izgradnji je potrebno upoštevati določila in pogoje koncesijske pogoje in razvojni plan plinifikacije Ruš.
(3)	V fazi postopka načrtovanja in pridobivanja gradbenega dovoljenja za komunalno opremljanje območja in ostale posege skladne s tem odlokom, si mora investitor oz. izvajalec pridobiti projektne pogoje ter soglasje oz. mnenje na projektne rešitve s strani Plinarne Maribor d.o.o..
(4)	Upoštevati je potrebno Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za
geografsko območje Občine Hoče - Slivnica, MO Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Rače - Fram, Občine Ruše, Občine Selnica ob Dravi, Občine Starše in Občine Šentilj (Uradni list RS, št. 97/2008, Tehnične zahteve ODS ZP Plinarne Maribor d.o.o. (3. dopolnjena in popravljena izdaja, marec 2011), Sistemska obratovalna navodila Plinarne Maribor d.o.o. -SON (Uradni list RS, št. 100/2008) in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjem delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002 in 54/02). Navedeni dokumenti so dostopni na spletni strani www.plinarna-maribor.si.
(5)	Pred pričetkom izvajanja del je potrebno obstoječo traso plinovoda, na podlagi navodil pooblaščene osebe upravljavca, zakoličiti.
(6)	Strojni izkopi v varovalnem pasu plinovodnega omrežja niso dovoljeni. Plinovode in priključne plinovode je prepovedano podkopavati. V kolikor je za gradnjo tak izkop potreben, mora izvajalec del o izkopu obvestiti Plinarno Maribor d.o.o.. Teren pod plinovodi in priključnimi plinovodi je potrebno ustrezno utrditi, da ne pride do posedanja. Pred zasutjem plinovodov ali priključnih plinovodov je izvajalec del dolžan obvestiti Plinarno Maribor d.o.o..
(7)	Stroški zaščite in vsa morebitna popravila plinovodov in plinovodnih priključkov gredo v breme investitorja.
(8)	V primeru sprememb in odstopanj od projektne dokumentacije, ki jo investitor posreduje v soglasje oz. mnenje upravljavcu plinovodnega omrežja v postopku upravnih dovoljenj, je potrebno spremembe posredovati v ponovno presojo oz. pridobitev novega soglasja.
22.	člen (ogrevanje)
(1)	Energenti za potrebe ogrevanja, kuhanja in pripravo tople vode v stavbah morajo biti skladni z usmeritvami, ki izhajajo iz Lokalnega energetskega koncepta Občine Ruše (novelacija leto 2017).
(2)	Dovoljena je tudi uporaba vseh okoljsko sprejemljivih, alternativnih virov energije ter izvedba daljinskega centralnega ogrevanja.
(3)	Za izvedbo ogrevanja s toplotnimi črpalkami tipa voda - voda (raba podtalnice) in tipa zemlja - voda (vertikalni kolektor - geosonda) je potrebno skladno z veljavno zakonodajo (115. in 125. člen ZV-1)) pridobiti vodno soglasje. Prav tako je predhodno potrebno pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine, v kolikor je vrtina globlja kot 30 m, oz. za izvedbo vrtine za geosondo). Dovoljenje za raziskave podzemnih voda izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebne vloge.
23.	člen (odstranjevanje odpadkov)
(1)	V ureditvenem območju OPPN sta predvideni lokaciji ekološkega otoka. Variantno je predvidena postavitev ekološkega otoka v FC-CU/SSe in FC-CU-SSv. V kolikor se izkaže večja potreba po ekoloških otokih, se lahko dodatni ekološki otoki predvidijo tudi na drugih lokacijah znotraj OPPN.
(2)	Zbiranje odpadkov poteka ločeno. Prostori za zbiranje gospodinjskih odpadkov so določeni v okviru vsake posamezne gradbene parcele, ob javnih cestnih površinah in v oddaljenosti 1 m od javne ceste ter dostopni 24 ur/dan. Velikost in število zabojnikov sta odvisna od števila uporabnikov oziroma velikosti gospodinjstva.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2216
(3) V ureditvenem območju je obvezno ločeno zbiranje s predpisi določenih frakcij odpadkov, skladno z uveljavljeno prakso in določili ter pogoji koncesionarja javne gospodarske službe zbiranja, prevoza in obdelave komunalnih odpadkov.
24. člen (prometno omrežje)
(1)	Vse ceste na območju obravnavanega OPPN je potrebno urejati, načrtovati in vzdrževati skladno s Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 - ZCes-1) in Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/2009 in 109/10 - ZCes-1) ter skladno z določili veljavne kategorizacije občinskih cest. Pri projektiranju oz. vseh posegih v prometno infrastrukturo je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 -odl. US, 46/15 in 10/18) oz. aktualno zakonodajo in podzakonske akte s področja cest.
(2)	Območje OPPN se na državno cesto navezuje preko obstoječih cestnih priključkov na RII-435, odsek 1431 Maribor - Ruše v km 8,980 in RII-435, odsek 1439 Ruše - Selnica v km 0,250. Obstoječo mrežo prometnic jugozahodnega poselitvenega območja, ki meji na območje OPPN, je potrebno ustrezno navezati na novo prometno infrastrukturo. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo prometne in komunalne infrastrukture je potrebno izdelati tudi analizo prometne varnosti v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10 - ZCes-1). Predmetni OPPN omogoča možnost izvedbe krožišča na navedenem obstoječem cestnem priključku.
(3)	Potrebno je upoštevati zadosten odmik objektov in infrastrukture od državne ceste (Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 33/06)). Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok: pri regionalnih cestah 15 m, pri državnih kolesarskih poteh 5 m. Varovalni pas pri lokalnih cestah znaša 10 m, pri javnih poteh 5 m, pri javnih poteh za kolesarje 2 m, pri zbirni krajevni cesti 10 m ter pri krajevni cesti 8 m.
(4)	Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
a)	varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
b)	opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
c)	načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
d)	da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(5)	Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s podvrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1,50 m glede na nivo vozišča državne ceste, najmanjša višina zračnih vodov oziroma njihovih vodnikov pa 7,00 m ob največjem možnem povesu. Najmanjši odmik droga infrastrukturnega voda od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini, če pa te zahteve ni možno upoštevati, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
(6)	Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave, mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ni dolžan
zagotavljati ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju OPPN.
(7)	Kakršnikoli objekti z zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni tako, da ne ovirajo preglednosti pri vključevanju na državno cesto (preglednostni trikotnik). Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državnih in ostalih cest.
(8)	Postavljanje objektov za oglaševanje in obveščanje v območju varovalnih pasov prometnic v nasprotju s predpisi in brez soglasja upravljavca ni dovoljeno.
(9)	Pri posegih v cestni svet in parcele državne ceste je investitor oz. upravljavci komunalnih vodov in naprav, za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS za infrastrukturo skleniti pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ureditvijo priključkov na državno cesto, skladno s 3. odstavkom 3. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18).
(10)	Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja komunalne in prometne ureditve območja OPPN mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalimi dejavniki prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste. Za navedeno projektno dokumentacijo si je investitor dolžan pridobiti predhodne projektne pogoje ter soglasje upravljavca obstoječih prometnic na projektne rešitve k projektni dokumentaciji.
(11)	Grafični del OPPN vsebuje prikaz predvidene prometne ureditve (karta 7: »Ureditvena situacija prometnega režima).
VI. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin
25. člen (varstvo okolja in narave)
(1)	Na območju urejanja OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot.
(2)	Zatečeno stanje območja OPPN ni posejano z visokoraslo vegetacijo, zato je priporočljiva zasaditev avtohtonih drevesnih vrst v okviru posameznih gradbenih parcel in sicer tako, da se ustvarja linijske strukture vegetacije (ob dovoznih cestah, zelenih površinah ipd.).
(3)	Parkirna mesta naj se osenčijo s funkcionalno zasaditvijo dreves. Zemljišča pod krošnjo dreves naj bodo travnata ali peščena zaradi lažjega namakanja.
(4)	Z rodovitno plastjo tal, ki se jo odstrani, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Humus se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice.
(5)	Med gradnjo mora izvajalec zagotoviti ukrepe za preprečitev razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga obravnavati kot nevaren odpadek, ter o tem obvestiti ustrezni inšpekcijski organ.
(6)	Na ureditveno območje OPPN ni dovoljeno navažati zemlje, ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2217
delih ozeleni s travnatimi mešanicami, ki vsebujejo semena avtohtonih vrst.
(7) Investitor je pred posegom v prostor, ki bi imel kakršenkoli vpliv na okolje, dolžan izpolniti zahteve veljavnega zakona o varstvu okolja, podzakonske ter občinske predpise, ki urejajo varstvo okolja. Gradnje novih objektov in spremembe dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot jih dovoljujejo veljavni predpisi.
26.	člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1)	Ureditveno območje OPPN se ne nahaja znotraj območja varovanega režima kulturne dediščine.
(2)	Načrtovane ureditve na podlagi predmetnega OPPN ne bodo imele vpliva na kulturno dediščino, ki se nahaja v okolici območja urejanja.
(3)	Predhoden ali poseben pregled območja ali nadzor nad gradnjo z vidika varstva arheoloških ostalin ni potreben. V primeru odkritja arheoloških ostalin ali suma arheološke najdbe velja splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine obvezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
27.	člen
(tla in podzemne vode)
(1)	Območje OPPN se nahaja na erozijsko ogroženem območju (običajni zaščitni ukrepi). Pri načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov.
(2)	Vse objekte je obvezno priključiti na javno fekalno kanalizacijo odpadnih doda in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene morebitne tehnološke vode.
(3)	Padavinske vode iz obravnavanega območja utrjenih površin, streh, parkirišč, cest in podobno, je treba prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Odvajanje padavinskih voda iz večjih utrjenih površin območja je treba predvideti v skladu z 92.čl. ZV-1. Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki...). Odpadne padavinske vode s cestišč in manipulativnih površin je potrebno predhodno prečiščene (preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj) ponikati.
(4)	Iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja komunalne in prometne ureditve območja ter za ostale posege znotraj območja OPPN, ki so zakonodajno vezani na pridobivanje gradbenega dovoljenja, mora biti razvidno, da so bila pri projektiranju upoštevana določila naslednjih aktov:
a)	Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17);
b)	Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15);
c)	Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05);
d)	Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 -ZZdrl-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15);
e)	SIST EN 858-2 (da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj).
(5)	V skladu z veljavno zakonodajo si mora investitor na podlagi vloge in dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja, ki mora biti izdelana skladno s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09), pridobiti vodno soglasje.
(6)	Sestavni del OPPN je geološko poročilo, ki ga je izdelalo podjetje MBL inženiring, Branko Muršec s.p., Trg Leona Štruklja 5, Maribor, (št. proj. 64-04/2018, junij 2018). Navedena projektna dokumentacija opisana v 4. odstavku tega člena, mora zajemati in upoštevati ugotovitve in mnenja pri načrtovanju vseh posegov v prostor pri izbiri najustreznejšega načina temeljenja objektov, zmožnosti ponikanja meteornih padavinskih voda. V času gradnje je potrebno zagotavljati geomehanski nadzor.
(7)	Zaradi načrtovanja ukrepov za zmanjšanje porabe pitne vode, naj se predvidijo tehnične rešitve za uporabo deževnice, kjer je to le mogoče.
(8)	Projektna dokumentacija za graditev objekta mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča, ki določa način graditve in organizacijo gradbišča tako, da graditev ne ogroža zalog pitne vode. Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode.
(9)	Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču.
(10)	Tlakovanje / asfaltiranje parkirnih površin se izvede nepropustno za vodo, olja in gorivo.
(11)	Med običajnim obratovanjem na območju, ob ustrezni ureditvi tal območja in posamezne dejavnosti ne bo pomembnih vplivov na tla.
(12)	V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
•	preprečiti je treba raztresanje oz. razlivanje gradbenih materialov;
•	preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla;
•	vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi;
28. člen (zrak)
(1)	Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi. Vsi viri onesnaževanja morajo biti grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno z veljavnimi predpisi. Med gradnjo objektov je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
•	predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
•	preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
•	vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin;
•	preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
(2)	Za zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in blažitev podnebnih sprememb naj se, v kolikor je to mogoče, predvidi čim več zelenih površin z visokoraslo vegetacijo.
(3)	Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju OPPN je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2218
29.	člen (hrup)
(1)	Območje OPPN je opredeljeno kot III. stopnja varstva pred hrupom, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).
(2)	Za varstvo pred hrupom v času gradnje in obratovanja je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
a)	na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji;
b)	gradbena dela se izvajajo le v dnevnem času delovnikov od 7. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure, v nedeljo in v prazničnem dnevu gradbenih del ni dovoljeno izvajati;
c)	omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši možni čas;
d)	razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena in obrnjena proč od najbližjih stanovanjskih stavb;
e)	uporabiti gradbeno opremo, tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa - pri tem je treba upoštevati pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem;
f)	postaviti polne kovinske gradbiščne ograje okoli gradbišča (visoke najmanj 2 m);
g)	redno vzdrževati gradbeno opremo in mehanizacijo;
h)	uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče.
30.	člen (svetloba)
(1)	Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2)	Ukrepi varstva pred svetlobnim onesnaževanjem med obratovanjem obsegajo izvajanje naslednjih omilitvenih ukrepov.
•	zelenih površin in fasad naj se ne osvetljuje;
•	za zunanjo osvetlitev naj se uporabijo svetilke na nizkih nosilcih, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%;
•	uporabljajo naj se LED svetila, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra.
31.	člen (elektromagnetno sevanje)
Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskega ali elektromagnetnega koridorja.
32.	člen
(varstveni ukrepi v času gradbenih del)
(1)	Za dokončno urejanje terena oz. dokončno izvedbo reliefa se mora uporabiti zemljino, ki je na lokaciji že prisotna oziroma po potrebi zemljino z drugih lokacij kot neonesnažen, glede sestavin tal in podtalja enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju ter lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja.
(2)	Ob izvedbi gradbene jame in temeljenju objekta mora biti stalno prisoten nadzornik gradbišča. Material za nasipanje terena mora biti inerten oz. brez škodljivih primesi. Med gradnjo je potrebno zagotoviti reden in učinkovit geotehnični nadzor.
(3)	Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni površini oziroma
zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posredno v podzemno vodo. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dovoljeno.
(4)	Investitor gradnje objektov mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike.
(5)	Med drugim je potrebno zbirati nevarne odpadke ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki). Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven gradbene jame) za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podzemno vodo.
(6)	Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen).
(7)	Skladiščenje nevarnih snovi in kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji in ki so kot nevarne opredeljene skladno z določili Zakona o kemikalijah, mora ustrezati veljavnim normativom, da se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje.
(8)	Izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na območju gradbišča (izven gradbene jame) skladiščene najmanjše možne količine nevarnih snovi oz. kemikalij, ki se pri gradnji uporabljajo, čim krajši čas.
(9)	Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje teh snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam.
(10)	Za skladiščenje nevarnih snovi oz. kemikalij naj se uporablja originalna embalaža, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in ustrezno označene (oznaka nevarnosti).
(11)	V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
a)	vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki);
b)	pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov;
c)	čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest;
d)	zmanjšati je treba kakršnokoli odmetavanje materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji;
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2219
e)	gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s);
f)	prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču;
g)	redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene mehanizacije.
33.	člen
(interventni ukrepi v času gradnje)
(1)	Za primer nezgodnih dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, mora biti izvedeno takojšnje ukrepanje.
(2)	V primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo neškodljivo deponirati, obenem pa je potrebno takoj oz. čimprej izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene inštitucije. Na osnovi analize materiala je potrebno kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri Ministrstvu za okolje in prostor kot zbiralec teh odpadkov.
(3)	Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna adsorpcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij), ki morajo biti uskladiščena na območju gradbišča; ta sredstva naj bodo takoj dostopna. Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik.
(4)	Vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, JP Mariborski vodovod, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo onesnaženja (odvzem vzorcev vode iz piezometrov, dodaten izkop onesnaženega materiala ipd.).
34.	člen
(omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja)
(1)	Parkirne in povozne površine morajo biti obrobničene z robniki.
(2)	Vsak lovilec olj mora zagotavljati in izkazovati delovanje in usklajenost v smislu izpolnjevanja zahtev Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
(3)	V primeru izlitja kemikalij na zunanjih površinah mora biti zagotovljeno čiščenje površin in internega kanalizacijskega sistema vključno z lovilcem olj; vsak dogodek in čiščenje površin in sistema morata biti vpisana v obratovalni dnevnik.
(4)	Vsak lovilec olj se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane.
(5)	Upravljavec mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika vsakega lovilca olj.
(6)	Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali nevarnih odpadkov (npr. usedline in gošče iz lovilcev olj) v tla in s tem posredno v podzemno vodo ali v odtok (kanalizacijski sistem).
(7)	Interno kanalizacijsko omrežje, vključno z revizijskimi jaški, peskolovi, lovilci olj ter priklopom na javni sistem, mora biti izvedeno vodotesno, kar je potrebno dokazati s preizkusom,
(8)	Urejen mora biti odvoz odpadkov. Nevarne odpadke (npr. onesnaženo absorpcijsko sredstvo) je potrebno zbirati ločeno od ostalih.
(9)	Med obratovanjem je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki ščitijo okolje pred negativnimi učinki
onesnaženega zraka kljub temu, da ne pričakujemo prekomernih emisij snovi v zrak iz prometa in obratovanja objektov:
•	redni pregled in čiščenje kurilnih naprav in dimovodnih tuljav dimnika v predpisanih rokih;
•	redno vzdrževanje in pravilno delovanje kurilnih naprav.
35.	člen
(interventni ukrepi v času obratovanja)
(1)	Interventni ukrepi se izvajajo v primeru razlitja onesnaževala, predvsem iztoka goriva ali tehničnih tekočin iz tovornih in osebnih vozil ob eventualni havariji le teh na zunanjih površinah. Ukrepi med obratovanjem obsegajo zbiranje razlitega pripravka (goriva, maziv) in odvoz. Odvoz nevarnih odpadkov lahko vrši le podjetje, ki je zavedeno v seznam zbiralcev oziroma odstranjevalcev tovrstnih odpadkov. Vsak lovilec olj mora zagotavljati in izkazovati delovanje in usklajenost v smislu izpolnjevanja zahtev Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
(2)	Spiranje v kanalizacijo ni dovoljeno. Ostali interventni ukrepi so smiselno enaki kot v času gradnje, vključno s postopkom v primeru razlitja oz. onesnaženja površine.
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
36.	člen
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Ureditveno območje OPPN je na podlagi Atlasa okolja v opozorilnih kartah erozije razvrščeno v območje običajnih zaščitnih ukrepov.
(2)	Pred projektiranjem objektov je potrebno določiti nivo podtalnice in nadaljnje načrtovanje prilagoditi ugotovitvam skladno s 6. točko 27. člena tega odloka.
(3)	Za zaklanjanje ljudi v primeru nevarnosti je potrebno zgraditi stropno ploščo nad morebitno kletjo tako, da zdrži rušenje stavbe nanjo, oziroma je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(4)	Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in gradnjo stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev VIII. stopnje European Macroseismic Scale (EMS) lestvice potresne nevarnosti. Upoštevati je potrebno projektni pospešek tal 0,100 g.
(5)	Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 - GZ).
(6)	V zemljišče ni dovoljeno posegati z ureditvami, ki bi povzročile gibanje zemljin ali bi kakorkoli drugače ogrozile stabilnost zemljišča, kot so:
a)	zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;
b)	s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;
c)	izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;
d)	krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(7)	Gradnja vseh predvidenih objektov mora slediti predhodnim geološkim raziskavam posamezne gradbene parcele.
37.	člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo je potrebno zagotoviti v skladu z
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2220
veljavno zakonodajo RS. Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno zagotoviti:
a)	ustrezen odmik od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
b)	vir vode za gašenje in zahteve predpisa s področja hidrantnih omrežij;
c)	neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila;
d)	pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
e)	pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje;
f)	pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta.
(2)	Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Za potrebe gašenja požara se v ureditvenem območju objektov izvede dva nadtalna hidranta. Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 70,0 m.
(3)	Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(4)	Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati požarna tveganja, ki so vezana na:
a)	povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov;
b)	možnost širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
VIII.	Načrt parcelacije
38.	člen (načrt parcelacije)
(1)	Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, na listu 5 »Načrt ureditvenega območja s parcelacijo«.
(2)	Meje posameznih enot urejanja so določene v grafičnem delu tega načrta.
(3)	Princip parcelacije znotraj FC-CU/Sse mora biti skladen s postopkom opisanim v 2. točki 12. člena tega odloka.
(4)	Dovoljeno je združevanje parcel v kolikor se gradbena linija in postavitev objektov ne razlikuje od načrtovane ureditve.
(5)	Parcelacijo oz. določitev gradbene parcele obstoječim objektom je potrebno urediti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
IX.	Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
39.	člen (etapnost gradnje)
(1) Objekti v posameznih funkcionalnih celotah se lahko gradijo etapno. Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske in prometne infrastrukture, pri čemer je potrebno:
•	pred ali sočasno z izgradnjo objekta posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo (komunalno in prometno opremljanje), potrebno za priključevanje posameznih etap;
•	pred ali sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt mora biti
pridobljeno uporabno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo (komunalno in prometno opremljanje), na območju priključevanja objekta in le ta predana v upravljanje pristojnim upravljavcem. (2) Izvajanje dovoljenih posegov znotraj funkcionalnih celot FC-CU-obst_1, FC-CU-obst_2, ni časovno vezano na urejanje funkcionalnih celot FC-CU/SSe, FC-CU-SSv. Urejanje lahko poteka neodvisno od ostalih funkcionalnih celot.
X.	Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
40.	člen
(velikosti dopustnih odstopanj)
(1)	Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN, spremembe gabaritov so možne v okviru določb tega člena.
(2)	Dopustno je drugačno tlorisno oblikovanje objektov, ob upoštevanju določil za faktor zazidanosti. Višinskih gabaritov ni dovoljeno preseči pri nobenem novo predvidenem objektu, dovoljeni so nižji objekti.
(3)	Odstopanja od zakoličbene situacije novopredvidenih objektov je +1,0/-1,0 m, pri čemer se ne sme bistveno porušiti gradbenih meja ali principa zakoličbe podane z ostalimi usmeritvami tega odloka.
(4)	Odmiki objektov od parcelnih meja, ki so manjši kot predpisani, morajo biti dogovorjeni med posameznimi mejaši ter pisno notarsko overjeni.
(5)	Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture. Dovoljena je etapna in začasna gradnja.
(6)	Za legalno zgrajene objekte, pred uveljavitvijo tega odloka lahko faktor zazidanosti gradbene parcele odstopa za 20% od vrednosti s tem odlokom določenega faktorja zazidanosti.
(7)	Odstopanja od rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih ta odstopanja sodijo ter za urejanje prostora pristojen občinski organ.
XI.	Obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev
41.	člen (obveznosti v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
a)	pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode;
b)	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
c)	promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2221
omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
d)	sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi);
e)	v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
f)	zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
g)	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
h)	v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
i)	vzdrževati in zasaditi avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja;
j) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih obstoječih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
k) sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XII. Prehodne in končne določbe
42.	člen (hramba in vpogled)
OPPN skupaj s prilogami in strokovnimi podlagami je na vpogled na Občini Ruše.
43.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe Republike Slovenije in pristojne inšpekcijske službe Občine Ruše.
44.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 3505-0003/2017-103 Datum: 25. 10. 2018
Občina Ruše Uroš Razpet, župan
906.
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na območju enot urejanja prostora (EUP) RU 57 in RU 46 - del
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), Uradni list RS, št. 61/17, 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) ter 15. in 73. člena Statuta Občine Ruše, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23, z dne 11. 5. 2018, je Občinski svet Občine Ruše na svoji 23. seji, dne 25. 10. 2018 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU
NA OBMOČJU ENOT UREJANJA PROSTORA (EUP) RU 57 in RU 46 - del
I. Splošne določbe
1.	člen
(podlaga in predmet odloka)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/10, MUV št. 7/11 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 38/12 - obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin št. 7/13 - 1. spremembe in dopolnitve, Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/15 - 3. obvezna razlaga) (v nadaljevanju OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev stanovanjske poselitve ter ureditev funkcionalnosti osnovnošolskega kompleksa s športno rekreacijskimi in drugimi urejenimi prostimi površinami ter površinami za dostop in mirujoči promet na območju enot urejanja prostora (EUP) RU57 in RU46-del (v nadaljevanju: OPPN).
2.	člen (sestavni deli OPPN)
(1)	OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2)	Tekstualni del OPPN vsebuje:
•	območje OPPN,
•	opis prostorskih ureditev,
•	umestitev načrtovane ureditve v prostor,
•	rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
•	zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
•	rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
•	rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo naravnih dobrin,
•	rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
•	etapnost izvedbe prostorskih ureditev,
•	velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
•	obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev.
(3)	Grafični del OPPN obsega:
list št. 1:	Izsek iz kartografskega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše	M 1:4000
list št. 2:	Ureditveno območje z načrtom parcelacije Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem načrtu	M 1:1000
list št. 3:	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1:1000
list št. 4:	Prikaz ureditve območja z novo parcelacijo	M 1:500
list št. 5:	Načrt ureditvenega območja s parcelacijo Prikaz funkcionalnih celot (gradbenih parcel)	M 1:1000
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2222
list št. 6:	Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo	M 1:500
list št. 7:	Ureditvena situacija prometnega režima	M 1:1000
list št. 8:	Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom	M 1:1000
list št. 9:	Zakoličbeni načrt ureditvene situacije	M 1:1000
II.	Območje OPPN
3.	člen (obseg območja)
Predmetni odlok določa območje OPPN, ki zajema zemljišča na zahodni strani obstoječega stanovanjskega naselja in osnovne šole, umeščena med Kolodvorsko cesto na severu in Falsko cesto na jugu. Na zahodni strani se območje obravnave zaključuje s kmetijskimi površinami parcel 999 in 1000/1, obe K.O. 0665-Ruše. Na vzhodu predstavlja mejo obdelave kompleks osnovne šole. OPPN zajema delno obstoječe nepozidano stavbno zemljišče na zahodu, delno pozidana stavbna zemljišča znotraj območja urejanja ter delno neizkoriščene površine, namenjene športno rekreacijskim površinam za potrebe osnovne šole, zelenim površinam in drugim urejenim prostim površinam, namenjenim javni uporabi. Območje urejanja obsega naslednje parcelne številke v katastrski občini 0665-Ruše oz. njihove dele: 964, 967, 969, 974, 975, 981, 982, 991, 993, 997, 998, 961/1, 961/2, 962/2, 962/5, 962/6, 962/7, 962/8, 963/1, 963/2, 968/2, 968/3, 968/4, 970/1, 970/2, 971/1, 971/2, 972/1, 972/2, 973/1, 973/2, 976/1, 976/2, 977/1, 977/2, 978/1, 978/2, 979/1, 979/2, 980/1, 980/2, 984/1, 984/2, 992/1, 996/1 in 996/2.
4.	člen
(enote urejanja - funkcionalne celote)
Območje OPPN je razdeljeno na pet sklopov enot urejanja:
1.	FC-CU-obst: - so funkcionalne celote obstoječe pozidave, ki obravnavajo obstoječo pozidavo ter določajo možnost obnove in dozidave obstoječih grajenih fundusov;
2.	FC-CU-ZD: - so funkcionalne celote drugih zelenih površin, namenjenih ureditvi športno rekreacijskih površin za potrebe osnovne šole in ureditvi drugih javnih površin;
3.	FC-PO: - funkcionalna celota površin prometne infrastrukture in mirujočega prometa;
4.	FC-SSe: - so funkcionalne celote novo predvidene stanovanjske poselitve;
5.	FC-SSe-obs: - so funkcionalne celote obstoječe stanovanjske poselitve;
III.	Opis prostorskih ureditev
5.	člen (funkcija območja)
(1) Območje OPPN predstavljajo nepozidana stavbna zemljišča na zahodu obravnavanega območja, ki so v skladu z veljavnim hierarhično višjim prostorskim aktom Občine Ruše namenjena stanovanjski gradnji s komunalno in prometno infrastrukturo.
(2)	Območje OPPN na severnem, vzhodnem in južnem delu zapira obstoječa pozidava, kateri se namenijo določila v okviru dograjevanja, sprememb namembnosti, vzdrževanj, odstranitve in novogradnje objektov.
(3)	Osrednji del obravnavanega območja dopolnjujejo obstoječo okoliško pozidavo površine, namenjene ureditvi športno rekreacijskih površin za potrebe osnovne šole in ureditvi drugih javnih odprtih površin.
(4)	Območje OPPN se namenja:
•	novogradnji prostostoječih enostanovanjskih ali dvostanovanjskih hiš, vključno z ureditvijo dostopov in parkirnih površin za stanovalce in obiskovalce;
•	ureditvi zelenih površin, športno rekreacijskih in drugih urejenih prostih površin (peš poti, zelenice, parkovne ureditve, otroško igrišče, športna igrišča, fitnes na prostem in podobno);
•	ureditvi notranjega prometnega omrežja ter priključevanja na obstoječo prometno mrežo vključno s površinami za mirujoči promet;
•	ureditvi komunalne in energetske infrastrukture območja OPPN.
6.	člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1)	Območje OPPN bo povezano s širšim območjem mesta Ruše z notranjo prometno infrastrukturo, katere sestavni del so tudi površine za mirujoči promet.
(2)	Območje OPPN se z izgradnjo, prestavitvijo in rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture ter krajinskimi in drugimi ureditvami poveže s prostorom in obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.
7.	člen (posegi izven OPPN)
Izven območja OPPN se predvidi morebitna izgradnja, prestavitev in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture zaradi priključevanja območja OPPN, skladno s predhodno pridobljenimi projektnimi pogoji in soglasji na projektne rešitve v ustrezni projektni dokumentaciji.
8.	člen
(umestitev javnih in drugih skupnih površin)
(1)	Javne površine v območju OPPN so površine funkcionalne enote FC-CU-PO in FC-Sse-PO - območje notranjih povezovalnih cest tudi kot javnih interventnih površin, vključno s površinami za mirujoči promet.
(2)	Druge skupne površine so namenjene ureditvi ekoloških otokov in skupnim razvodom gospodarske javne infrastrukture.
(3)	V funkcionalni celoti FC-CU-ZD je predvidena ureditev delno javnih površin, namenjenih športno rekreacijski dejavnosti, druženju in zagotavljanju kvalitetnega bivanja izven časa osnovnošolskega pouka.
(4)	Razmejitev javnih in drugih skupnih površin je prikazana v grafičnem delu OPPN.
9.	člen (vrste objektov)
(1) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v ureditvenem območju OPPN dovoljena gradnja (kot novogradnja) naslednjih objektov:
•	11100 - enostanovanjske stavbe
•	11210 - dvostanovanjske stavbe
•	21121 - lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
•	22140 - daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
•	22210 - lokalni (distribucijski) plinovodi
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2223
•	22221 - lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo
•	22222 - lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak;
•	22231 - cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija);
•	22241 - lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi
•	22242 - lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
(2) Dovoljeno je še:
a)	gradnja komunalnih, energetskih in drugih priključkov objektov na infrastrukturo;
b)	gradnja naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije za lastne potrebe;
c)	gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, skladnih z namembnostjo območja;
d)	sprememba namembnosti 20% stanovanjskega objekta v poslovni prostor za opravljanje mirne dejavnosti (do dva zaposlena), ki ne potrebuje zunanjih manipulativnih površin za tovorna dostavna vozila in pod pogojem, da je omogočena ureditev parkirnih površin za zaposlene;
e)	rekonstrukcije in odstranitve objektov;
f)	dograditve, rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih objektov skladno z osnovno namembnostjo.
IV. Rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
10.	člen (oblikovanje območja)
(1)	Pri oblikovanju območja je potrebno upoštevati konfiguracijo terena ter slediti smerem, ki jih podajajo plastnice in načrtovane prometne ureditve.
(2)	Zunanje površine je potrebno oblikovati skladno namenu, brez grajenih ovir. Potrebno je oblikovati robove ureditvenega območja OPPN s priključki na obstoječe omrežje javnih cest, priključki na obstoječe peščeve površine oziroma poti, z urejanjem parkirnih površin, zelenih površin, tlakovanih površin, ograj in umestitvijo urbane opreme.
11.	člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v
funkcionalni celoti stanovanjske ureditve (FC-SSe-1 in FC-SSe-2))
Merila in pogoji za načrtovanje objektov:
(1)	Parcele za gradnjo so razvidne iz grafičnega lista številka 4 »Prikaz ureditve območja z novo parcelacijo« in lista številka 5 »Načrt ureditvenega območja s parcelacijo - prikaz funkcionalnih celot (gradbenih parcel)«.
(2)	Lega objektov na parcelah namenjenih gradnji je določena z zakoličbenimi točkami gradbenih parcel v GauU-Krugerjevem koordinatnem sistemu in določenimi gradbenimi mejami (območjem možnosti gradnje) v grafičnem delu OPPN, prikaz na listu 9 »Zakoličbeni načrt ureditvene situacije«.
Usmeritve za oblikovanje objektov:
(3)	V posamezni funkcionalni enoti morajo biti stavbe po tlorisnih in višinskih gabaritih, volumnih in oblikovanju zasnovane in izvedene enotno kot je opisano tem členu odloka.
(4)	Maksimalni višinski gabarit stavb je (K) klet + P (pritličje) + M (izkoriščeno podstrešje). Za pritličje se šteje tudi etaža, ki je zaradi izoblikovanosti terena delno vkopana.
(5)	Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo, kovina, beton ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad.
(6)	Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice orientiranim v smeri SV - JZ, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru raščenega tlorisa. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Del stavbe v obsegu do 50% tlorisa objekta je dovoljeno urediti tudi kot ravno ali pohodno streho. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°).
(7)	Sončni zbiralniki na strehah ne smejo biti vidni z javne površine, na katero se stavba priključuje, prav tako odboj svetlobe ne sme povzročati pretirane osvetlitve okoliških objektov.
(8)	Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv v spektru bele in sive barve in spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v pastelnih barvnih tonih do 20% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, oranžna, vijolična, rdeča, modra, živo oz. travniško zelena, živo modra oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dovoljene.
Usmeritve in pogoji za podkletitev:
(9)	Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
•	podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je potrebno upoštevati ukrepe za zavarovanje pred vdorom podtalne vode;
•	onemogočen oz. preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;
•	morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati,
•	klet mora biti zgrajena kot vodo-nepropustni objekt. Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine:
(10)	Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbe je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce in eno parkirno mesto za obiskovalce.
(11)	Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj ureditvene enote FC-SSe, z ozirom na predvideno pozidavo.
Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi:
(12)	Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:
•	višina urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
•	morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 50 cm in ne smejo onemogočati peš in ostalih povezav s širšim območjem;
•	umetno dvigovanje terena z nasipavanjem nad koto določeno v grafičnem delu (298.00) ni dovoljeno, odstopanje od navedene kote je možno s predhodno geološko študijo;
•	ureditve okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno skladne;
•	zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije, tako visokorasle kot nizko rasle;
•	gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1,5 m, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali kot žive meje;
•	ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2224
12. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo v
funkcionalni celoti obstoječe poselitve (FC-SSe-obst in FC-CU-obst))
Merila in pogoji za načrtovanje objektov:
(1)	Funkcionalne celote FC-SSe-obst in FC-CU-obst predstavljajo obstoječo pozidavo z obstoječimi gradbenimi parcelami in stavbnimi fundusi.
(2)	Lega objektov zatečenega stanja ni predmet urejanja OPPN. Usmeritve rekonstrukcij in nadomestnih gradenj morajo slediti gradbenim linijam, ki se nanašajo na obstoječo pozidavo in se z morebitnim izgledom navezujejo na novo predvideno poselitev.
(3)	Nadomestne gradnje je potrebno uskladiti z minimalnimi odmiki od parcelnih meja, ki znašajo 4,00 m. Manjši odmiki so možni s pisnim overjenim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki od prometnic so pogojeni s soglasjem upravljavca v varovalnem pasu.
(4)	Namembnost objektov je pogojena s podrobno namensko rabo določeno v OPN. Spremembe namembnosti dela ali celote stavb morajo slediti osnovni podrobni namembnosti enote urejanja prostora.
(5)	Dograditve oz. novogradnje znotraj FC-CU-obst_1 sledijo potrebam zagotavljanja funkcionalnosti osnovnošolskega kompleksa. Faktor zazidanosti znotraj funkcionalne celote gradbene parcele je poljuben, prilagojen potrebam širitve izobraževalnega programa osnovne šole. Zunanje površine morajo biti funkcionalno in tehtno uporabljene v navezavi z območjem, ki je predvideno za športno rekreacijske dejavnosti (FC-CU-ZD_1).
(6)	Dograditve oz. novogradnje znotraj FC-CU-obst_2, FC-CU-obst_3 in FC-CU-obst_4 sledi potrebam po dograditvi obstoječih objektov za potrebe stanovanjskih in centralnih dejavnosti. Dograditev je mogoča do 50% tlorisne površine obstoječih objektov, pri čemer ne sme faktor zazidanosti presegati 70% površine celotne gradbene parcele. Namembnost dograditve je pogojena z obstoječo namembnostjo objekta in maksimalno spremembo namembnosti objekta do 50% bruto tlorisne površine objekta, skladno s podrobno namensko rabo enote urejanja prostora, izkazano v OPN (CU-osrednja območja centralnih dejavnosti). Parkirne površine in ostale manipulativne površine je potrebno zagotoviti znotraj gradbenih parcel, definiranih v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Usmeritve za oblikovanje stanovanjskih objektov v FC-SSe-obst:
(7)	Višine novogradenj in dozidav ne smejo presegati višine obstoječega objekta ali objekta v neposredni bližini.
(8)	Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo, kovina, beton ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad. V primeru dograditve je potrebno novo volumensko maso oblikovno prilagoditi obstoječemu objektu in upoštevati objekt kot celoto z obstoječim stavbnim fondom.
(9)	Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru raščenega tlorisa. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Del stavbe v obsegu do 50% tlorisa objekta je dovoljeno urediti tudi kot ravno ali pohodno streho. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Čopi in frčade niso dovoljeni.
(10)	Faktor zazidanosti posamezne gradbene parcele ne sme presegati 60% celotne zazidane površine. V kvoto površin za izračun faktorja zazidanosti se štejejo vsi objekti na gradbeni parceli površine na stiku z zemljiščem
in vse utrjene površine (dovozi, dostopi, terase in podobno).
(11)	Na fasadah je dovoljena uporaba svetlih barv v spektru bele in sive barve ter spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v pastelnih barvnih tonih do 20% fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, oranžna, vijolična, rdeča, modra, živo oz. travniško zelena, živo modra oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strešnega venca, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dovoljene.
Usmeritve za oblikovanje objektov v FC-CU-obst_1, FC-CU-obst_2 in FC-CU-obst_3 :
(12)	Višine novogradenj ne smejo presegati višin obstoječega objekta ali objekta v neposredni bližini.
(13)	Likovno oblikovna podoba stavb mora slediti sodobnim arhitekturnim smernicam, kar je potrebno doseči z razporeditvijo odprtin in uporabo materialov kot so les, steklo, kovina, beton ter klasični »mokri« zaključni sloji fasad. V primeru dograditve je potrebno novo volumensko maso oblikovno prilagoditi obstoječemu objektu in upoštevati objekt kot celoto z obstoječim stavbnim fondom.
(14)	Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona kot osnovni objekt. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Del stavbe v obsegu do 50% tlorisa objekta je dovoljeno urediti tudi kot ravno ali pohodno streho. Strehe nadstreškov so lahko ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Čopi in frčade niso dovoljeni. V primeru novogradnje ali rekonstrukcije objekta v okviru namembnosti centralnih dejavnosti je možno streho oblikovati skladno z namembnostjo objekta, ki pa ne sme negativno vplivati na obravnavano območje, kar je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja utemeljiti v tekstualnem in grafičnem delu.
(15)	Osnovne usmeritve za oblikovanje fasadnega ovoja so enake 11. točki tega člena. V primeru dograditve ali spremembe namembnosti za potrebe centralnih dejavnosti, je možno zaključni fasadni sloj prilagoditi funkciji objekta (več steklenih površin, obešene fasade iz umetnih materialov in podobno). Za uporabo tega določila je potrebno izpolnjevanje pogoja, ki izhaja iz zagotavljanja kvalitetnega oblikovanja celotne mase objekta ki se dograjuje, rekonstruira ali nadgrajuje, kar je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja utemeljiti v tekstualnem in grafičnem delu
Usmeritve in pogoji za podkletitev:
(16)	Pri izvedbi kletnih etaž morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
•	podkletitev objektov je možna ob predhodnih geotehničnih (hidrogeoloških) raziskavah, ki so sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je potrebno upoštevati ukrepe za zavarovanje pred vdorom podtalne vode;
•	onemogočen oz. preprečen mora biti vdor vod iz zunanjih površin v kletno etažo;
•	morebitne odpadne vode v kletni etaži se morajo prečrpavati,
•	klet mora biti zgrajena kot vodo-nepropustni objekt.
•	Usmeritve in pogoji za parkiranje in manipulativne površine:
(17)	Na zemljišču za gradnjo posamezne stavbe je potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za stanovalce in eno parkirno mesto za obiskovalce. Za potrebe objektov namembnosti centralnih dejavnosti je potrebno zagotoviti vsaj dve (2) parkirni mesti na 20 m2 neto tlorisne površine objekta in eno (1) parkirno mesto na dva zaposlena.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2225
(18)	V kolikor ni možnosti zagotavljanja ustreznih površin v slopu gradbene parcele, se lahko zagotovijo površine s pogodbenimi razmerji na drugih lokacijah.
(19)	Potrebne manipulativne in interventne površine se zagotavlja znotraj gradbene parcele v seštevku z obstoječo pozidavo.
Usmeritve za ureditev zemljišča ob stavbi:
(20)	Pri urejanju zemljišča veljajo naslednji pogoji:
•	višina urejenega terena ob načrtovani stavbi mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem;
•	morebitne terenske (nivojske) razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (zidci, škarpami, ipd.), ki pa ne smejo presegati višine 50 cm in ne smejo onemogočati peš in ostalih povezav s širšim območjem;
•	ureditve okolice objektov v posamezni funkcionalni enoti naj bodo oblikovno skladne;
•	umetno dvigovanje terena z nasipavanjem nad koto določeno v grafičnem delu (298.00) ni dovoljeno;
•	zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije;
•	gradbene parcele so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati višine 1,5 m, kar velja tudi za žive meje, lahko so žične, lesene, kovinske, iz naravnega kamna, kombinirane ali žive meje;
•	ograje ob prometnicah ne smejo zmanjševati preglednosti in možnosti varne vožnje.
13.	člen
(pogoji in usmeritve za urejanje v funkcionalni celoti (FC-CU-ZD_1))
Merila in pogoji za načrtovanje ureditve:
(1)	Območje FC-CU-ZD_1 je namenjeno ureditvi športno rekreacijskih površin za potrebe osnovne šole in ureditvi drugih javnih površin, namenjenih za urejanje zelenih površin.
(2)	Poleg ureditve športnih površin igrišč, namenjenih za izvajanje vseh športnih aktivnosti na prostem, se lahko na območju FC-CU-ZD_1 uredijo pešpoti, površine za počitek, površine za igro na prostem, kamor spada tudi postavitev igral, postavitev urbane opreme, vodnih pitnikov in podobno.
(3)	Na območju FC-CU-ZD_1 je mogoče urediti tudi druge zelene površine, kot so parkovne in ostale zelene površinem namenjene počitku in telesnim aktivnostim na travnatih površinah, ureditev kmetijsko agrarnih površin za izobraževalne namene osnovne šole, zasaditev funkcionalne visokorasle vegetacije.
(4)	Ureditev se izvede v naravnih materialih ter sonaravno in okolju prijazno. Igrišča in ostale utrjene površine je mogoče zaključevati z betonom, asfaltom, peščenimi in travnatimi površinami.
(5)	Zasaditev visokorasle vegetacije je mogoča ob robovih funkcionalne zasnove. V nadaljevanju izvedbe, pa se vegetacija prilagaja celostnemu oblikovanju funkcionalne zasnove.
(6)	Dostopi do urejenih športnih površin morajo biti funkcionalno ločeni od osnovnošolskega kompleksa in enako dostopni za izvajanje pouka telesne vzgoje osnovnošolskega programa ter obšolskih športno interesnih dejavnosti osnovnošolcev.
V. Pogoji in merila za urejanje prometne in gospodarske javne infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
14.	člen
(gospodarska javna infrastruktura)
(1) Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v
grafičnem delu, list številka 6 »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
(2)	Za potrebe izvedbe OPPN je bila izdelana idejna zasnova komunalne infrastrukture (Matrika d.o.o., št. proj. IDZ-027/2016-RUŠ, november 2016), ki je kot strokovna podlaga povzeta v obravnavanem prostorskem aktu.
(3)	Vsi obstoječi in novo predvideni objekti se morajo priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo: kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje.
(4)	Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so vodni zbiralniki, transformatorske postaje, črpališča ipd., morajo biti obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni iz okolja (potrebno je zagotavljati dostop za vzdrževanje in nadzor).
15. člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Za potrebe nove ureditve elektrifikacije obravnavanega območja OPPN je izdelana strokovna podlaga Ureditev EE omrežja za osrednji del Ruš (št. projekta 168/16-MO) s strani Elektro Maribor d.d., ki je sestavni del OPPN.
(2)	V grafičnih podlagah OPPN je razvidno priključevanje in trase predvidenih elektroenergetskih vodov in naprav obravnavanega območja OPPN.
(3)	Za potrebe izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj predvidenih posegov znotraj območja OPPN se mora investitor oz. projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih podzemnih vodov in naprav ter jih upoštevati pri nadaljnjem projektiranju. Sestavni del postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja je pridobitev projektnih pogojev in končnega soglasja k projektu s strani upravljavca.
(4)	Pred pričetkom izvajanja del na terenu si mora investitor oz. izvajalec zakoličiti točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih podzemnih vodov in naprav, na podlagi navodil OE Maribor z okolico. O začetku del je potrebno predhodno 7 dni vnaprej obvestiti pooblaščeno osebo upravljavca.
(5)	Tehnični pogoji izvedbe elektrifikacije območja zajemajo:
a.)	Pod oz. nad elektroenergetskimi vodi ni dovoljeno projektirati oz. graditi.
b.)	Razmaki oz. oddaljenost med posameznimi elektroenergetskimi kabli, morajo zaradi zmanjševanja medsebojnih vplivov, znašati najmanj:
•	0,07 m -med kabli napetosti do 1kV istega napetostnega nivoja,
•	0,15 m -pri polaganju kablov napetosti 10 ali 20 kV, oz. različnih napetostnih nivojev.
c.)	Določila na mestih križanj in približevanj gradbenih del z elektroenergetskimi vodi in napravami predpisuje »Tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV, 20 kV (Tipizacija DES, januar 1981).
d.)	Elektroenergetske kable pod cestiščem je potrebno prestaviti na novo lokacijo, v za ta namen pripravljene komunalne vode ustrezne velikosti in števila.
e.)	Pri križanju kablov z razširjenim voziščem in novima bankinama je potrebno podaljšati mehansko zaščito kablov.
f.)	Za morebitno prestavitev in mehansko zaščito kablovodov je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo s strani upravljavca.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2226
g.)	Vse lokacije kablovodov, ki bodo po končanih delih ostali nad povoznimi površinami je potrebno mehansko zaščititi, za kar je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo s strani upravljavca.
h.)	V primeru, da se določila alinej a. - g. ni mogoče izvesti, je potrebno podzemne vode prestaviti na novo lokacijo, za kar je potrebno izdelati in pridobiti ustrezno projektno in upravno dokumentacijo za prestavitev elektroenergetskih vodov, naprav in objektov. Sestavni del projektne dokumentacije so tudi notarsko overjene služnostne pogodbe za zemljišča, preko katerih bo potekala nova prestavljena trasa elektroenergetskih vodov.
(6) Investitor oz. izvajalec posega nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh faz navedenih postopkov in izvedbe del.
16. člen
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)
(1)	Za potrebe novih ureditev se, v sklopu vseh gradbenih parcel, zgradi kabelsko kanalizacijsko omrežje, ki bo omogočalo posameznim ponudnikom TK storitev priklop posameznih objektov na sisteme prenosa podatkov. Podrobnejše pogoje priključevanja na telekomunikacijsko omrežje se določi v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2)	Pri vseh posegih v prostor je potrebno ustrezno upoštevati obstoječe trase TK vodov ter za poseganje v bližino le-teh pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d., na podlagi posredovanih projektnih rešitev.
(3)	Za predvideno novo stanovanjsko poselitev je potrebno v fazi projektiranja in pridobitev gradbenega dovoljenja za TK infrastrukturo pridobiti soglasje s strani Telekom Slovenije d.d.. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati, da se kabelska kanalizacija predvidi na robu notranjih povezovalnih cest iz 2xPEHD cevi fi50 mm od točk navezav do točk razvoda. Na točkah razvoda se postavijo kabelski jaški BC fi 100. Od predvidenih stanovanjskih objektov do točk razvoda se predvidi položitev PEHD cevi fi 32 mm. Navezave na obstoječe TK omrežje je mogoča na kabelski kanalizaciji na severu Falske ceste.
(4)	Za vsako gradbeno parcelo namenjeno stanovanjski gradnji se predvidi TK priključek z vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezen cevni dovod do objekta. V primeru kovinske TK omarice mora biti le-ta ustrezno ozemljena. Dovodna TK omarica mora biti locirana na mestu kjer je omogočen 24 urni dostop upravljavca omrežja.
(5)	Notranja telekomunikacijska instalacija objekta je predmet projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katerega si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje na projektne rešitve upravljavca TK omrežja.
(6)	Za zemljišča, ki niso v lasti investitorja, si mora investitor pridobiti overjene služnostne pogodbe lastnikov, preko katerih bo potekala nova ali prestavljena trasa TK vodov.
(7)	Obstoječe TK vode je potrebno v času gradnje ustrezno zaščititi, po potrebi prestaviti ali razširiti. Stroške ogleda, zakoličbe, izdelave projektne zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje. Prav tako krije investitor oz. izvajalec del stroške, ki bi nastali na obstoječih TK vodih v primeru potrebne odprave napak in izpada prometa zaradi prekinitve omrežja.
(8)	Trase novo predvidenega TK omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 6 - »Zazidalno ureditvena situacija s
prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
17.	člen (oskrba s pitno vodo)
(1)	Na delu območja OPPN, kjer se predvideva gradnja individualnih stanovanjskih objektov je predvidena gradnja sekundarnega vodovodnega omrežja z navezavo na obstoječ vodovodni cevovod LŽ DN 150 v Falski cesti na J območja in PEHD DN 110 v Kolodvorski ulici na S območja OPPN. Trasa novo predvidenega vodovodnega omrežja je razvidna iz grafične priloge št. 6 - »Zazidalno ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo«.
(2)	Vodovodni priključki na vsaki gradbeni parceli se zaključujejo z vodomernimi jaški, ki so locirani na gradbeni parceli čim bliže javnemu vodovodu.
(3)	Vodomerni jaški morajo biti dostopni z javne prometne površine.
(4)	Za izgradnjo komunalne opreme mora investitor pridobiti soglasje na izdelano PGD projektno dokumentacijo komunalne ureditve.
(5)	Projektna dokumentacija za gradnjo stanovanjskih objektov mora vsebovati načrte za pridobitev gradbenega dovoljenja, obdelane vključno z vodomernim jaškom na gradbeni parceli. Investitor si je dolžan pridobiti soglasje na projektne rešitve s strani upravljavca javnega vodovodnega omrežja.
(6)	Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo objektov in komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati določila Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 88/2012), Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (MUV št. 20/2016), Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2015) ter kataster vodovodnih naprav in objektov.
(7)	Investitor komunalne in prometne infrastrukture mora predhodno pridobiti vso potrebno upravno in tehnično dokumentacijo za gradnjo vodovodnih cevovodov kot sekundarnega vodovodnega omrežja za potrebe novih stanovanjskih objektov. Za potrebe gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obstoječega vodovodnega omrežja.
(8)	Po izgradnji sekundarnega vodovodnega omrežja je potrebno novozgrajene vodovodne objekte in naprave brezplačno predati v last Občini Ruše ter s tem v upravljanje Mariborskemu vodovodu d.d. v skladu z določili Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (MUV št. 20/2016).
18.	člen (hidrantno omrežje)
Za potrebe gašenja požara se izvede mrežo z enim dodatnim nadtalnim hidrantom. Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 70 m. Razmestitev hidrantov je razvidna iz lista št. 8 »Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvo pred požarom«.
19.	člen (fekalna kanalizacija)
(1)	Obstoječe omrežje javne fekalne kanalizacije, na katero se priključuje obravnavano območje, je v neposredni bližini oz. vzdolž Falske ceste, Lesjakove ulice ter Kolodvorske ulice.
(2)	Novo predvideno sekundarno fekalno kanalizacijo je potrebno ustrezno dimenzionirati in priključevati na obstoječ ločen fekalni sistem odvajanja odpadnih voda.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2227
(3)	Izvedbo ter predhodno načrtovanje je potrebno predvideti kot vodotesno izvedbo vseh odvodnikov, skladno po veljavnih predpisih in določilih Pravilnika o projektiranju, izvedbi, uporabi in vzdrževanju javnega kanalizacijskega sistema (MUV, št. 5/06) ter ostale področne zakonodaje v Republiki Sloveniji.
(4)	V postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo oz. komunalno opremljanje območja OPPN ter pridobivanje gradbenih dovoljenj za individualno gradnjo stanovanjskih objektov, si mora investitor pridobiti projektne pogoje ter soglasje na projektne rešitve v projektni dokumentaciji, s strani izvajalca gospodarske javne službe oz. vzdrževalca javne kanalizacije na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Ruše (MUV, št. 32/2009).
(5)	V projektnih dokumentacijah za pridobitev gradbenih dovoljenj iz 4. točke tega člena je potrebno predvideti izdelavo načrtov kanalskih priključkov od posameznih predvidenih objektov z OPPN in obstoječih objektov, v kolikor bi se izkazala potreba po priključevanju le teh. Potrebno je zagotoviti hidravlično presojo novih priključkov na sistem javne kanalizacije in si pridobiti ustrezno soglasje k projektu za gradnjo kanalskega priključka.
(6)	Padavinske vode ni dovoljeno odvajati v sistem odvajanja fekalne kanalizacije.
20.	člen (meteorna kanalizacija)
(1)	Na območju predmetnega OPPn ni zgrajenega meteornega kanalizacijskega sistema odvajanja meteornih voda.
(2)	Meteorne vode s streh objektov in utrjenih površin je potrebno ponikati ter predhodno speljati v zadrževalnike meteornih voda minimalne kapacitete 3,5 m3.
(3)	V primeru pisno overjenega dogovora in izvedbe skupnega zadrževalnika dveh ali več objektov skupaj, je potrebno rešitev ustrezno obdelati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4)	Za odvajanje meteornih voda s prometnih površin, parkirnih površin in površin znotraj območja športno -rekreacijskega območja, se predvidi skupni zadrževalnik ter ponikalna polja na zahodnem robu FC-CU-ZD_1. V primeru ugotovitve, z izkazanim mnenjem hidro-geološke stroke, o primernejši lokaciji skupnega zadrževalnika ter ponikalnih polj, je mogoča tudi drugačna izvedba meteornega odvajanja voda, kot je prikazana v grafični prilogi OPPN.
(5)	Določila tega člena se ustrezno navezujejo tudi za obstoječe objekte v primeru spremembe namembnosti, rekonstrukcije ali novogradnje oz. dograditve.
(6)	Za izgradnjo ločenega sistema meteorne kanalizacije celotnega območja mora investitor pridobiti mnenje na izdelano projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev.
(7)	Vsak poseg v prostor, ki ni opredeljen v OPPN in bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah, lahko izvede samo na podlagi predhodnega vodnega soglasja, ki ga izda Direkcija RS za vode (pred tem ARSO).
21.	člen (plinovodno omrežje)
(1) Obravnavano območje OPPN se nahaja znotraj obstoječe plinovodne mreže. Zatečeno stanje plinovodnega omrežja poteka po Falski cesti, po Lesjakovi ulici in Kolodvorski ulici.
(2)	Za obravnavano območje nove individualne stanovanjske gradnje se predvidi sekundarni razvod plinovodnega omrežja, kar je razvidno v grafičnem delu OPPN. Pri načrtovanju in izgradnji je potrebno upoštevati določila in pogoje koncesijske pogodbe in razvojni plan plinifikacije Ruš.
(3)	V fazi postopka načrtovanja in pridobivanja gradbenega dovoljenja za komunalno opremljanje območja in gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, si mora investitor oz. izvajalec pridobiti projektne pogoje ter soglasje na projektne rešitve, s strani Plinarne Maribor d.o.o..
(4)	Upoštevati je potrebno Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hoče - Slivnica, MO Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Rače - Fram, Občine Ruše, Občine Selnica ob Dravi, Občine Starše in Občine Šentilj (Uradni list RS, št. 97/2008, Tehnične zahteve ODS ZP Plinarne Maribor d.o.o. (3. dopolnjena in popravljena izdaja, marec 2011), Sistemska obratovalna navodila Plinarne Maribor d.o.o. -SON (Uradni list RS, št. 100/2008) in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjem delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002 in 54/02). Navedeni dokumenti so dostopni na spletni strani www.plinarna-maribor.si.
(5)	Pred pričetkom izvajanja del je potrebno obstoječo traso plinovoda, na podlagi navodil pooblaščene osebe upravljavca zakoličiti.
(6)	Strojni izkopi v varovalnem pasu plinovodnega omrežja niso dovoljeni. Plinovode in priključne plinovode je prepovedano podkopavati. V kolikor je za gradnjo tak izkop potreben, mora izvajalec del o izkopu obvestiti Plinarno Maribor d.o.o.. Teren pod plinovodi in priključnimi plinovodi je potrebno ustrezno utrditi, da ne pride do posedanja. Pred zasutjem plinovodov ali priključnih plinovodov je izvajalec del dolžan obvestiti Plinarno Maribor d.o.o..
(7)	Stroški zaščite in vsa morebitna popravila plinovodov in plinovodnih priključkov gredo v breme investitorja.
(8)	V primeru sprememb in odstopanj od projektne dokumentacije, ki jo investitor posreduje v soglasje upravljavcu plinovodnega omrežja v postopku upravnih dovoljenj, je potrebno spremembe posredovati v ponovno presojo oz. pridobitev novega soglasja.
22.	člen (ogrevanje)
(1)	Energenti za potrebe ogrevanja, kuhanja in pripravo tople vode v stavbah morajo biti skladni z usmeritvami, ki izhajajo iz Lokalnega energetskega koncepta Občine Ruše (novelacija leto 2017).
(2)	Dovoljena je uporaba vseh okoljsko sprejemljivih, alternativnih virov energije, razen, toplotnih črpalk tipa voda - voda (raba podtalnice) in tipa zemlja - voda (vertikalni kolektor - geosonda) niso dovoljene.
23.	člen (odstranjevanje odpadkov)
(1)	V ureditvenem območju OPPN je predvidena lokacija ekološkega otoka. Variantno je predvidena postavitev ekološkega otoka v sredinskem delu OPPN oz. na zahodni strani območja FC-CU-ZD_1. V kolikor se izkaže večja potreba po ekoloških otokih, se lahko dodatni ekološki otoki predvidijo tudi na zaključku enosmernih javnih poti ali znotraj FC-CU-ZD_1.
(2)	Zbiranje odpadkov poteka ločeno. Prostori za zbiranje gospodinjskih odpadkov so določeni v okviru vsake posamezne gradbene parcele, ob javnih cestnih površinah in v oddaljenosti 1 m od javne ceste ter
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2228
dostopni 24 ur/dan. Velikost in število zabojnikov je odvisno od števila uporabnikov oziroma velikosti gospodinjstva.
(3) V ureditvenem območju je obvezno ločeno zbiranje s predpisi določenih frakcij odpadkov, skladno z uveljavljeno prakso in določili ter pogoji koncesionarja javne gospodarske službe zbiranja, prevoza in obdelave komunalnih odpadkov.
24. člen (prometno omrežje)
(1)	Vse ceste na območju obravnavanega OPPN je potrebno urejati, načrtovati in vzdrževati skladno s Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 - ZCes-1) in Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/2009 in 109/10 - ZCes-1) ter skladno z določili veljavne kategorizacije občinskih cest. Pri projektiranju oz. vseh posegih v prometno infrastrukturo je potrebno upoštevati Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 -odl. US, 46/15 in 10/18) oz. aktualno zakonodajo in podzakonske akte s področja cest.
(2)	Območje OPPN se na južni strani priključuje na državno cesto RIII-705, odsek 1432 Ruše - Puščava preko več skupinskih cestnih priključkov, ki jih je potrebno uskladiti s projektom rekonstrukcije državne ceste. Obstoječi severni priključki na lokalno zbirno cesto (LZC 360411) ostajajo v uporabi, po potrebi se rekonstruirajo skladno z v prejšnji točki naštetimi pravilniki oz. zakonodajo. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo prometne in komunalne infrastrukture je potrebno izdelati tudi analizo prometne varnosti v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 in 109/10 - ZCes-1).
(3)	Potrebno je upoštevati zadosten odmik objektov in infrastrukture od državne ceste (Zakon o javnih cestah (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 33/06)). Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok: pri regionalnih cestah 15 m, pri državnih kolesarskih poteh 5 m. Varovalni pas lokalnih cest znaša 8 m.
(4)	Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
a)	varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
b)	opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
c)	načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
d)	da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(5)	Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s podvrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1,50 m glede na nivo vozišča državne ceste, najmanjša višina zračnih vodov oziroma njihovih vodnikov pa 7,00 m ob največjem možnem povesu. Najmanjši odmik droga infrastrukturnega voda od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini, če pa te zahteve ni možno upoštevati, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
(6)	Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ni dolžan
zagotavljati ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju OPPN.
(7)	Kakršnikoli objekti z zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjeni tako, da ne ovirajo preglednosti pri vključevanju na državno cesto (preglednostni trikotnik). Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državnih in ostalih cest.
(8)	Postavljanje objektov za oglaševanje in obveščanje v območju varovalnih pasovih prometnic v nasprotju s predpisi in brez soglasja upravljavca ni dovoljeno.
(9)	Pri posegih v cestni svet in parcele državne ceste je investitor oz. upravljavci komunalnih vodov in naprav, za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS za infrastrukturo skleniti pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ureditvijo priključkov na državno cesto, skladno s 3. odstavkom 3. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18).
(10)	Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja komunalne in prometne ureditve območja OPPN mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste. Za navedeno projektno dokumentacijo si je investitor dolžan pridobiti predhodne projektne pogoje ter soglasje upravljavca obstoječih prometnic na projektne rešitve k projektni dokumentaciji, vključno z upoštevanjem vseh navedenih točk tega člena odloka.
(11)	Grafični del OPPN vsebuje prikaz predvidene prometne ureditve (karta 7: »Ureditvena situacija prometnega režima).
VI. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin
25. člen (varstvo okolja in narave)
(1)	Na območju urejanja OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot.
(2)	Zatečeno stanje območja OPPN ni posejano z visokoraslo vegetacijo, zato je priporočljiva zasaditev avtohtonih drevesnih vrst v okviru posameznih gradbenih parcel in sicer tako, da se ustvarja linijske strukture vegetacije (ob dovoznih cestah, zelenih površinah ipd.).
(3)	Parkirna mesta naj se osenčijo s funkcionalno zasaditvijo dreves. Zemljišča pod krošnjo dreves naj bodo travnata ali peščena zaradi lažjega namakanja.
(4)	Z rodovitno plastjo tal, ki se jo odstrani, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Humus se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani plodnost in količina. Preprečiti je potrebno mešanje mrtvice in živice.
(5)	Med gradnjo mora izvajalec zagotoviti ukrepe za preprečitev razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga obravnavati kot nevaren odpadek, ter o tem obvestiti ustrezni inšpekcijski organ.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2229
(6)	Na ureditveno območje OPPN ni dovoljeno navažati zemlje, ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih delih ozeleni s travnatimi mešanicami, ki vsebujejo semena avtohtonih vrst.
(7)	Investitor je pred posegom v prostor, ki bi imel kakršenkoli vpliv na okolje, dolžan izpolniti zahteve veljavnega zakona o varstvu okolja, podzakonske ter občinske predpise, ki urejajo varstvo okolja. Gradnje novih objektov in spremembe dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot jih dovoljujejo veljavni predpisi.
26.	člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1)	Ureditveno območje OPPN se ne nahaja znotraj območja varovanega režima kulturne dediščine.
(2)	Načrtovane ureditve na podlagi predmetnega OPPN ne bodo imele vpliva na kulturno dediščino, ki se nahaja v okolici območja urejanja.
(3)	Predhoden ali poseben pregled območja ali nadzor nad gradnjo z vidika varstva arheoloških ostalin ni potreben. V primeru odkritja arheoloških ostalin ali suma arheološke najdbe velja splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine obvezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
27.	člen
(tla in podzemne vode)
(1)	Območje OPPN se nahaja na ožjem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode (oznaka VVOII), ki je zavarovan z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11,22/13 in 79/15), na erozijsko ogroženem območju (običajni zaščitni ukrepi) in v zelo majhnem delu na poplavnem območju (majhen in preostali razred poplavne nevarnosti). Pri načrtovanju je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov.
(2)	Vse objekte je obvezno priključiti na javno fekalno kanalizacijo odpadnih doda in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene morebitne tehnološke vode.
(3)	Padavinske vode iz obravnavanega območja utrjenih površin, streh, parkirišč, cest in podobno, je treba, prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Odvajanje padavinskih voda iz večjih utrjenih površin območja je treba predvideti v skladu z 92.čl. Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15). Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki...). Odpadne padavinske vode s cestišč in manipulativnih površin je potrebno predhodno prečiščene (preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj) ponikati.
(4)	Iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja komunalne in prometne ureditve območja ter gradnje individualnih stanovanjskih objektov, kakor tudi ostalih posegov, ki so zakonodajno vezani na pridobivanje gradbenega dovoljenja, mora biti razvidno, da so bila pri projektiranju upoštevana določila naslednjih aktov:
a)	Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17);
b)	Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15);
c)	Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05);
d)	Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11, 22/13 in 79/15);
e)	Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 -ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15);
f)	SIST EN 858-2 (da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj).
g)	Geološko poročilo podjetja MBL inženiring, Branko Muršec s.p., Trg Leona Štruklja 5, Maribor, (št. proj. 65-04/2018, junij 2018).
(5)	V skladu z veljavno zakonodajo si mora investitor na podlagi vloge in dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja, ki mora biti izdelana skladno s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09), pridobiti vodno soglasje.
(6)	Investitor mora upoštevati dejstvo, da je lahko zelo majhen del območja obravnave (obstoječe športno igrišče ob osnovni šoli - vpliv zalednih voda s cestišča) občasno preplavljeno, kot je razvidno iz hidrotehničnega elaborata Izdelava kart poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti s predlogom ukrepov v Občini Ruše (št. projekta 3233/0, izdelan v podjetju Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., Glavni trg 19 c, 2000 Maribor, v Mariboru, v januarju 2013 ter dopolnjen v marcu 2014, v nadaljevanju Hidrotehnični elaborat). Zato je potrebno ob izgradnji in obratovanju objektov izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost širšega območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje. Nekateri možni ukrepi so podani v Hidrotehničnem elaboratu.
(7)	Sestavni del OPPN je geološko poročilo, ki ga je izdelalo podjetje MBL inženiring, Branko Muršec s.p., Trg Leona Štruklja 5, Maribor, (št. proj. 65-04/2018, junij 2018). Navedena projektna dokumentacija opisana v točki 4. tega člena, mora zajemati in upoštevati ugotovitve in mnenja geološkega poročila pri načrtovanju vseh posegov v prostor pri izbiri najustreznejšega načina temeljenja objektov ter zmožnosti ponikanja meteornih padavinskih voda. V času gradnje je potrebno zagotavljati geomehanski nadzor.
(8)	Zaradi načrtovanja ukrepov za zmanjšanje porabe pitne vode, naj se predvidijo tehnične rešitve za uporabo deževnice, kjer je to le mogoče.
(9)	Projektna dokumentacija za graditev objekta mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča, ki določa način graditve in organizacijo gradbišča tako, da graditev ne ogroža zalog pitne vode. Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode.
(10)	Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču.
(11)	Tlakovanje / asfaltiranje parkirnih površin se izvede nepropustno za vodo, olja in gorivo.
(12)	Med običajnim obratovanjem na območju, ob ustrezni ureditvi tal območja in posamezne dejavnosti ne bo pomembnih vplivov na tla.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2230
(13) V času gradnje in obratovanja je na področju varstva tal in podtalnice treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
•	preprečiti je treba raztresanje oz. razlivanje gradbenih materialov;
•	preprečiti je treba spiranje gradbenih materialov v tla;
•	vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi;
•	upoštevati in preveriti ugotovitve o nivoju podzemnih voda (cca 10,0 m - 12,0 m), ki izhajajo iz izdelanega geološkega poročila, navedenega v 7. odstavku tega člena.
28.	člen (zrak)
(1)	Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi. Vsi viri onesnaževanja morajo biti grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno z veljavnimi predpisi. Med gradnjo objektov je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
•	predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
•	preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
•	vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin;
•	preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.
(2)	Za zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in blažitev podnebnih sprememb naj se, v kolikor je to mogoče, predvidi čim več zelenih površin z visokoraslo vegetacijo.
(3)	Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju OPPN je potrebno upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih.
29.	člen (hrup)
(1)	Območje OPPN je opredeljeno kot III. stopnja varstva pred hrupom, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18).
(2)	Za varstvo pred hrupom v času gradnje in obratovanja je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
a)	na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji;
b)	gradbena dela se izvajajo le v dnevnem času delovnikov od 7. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 15. ure, v nedeljo in v prazničnem dnevu gradbenih del ni dovoljeno izvajati;
c)	omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši možni čas;
d)	razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena in obrnjena proč od najbližjih stanovanjskih stavb;
e)	uporabiti gradbeno opremo, tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa - pri tem je treba upoštevati pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem;
f)	postaviti polne kovinske gradbiščne ograje okoli gradbišča (visoke najmanj 2 m);
g)	redno vzdrževati gradbeno opremo in mehanizacijo;
h)	uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče.
30.	člen (svetloba)
(1) Pri načrtovanju objektov v ureditvenem območju je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Ukrepi varstva pred svetlobnim onesnaževanjem med obratovanjem obsegajo izvajanje naslednjih omilitvenih ukrepov.
•	zelenih površin in fasad naj se ne osvetljuje oz. minimalno izključno za zagotavljanje varnosti;
•	za zunanjo osvetlitev naj se uporabijo svetilke na nizkih nosilcih, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%;
•	uporabljajo naj se LED svetila, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra.
31.	člen (elektromagnetno sevanje)
Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskega ali elektromagnetnega koridorja.
32.	člen
(varstveni ukrepi v času gradbenih del)
(1)	Za dokončno urejanje terena oz. dokončno izvedbo reliefa se mora uporabiti zemljino, ki je na lokaciji že prisotna oziroma po potrebi zemljino z drugih lokacij kot neonesnažen, glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja.
(2)	Ob izvedbi gradbene jame in temeljenju objekta mora biti stalno prisoten nadzornik gradbišča. Material za nasipanje terena mora biti inerten oz. brez škodljivih primesi. Med gradnjo je potrebno zagotoviti reden in učinkovit geotehnični nadzor.
(3)	Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni površini oziroma zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posredno v podzemno vodo. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dovoljeno.
(4)	Investitor gradnje objektov mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike.
(5)	Med drugim je potrebno zbirati nevarne odpadke ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki). Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven gradbene jame) za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podzemno vodo.
(6)	Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2231
gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen).
(7)	Skladiščenje nevarnih snovi in kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji in ki so kot nevarne opredeljene skladno z določili Zakona o kemikalijah, mora ustrezati veljavnim normativom, da se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje.
(8)	Izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na območju gradbišča (izven gradbene jame) skladiščene najmanjše možne količine nevarnih snovi oz. kemikalij, ki se pri gradnji uporabljajo, čim krajši čas.
(9)	Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje teh snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam.
(10)	Za skladiščenje nevarnih snovi oz. kemikalij naj se uporablja originalna embalaža, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in ustrezno označene (oznaka nevarnosti).
(11)	V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
a)	vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki);
b)	pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov;
c)	čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest;
d)	zmanjšati je treba kakršnokoli odmetavanje materiala, nastalega pri gradnji, z večjih višin;
e)	gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem vremenu (pri hitrosti vetra večji od 4 m/s);
f)	prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču;
g)	redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene mehanizacije.
33. člen
(interventni ukrepi v času gradnje)
(1)	Za primer nezgodnih dogodkov, kot je npr. razlitje oz. onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, mora biti izvedeno takojšnje ukrepanje.
(2)	V primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo neškodljivo deponirati, obenem pa je potrebno takoj oz. čimprej izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene inštitucije. Na osnovi analize materiala je potrebno kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri Ministrstvu za okolje in prostor kot zbiralec teh odpadkov.
(3)	Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna adsorpcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij), ki morajo biti uskladiščena na območju gradbišča; ta sredstva naj bodo takoj dostopna. Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik.
(4)	Vodja gradbišča oz. druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, JP Mariborski vodovod, inšpekcijske službe). Pristojne
službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo onesnaženja (odvzem vzorcev vode iz piezometrov, dodaten izkop onesnaženega materiala ipd.).
34.	člen
(omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja)
(1)	Parkirne in povozne površine morajo biti obrobničene z robniki.
(2)	Vsak lovilec olj mora zagotavljati in izkazovati delovanje in usklajenost v smislu izpolnjevanja zahtev Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
(3)	V primeru izlitja kemikalij na zunanjih površinah mora biti zagotovljeno čiščenje površin in internega kanalizacijskega sistema vključno z lovilcem olj; vsak dogodek in čiščenje površin in sistema morata biti vpisana v obratovalni dnevnik.
(4)	Vsak lovilec olj se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane.
(5)	Upravljavec mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika vsakega lovilca olj.
(6)	Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali nevarnih odpadkov (npr. usedline in gošče iz lovilcev olj) v tla in s tem posredno v podzemno vodo ali v odtok (kanalizacijski sistem).
(7)	Interno kanalizacijsko omrežje, vključno z revizijskimi jaški, peskolovi, lovilci olj ter priklopom na javni sistem, mora biti izvedeno vodotesno, kar je potrebno dokazati s preskusom,
(8)	Urejen mora biti odvoz odpadkov. Nevarne odpadke (npr. onesnaženo absorpcijsko sredstvo) je potrebno zbirati ločeno od ostalih.
(9)	Med obratovanjem je treba upoštevati omilitvene ukrepe, ki ščitijo okolje pred negativnimi učinki onesnaženega zraka kljub temu, da ne pričakujemo prekomernih emisij snovi v zrak iz prometa in obratovanja objektov:
•	redni pregled in čiščenje kurilnih naprav in dimovodnih tuljav dimnika v predpisanih rokih;
•	redno vzdrževanje in pravilno delovanje kurilnih naprav.
35.	člen
(interventni ukrepi v času obratovanja)
(1)	Interventni ukrepi se izvajajo v primeru razlitja onesnaževala, predvsem iztoka goriva ali tehničnih tekočin iz tovornih in osebnih vozil ob eventualni havariji le teh na zunanjih površinah. Ukrepi med obratovanjem obsegajo zbiranje razlitega pripravka (goriva, maziv) in odvoz. Odvoz nevarnih odpadkov lahko vrši le podjetje, ki je zavedeno v seznam zbiralcev oziroma odstranjevalcev tovrstnih odpadkov. Vsak lovilec olj mora zagotavljati in izkazovati delovanje in usklajenost v smislu izpolnjevanja zahtev Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
(2)	Spiranje v kanalizacijo ni dovoljeno. Ostali interventni ukrepi so smiselno enaki kot v času gradnje, vključno s postopkom v primeru razlitja oz. onesnaženja površine.
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2232
36.	člen
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Ureditveno območje OPPN je na podlagi Atlasa okolja v opozorilnih kartah erozije razvrščeno v območje običajnih zaščitnih ukrepov. Manjši del obravnavanega območja je v območju majhne in preostale poplavne nevarnosti.
(2)	Pred projektiranjem objektov je potrebno določiti nivo podtalnice in nadaljnje načrtovanje prilagoditi ugotovitvam skladno s 7. in 13. točko 27. člena tega odloka .
(3)	Za zaklanjanje ljudi v primeru nevarnosti je potrebno zgraditi stropno ploščo nad morebitno kletjo tako, da zdrži rušenje stavbe nanjo, oziroma je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
(4)	Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in gradnjo stavb je potrebno zagotoviti odpornost na porušitev VIII. stopnje European Macroseismic Scale (EMS) lestvice potresne nevarnosti. Upoštevati je potrebno projektni pospešek tal 0,100 g.
(5)	Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je potrebno zagotoviti skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 - GZ).
(6)	V zemljišče ni dovoljeno posegati z ureditvami, ki bi povzročile gibanje zemljin ali bi kakorkoli drugače ogrozile stabilnost zemljišča, kot so:
a)	zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;
b)	s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;
c)	izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;
d)	krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(7)	Gradnja individualnih stanovanjskih objektov mora slediti predhodnim geološkim raziskavam posamezne gradbene parcele.
37.	člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
(1)	Požarno varstvo je potrebno zagotoviti v skladu z veljavno zakonodajo RS. Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je potrebno zagotoviti:
a)	ustrezen odmik od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
b)	vir vode za gašenje in zahteve predpisa s področja hidrantnih omrežij;
c)	neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila;
d)	pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
e)	pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje;
f)	pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta.
(2)	Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Za potrebe gašenja požara se v ureditvenem območju objektov izvede dva nadtalna hidranta. Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 70,0 m.
(3)	Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za
posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(4) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati požarna tveganja, ki so vezana na:
a)	povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov;
b)	možnost širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
VIII.	Načrt parcelacije
38.	člen (načrt parcelacije)
(1)	Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, na listu 5 »Načrt ureditvenega območja s parcelacijo«.
(2)	Meje posameznih enot urejanja so določene v grafičnem delu tega načrta.
(3)	Dovoljeno je združevanje parcel v kolikor se gradbena linija in postavitev objektov ne razlikuje od načrtovane ureditve.
(4)	Parcelacijo oz. določitev gradbene parcele obstoječim objektom je potrebno urediti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
IX.	Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
39.	člen (etapnost gradnje)
(1)	Objekti v posameznih funkcionalnih celotah se lahko gradijo etapno. Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka tudi sočasno.
(2)	Izvajanje dovoljenih posegov znotraj funkcionalnih celot FC-CU-obst_1, FC-CU-obst_2, FC-CU-obst_3 in FC-CU-obst_4 ni časovno vezana na urejanje funkcionalnih celot FC-SSe-1, do FC-SSe-2 s spremljajočo komunalno in prometno infrastrukturo. Pogoj za gradnjo je možnost priključevanja na minimalno komunalno opremljenosti območja gradnje.
(3)	Izvedba načrtovanih ureditev v funkcionalnih celotah FC-SSe-1 in do FC-SSe-2 je predvidena v naslednjih korakih oz. fazah:
•	Prva faza obsega pridobitev gradbenega dovoljenja in izgradnjo komunalne in prometne infrastrukture znotraj FC-SSe-1 in do FC-SSe-2.
•	Druga faza obsega pridobivanje gradbenih dovoljenj za gradnjo minimalno 90% vseh objektov v FC-SSe-1 in FC-SSe-2.
•	Prva in druga faza lahko potekata sočasno z zagotavljanjem upoštevanja navedenega odstotka pristopa h gradnji.
(4)	Po preteku petih let od uveljavitve tega odloka, ne glede na drugo in tretjo alinejo 3. odstavka tega člena, lahko faznost gradnje posameznih objektov v FC-SSe-1 in do FC-SSe-2 poteka ločeno oz. individualno po posameznih parcelah. Ne glede na navedeno mora biti zagotovljena oz. zgrajena komunalna in prometna infrastruktura iz prve alineje 3. odstavka tega člena.
X.	Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
40.	člen
(velikosti dopustnih odstopanj)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2233
gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika. S takšnimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere na območju OPPN, spremembe gabaritov so možne v okviru določb tega člena.
(2)	Dopustno je drugačno tlorisno oblikovanje stanovanjskih objektov, ob upoštevanju določil za faktor zazidanosti. Višinskih gabaritov ni dovoljeno preseči pri nobenem novo predvidenem objektu, dovoljeni so nižji objekti.
(3)	Odstopanja od zakoličbene situacije novopredvidenih objektov je +1,0/-1,0 m, pri čemer se ne sme bistveno porušiti gradbenih meja.
(4)	Odmiki objektov od parcelnih meja, ki so manjši kot predpisani v zakoličbenem načrtu morajo biti dogovorjeni med posameznimi mejaši ter pisno notarsko overjeni.
(5)	Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske infrastrukture. Dovoljena je etapna in začasna gradnja.
(6)	Za legalno zgrajene objekte, pred uveljavitvijo tega odloka, lahko faktor zazidanosti gradbene parcele odstopa za 20% od vrednosti s tem odlokom določenega faktorja zazidanosti.
Odstopanja od rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih ta odstopanja sodijo ter občinska služba, pristojna za urejanje prostora.
XI. Obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev
41. člen (obveznosti v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
a)	pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
b)	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
c)	promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
d)	sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
e)	v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
f)	zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
g)	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
h)	v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe,
i)	vzdrževati in zasaditi avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,
j) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih obstoječih objektov, naprav in območij ter okolice objektov,
k) sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2)	Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(3)	Investitor oz. izvajalec je dolžan v najkrajšem možnem času, od pridobitve gradbenega dovoljenja, zaključiti gradnjo tako, da začeta gradnja motilno ne vpliva na urejanje podobe naselij in krajine.
XII. Prehodne in končne določbe
42.	člen (hramba in vpogled)
OPPN skupaj s prilogami in strokovnimi podlagami je na vpogled na Občini Ruše.
43.	člen
(uveljavitev odloka in prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na območju enot urejanja prostora RU 57 in na delu RU 46, veljati Odlok o URN za središče naselja Ruše (MUV št. 17/07, 13/03, 16/05 ter 20/07 in popr. MUV št. MUV št. 21/08).
44.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe Republike Slovenije in pristojne inšpekcijske službe Občine Ruše.
45.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok se objavi v uradnem glasilu in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Številka: 3505-0002/2017-104 Datum: 25. 10. 2018
Občina Ruše Uroš Razpet, župan
907. Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Ruše
Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 20142023 (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Sklep vlade št. 0072713/2014/7 z dne 26. 8. 2014) in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin št. 23/18) je Občinski svet občine Ruše na 23. redni seji dne 25. 10. 2018 sprejel
ODLOK
O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI RUŠE
I. Splošne določbe
1. člen (vsebina odloka)
(1) Ta odlok podrobneje določa izvajalce posameznih programov v okviru letnega programa športa (v nadaljevanju LPŠ), podrobnejše pogoje in merila za
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2234
izbiro in sofinanciranje izvajanja LPŠ v občini Ruše (v nadaljnjem besedilu: občina), način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad temi pogodbami.
(2) Sredstva za sofinanciranje LPŠ se zagotovijo v proračunu občine.
2.	člen (uporaba okrajšav)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
IN NPŠ - izvedbeni načrt nacionalnega programa športa,
JR - javni razpis,
LPŠ - letni program športa,
NPŠ - nacionalni program športa,
NPŠZ - nacionalna panožna športna zveza,
OKS-ZŠZ - Olimpijski komite Slovenije-Združenje
športnih zvez,
OPP - osebe s posebnimi potrebami,
OŠZ - občinska športna zveza,
ŠVOM - športna vzgoja otrok in mladine,
KŠ/VŠ - kakovostni šport/vrhunski šport,
IŠP - individualne športne panoge,
KŠP - kolektivne športne panoge,
ZŠIS-POK - Zveza za šport invalidov Slovenije-
Paraolimpijski komite,
MOK - Mednarodni olimpijski komite,
Zavod VIZ - zavod s področja vzgoje in izobraževanja.
3.	člen
(opredelitev javnega interesa v športu)
Javni interes na področju športa v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in LPŠ in se uresničujejo tako, da se:
•	zagotavljajo finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ na ravni občine,
•	spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj dejavnosti na vseh področjih športa,
•	načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi.
4.	člen (izvajalci LPŠ)
Izvajalci LPŠ po tem odloku so:
•	športna društva,
•	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva v Občini Ruše,
•	zavodi, zasebniki ter druge organizacije in ustanove, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
•	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe,
•	organizacije invalidov, ki izvajajo športne programe za invalide.
Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju športnega programa.
Ne glede na prejšnji odstavek, imajo prednost pri izvajanju programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine športna društva in javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javno veljavne programe.
5.	člen
(pravica do sofinanciranja)
Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh področjih športa, če
izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v občini Ruše in pretežno delujejo na njenem območju, razen društev, ki združujejo invalidne osebe s stalnim bivališčem v občini Ruše;
•	da so najmanj 1 leto registrirani in organizirani v skladu z veljavnimi predpisi za izvajanje športnih programov ter jih najmanj v letu pred objavo javnega razpisa tudi dejansko izvajajo,
•	da imajo za prijavljeno dejavnost:
a.	zagotovljene materialne (športna oprema in rekviziti) in prostorske (lastni objekti ali sklenjena najemna pogodba) pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu,
b.	izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo dejavnosti,
•	da izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov letno v obsegu najmanj 60 ur, razen v primerih ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja posameznega športnega programa v merilih drugače opredeljen. V kolikor društvo ne izvaja športnih programov in organizira mednarodno prireditev, mu ni potrebno izvajati programa iz predhodnega stavka in se prireditev kljub temu sofinancira,
•	imajo v skladu z lastnim temeljnim aktom urejeno evidenco članstva (velja za športna društva in/ali zveze športnih društev), s poravnano letno članarino, ter evidenco o udeležencih programa,
•	s svojimi ekipami igrajo domače tekme na območju občine, razen v primeru, da jih zaradi objektivnih razlogov ne morejo,
•	da trenirajo s svojimi selekcijami na območju občine, razen v primeru, da zaradi objektivnih razlogov ne morejo,
•	da imajo v vsaki selekciji, ki se sofinancira, vsaj 70% občanov občine Ruše,
•	niso na drugih razpisih občine oziroma iz drugih proračunskih postavk občine pridobili sredstev za iste programe,
•	imajo poravnane vse obveznosti nastale na podlagi izvajanja športne dejavnosti do občine,
•	so v celoti izpolnili vse pogodbene obveznosti do občine in zavodov, katerih ustanoviteljica je občina na podlagi javnih razpisov na področju športa iz preteklih let,
•	dovoljujejo objavo podatkov o prijavitelju in o prijavljenem programu z namenom objave rezultatov razpisa na spletni strani občine, skladno s predpisi o dostopu informacij javnega značaja in o varstvu osebnih podatkov,
•	se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje.
II. Vsebinske določbe
6. člen
(opredelitev področij športa)
Za uresničitev javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti do proračunskih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine sofinancirajo naslednja področja športa: 1. PROGRAM ŠPORTA
•	prostočasna športna vzgoja otrok in mladine,
•	športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami,
•	obštudijske športne dejavnosti,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2235
•	športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
•	kakovostni šport,
•	vrhunski šport,
•	šport invalidov,
•	športna rekreacija
•	šport starejših.
2.	RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU
3.	ORGANIZIRANOST V ŠPORTU
4.	ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA
5.	ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI
6.	DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU
Podrobnejša opredelitev vseh področij športa je podana v prilogi »Merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje letnega programa športa v Občini Ruše«.
Za vrednotenje in izbor posameznih področij LPŠ so določena merila, pogoji in kriteriji, ki vsebujejo:
•	navedbo športnih področij, ki so v javnem interesu in ki jih opredeljuje NPŠ,
•	obseg športnih področij in elemente vrednotenja,
•	kriterije vrednotenja posameznih področij,
•	razvrstitev športnih panog glede na razširjenost, uspešnost, lokalni pomen športa in konkurenčnost v programih športa otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, programih kakovostnega in vrhunskega športa ter športa invalidov.
Merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje in izbor dejavnosti na vseh področjih športa so sestavni del tega odloka.
7.	člen (LPŠ)
LPŠ je dokument, ki opredeljuje vsa področja športa, ki so v danem koledarskem letu opredeljena kot javni interes občine. LPŠ pripravi pristojni organ občinske uprave.
Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ določi:
•	področja športa, ki se v proračunskem letu, za katerega se sprejema LPŠ, sofinancirajo z občinskega proračuna,
•	obseg in vrsto dejavnosti,
•	višino proračunskih sredstev za sofinanciranje področij športa,
•	morebitne dodatne pogoje in zahteve za vrednotenje programov in izvajanje LPŠ.
LPŠ sprejme občinski svet, ki mora pred tem pridobiti mnenje OŠZ. Za podajo mnenja ima OŠZ en mesec časa. V kolikor OŠZ ne poda mnenja v enem mesecu, se LPŠ sprejme brez njenega mnenja.
8.	člen (komisija za izvedbo JR)
Župan s sklepom ustanovi Komisijo za izvedbo JR (v nadaljevanju: komisija), ki je sestavljena iz predsednika in najmanj dveh članov.
Člani komisije med seboj izvolijo predsednika, ki sklicuje in vodi seje komisije. V kolikor se komisija na prvi seji ne dogovori, kdo bo predsednik, ga s sklepom določi župan.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do
vštetega drugega kolena, razen, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije osebe, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo objektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave).
Mandat komisije je vezan na mandat župana. Župan lahko člane komisije razreši pred iztekom mandata in imenuje novo komisijo.
Predsednik in člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. Če je predsednik ali član komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan, se iz komisije izloči, kar se evidentira v zapisniku. O tem se nemudoma obvesti župana, ki presodi, ali so izpolnjeni pogoji za izločitev.
Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev komisije je potrebna navadna večina.
Naloge komisije so:
•	preverjanje pravilnosti ovojnic, odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti in popolnosti prejetih vlog (formalna popolnost), beleženje morebitnih pomanjkljivosti, zahtevanje dopolnitev formalno nepopolnih vlog, pregled popolnih vlog,
•	pregled in ocena vlog na podlagi meril, pogojev in kriterijev, ki so sestavni del odloka in ki so navedeni v razpisni dokumentaciji,
•	priprava predloga izvajalcev LPŠ in izbranih dejavnosti,
•	pregled in potrditev predloga razporeditve sredstev po področjih športa ter izvajalcih,
•	vodenje zapisnikov o svojem delu,
•	priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev odloka,
•	priprava dodatnih meril in pogojev, ki se po potrebi vključijo v razpisno dokumentacijo oziroma uporabijo pri ovrednotenju prijavljenih dejavnosti.
Strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja občinska uprava oziroma druga pooblaščena in strokovno usposobljena organizacija.
9. člen (izvedba JR)
Postopek sofinanciranja izvajanja letnega programa športa se izvede kot JR.
Sklep o začetku javnega razpisa sprejme župan, s katerim določi predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da doseči z javnim razpisom, in besedilo javnega razpisa.
Občina Ruše po potrjenem LPŠ objavi javni razpis, v katerem opredeli vsebino programov, ki jih bo sofinancirala.
Javni razpis se objavi na spletni strani občine. JR mora vsebovati:
•	ime in sedež izvajalca razpisa,
•	pravno podlago za izvedbo JR,
•	predmet JR,
•	navedbo upravičenih izvajalcev za prijavo na JR,
•	navedbo pogojev, ki jih morajo izvajalci izpolnjevati,
•	višino sredstev, ki so na razpolago za predmet JR,
•	navedbo meril za vrednotenje področij športa,
•	obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,
•	rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vloge,
•	datum in način odpiranja vlog,
•	rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR,
•	kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko vlagatelji dobijo informacije in dvignejo razpisno dokumentacijo
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2236
oziroma elektronski naslov, na katerega zaprosijo zanjo,
•	informacijo o razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija mora vsebovati:
•	razpisne obrazce,
•	navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,
•	informacijo o dostopnosti do Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje LPŠ v občini ter druge pogoje in merila,
•	vzorec pogodbe o sofinanciranju programov.
10.	člen
(vloge)
Vloge na javni razpis se obravnavajo posamično.
Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj - vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko označena tudi na drug ustrezen način, iz katerega izhaja, da gre za vlogo na določen javni razpis.
Vloga, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju.
Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v javnem razpisu. Način elektronske predložitve vloge mora biti določen v razpisni dokumentaciji.
Vloga mora biti naročniku razpisa dostavljena do roka, ki je določen v javnem razpisu, ne glede na način oddaje.
Vloga mora biti oddana na predpisanih obrazcih in zložena po vrstnem redu, ki je določen v JR.
Prijava na javni razpis mora vsebovati:
•	podatke o vlagatelju,
•	navedbo športnih programov, za katere vlagatelj kandidira,
•	navedbo vadečih po posameznih športnih programih,
•	opis načrtovanih programov,
•	druge zahtevane podatke iz razpisne dokumentacije.
Do izteka roka za prijavo lahko vlagatelj dopolnjuje svojo prijavo.
11.	člen (postopek izvedbe JR)
Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v JR. Vloga je formalno popolna, če vsebuje v celoti izpolnjene obrazce in vsa obvezna dokazila - priloge. Odpiranje prejetih vlog ni javno.
O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:
•	kraj in čas odpiranja dospelih vlog,
•	predmet javnega razpisa,
•	imena navzočih članov komisije,
•	naziv vlagateljev, navedenih po vrstnem redu odpiranja,
•	ugotovitve o popolnosti oziroma o nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije,
•	sklepe komisije.
Zapisnik podpišejo prisotni člani komisije.
Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, naročnik razpisa zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.
12.	člen (dopolnitev vlog)
Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolna vloga), da jih dopolnijo. Vlagatelji lahko svoje dopolnitve posredujejo tudi elektronsko. Rok za
dopolnitev, ki ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni, se določi v pozivu.
Formalno nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v postavljenem roku ne dopolnijo, pristojni organ s sklepom zavrže.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka tega člena pritožba ni dovoljena.
13.	člen (odločba o izbiri)
Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa.
Komisija o opravljenem strokovnem pregledu iz prejšnjega odstavka vodi zapisnik, iz katerega so razvidni razlogi za razvrstitev in predlog, kateri programi ali področja letnega programa športa se sofinancirajo v določenem obsegu, oziroma navedeni razlogi, da se program ali področje letnega programa športa ne uvrsti v sofinanciranje.
Ocenjevanje in vrednotenje vlog ter zapisnik komisije niso javni.
Na podlagi predloga komisije naročnik razpisa izda odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja letnega programa športa.
Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa.
14.	člen (pritožbeni postopek)
Zoper odločbo je možno podati ugovor pri naročniku razpisa v roku 8 dni po prejemu odločbe. Predmet ugovora ne morejo biti merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje LPŠ občine Ruše. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji.
O ugovoru odloči župan v roku 30 dni od prejema pritožbe. Odločitev župana je dokončna.
15.	člen (objava rezultatov JR)
Rezultati JR se po zaključku postopka JR objavijo na spletni strani občine.
16.	člen
(pogodba z izbranim izvajalcem JR)
Ob izdaji odločbe se izbranemu prijavitelju pošlje pogodbo o sofinanciranju LPŠ občine Ruše s pozivom k podpisu. Izbrani prijavitelj mora vrniti podpisano pogodbo najkasneje v roku osmih dni od vročitve pisnega predloga pogodbe in poziva za podpis pogodbe. Če se v roku osmih dni od prejema prijavitelj ne odzove, pogodbe ne vrne podpisane oziroma ne vloži ugovora zoper odločbo, se šteje, da je umaknil prijavo za sofinanciranje.
Po pravomočnosti odločbe izvajalec razpisa z izbranim prijaviteljem sklene pogodbo, ki vsebuje najmanj:
•	podatke obeh pogodbenih strank (naziv, naslov, davčna številka, številka transakcijskega računa, podatki o pooblaščenih osebah za podpis pogodbe in drugi podatki),
•	vsebino in obseg ter čas realizacije programa,
•	višino odobrenih sredstev,
•	rok za porabo sredstev,
•	navedbo pravic in obveznosti pogodbenih strank,
•	razloge za vračilo dodeljenih sredstev,
•	razloge za razvezo pogodbe,
•	skrbnika pogodbe,
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2237
•	način nadzora nad namensko porabo sredstev in izvedbo dejavnosti, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,
•	način nakazovanja sredstev izvajalcu,
•	način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi,
•	določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače grobo krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR,
•	druge medsebojne pravice in obveznosti.
17.	člen (začasno sofinanciranje)
Do sklenitve pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ se lahko določena področja športa sofinancirajo na osnovi dokumenta o začasnem sofinanciranju. Dokument se lahko sklene samo z izvajalci LPŠ, ki so imeli enake dejavnosti sofinancirane že v preteklem koledarskem letu, je prijavljen na javni razpis in je vložil zahtevo po začasnem financiranju.
Dokument določi način in višino sofinanciranja dejavnosti. Višina začasnega sofinanciranja skupaj ne sme preseči ene tretjine pogodbenega zneska, ki ga je izvajalec prejel za svoje dejavnosti v preteklem letu.
Po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ se že nakazana sredstva poračunajo.
18.	člen (spremljanje izvajanja LPŠ)
Izbrani prijavitelji postanejo s podpisom pogodbe iz 16. člena izvajalci LpŠ, zato so dolžni izvajati izbrana področja najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbrano področje v skladu z javnim razpisom.
Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev lahko kadarkoli izvaja občinska uprava.
Za spremljanja izvajanja programov športa lahko župan pooblasti primerno usposobljeno osebo ali strokovno organizacijo.
19.	člen (dolžnosti izvajalcev LPŠ)
Izvajalec športnega programa, ki je izbran za izvajanje LPŠ v občini, je dolžan javno objaviti izračun cene športnega programa, za katerega izvajanje prejema proračunska sredstva.
Športni programi, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, so za uporabnike brezplačni. V primeru delnega sofinanciranja športnih programov iz proračunskih sredstev občine mora izvajalec LPŠ stroške, ki jih krijejo vadeči, sorazmerno zmanjšati.
Izvajalec LPŠ mora v pogodbenem roku pristojnemu organu predložiti vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi športnih programov.
Proračunska sredstva, ki jih izvajalci LPŠ prejmejo za izvedbo posameznega športnega programa oziroma za udeležbo v posameznem športnem programu, se smejo porabiti samo za stroške izvedbe športnega programa, za katerega so namenjeni. Izvajalec LPŠ predloži dokazila (računi, pogodbe ipd.) o namenski porabi sredstev pristojnemu organu.
Izvajalec LPŠ je dolžan obvestiti skrbnika pogodbe o vseh spremembah, ki utegnejo vplivati na izpolnitev njegovih pogodbenih obveznosti, takoj oziroma najkasneje v roku deset dni, odkar je zanje izvedel. Na podlagi obvestila, kakor tudi na podlagi na drugačen način ugotovljenih dejstev, lahko občina, ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, sklene z izvajalcem LPŠ aneks k pogodbi ali odstopi od pogodbe in uveljavi sankcije iz naslednjega člena.
Izvajalec LPŠ mora na tekmovanjih in z njimi povezanimi dogodki oziroma v projektnih aktivnostih, ki jih organizira za obiskovalce, na javno viden način seznaniti javnost, da je dogodek sofinanciran s strani občine Ruše. Prav tako mora z logotipom občine opremiti publikacije in druge komunikacijske in promocijske materiale, ki jih uporablja.
Izvajalec LPŠ, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu.
20.	člen
(izguba pravice do sofinanciranja)
Izvajalec LPŠ izgubi pravico do sofinanciranja in je v roku, ki ga določi pristojni organ, dolžan vrniti vsa morebitna že prejeta sredstva od dneva nakazila do dneva vračila, če:
•	pogodbenega programa sploh ni pričel izvajati,
•	je z izvajanjem prenehal ali ga izvaja na način, ki ni skladen s pogodbo,
•	je sredstva v celoti ali deloma porabil v nasprotju s pogodbo,
•	kateri izmed strokovnih delavcev, ki izvajajo športni proces, ne izpolnjuje, ali med letom preneha izpolnjevati pogoje za delo po Zakonu o športu;, je v postopku javnega razpisa ali med izvajanjem pogodbe navajal neresnične ali pomanjkljive podatke in je to vplivalo na dodelitev sredstev oziroma financiranje,
•	ni zagotovljena raba slovenskega jezika skladno s 56. členom Zakona o športu,
•	ni obvestil pristojnega organa o morebitnih statusnih in drugih spremembah, ki vplivajo na pravico do sofinanciranja,
•	ni oddal poročila (končnega oziroma delnega) o realizaciji programa niti v naknadnem roku, ki mu ga je določil pristojni organ,
•	na pisno zahtevo pristojnega organa ne posreduje podatkov ali dokumentacije, ki se nanaša na izvajanje odobrenih programov, namensko porabo sredstev ter nadzor pravilnosti izvajanja pogodbe.
V	primerih iz druge, četrte in sedme alineje prejšnjega odstavka, se v primeru, če je izvajalec LPŠ program pred kršitvijo pravilno izvajal 30 tednov ali več, financiranje ustavi, izvajalec LPŠ pa je dolžan vrniti le tisti del sredstev od dneva nakazila do dneva vračila, ki jih je morebiti prejel po storjeni kršitvi. Občina lahko izvajalcu LPŠ zaračuna tudi pripadajoče zakonite zamudne obresti.
V	javnem razpisu se lahko določi tudi druge primere izgube pravice do sofinanciranja in vračila že prejetih sredstev, če se izkaže, da je to potrebno za pravilno izvajanje LPŠ ali za zavarovanje javnih sredstev.
V	primeru napredovanj oziroma nazadovanj v tekmovalnih sistemih v okviru NPŠZ se sofinanciranje do konca leta nadaljuje v enakem obsegu, kot je določeno s pogodbo.
21.	člen
(uporaba javnih športnih objektov in športnih površin)
Izvajalci LPŠ imajo za njegovo izvajanje, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in športnih površin pred drugimi uporabniki.
Obvezni programi šolske športne vzgoje, ki jo izvajajo v/na javnih športnih objektih, imajo prednost pred drugimi izvajalci LPŠ.
III. Prehodne določbe
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2238
22.	člen
(prenehanje veljavnosti prejšnjega pravilnika)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik za vrednotenje športnih programov v Občini Ruše (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške, št. 21/2002 in 32/09).
23.	člen (veljavnost Odloka)
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
MERILA, POGOJI IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI RUŠE
VSEBINA DOKUMENTA
Za namenom uresničevanja javnega interesa v športu so z Merili, pogoji in kriteriji za vrednotenje letnega programa športa v Občini Ruše (v nadaljevanju: merila) opredeljeni načini vrednotenja naslednjih področij športa:
1.	ŠPORTNI PROGRAMI
2.	RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU
3.	ORGANIZIRANOST V ŠPORTU
4.	ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA
5.	ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI
6.	DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU
NAČIN DOLOČANJA VIŠINE SOFINANCIRANJA
Za večino področij športa se z merili uveljavlja sistem točkovanja. Vrednost področja športa predstavlja seštevek točk, ki jih
prejmejo izvajalci na osnovi na JR oddanih prijav.
Merila se v času trajanja postopka JR ne smejo spreminjati.
Finančna vrednost predstavlja zmnožek med seštevkom točk in vrednostjo točke, ki je določena glede na v LPŠ predvidena sredstva.
STRUKTURA DOKUMENTA
Vsako področje športa v merilih je opredeljeno s:
•	splošno opredelitvijo področja/programov po NPŠ
•	navedbo vsebine programov in namenskost sofinanciranja
•	obsegom vrednotenja posameznega programa
•	navedbo pogojev in meril za vrednotenje.
1. ŠPORTNI PROGRAMI
Športni programi so različne pojavne oblike športa, namenjene posameznikom vseh starosti. Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in predstavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo.
1.1. SPLOŠNI POGOJI IN DOLOČILA
Pri vrednotenju športnih programov se upoštevajo naslednji pogoji:
1.	Udeleženci vadbe v športnih programih:
-	vsi športni programi:
•	isti udeleženec se pri istem izvajalcu ovrednoti le v enem športnem programu,
-	netekmovalni športni programi:
•	v programih prostočasne športne vzgoje otrok in mladine (tudi OPP), obštudijskih športnih dejavnosti, športa invalidov, športne rekreacije in športa starejših se vrednotijo samo tisti udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme NPŠZ (oz. ZŠIS-POK),
-	pri obsegu vadbe je ena (1) ura = 60 minut,
-	tekmovalni športni programi :
•	v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostnega in vrhunskega športa (invalidov) se vrednotijo le športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS registrirani pri NPŠZ (oz. ZŠIS-POK),
•	vrednotijo se samo športniki, ki v letu financiranja dopolnijo starost 12 let,
•	ekipe in/ali posamezniki morajo dokazati udeležbo na najmanj treh (3) tekmah/tekmovanjih v sklopu uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, v obdobju 12 mescev pred JR, razen v športnih panogah, kjer zaradi svoje specifičnosti tega ni mogoče izpolniti.
2.	Upoštevanje starostnih kategorij
Upoštevajo se vse starostne kategorije v obeh spolih. Starostne skupine so določene glede na starost in sicer:
-	do vključno 6 let	- do vključno 17 let	- 20 let in več
-	do vključno 13 let	- do vključno 19 let	- veterani (v skladu z NPŠZ)
-	do vključno 15 let
Številka: 671-10/2018-7 Datum: 23. 10. 2018
Občina Ruše Uroš Razpet, župan
• Priloga: Merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje letnega programa športa v Občini Ruše
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2239
3.	Cena programa za udeleženca
Strošek strokovnega dela se ovrednoti skladno z določili 28. člena Pravilnika o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 11/18), pri čemer se usposobljenost izenači z najnižjo stopnjo izobrazbe brez naziva.
Strošek objekta se ovrednoti skladno s sklepom Občine Ruše s katerim se določa višina stroškov objektov za izvajanje LPŠ.
V	primeru sofinanciranja mora izvajalec LPŠ ceno za uporabnika sorazmerno zmanjšati in javno objaviti.
4.	Sofinanciranje strokovnega kadra
V	primeru sofinanciranja strokovnega dela izvajalca LPŠ iz drugih virov (npr. NPŠŠ), skupna vrednost sofinanciranja ne sme presegati 100% vrednosti dela, ki izhaja iz pogodbe s strokovnim delavcem, oz. določil Pravilnika o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni.
1.2. MERILA VREDNOTENJA PODROČJA ŠPORTNIH PROGRAMOV
1.	Obseg programov
-	velikost vadbene skupine - število skupin
•	velikost skupine, oz. število udeležencev vadbene skupine se med programi razlikuje glede na vsebino programa, starostno skupino ter značilnosti udeležencev (invalidi, posebne potrebe, starostniki, idr.) in je določena v razponu,
•	za programe športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport velja, če je prijavljenih manj udeležencev, kot je opredeljeno v velikosti skupine, se število točk za strokovno delo sorazmerno zmanjša,
•	za manjše število članov v vadbeni skupini od določene v tem pravilniku se uporabljajo korekcijski faktorji 0,9 (90%-99% članov v skupini), 0,8 (80%-89%članov v skupini), 0,5 (50% - 70% članov v vadbeni skupini), 0,25 (pod 50% članov vadbene skupine) na podlagi utemeljitve društva,
•	če je udeležencev več, to ne vpliva na dodatno vrednotenje programa,
•	število ur vadbe na teden se med programi razlikuje glede na vsebino programa in kakovostni nivo programa,
•	število tednov vadbe in izvajanja programa se razlikuje glede na vrsto programa, pri čemer ločimo celoletne programe, ki trajajo najmanj 30 in največ 40 tednov, ter občasne programe, ki trajajo manj kot 30 tednov.
Na osnovi obsega programov določimo število vadbenih skupin in obseg ur uporabe športnega objekta, ki so osnova za izračun vrednosti sofinanciranja objekta in strokovnega dela, pri čemer zgornja meja velikosti skupine predstavlja merilo za določanje števila skupin, spodnja meja pa najnižjo velikost skupine, ki se še priznava kot popolna skupina.
2.	Uporaba objektov
Izvajalcem se za izvedbo programov LPŠ zagotovi uporaba objekta do celotnega obsega določenega z obsegom vrednotenja programov glede na vrsto programa in ciljno skupino.
Obseg ur, oz. sofinanciranje uporabe športnega objekta se določa za tiste objekte, ki so opredeljeni v LPŠ.
3.	Kompetentnost strokovnega kadra
-	vodenje programa s strani primerno izobraženega in/ali usposobljenega strokovnega kadra:
Tabela 1 - Obseg vrednotenja strokovnega kadra (korekcijski faktor)
Strokovni kader	Usposobljenost 1. stopnja*	Usposobljenost 2. stopnja	Usposobljenost 3. stopnja	Izobrazba
Korekcijski faktor (kf)	1,0	1,1	1,3	1,5
*Strokovni kader s 1. stopnjo usposobljenosti se vrednoti samo v zakonsko predpisanem obdobju treh let od veljavnosti Zakona o športu (do 24.6.2020).
Po prehodnem obdobju se za vrednotenje strokovnega kadra uporabljajo naslednji korekcijski faktorji:
Tabela 2 - Obseg vrednotenja strokovnega kadra (korekcijski faktor)
Strokovni kader	Usposobljenost 1. stopnja	Usposobljenost 2. stopnja	Izobrazba
Korekcijski faktor (kf)	1,1	1,3	1,5
Vrednost točke za strokovno delo se izračuna tako, da se skupna vrednost sredstev za strokovno delo posameznih programov deli s skupnim številom točk za strokovno delo.
4.	Razširjenost športne panoge
Pri razširjenosti športne panoge se v merilih upoštevajo športniki, ki so registrirani pri NPŠZ.
5.	Uspešnost športne panoge
Uspešnost športne panoge se točkuje na osnovi osvojenih rezultatov preteklega leta oz. zaključenem ligaškem tekmovanju.
Tabela 3 - obseg vrednotenja uspešnosti športne panoge/individualni šport
INDIVIDUALNI ŠPORT	olimpijske igre (tudi para olimpijske igre), mladinske olimpijske igre, svetovne igre	svetovno prenstvo / svetovni pokal	evropske igre, evropske igre mladih, evropsko prvenstvo, evropski, pokal, mednarodno tekmovanje	državno prvenstvo (I. liga), državno pokalno prvenstvo
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2240
	(neolimpijski športi), specialna olimpijada										
mesto	člani	mlad	člani	mlad	člani	mlad	kad	člani	mlad	kad	de
1. mesto	450	430	400	380	350	330	330	15	12	12	10
2. mesto	430	410	380	360	330	310	310	14	11	11	9
3. mesto	410	390	360	340	310	290	290	13	10	10	8
4. mesto	350	340	310	290	260	240	240	12	9	9	7
5. mesto	300	290	260	240	210	190	190	11	8	8	6
6. mesto	250	240	210	190	160	140	140	10	7	7	5
7. do 10. mesto	250	240	210	190	160	140	140	9	6	6	4
udeležba	250	240	210	190	160	140	140	3	2	2	1
Tabela 4 - obseg vrednotenja uspešnosti športne panoge/kolektivni šport/ekipe
individualnih športov
KOLEKTIVNI ŠPORT	evropske igre, evropske igre mladih, evropsko prvenstvo, evropski, pokal, mednarodno tekmovanje		Državno prvenstvo (I. liga), Državno pokalno prvenstvo				Državno prvenstvo (II. liga)		
mesto/raven	člani	mlad	člani	mlad	kad	de	člani	mlad	kad
1. mesto	450	430	45	43	43	41	39	37	35
2. mesto	430	410	43	41	41	39	37	35	33
3. mesto	410	390	41	39	39	37	35	33	31
4. mesto	350	340	39	37	37	35	33	31	29
5. mesto	300	290	37	35	35	33	31	29	27
6. mesto	250	240	35	33	33	31	29	27	25
7. do 10 mesto	250	240	33	31	31	29	27	25	23
udeležba	250	240	31	29	29	27	9	7	5
Rezultati se upoštevajo samo za tiste športne discipline, ki se nahajajo na spisku kategoriziranih disciplin pri OKS-ZŠZS (rezultati z uradnih tekmovanj NPŠZ).
Upošteva se najboljši uradni rezultat, ki ga je dosegel član kluba ali ekipa v posamezni starostni kategoriji ne glede na disciplino ali spol.
Upoštevajo se samo tekmovanja, ki so organizirana pod neposrednim okriljem NPŠZ ali vpisana v koledar evropske panožne zveze.
6. Lokalni pomen športne panoge - razvrščanje športnih panog v razrede
V programih občinskih panožnih športnih šol, športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni/vrhunski šport ter programih kakovostnega in vrhunskega športa so športne panoge lahko razvrščene po merilih razširjenosti, uspešnosti, konkurenčnosti in pomena panoge za lokalno okolje. Razvrstitev športnih panog v razrede v skladu z gornjimi merili pripravi OŠZ.
Tabela 5 - Vrednotenje razredov športnih panog - lokalni pomen športne panoge
LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE	SPREMENLJIVKE/VREDNOST KF		
MERILA	1. razred	2. razred	3. razred
razvrstitev OŠZ	1,4	1	0,6
7. Konkurenčnost športne panoge
olimpijska/ne olimpijska športna panoga
Tabela 6 - Vrednotenje konkurenčnost športne panoge
KONKURENČNOST ŠPORTNE PANOGE	SPREMENLJIVKE/VREDNOST KF
	olimpijski/neolimpijski
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2241
MERILA	DA	NE
olimpijski šport	1	0,7
1.3. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (PŠVOM)
Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnani in niso del uradnih tekmovalnih sistemov NpŠZ.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo stroški izvedbe posameznih programov:
Vsebina in namen sofinanciranja
ŠPORTNI PROGRAMI PŠVOM (OPP*):	NAMEN SOFINANCIRANJA
promocijski programi: ŠŠT, NSP, MS, CP, ZS, KRP, MP	stroški/udeleženec
celoletni programi, pilotski programi	športni objekt in strokovni kader/skupina
občasni programi in programi v počitnicah in pouka prostih dnevih	športni objekt in strokovni kader/skupina
športne prireditve (samo PP*)	stroški/skupina
*otroci s posebnimi potrebami
Javni izobraževalni zavodi, izvajalci LPŠ, so upravičeni do sofinanciranja izključno športnih programov, ki jih izvajajo v sodelovanju z društvi oziroma neprofitnimi izvajalci programov športa, pri čemer se jim sofinancira samo strokovni kader.
1.3.1.	Promocijski športni programi
Med promocijske prostočasne športne programe, ki se pretežno izvajajo v zavodih vzgoje in izobraževanja (VIZ), prištevamo predvsem programe nacionalnega značaja: Naučimo se plavati (NSP), Mali sonček (MS), Zlati sonček (ZS), Krpan (KRP), Mladi planinec (MP) in Ciciban planinec (CP).
Če se program izvaja v okviru obveznega učnega procesa (kurikuluma) in/ali je financiran s strani MIZŠ, ni predmet sofinanciranja po LPŠ občine.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se v programih MS, ZS, KRP, MP in CP lahko sofinancira propagandno gradivo za vse udeležence programa do višine dejanskih stroškov.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se v programu NSP lahko sofinancira najemnina objekta (zakup bazena), prevoz in strokovni kader do višine dejanskih stroškov.
1.3.1.1.	Šolska športna tekmovanja
Šolska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od lokalne do državne ravni.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancira izpeljava šolskih in občinskih tekmovanj ter stroške za ekipe in posameznike, ki se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje. V programih šolskih športnih tekmovanj se vrednoti materialni strošek programa do višine dejanskih stroškov.
1.3.1.2.	Dodatne ure športne dejavnosti v šoli
Sem se prištevajo dodatne ure športa v osnovnih šolah v času pouka, a izven kurikuluma.
V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju dodatnih ur športne dejavnosti v šoli na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni v LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.
1.3.2.	Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine
Celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine potekajo v obsegu najmanj 60 ur v letu (30 vadbenih tednov po 2 uri tedensko športne oziroma gibalne vadbe). Ura vadbe šteje 60 minut. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za otroke in mladino.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: - športni objekt in strokovni kader/skupino.
Tabela 7 - Obseg vrednotenja celoletnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine
CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (ne tekmovalni programi vadbe)	PREDŠOLSKI (do 6 let)	ŠOLOOBVEZNI (do 15 let)	MLADINA (do 19 let)
velikost skupine (št. udeležencev)	10	10	10
trajanje ur vadbe/tedensko	2	2	2
število tednov	30	30	30
URE/športni objekt/skupino	60	60	60
TOČKE/strokovni kader/skupino	60	60	60
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2242
Izračun sofinanciranja:
-	strokovni kader= (št. T iz tabele 7 x koeficient strokovni kader tabela št. 1) x vrednost točke
-	športni objekt = št. ur objekta x vrednost ure, ki je določena v LPŠ
1.3.3. Občasni programi in programi v počitnicah in pouka prostih dnevih
Programi v času počitnic in pouka prostih dni praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (tečaji, projekti), ki jih ponujajo različni izvajalci. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
-	strokovni kader in objekt/skupino.
Tabela 8 - Obseg vrednotenja občasnih programov v počitnicah in pouka prostih dnevih
OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI (v počitnicah in pouka prostih dnevih)	PREDŠOLSKI (do 6 let)	ŠOLOOBVEZNI (do 15 let)	MLADINA (do 19 let)
velikost skupine (št. udeležencev)	10	10	10
Število ur programa	15	15	15
URE/športni objekt/skupino	15	15	15
TOČKE/strokovni kader/skupino	15	15	15
Izračun:
-	strokovni kader= (št. T iz tabele 8 x koeficient strokovni kader tabela št. 1) x vrednost točke
-	športni objekt = št. ur objekta x vrednost ure, ki je določena v LPŠ
1.3.4. Specifične športne panoge
Med specifične športne panoge so zajeti: planinci, taborniki in skavti. Sofinancirajo se dejavnosti specifičnih športnih panog šoloobveznih otrok in mladine (pohodništvo, planinske in taborniške šole, orientacijski pohodi). S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo stroški izvedbe posameznih programov:
-	strokovni kader
Tabela 9: Obseg vrednotenja specifične športne panoge/skupina
Specifična športna panoga	Dejavnost	Min. število udeležencev skupine	Točke strokovnega kadra na skupino
	Organiziran planinski pohod za šoloobvezne otroke	8	15
PLANINCI	Organiziran planinski pohod za mladino	6	15
	Planinska šola v obsegu najmanj 20 ur	10	30
	Udeležba na orientacijskih pohodih	3	5
V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju drugih specifičnih športnih panogah na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. Izračun:
- strokovni kader= (št. T iz tabele 9 x koeficient strokovni kader tabela št. 1) x vrednost točke 1.4. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI (OPP)
Prostočasno športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami predstavljajo športni programi, ki so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami, in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje.
1.4.1. Celoletni športni programi športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami
Celoletni športni programi športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: ŠVOM-PP) potekajo v obsegu najmanj 60 ur v letu (30 vadbenih tednov po 2 uri tedensko športne oziroma gibalne vadbe). Ura vadbe šteje 60 minut. Med programe za otroke in mladino s posebnimi potrebami prištevamo tudi promocijske športne programe in programe v počitnicah in pouka prostih dnevih.
Promocijski športni programi, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami se vrednotijo po enakih kriterijih kot promocijski športni programi v točki 1.3.1.
Celoletni športni programi športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami se vrednotijo po enakih kriterijih kot celoletni športni programi športne vzgoje otrok in mladine v točki 1.3.2.
Programi v počitnicah in pouka prostih dnevih, v katere so vključeni otroci in mladina s posebnimi potrebami se vrednotijo po enakih kriterijih kot programi v počitnicah in pouka prostih dnevih v točki 1.3.3.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2243
1.4.2. Športne prireditve za otroke in mladino s posebnimi potrebami
Šolska športna in druga tekmovanja za otroke in mladino s posebnimi potrebami so organizirana na regijski in nacionalni ravni.
V programu športnih prireditev za otroke in mladino s posebnimi potrebami, v katerem sodeluje zavod VIZ, se vrednoti materialni strošek tekmovanja do višine dejanskih stroškov.
1.5. OBŠTUDIJSKE ŠPORTNE DEJAVNOSTI (OŠD)
Programi obštudijske športne dejavnosti so pomembna sestavina življenja študentov kot dopolnilo intelektualnemu delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja, ki ga pretežno zahteva študij in k polnejši uresničitvi človeka.
1.5.1. Celoletni športni programi obštudijskih športnih dejavnosti
Celoletni športni programi obštudijskih dejavnosti so organizirane in strokovno vodene oblike športne dejavnosti v domačem kraju bivanja študenta in trajajo v obsegu najmanj 60 ur v letu (30 vadbenih tednov po 2 uri tedensko.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
-	športni objekt in
-	strokovni kader/skupino.
Tabela 10 - Obseg vrednotenja obštudijskih športnih programov
CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (ne tekmovalni programi vadbe)	ŠPORT ŠTUDENTOV
velikost skupine (št. udeležencev)	10
	
trajanje ur vadbe/tedensko	2
število tednov	30
URE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA	60
TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA	60
Izračun:
-	strokovni kader= (št. T iz tabele 10 x koeficient strokovni kader tabela št. 1) x vrednost točke
-	športni objekt = št. ur objekta x vrednost ure, ki je določena v LPŠ
1.6. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT (ŠVOM KŠ)
Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ. Vrednotijo se:
-	pripravljalni programi izvajalcev, v katere so vključeni otroci do 12 let oz. do 10 let v športnih panogah plavanje, športna in ritmična gimnastika ter umetnostno drsanje in ki imajo vrednoten program v najmanj eni starostni kategoriji tekmovalnega programa športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport.
-	tekmovalni programi izvajalcev, ki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ in v katere so vključeni športniki, ki imajo dovoljenje NPŠZ za nastopanje posameznika v uradnem tekmovalnem sistemu (tekmovalna licenca) v starosti najmanj 12 let oz. 10 let v športnih panogah plavanja, športne in ritmične gimnastike ter umetnostnega drsanja.
1.6.1.	Občinske panožne športne šole (OPŠŠ)
OPŠŠ je občinski projekt na področju športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. V okviru projekta lokalna skupnost sofinancira strokovno izobražen kader za izvajanje dela pretežno v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, v športnih društvih, ki imajo ustrezno tekmovalno piramido (športnike v vseh tekmovalnih starostnih skupinah) ter strokovno in organizacijsko strukturo.
V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju OPPŠ na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.
1.6.2.	Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati naslednje pogoje:
•	imajo športnike registrirane pri NPŠZ,
•	imajo tekmovalce v najmanj 2 starostnih kategorijah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, potrjenega s strani OKS-ZŠZ,
•	imajo strokovni kader z ustrezno izobrazbo ali usposobljenostjo, S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
-	športni objekt in
-	strokovni kader/skupino.
Obseg vrednotenja športnih programov iz tega poglavja je podan v preglednici 11 in 12
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2244
Tabela 11 - Obseg vrednotenja pripravljalnih programov
	skupina ne glede na poimenovanje		
CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAM			
(pripravljalni program vadbe)	do 7 let	do 9 let	do 12 let
velikost skupine - PLAVANJE	8	8	8
velikost skupine - STRELSTVO	8	8	8
velikost skupine - GIMNASTIKA	8	8	8
velikost skupine- NOGOMET	12	12	12
velikost skupine - ODBOJKA	10	10	10
velikost skupine - KOŠARKA	10	10	10
velikost skupine - DRUGI ŠPORTI	V skladu z NPŠZ		
TEDENSKO ŠTEVILO UR VADBE	2	3	4
ŠTEVILO TEDNOV VADBE/LETNO	30	30	30
LETNI OBSEG VADBE V URAH	60	90	120
URE ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA	60	90	120
TOČKE STROKOVNI KADER/SKUPINA	60	90	120
V tabeli 11 so vključene skupine mladih športnikov do vključno 12 let, kjer praviloma tekmovalni vidik ne sme biti prevladujoč in velja tudi, da se pravilo o registraciji ne uporablja, saj se udeležencev teh programov ne registrira v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS.
Pri teh skupinah mladih športnikov se ne upoštevajo dodatna merila (razširjenosti, uspešnosti, lokalni pomen in konkurenčnosti).
Sofinancira se strokovni kader in objekt v obsegu priznanih ur. Izračun sofinanciranja:
-	strokovni kader= (št. T iz tabele 11 x koeficient strokovni kader tabela št. 1) x vrednost točke
-	športni objekt = št. ur objekta x vrednost ure, ki je določena v LPŠ
Tabela 12 - Obseg vrednotenja tekmovalnih programov
	skupina ne glede na poimenovanje			
CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAM				
(tekmovalni program vadbe)	do 13 let	do 15 let	do 17 let	do 19 let
velikost skupine - PLAVANJE	8	6	5	5
velikost skupine - STRELSTVO	8	6	5	5
velikost skupine - GIMNASTIKA	8	6	5	5
velikost skupine- NOGOMET	12	10	8	8
velikost skupine - ODBOJKA	10	8	7	7
velikost skupine - KOŠARKA	10	8	7	7
Velikost skupine - DRUGI ŠPORTI	V skladu z normativi NPŠZ			
TEDENSKO ŠTEVILO UR VADBE	5	8	9	10
ŠTEVILO TEDNOV VADBE/LETNO	40	40	40	40
LETNI OBSEG VADBE V URAH	200	320	360	400
URE UPORABE OBJEKTA/SKUPINA	200	320	360	400
TOČKE STROKOVNI KADER/SKUPINA	200	320	360	400
Sofinancira se strokovni kader in objekt v obsegu priznanih ur. Izračun:
-	strokovni kader= (št. T iz tabele 12 x koeficient strokovni kader tabela št. 1) x vrednost točke
-	športni objekt = št. ur objekta x vrednost ure, ki je določena v LPŠ
Organiziranost na področju vrhunskega in kakovostnega športa
V programu športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport se iz sredstev lokalne skupnosti (LPŠ) zagotavljajo dodatna sredstva za organiziranost na področju vrhunskega in kakovostnega športa po naslednjih merilih: • razširjenosti športne panoge (tabela št. 13)
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2245
•	uspešnosti športne panoge (tabela št. 3 in 4)
•	lokalnega pomena športne panoge (tabela št.5)
•	konkurenčnost športne panoge (tabela št. 6)
Tabela 13 - Obseg vrednotenja razširjenosti športne panoge
RAZŠIRJENOST ŠPORTNE PANOGE	SPREMENLJIVKE/VREDNOSTI TOČK		
MERILA	dečki	kadeti	mladinci
	12 do vklj. 15 let	16 do vklj. 17 let	18 do vklj. 19 let
število registriranih športnikov	1	1	1
TOČKE/UDELEŽENEC	2	3	4
Izračun organiziranosti:
-	seštevek točk iz tabele št. 13 in tabele št. 3 ali tabele št. 4 se množi z faktorjem iz tabele št. 5 in se prišteje k točkam strokovnega kadra (iz tabele št. 12)
-	seštevek iz prejšnje alineje se množi z koeficientom iz tabele št. 6
Mladi športniki usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport lahko s kakovostnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika mladinskega razreda (MLR). S tem pridobijo bonus točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v objavi OKS_ZŠZ meseca oktobra in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Praviloma se status kategoriziranega športnika MLR lahko doseže po dopolnjenem 14-em letu starosti. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
-	materialni stroški/udeleženec
Obseg vrednotenja športnih programov MLR je opredeljen v tabeli 14. Tabela št. 14
PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi športnikov MLR)	KATEGORIZACIJA (MLR)
Število udeležencev programa	1
TOCKE/MS/UDELEZENEC	140
Izračun:
-	točke MS x vrednost točke 1.7. KAKOVOSTNI ŠPORT (KŠ)
V skupino kakovostnega športa prištevamo športnike in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi OKS-ZŠZ, in so registrirani skladno s pogoji NPŠZ ter OKS-ZŠZ.
Kakovostni šport je pomembna vez med programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ter vrhunskega športa, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni.
1.7.1. Celoletni programi kakovostnega športa
Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu in zajemajo programe v katere so vključeni registrirani športniki, v starostni kategoriji člani in članice.
Program kakovostnega športa lahko izvajalec LPŠ pridobi, če izpolnjuje naslednje pogoje:
•	izvaja programe v katere so vključeni registrirani športniki, v starostni kategoriji člani in članice,
•	program izvaja kompetenten strokovni kader,
•	izvaja programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, v vsaj dveh starostnih kategorijah. Določilo ne velja za šport invalidov.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
-	športni objekt/skupino
Tabela 15 - Obseg vrednotenja športnih programov
UPORABA ŠPORTNEGA OBJEKTA (tekmovalni progami vadbe)	KAKOVOSTNI ŠPORT
velikost vadbene skupine v skladu z normativi OKS-ZŠZ	
tedensko število ur vadbe	8
število tednov vadbe/letno	40
LETNI OBSEG VADBE UR/SKUPINA	320
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2246
URE ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA
320
**Zgornjo tabelo se lahko dopolni s podatki za posamezne športne panoge! Izračun:
-	športni objekt = št. ur objekta x vrednost ure, ki je določena v LPŠ
Športniki v kakovostnem športu lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem pridobijo BONUS točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v objavi OKS-ZŠZ meseca oktobra in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
-	dodatni programi športnikov DR /materialni stroški na udeleženca
Tabela št. 16 Obseg vrednotenja športnih programov DR
PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi športnikov DR)	KATEGORIZACIJA DR
Število udeležencev programa	1
TOCKE/MS/UDELEZENEC	180
Izračun:
-	točke MS x vrednost točke 1.8. VRHUNSKI ŠPORT (VŠ)
Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR navedeni kot člani športnega društva s sedežem v občini in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika svetovnega (SR), mednarodnega (MR) ali perspektivnega razreda (PR).
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
-	dodatni programi športnikov PR, MR, SR/MS na udeleženca
1.8.1. Programi vrhunskih športnikov
Osnovni cilj teh programov je vrhunski športni dosežek. V dodatne programe vrhunskega športa so uvrščeni aktivni športniki s statusom PR, MR in SR.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
-	dodatni programi športnikov PR, MR, SR/MS na udeleženca
Tabela št. 17 Obseg vrednotenja dodatnih programov športnikov
PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi vrhunskega športa)	KATEGORIZACIJA PR	KATEGORIZACIJA MR	KATEGORIZACIJA SR
Število udeležencev programa	1	1	1
TOČKE/MS/UDELEŽENEC	240	260	340
Izračun:
- točke MS x vrednost točke 1.9. ŠPORT INVALIDOV (ŠINV)
Šport invalidov v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) kot tudi športne (športna rekreacija, tekmovanja, para olimpijski športi) učinke.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
Vsebina in namen sofinanciranja
ŠPORTNI PROGRAMI ŠINV:	NAMEN SOFINANCIRANJA:
celoletni tekmovalni programi	športni objekt in strokovni kader/skupina
občasni programi	športni objekt in strokovni kader/skupina
dodatni programi vrhunskih športnikov PR, MR, SR	stroški/udeleženec
1.9.1. Celoletni in občasni programi športa invalidov
Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih dejavnostih, zato se z različnimi programi spodbuja povezovanje športnih aktivnosti med športnimi, invalidskimi in dobrodelnimi društvi in zvezami. Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma vsaj 60 ur letno.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2247
Občasni programi športa invalidov obsegajo programe, ki se izvajajo redno, vendar manj kot 30 tednov in najmanj 30 do 60 ur letno.
Tabela 18 - Obseg vrednotenja športnih programov športa invalidov
ŠPORTNI PROGRAMI INVALIDOV (netekmovalni programi vadbe)	ŠPORT INVALIDOV	
MERILA	celoletni programi	občasni programi
velikost skupine (št. udeležencev)	8-10	8-10
trajanje ur vadbe/tedensko	2	1
število tednov v letu	30	do 30
URE OBJEKTA/SKUPINA/LETO	60	30
TOČKE STROKOVNI KADER/SKUPINA	60	30
Izračun:
-	strokovni kader= (št. T iz tabele 18 x koeficient strokovni kader tabela št. 1) x vrednost točke
-	športni objekt = št. ur objekta x vrednost ure, ki je določena v LPŠ
1.9.2. Programi vrhunskih športnikov invalidov
Programi vrhunskih športnikov invalidov se vrednotijo na enak način kot programi vrhunskih športnikov.
Obseg vrednotenja športnih programov vrhunskega športa invalidov je opredeljen v tabeli št. 17 pod poglavjem 1.8.1.
1.10. ŠPORTNA REKREACIJA
Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, športne vzgoje otrok s posebnimi potrebami, obštudijskih športnih dejavnosti in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 18 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: - športni objekti
1.10.1. Celoletni in občasni športno rekreativni programi
Celoletni programi športne rekreacije potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma vsaj 60 ur letno ter predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja.
Občasni programi obsegajo programe, ki se izvajajo redno, vendar manj kot 30 tednov in najmanj 30 ur letno.
Tabela 19- Obseg vrednotenja športnih programov športne rekreacije
ŠPORTNA REKREACIJA (netekmovalni programi vadbe)	ŠPORTNA REKREACIJA	
MERILA	celoletni programi	občasni programi
velikost skupine (št. udeležencev)	8-16	8-16
trajanje ur vadbe/tedensko	2	1
število tednov v letu	30	do 30
URE OBJEKTA/SKUPINA	60	30
TOČKE STROKOVNI KADER/SKUPINA	60	30
Posamezen program se vrednoti z upoštevanjem naslednjih meril:
• uporaba športnega objekta Izračun:
- športni objekt = št. ur objekta x vrednost ure, ki je določena v LPŠ 1.11. ŠPORT STAREJŠIH
Šport starejših predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti in razširjenih družin, pri čemer pod pojmom »razširjena družina« razumemo »zvezo« starejših oseb in vnukov.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
Vsebina in namen sofinanciranja
ŠPORTNI PROGRAMI STAREJŠIH:	NAMEN SOFINANCIRANJA
celoletni programi	športni objekt in strokovni kader/skupina
celoletni programi vadbe razširjene družine	športni objekt in strokovni kader/skupina
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2248
1.11.1. Skupinska gibalna vadba starejših in istočasna športna vadba razširjene družine
Celoletni programi skupinske gibalne vadbe starejših ter programi istočasne športne vadbe razširjenih družin potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma vsaj 60 ur letno in predstavljajo različne oblike celoletne gibalne vadbe. Programi potekajo na površinah v naravi in urbanem okolju.
Tabela 20 - Obseg vrednotenja športnih programov športa starejših
CELOLETNI PROGRAMI ŠPORT STAREJŠIH (netekmovalni programi vadbe)	ŠPORT STAREJŠIH	
MERILA	skupinska vadba	razširjene družine
velikost skupine (št. udeležencev)	12	12
trajanje ur vadbe/tedensko	2	2
trajanje število tednov	30	30
URE OBJEKTA/SKUPINA	60	60
TOČKE STROKOVNEGA KADRA/SKUPINA	60	60
Posamezen program se vrednoti z upoštevanjem naslednjih meril:
•	obseg vrednotenja (št. skupin, št. ur programa - tabela št. 20)
•	kompetentnost strokovnega kadra (tabela št. 1)
Izračun:
-	strokovni kader = št. ur x kf str. kader x vrednost točke
-	športni objekt = št. ur objekta x vrednost ure, ki je določena v LPŠ
1.12. PRIORITETNI IZVAJALCI PROGRAMOV LPŠ LOKALNEGA POMENA
Šport ima v Rušah bogato tradicijo in je pomemben del prepoznavnosti naše lokalne skupnosti, ki jo je treba negovati in ji zagotavljati optimalne pogoje tudi v bodoče.
Kot prioritetni izvajalci programov LPŠ se lahko opredelijo izvajalci programov tekmovalnega športa, ki izkazujejo nadpovprečno kvaliteto delovanja in tekmovalnih uspehov v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport ter kakovostnega in vrhunskega športa, v primerjavi z ostalimi izvajalci na lokalnem nivoju. Prioritetni izvajalci programov LPŠ lokalnega pomena se določijo v LPŠ.
V kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju OPPŠ na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.
2. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU
Razvojne dejavnosti prvenstveno predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa.
2.1. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU
Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo v NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih NPŠZ.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
Vsebina in namen sofinanciranja
RAZVOJNE DEJAVNOSTI ŠPORTA	NAMEN SOFINANCIRANJA
usposabljanje	stroški/udeleženec
licenčni seminarji	stroški/udeleženec
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancira do 100% dejanske vrednosti usposabljanja za osnovne programe ter za licenčne seminarje in seminarje za sodnike, oz. sorazmerno glede na višino razpoložljivih sredstev.
Sofinancirana sredstva se izplačajo po opravljenem usposabljanju na podlagi zahtevka z predloženimi dokazili.
2.2. STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV, TRENERJEV IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM
2.2.1. Spremljanje pripravljenosti, svetovanje, strokovna podpora
Ugotavljanje in spremljanje pripravljenosti športnikov na vseh ravneh ter svetovanje predstavlja osnovo načrtnega dela. Ustrezna vadba, prehrana in način življenja pomeni humanizacijo pri delu s športniki. Udeleženci meritev so športniki, ki so registrirani v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS. Izvajalci meritev in svetovanj so lahko le organizacije, ki izpolnjujejo strokovne pogoje za opravljanje dejavnosti.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2249
V	kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju OPPŠ na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.
2.3. ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU
Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup strokovne literature in/ali drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti.
V	kolikor se bo pojavila realna potreba po sofinanciranju OPPŠ na lokalni ravni, bodo kriteriji/merila vrednotenja ter višina proračunskih sredstev opredeljeni z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.
3. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU
Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa.
3.1. DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ
Področje obsega delovanje društev in njihovih zvez na lokalni ravni, kar zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes, zato je pomemben segment LPŠ.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
Vsebina in namen sofinanciranja
DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ	NAMEN SOFINANCIRANJA
delovanje športnih društev na lokalni ravni	materialni stroški/društvo, član, leto
delovanje občinskih športnih zvez (OŠZ)	materialni stroški/ strokovno delo
3.1.1. Delovanje športnih društev
Društva so temelj organiziranega športa v Sloveniji in najmnožičnejša oblika voluntarizma. Iz sredstev lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo materialni stroški za osnovno delovanje društev.
Tabela 21 - Obseg vrednotenja delovanja športnih društev
DELOVANJE DRUŠTEV	TRADICIJA: leta delovanja	ČLANSTVO S PLAČANO ČLANARINO	REGISTRIRANI TEKMOVALCI	ČLANSTVO V OŠZ	STATUS DRUŠTVA V JAVNEM INTERESU
točke/član in/ali tekmovalec		1	2	0	0
točke/društvo	3*	0	0	50	50
*točke na leto delovanja
3.1.2. Delovanje športnih zvez
Občinske športne zveze (OŠZ) so reprezentativni predstavniki in zastopniki interesov civilne športne družbe na lokalni ravni. Sofinanciranje delovanja OŠZ na lokalni ravni je domena LPŠ lokalne skupnosti; merila za vrednotenje delovanja OŠZ in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema; ali pa se sredstva zagotovijo v posebnih proračunskih virih.
Za sofinanciranje delovanja zveze društev na področju športa lahko kandidira organizacija, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
•	je organizirana na lokalni ravni,
•	je vanjo vključenih najmanj polovica športnih društev s plačano članarino, ki izvajajo LPŠ na lokalni ravni,
•	je članica krovne organizacije na področju športa v Sloveniji. Zagotavljajo se sredstva za delovanje ene zveze.
4. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA
Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.
Udeležba na uradnih tekmah v okviru tekmovanj NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih.
Pri vrednotenju športnih prireditev in promocije v športu ter razvrščanju le-teh se upoštevajo kriteriji: obseg programa (priznano število točk), nivo prireditve (lokalni, občinski, regionalni, državni, prireditve z mednarodno udeležbo) število udeležencev na prireditvi in tradicija (število let zaporedne izvedbe).
V kolikor društvo, ki je kandidiralo na JR za izvedbo športne prireditve, in so mu bila za ta namen zagotovljena sredstva iz LPŠ, športne prireditve ne izvede iz neopravičljivih razlogov, pri naslednjem JR ni upravičeno do sredstev za športne prireditve.
S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2250
Vsebina in namen sofinanciranja
ŠPORTNE PRIREDITVE	NAMEN SOFINANCIRANJA:
športne prireditve lokalnega in občinskega pomena	materialni stroški/prireditev
športne prireditve državnega pomena in med. prireditve	materialni stroški/prireditev
udeležba na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih	materialni stroški/udeleženec
4.1.	VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE
Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade...). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo in izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih.
4.2.	DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE
Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V merilih je predvideno tudi vrednotenje izvedbe mednarodnih športnih prireditev, ki pa ne presegajo nivoja svetovnega pokala, in udeležbe športnikov na mednarodnih tekmovanjih.
4.2.1.	Mednarodne športne prireditve se sofinancirajo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	na prireditvi nastopajo tekmovalci iz najmanj treh tujih držav,
•	prireditev je odmevna v kraju (potrebna najava v tiskanem in glasovnem mediju.),
•	na njej nastopajo domači športniki,
•	se delno ali v celoti odvija v Občini Ruše,
•	na prireditvi sodeluje najmanj 10 ekip oziroma 100 udeležencev.
4.2.2.	Športne prireditve na državni ravni se sofinancirajo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	prireditev se delno ali v celoti odvija na območju Občine Ruše,
•	na njej nastopajo domači športniki,
•	na prireditvi sodeluje najmanj 8 ekip oziroma 70 udeležencev.
4.2.3.	Medobčinske, občinske in druge športne prireditve se sofinancirajo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	prireditev se delno ali v celoti odvija na območju Občine Ruše,
•	prireditev ima tradicijo (najmanj tri leta),
•	je odmevna pri občanih in dostopna vsem,
•	na njej sodeluje najmanj 6 ekip oziroma 30 posameznikov,
•	medobčinska prireditev se razlikuje od občinske po tem, da so iz drugih občin vsaj tri ekipe oziroma 10 posameznikov.
Izvajalec mora teden pred izvedbo prireditve o tem obvestiti Občino Ruše. Dodeljena sredstva se izplačajo po izvedeni prireditvi in dostavljenem poročilu na obrazcu, ki je priloga razpisu.
Tabela 22 - Obseg vrednotenja športnih prireditev
ŠPORTNE PRIREDITVE	ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA			
Lansko št. udeležencev/nivo prireditve	do 30 udeležencev	31 - 50 udeležencev	51 - 100 udeležencev	nad 100 udeležencev
izvedba prireditve občinskega pomena	10	20	30	40
izvedba prireditve medobčinskega pomena	20	40	60	80
izvedba prireditve državnega pomena	-	-	120	160
izvedba prireditve mednarodnega pomena	-	-	220	300
Jubilejna prireditev	Se prizna vsakih 10 let. Št. točk se poveča za 20%.			
Uradna prireditev NPŠZ (razen DP)	V kolikor je prireditev na seznamu NPŠZ, se število točk poveča za 20%.			
Tradicija	Prizna se 5 točk za vsako leto neprekinjene izvedbe/največ 100 točk			
Mednarodna tekmovanja	Prizna se 12 točk/udeleženca na mednarodnem tekmovanju			
5. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI
Vlaganja v športne objekte in športne površine se določijo v skladu z zagotovljenimi sredstvi v letnem proračunu Občine Ruše in so opredeljene v LPŠ.	_
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2251
OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
908. Odlok o proračunu Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2019
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah - ZJF (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 -ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 -ZIPRS1819 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10, 12/14 in UGSO, št. 57/17) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 28. redni seji, dne 25.10.2018, sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH ZA LETO 2019
1.	Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se za Občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
KONTO		OPIS	PRORAČUN 2019
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			
	I.	S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)	2.775.644,85
		TEKOČI PRIHODKI (70+71)	2.124.398,63
70		DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	1.493.173,00
700		Davki na dohodek in dobiček	1.338.393,00
703		Davki na premoženje	119.330,00
704		Domači davki na blago in storitve	35.350,00
706		Drugi davki	100,00
71		NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	631.225,63
710		Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	54.660,00
711		Takse in pristojbine	4.500,00
712		Globe in denarne kazni	2.200,00
713		Prihodki od prodaje blaga in storitev	45.800,00
714		Drugi nedavčni prihodki	524.065,63
72		KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)	361.000,00
720		Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	129.000,00
721		Prihodki od prodaje zalog	0,00
722		Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	232.000,00
73		PREJETE DONACIJE (730+731)	0,00
730		Prejete donacije iz domačih virov	0,00
731		Prejete donacije iz tujine	0,00
74		TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)	290.246,22
740		Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	187.044,32
741		Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije	103.201,90
	II.	S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45)	2.724.209,93
40		TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	742.701,11
400		Plače in drugi izdatki zaposlenim	188.669,53
401		Prispevki delodajalcev za socialno varnost	31.265,00
402		Izdatki za blago in storitve	482.466,58
403		Plačila domačih obresti	20.300,00
409		Rezerve	20.000,00
41		TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	592.865,26
410		Subvencije	6.000,00
411		Transferi posameznikom in gospodinjstvom	410.581,00
412		Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	66.746,02
413		Drugi tekoči domači transferi	109.538,24
42		INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	1.117.254,31
420		Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.117.254,31
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI (430+431+432)	271.389,25
430		Investicijski transfer	0,00
431		Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	257.989,25
432		Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	13.400,00
	III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	51.434,92
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2252
| | (Skupaj prihodki minus skupaj odhodki)			
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0,00
750		Prejeta vračila danih posojil	0,00
751		Prodaja kapitalskih deležev	0,00
752		Kupnine iz naslova privatizacije	0,00
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)	0,00
440		Dana posojila	0,00
441		Povečanje kapitalskih deležev	0,00
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)	0,00
C. R A CU N F I N A N C I R A N J A			
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	52.821,00
500		Domače zadolževanje	52.821,00
55	VIII.	ODPLAČILO DOLGA (550+551)	134.255,92
550		Odplačila domačega dolga	134.255,92
	IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-30.000,00
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-81.434,92
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	-51.434,92
		STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA	30.000,00
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. Postopki izvrševanja proračuna
3.	člen (izvrševanje proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanim na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4.	člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1.	prihodki požarne takse po 59. členu Zakon o varstvu pred požarom,
2.	prihodki iz naslova sofinanciranja projektov,
3.	prihodki iz naslova turistične takse,
4.	prihodki iz naslova komunalnega prispevka,
5.	pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest,
6.	prihodki iz naslova koncesijske dajatve -gospodarjenje z divjadjo,
7.	prihodki iz naslova kupnin in najemnin od občinskega stvarnega premoženja,
8.	okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračuna.
5.	člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna) med proračunskimi uporabniki, med področji proračunske porabe in med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, v višini 10% načrtovanih odhodkov proračuna, odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika -župan.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju (za 1. polletje) in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji.
6.	člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1.	v letu 2020 60% navedenih pravic porabe in
2.	v ostalih prihodnjih letih 20% navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2253
7.	člen
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Predstojnik neposrednega uporabnika poračuna lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov, in sicer brez omejitev v primeru, da se spreminja vrednost projektov ali postavk znotraj iste operacije. Za vse ostale projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora spremembo predhodno potrditi Občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna je pooblaščen za uvrščanje novih projektov v načrt razvojnih programov.
8.	člen
(sprejem investicijske dokumentacije)
Občinski svet pooblašča župana za sprejem in potrjevanje investicijske dokumentacije.
9.	člen (proračunski skladi)
Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.
Od prihodkov proračuna za leto 2019, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se oblikuje proračunska rezerva za naravne nesreče v višini 10.000,00 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člen ZJF do višine 10.000,00 EUR župan in o tem pri zaključnem računu poroča Občinskemu svetu.
Rezerva se uporablja za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci.
10.	člen
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v višini 10.000,00 EUR vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja
11.	člen (odpis dolga)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 500,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga do občine.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2,00 EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5.	Obseg zadolževanja
12.	člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Občina se v letu 2019 lahko zadolži za občinske investicije v višini 52.821,00 EUR, kar je v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZFO-1.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Občina v letu 2019 ne bo dajala poroštev.
13.	člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča Občinski svet.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2019 izdajo poroštva le s soglasjem občine. O soglasju odloča Občinski svet.
6. Predhodne in končne določbe
14.	člen (začasno financiranje)
V obdobju začasnega financiranja Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
15.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. januarja 2019.
Številka: 410-0003/2018 Datum: 25.10.2018
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan
909. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena - k.o. Gradišče v Slovenskih goricah
Na podlagi prvega odstavka 245. in 247. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP- 2 ( Ur. l. št. 61/17). in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik št. 22/10, 12/14 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 57/17) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, na 28. redni seji, dne 25.10.2018 , sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA - K.O. GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2254
1. člen
Spodaj navedeni nepremičnini:
parc. št.	k.o.	ID	Površina v m2
302/2	536 -Gradišče v Slovenskih goricah	6274903	47,00 m2
ki je vknjižena kot grajeno javno dobro lokalnega pomena v lasti Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, se s tem sklepom ukine status javnega dobra lokalnega pomena, ker ne služi več namenu, zaradi katerega ji je bil status dodeljen.
2.	člen
Pristojno sodišče na predlog Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah , Mariborska cesta 1, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na zemljišču, ki je navedeno v 1. členu tega sklepa.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 7113-2/2018 Datum: 25.10.2018
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah Darko Fras, župan
OBČINA ŠALOVCI
910. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu gospodarska cona Šalovci (ŠA 17)
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 18. člena Statuta Občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 34/18) je Občinski svet Občine Šalovci na svoji 32. redni seji, dne 8. novembra 2018 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU GOSPODARSKA CONA ŠALOVCI (ŠA 17)
I. Uvodne določbe
1. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt gospodarska cona Šalovci (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
•	Območje OPPN,
•	Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
•	Načrt parcelacije,
•	Etapnost izvedbe prostorske ureditve,
•	Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
•	Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom,
•	Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
•	Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN,
•	Končne določbe.
2.	člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Z OPPN je predvidena gradnja gospodarske cone, ki je namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim ali proizvodnim dejavnostim. Sočasno z gradnjo stavb je predvidena izgradnja ali dograditev komunalne, energetske, telekomunikacijske in prometne infrastrukture, ki se bo navezala na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.
3.	člen (sestavni deli OPPN)
I.	Besedilo odloka;
II.	Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte:
1.	Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju (M=1:5.000),
2.	Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem (M= 1:500),
3.	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (M= 1: 1.000),
4.	Ureditvena situacija (M= 1: 500),
5.	Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro (M=1: 1.000 in M= 1: 500),
6.	Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, kulturne dediščine, narave in ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom (M= 1: 1.000),
7.	Načrt parcelacije (M= 1:500).
III.	Priloge
1.	Izvleček iz hierarhično nadrejenega akta
2.	Prikaz stanja prostora
3.	Seznam strokovnih podlag
4.	Seznam nosilcev urejanja prostora
5.	Obrazložitev
4.	člen (izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Kaliopa d.o.o., Letališka 32j, 1000 Ljubljana, pod številko projekta pr041/2018.
II. Območje OPPN
5.	člen (območje OPPN)
Območje OPPN, v velikosti cca 3,1 ha, leži ob regionalni cesti in je v celoti nepozidano. V območje urejanja so vključeni deli zemljišč s parc. št.: 7743, 7744, 7745, 7746, 7747, 7748, 7749, 7750, vse k.o. Šalovci. Po potrebi je v območje obravnave možno zajeti še ostale bližnje parcele tako, da se s tem omogoči kar najbolj celovita ureditev obravnavanega območja. Meja območja OPPN poteka po meji enote urejanja prostora ŠA 17 in obsega parcele navedene v prvem odstavka tega člena. Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije po Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2255
III. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
6.	člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Obravnavano območje leži vzhodno od občinskega središča Šalovci, ob regionalni cesti Murska Sobota -Hodoš. Cesta predstavlja regionalno cesto I. reda z oznako R1-232.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja so razvidne iz grafične priloge št. 3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.
7.	člen (dopustne dejavnosti)
Na območju gospodarske cone (ŠA 17), z oznako podrobnejše namenske rabe IG, so zemljišča namenjena gospodarskim dejavnostim: obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti.
8.	člen
(dopustni posegi znotraj OPPN)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
•	gradnja novih objektov, postavitev začasnih objektov in urbane opreme,
•	urejanje zelenih in utrjenih površin,
•	gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.
9.	člen
(dopustni objekti in ureditve)
Stavbe:
•	nestanovanjske stavbe (ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti):
•	gostinske stavbe,
•	poslovne in upravne stavbe,
•	trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
•	industrijske stavbe in skladišča. Gradbeni inženirski objekti (GIO):
•	objekti prometne infrastrukture (priključitev dostopne ceste na regionalno cesto 1. reda),
•	cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
•	odprte površine: parkirišča, manipulativne površine, skladiščne površine, odprte zelene površine in tlakovane površine.
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so navedeni v Prilogi OPN Občine Šalovci.
10.	člen
(lega objektov na zemljišču)
Novi objekti morajo biti umeščeni v prostor na način, da ne bo motena sosednja posest in bo možna normalna raba in vzdrževanje objekta na parceli ter ne bodo prekinjene poti do sosednjih kmetijskih površin. Pri umeščanju novih objektov v prostor je treba upoštevati odmik 4 m najbolj izpostavljenega (nadzemnega ali podzemnega) dela objekta od meje sosednje parcele. Odmik je izjemoma lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manjši od 1,0 m ter če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.
Na grafičnih prilogah je za umestitev objektov v prostor zarisana gradbena meja. Gradbena meja določa mejo, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
Pri umeščanju nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati odmik v razdalji najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dopustni le, če se lastniki sosednih zemljišč pisno o tem strinjajo ter tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Odmiki med objekti morajo upoštevati higiensko zdravstvene in požarno varstvene normative.
11.	člen (tlorisni in višinski gabariti)
Tlorisni gabariti:
•	oblika objektov je prilagojena funkciji dejavnosti na območju.
•	Višinski gabariti:
•	objekti morajo biti skladni z okolico in ne smejo z višinskimi gabariti izstopati,
•	do (K)+P+2 oziroma maksimalne višine 10 m od najnižje višinske kote urejenega terena. Nad to višino je dopustna le izvedba tehničnih naprav, sončnih kolektorjev, dimnikov ali dostopov do strehe. Klet je dopustna le ob pogoju, da s tem soglašajo pristojni nosilci urejanja prostora, pri čemer se upošteva višina talne vode.
Maksimalni gabariti so razvidni iz grafične priloge št. 4: Ureditvena situacija območja.
12.	člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Streha:
•	strehe stavb so lahko v naklonu ali ravne,
•	kritina poljubna,
•	na strehah so dopustni sončni kolektorji, ki v primeru enokapne ali dvokapne strehe ne smejo presegati slemena strehe.
•	Arhitektonsko oblikovanje stavb:
•	oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in izhaja iz funkcije objekta - poudarjanje vhoda v stavbo,
•	ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem dvorišču,
•	barve kritine in fasad ne smejo biti kričeče ali trajno svetleče, objekt mora biti skladen z okolico in ne sme barvno izstopati,
•	dovoljena je uporaba obložnih materialov (les, kamen itd.), pri čemer na fasadah ni dopustna raba keramičnih ploščic.
Barve fasade in strehe morajo biti opredeljene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
13.	člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Ozelenitve in zasaditve odprtih površin naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Žive meje naj bodo izvedene iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber). Žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (ciprese), niso dopustne. Območje ob regionalni cesti mora biti posebej ozelenjeno. V dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbe mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture za ureditev okolice stavb. Zasnova zunanje ureditve je prikazana na grafični prilogi št. 4: Ureditvena situacija območja.
14.	člen
(stopnja izkoriščenosti zemljišča in določitev gradbene parcele)
Faktor zazidanosti je do 0,8.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2256
IV.	Načrt parcelacije
15.	člen (načrt parcelacije)
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-
Krügerjevem koordinatnem sistemu.
Obstoječe stanje parcelnih mej je razvidno iz grafične
priloge št. 2: Območje OPPN z obstoječim stanjem.
Usmeritve za parcelacijo so prikazane na karti 7: Načrt
parcelacije.
16.	člen (javne površine)
Ceste, vključno z zemljišči na katerih ležijo, se predvidijo kot javne površine v lasti in upravljanju Občine Šalovci. K javni infrastrukturi, ki se prenese v last in upravljanje Občine, se šteje tudi javna razsvetljava, meteorna kanalizacija za odvodnjavanje občinskih cest in vodovodno omrežje. Prav tako površine ob občinski cesti za zbiranje odpadkov (ekološki otok).
V	kolikor bodo trase podzemnih vodov potekale izven javnih cest in drugih javnih površin, mora biti Občini na teh zemljiščih podeljena služnostna pravica.
V.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve
17.	člen (etapnost gradnje)
Gradnja novih stavb in spremljajočih objektov se bo vršila v dveh etapah: Prva etapa:
•	Izgradnja dovozne ceste od regionalne ceste , vključno s pripadajočo meteorno kanalizacijo,
•	Izgradnja ostale javne komunalne infrastrukture potrebne za priključitev posamezne nove stavbe na posamezna javna komunalna omrežja.
Druga etapa: gradnja stavb s pripadajočo zunanjo ureditvijo, za katero se izdela načrt krajinske arhitekture. Prva in druga etapa se lahko izvajata sočasno.
VI.	Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
18.	člen
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
Na območju gospodarske cone ni objektov kulturne dediščine. Na območju predvidene ureditve se v času gradnje ali po izvedbi ne pričakuje negativnih vplivov na območja kulturne dediščine oziroma njihova vplivna območja.
VII.	Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
19.	člen
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave)
V	času gradnje je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
1. Varstvo voda
Območje OPPN ni na vodovarstvenem območij. V času gradnje je treba preprečiti odtekanje odpadnih voda z gradbišča, ki bi bile onesnažene z nevarnimi snovmi. V primeru izlitja olj se nemudoma obvesti pristojne službe. Za odvajanje padavinskih voda se priporoča izgradnja individualni zbiralnikov kapnice za zalivanje odprtih površin tako, da bo zadržan odtok padavinskih voda. Druge odprte površine se zazeleni ali tlakuje s tlakovci. Odvodnjavanje utrjenih površin, ki niso lokalne ceste ali javne poti, se uredi razpršeno po terenu.
Vozne površine javnih cest morajo biti ustrezno vodotesno utrjene in opremljene z lovilci olj. Na robovih morajo biti postavljeni betonski ali kamniti robniki.
2.	Varstvo zraka
Ovoji fasad objektov morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo zahteve predpisov o učinkoviti rabi energije.
3.	Varstvo pred hrupom
Nove stavbe je treba izvesti tako, da uporabniki novih in obstoječih objektov ne bodo izpostavljeni preseženim mejnim vrednostim kazalcev hrupa. Na območju proizvodnih dejavnosti je, v skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, določena IV. stopnja varstva pred hrupom. Dovoljena mejna raven hrupa je 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi.
4.	Odstranjevanje odpadkov
Zbirno in prevzemno mesto za odpadke se uredi na nivoju terena. Pri načrtovanju zbirnih in prevzemnih mest je treba upoštevati predpise s področja ravnanja z odpadki. Odjemno mesto za izpraznitev zabojnikov mora biti dostopno s tovornim vozilom in primerne velikosti za namestitev zabojnikov.
Za ravnanje z gradbenimi odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje je treba zagotoviti odvoz na ustrezno deponijo. Rodovitna tla se uporabi za rekultivacijo odprtih površin, neonesnaženo izkopno zemljo pa se v čim večji meri uporabi na območju za sonaravno utrditev brežin ter izravnave terena.
5.	Ohranjanje narave
Osvetljevanje območja naj bo izvedeno skladno z določili predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
20. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom)
Območje občine spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Upoštevati je treba cono potresne ogroženosti območja urejanja: projektni pospešek tal: PGA (g) do 0,1 g po EC8.
Območje OPPN leži v erozijskem območju, kjer veljajo zahtevnejši zaščitni ukrepi. Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati varstvene ukrepe, ki preprečujejo erozijo.
Pri načrtovanju objektov je treba glede na vrsto objekta ter dejavnost na območju presoditi ali obstaja možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno načrtovati način gradnje.
Objekti morajo biti praviloma odmaknjeni med seboj tako, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti mora omogočati nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
V okviru oskrbe z vodo je predvidena tudi oskrba območja z vodo za gašenje, z izvedbo hidrantov znotraj območja OPPN. Lokacija nadzemnih hidrantov je razvidna iz grafične priloge št. 5: Prikaz ureditev glede priključevanja na GJI ter grajeno javno dobro. Južni del obravnavanega območja OPPN se nahaja v varovalnem progovnem pasu železniške proge za kar je potrebno pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje upravljavca.
Pri pripravi projektne dokumentacije in gradnje objektov je potrebno upoštevati bližino elektrificirane proge.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2257
IX. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
21.	člen
(pogoji za prometno urejanje)
Pri projektiranju gJi se upoštevajo veljavni predpisi ter normativi s posameznega področja. Vsa infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja OPPN, tudi če se ta izvaja etapno.
1.	Ureditve v okviru javnih prometnih površin
Vse površine kategoriziranih cest morajo biti utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 t osnega pritiska. Širina vozišča dostopne ceste naj bo vsaj 5 m. Vsaj na eni strani glavne napajalne ceste se uredi površine za pešce.
Na območju cestnega priključka na regionalno cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.
2.	Dovoz gasilskih, komunalnih in intervencijskih vozil
Zagotovljeni morajo biti dostopi intervencijskim vozilom (minimalni radij 11,5 m, širina poti vsaj 3,5 m, ob objektih 5,0 m). Dovoz za gasilska in intervencijska vozila je predviden s strani osrednje dostopne ceste, ki se priključuje na severu na regionalno cesto. Vozila za odvoz komunalnih odpadkov uporabljajo regionalno cesto ter cesti priključek, ki bo namenjen gospodarski coni. Mesta za prevzem komunalnih odpadkov so določena na grafični prilogi št. 5: Prikaz ureditev glede priključevanja na GJI ter grajeno javno dobro.
3.	Mirujoči promet
Mirujoči promet se načrtuje v okviru obstoječih enot predvidenih za gradnjo stavb, skladno z normativi, ki so predvideni z OPN Občine Šalovci. Prometna ureditev je razvidna iz grafične priloge št. 5: Prikaz ureditev glede priključevanja na GJI ter grajeno javno dobro.
22.	člen
(pogoji za okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko urejanje)
Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
•	vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje. Priključitev mora biti izvedena po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov,
•	praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
•	v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
•	v primeru, da je za priključitev novogradnje potrebna izvedba infrastrukture na tujih zemljiščih, je treba za to predhodno pridobiti ustrezna dovoljenja in služnosti lastnikov zemljišč,
•	trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene, z upoštevanjem
zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
•	gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno,
•	dopustne so naknadne spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše oskrbe ali izrabe prostora,
•	dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev vodov,
•	obstoječe okoljske, energetske in elektronske komunikacijske vode, ki se nahajajo na območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
•	v primeru, da bo izvajalec pri izvajanju del opazil neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov.
Komunalna infrastruktura:
•	Za obstoječe in nove objekte je treba zgraditi novo sekundarno vodovodno omrežje.
•	Razvodno vodovodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
•	Fekalne vode je treba odvajati v kanalizacijo, ki se vodi na komunalno čistilno napravo, skladno s pogoji pristojnega režijskega obrata.
•	Čiste meteorne vode s strešin spelje v ločen sistem meteorne kanalizacije na severu (ob regionalni cesti).
•	Meteorne vode s prometnih in parkirnih površin pa se spelje preko peskolovov in lovilcev olj v sistem meteorne kanalizacije ter v ponikovalni polji na jugu gospodarske cone.
•	Urediti je treba zbirno mesto za odpadke, ekološki otok ki je predviden na severu cone. Odvoz odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
•	Zbirno mesto mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko - tehničnim in požarno varstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površina.
Prometna infrastruktura:
•	za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste, ki se združi v osrednjo napajalno cesto s priključkom na regionalno cesto na severu obravnavanega območja.
Energetska infrastruktura:
•	Energija je na razpolago na obstoječem NN podzemnem elektroenergetskem vodu, ki poteka ob regionalni cesti in se priključuje na obstoječo transformatorsko postajo severozahodno od območja cone (ID objekta iz GJI: 849337). Oskrba z električno energijo bo v primeru, da bodo priključne moči predvidenih objektov manjše od 43 kW, zagotovljena iz obstoječe transformatorske postaje (TP) 20/0,4 kV Šalovci pokopališče (t-644), ki jo bo treba predhodno zamenjati (vgradnja transformatorja večje moči) in zgraditi nizkonapetostni razvod od TP do objektov. V primeru, da bo priključna moč posameznega objekta na območju OPPN večja od 100 kW, bo treba znotraj območja OPPN zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV, ustrezne izvedbe in moči. Za vključitev nove TP v obstoječe 20 kV omrežje bo treba zgraditi 20 kV priključni
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2258
kablovod od obstoječega 20 kV daljnovoda (d-074.3), ki je del 20 kV izvoda Hodoš iz RTP 110/20 kV Mačkovci.
•	Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na distribucijsko omrežje.
•	Ogrevanje se vrši iz lastnih ali skupnih kotlovnic za zemeljski plin ali biomaso oziroma z izkoriščanjem obnovljivih virov (toplotna črpalka, zbiralnih sončne energije itd.).
•	Pri načrtovanju ogrevanja in hlajenja stavb se upošteva veljavno zakonodajo s področja učinkovite rabe energije v stavbah.
Javna razsvetljava:
•	Dostopna cesta in parkirišče se osvetli z javno razsvetljavo, ki mora upoštevati predpis glede svetlobnega onesnaževanja. Zunanje površine ob stavbah naj bodo opremljena z zunanjimi tipali, da se svetila uporabljajo zgolj po potrebi in ne svetijo vso noč.
Komunikacijska infrastruktura:
•	Na območju se izgradi TK kabelska kanalizacija in sicer: po glavni ulici dve cevi fi 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m, do posameznih objektov pa ena cev fi 110.
•	Za vse posege v varovalnih pasovih obstoječih objektov komunikacijske infrastrukture je treba pridobiti soglasje upravljavca posamezne infrastrukture.
Ureditev komunalne, komunikacijske in energetske infrastrukture je razvidna iz grafične priloge št. 5: Prikaz ureditev glede priključevanja na GJI ter grajeno javno dobro.
X.	Odstopanja
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Odstopanja pri gradnji infrastrukture so možna zaradi boljših tehničnih rešitev ali začasnih ureditev infrastrukture, pri čemer mora s temi odstopanji soglašati upravljavec posamezne vrste infrastrukture. Z odstopanji se ne sme bistveno spremeniti načrtovani videz območja, ne smejo se poslabšati bivalne ali delovne razmere in ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
XI.	Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti oppn
23. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN, oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN so dopustni naslednji posegi:
•	redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminjata zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,
•	obnove fasadnega plašča objektov, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad objektov,
•	novogradnje, ki so skladne z določili glede oblikovanja in umeščanja objektov v prostor iz tega OPPN,
•	postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
•	spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN ob pogoju, da so na parceli, namenjeni gradnji objektov, zagotovljene zadostne zelene površine in zadostno število parkirnih mest.
XII. Končne določbe
24.	člen (vpogled OPPN)
OPPN s prilogami je stalno na vpogled na sedežu Občine Šalovci in Upravni enoti Murska Sobota.
25.	člen (uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3500-1/2018-35 Datum: 8.11.2018
Občina Šalovci Iztok Fartek, župan
OBČINA ŠENČUR
911. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Šenčur ŠE-32 - 1.faza
Na podlagi 153. člena Zakona urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007 in 61/2017 - ZureP-2) in Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št. 80/2007 in 61/2017 - ZureP-2) je Občinski svet Občine Šenčur na 30. redni seji, dne 26.10.2018 sprejel
ODLOK
o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Šenčur ŠE-32 - 1.faza
1. člen (predmet odloka)
(1)	S tem odlokom se sprejmejo Program opremljanja stavbnih zemljišč - Občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja Šenčur ŠE-32 - 1.faza (v nadaljevanju: program opremljanja), izdelan pod številko projekta 1643 v avgustu 2018, ki je na vpogled na sedežu občine, ter merila za odmero komunalnega prispevka na območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Šenčur ŠE-32 - 1.faza.
(2)	Program opremljanja natančno določa podlage za odmero komunalnega prispevka za občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja Šenčur ŠE-32 -1.faza: obračunska območja komunalne opreme, skupne in obračunske stroške komunalne opreme, preračun obračunskih stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.
(3)	Podlaga za izdelavo programa opremljanja je Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Šenčur ŠE-32 - 1.faza (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/2016).
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2259
2. člen
(predmet obračuna komunalnega prispevka)
Predmet obračuna komunalnega prispevka so predvideni objekti na obračunskem območju investicije.
3. člen (pojmi)
(1) Kratice in pojmi, uporabljeni v odloku, imajo naslednji pomen:
Parcela	je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu,
NTP	neto tlorisna površina objekta, izračunana po SIST ISO 9836:2000,
Aparcela	površina parcel,
Atlorisna	NTP,
Kde javnost	faktor dejavnosti, določen za različne vrste objektov,
Dp	delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka,
Dt	delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka,
Cpi	obračunski strošek opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno vrsto komunalne opreme,
Cti	obračunski strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno vrsto komunalne opreme,
Cpi1	indeksirani obračunski strošek opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno vrsto komunalne opreme,
Cti1	indeksirani obračunski strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno vrsto komunalne opreme,
KPi	komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme,
KP	celotni izračunani komunalni prispevek,
nova komunalna oprema	vsa obravnavana komunalna oprema ima status nove komunalne opreme, in sicer dokler ni zgrajena ter predana v upravljanje vsa načrtovana komunalna oprema iz programa opremljanja in niso izvedene vse prostorske ureditve oz. zgrajeni vsi objekti, ki so z občinskim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtovani na območju opremljanja za katerega je program opremljanja izdelan.
(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov, prostorskega načrtovanja, komunalnega prispevka in opremljanja stavbnih zemljišč.
4. člen (obračunsko območje)
(1) Obračunsko območje investicije predstavljajo ureditvene enote PE1, PE2, PE3, PE4 in PE5.
Komunalna oprema	Obračunsko območje	površina parcel [m2]	neto tlorisna površina objektov [m2]
sekundarno omrežje cest	C2	18.254	16.096
sekundarno omrežje kanalizacije	K2	18.254	16.096
sekundarno omrežje vodovoda	V2	18.254	16.096
javne površine	JP	18.254	16.096
(2) Grafični prikaz območja, ki je predmet odmere komunalnega prispevka, je razviden iz besedilnega dela programa opremljanja, poglavje »7 Grafični del programa opremljanja«.
5. člen
(skupni in obračunski stroški)
Prikaz skupnih in obračunskih stroškov nove komunalne opreme:
Komunalna oprema	Obračunsko območje	skupni stroški brez DDV [€]	obračunski stroški brez DDV [€]
sekundarno omrežje cest	CES	745.414,20	745.414,20
sekundarno omrežje kanalizacije	KAN	130.224,65	130.224,65
sekundarno omrežje vodovoda	VOD	87.057,47	87.057,47
javne površine	JP	51.617,93	51.617,93
SKUPAJ	1.014.314,25	1.014.314,25
6. člen
(stroški opremljanja m2 parcele [Cpi] in m2 neto tlorisne površine objekta [Cti])
Stroški opremljanja m2 parcele in m2 neto tlorisne površine objekta se obračunajo z upoštevanjem naslednjih vrednosti:__
Komunalna oprema	Obračunsko območje	Cpi [€/m2]	Cti [€/m2]
sekundarno omrežje cest	CES	40,84	46,31
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 305
Komunalna oprema	Obračunsko območje	Cpi [€/m2]	Cti [€/m2]
sekundarno omrežje kanalizacije	KAN	7,13	8,09
sekundarno omrežje vodovoda	VOD	4,77	5,41
javne površine	JP	2,83	3,21
SKUPAJ
7.	člen
(razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisno površino objekta)
(1)	Razmerje med deležem parcele [Dp] in deležem neto tlorisne površine objekta [Dt] znaša Dp = 0,5 ter Dt = 0,5.
(2)	Razmerje med deležem parcele [Dp] in neto tlorisne površine objekta [Dt] se spremeni, če se spremeni odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Šenčur v delu, kjer predpisuje razmerje med deležem parcele [Dp] in neto tlorisne površine objektov [Dt)].
8.	člen (faktor dejavnosti)
(1)	Faktor dejavnosti [Kdejavnost] se določi za vso komunalno opremo in je določen skladno z odlokom o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Šenčur.
(2)	Faktorji dejavnosti se spremenijo, če se spremeni odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Šenčur v delu, ki predpisuje faktorje dejavnosti.
9.	člen
(izračun komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: KPi = (Aparcela • Cpil • Dp) + (Kdejavnost • Atlorisna • Ctil • Dt) KP = ZKPi
10.	člen (indeksiranje stroškov)
(1)	Obračunski stroški opremljanja m2 parcele z določeno vrsto komunalne opreme [Cpi] in obračunski stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta z določeno vrsto komunalne opreme [Cti] se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo z uporabo povprečnega letnega indeksa za posamezno leto pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«, katerega objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.
(2)	Kot izhodiščni datum za indeksiranje se uporablja datum uveljavitve programa opremljanja.
11.	člen
(površine za izračun komunalnega prispevka)
(1)	Površina parcele in neto tlorisna površina objekta se pridobita iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter določb odloka.
(2)	Če podatka o površini parcele ni mogoče pridobiti na način iz prejšnjega odstavka, se površina parcele za odmero komunalnega prispevka pridobi iz akta o določitvi površine parcele ali prostorskega akta ter določb odloka.
(3)	Če parcela ni določena, se upošteva stavbišče x 1,5.
(4)	Če podatka o neto tlorisni površini objekta ni mogoče pridobiti na način iz drugega odstavka tega člena, se pridobi iz uradnih evidenc ter določb odloka.
(5)	Za objekte, za katere se ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisne površine objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0.
55,57	63,02
12.	člen
(posebni primeri obračuna komunalnega prispevka)
V primeru gradnje novega objekta na parceli prej odstranjenega objekta se komunalni prispevek odmeri na način, da se izračuna višina komunalnega prispevka novega in odstranjenega objekta. Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom za novi in odstranjeni objekt. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača.
13.	člen
(obstoječa komunalna oprema)
Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek za obstoječo že zgrajeno komunalno opremo na podlagi vsakokrat veljavnega odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Šenčur.
14.	člen
(odmera komunalnega prispevka)
(1)	Komunalni prispevek odmeri občinska uprava z odločbo:
•	na zahtevo zavezanca,
•	po uradni dolžnosti.
(2)	Vlogi za odmero komunalnega prispevka mora zavezanec priložiti izvod vodilne mape projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
15.	člen
(zavezanec za komunalni prispevek)
(1)	Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost.
(2)	Odločbo o odmeri komunalnega prispevka, za obstoječe objekte, izda občinski organ po uradni dolžnosti najpozneje v roku 2 let od pridobitve uporabnega dovoljenja.
16.	člen
(plačilo komunalnega prispevka)
(1)	Komunalni prispevek se plača v enkratnem (celotnem) znesku.
(2)	Skladno z vsakokrat veljavnim odlokom o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Šenčur se lahko dovoli tudi obročno odplačevanje, če so izpolnjeni pogoji iz odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Šenčur.
17.	člen (oprostitve)
(1)	Oprostitve so določene skladno z odlokom o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Šenčur.
(2)	Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena so plačila komunalnega prispevka oproščeni:
•	enostavni objekti,
•	nezahtevni objekti, ki nimajo samostojnega priključka na komunalno opremo in se gradijo kot pomožni objekti ter tako dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta.
18. člen
(pogodbena razmerja med investitorjem in občino)
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 306
(1)	Če se Občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil novo komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se tak dogovor na podlagi sprejetega programa opremljanja sklene s pogodbo o opremljanju, v kateri se natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank.
(2)	V primeru sklenitve pogodbe o opremljanju mora investitor poravnati še preostali del komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, na katero se bo priključeval.
(3)	Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec iz 15. člena tega odloka pravico od občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo.
(4)	S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določi rok za priključitev objekta na komunalno opremo in druga vprašanja v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo.
19.	člen (obveznost priključevanja)
(1)	Stroški izgradnje zasebnega priključka so dodatni stroški zavezanca in ne vplivajo na višino odmerjenega komunalnega prispevka.
(2)	Investitor se mora priključiti na komunalno opremo, katero koristi in mu je nanjo omogočena priključitev.
20.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 350-129/2012-22 Datum: 26. 10. 2018
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
912. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Šenčur
Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), določil Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/14) ter 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 30. seji, dne 26. 10. 2018 sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O VREDNOTENJU IN SOFINANCIRANJU ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI ŠENČUR
1.	člen
S tem Pravilnikom se spreminja in dopolnjuje Pravilnik o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17).
2.	člen
Spremeni se prva alinea 3. člena, ki se po novem glasi: ''- športna društva in klubi, ki imajo sedež in registrirano športno dejavnost v občini Šenčur (standardna klasifikacija dejavnosti - glavna dejavnost: dejavnost športnih klubov),''.
3.	člen
Spremeni se prva alinea 4. člena, ki se po novem glasi:
-	''prijavljen sedež v Občini Šenčur in najmanj dve leti pred objavo javnega razpisa, na katerega se prijavljajo, registrirana dejavnost ter neprekinjeno izvajanje programa športa za občane in občanke Občine Šenčur,''.
4.	člen
Črta se četrta alinea 4. člena.
5.	člen
V	13. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: ''Vrednotenja izrednih uspehov posameznikov in kolektivnih panog ter posebni primeri vrednotenja:
-	5 - 10 % od zneska Letnega programa športa za preteklo leto za navedene uspehe (najmanj 1. do 3. mesto na državnem prvenstvu ali v pokalnem tekmovanju in uvrstitev v evropska tekmovanja). Merilo za vrednotenje kolektivne panoge je dodeljen znesek na panogo, pri posamezniku pa se znesek deli s povprečnim normativom dveh prednostnih panog,
-	posebni dodatek za uspeh v prvi alinei v višini 25 % pri vrednotenju strokovnega kadra in objekta, za vse mlajše selekcije, od U13 dalje, ki nastopajo na državnem nivoju in 10 % dodatek za vse ostale mlajše selekcije, ki že nastopajo v tekmovalnih sistemih, ki jih prizna posamezna panožna zveza. Dodatni pogoj je tudi minimalno število tekem in sicer najmanj 10 v tekmovalni sezoni. Če je ekip manj, se upošteva sorazmerni delež,
-	strokovni kader - podpisana pogodba, ustrezna usposobljenost, redna plačila. Pri programih, ki nimajo strokovnega kadra se prizna samo vrednotenje objekta,
-	društvu, ki ima manj kot 3 mlajše selekcije, ali mlajše kategorije, se za vrednotenje programov določi točka za strokovni kader in objekt z vrednostjo 1, razen če katera od selekcij nastopa najmanj na 2. državnem nivoju,
-	uradni nastopi tekmovalcev so samo nastopi na državnem prvenstvu. Društvo lahko v programe športne vzgoje otrok in mladine ter programe kakovostnega športa, prijavi samo tekmovalce z uradnimi nastopi na državnem prvenstvu, ki jih prizna posamezna panožna zveza,
-	v športnih programih rekreacije, kjer imajo uradna tekmovanja, se potencialnim izvajalcem prizna vrednotenje objekta in strokovnega kadra z dodatkom 50 %, za priznano število skupin oziroma nastopajočih v posamezni uradni kategoriji panožne zveze. To določilo velja samo za tiste panoge, pri katerih panožna zveza postavlja posebne zahteve (npr. licence). Pri tem se za posamezno kategorijo upošteva normativ števila tekmovalcev.''
6.	člen
V	točki I. Merila za vrednotenje športnih programov, ki je priloga pravilnika, se v točki 1.7.1. Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport spremeni četrti odstavek, ki se po novem glasi:
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 307
Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni
in vrhunski šport:
Starostna stopnja		Priznano število ur/P
- I. stopnja: cicibani, cicibanke		240
- II. stopnja: mlajši dečki in deklice	240	350
- III. stopnja: starejši dečki in deklice	500	700
Maksimalno število vadbenih ur/Rang:
I. Državni Nivo	II. Državni Nivo	III. Državni Nivo	I. Regijski nivo	II. Regijski nivo
240	180	135	135	101,25
350	320	280	240	180
700	600	500	500	375
7. člen
V točki I. Merila za vrednotenje športnih programov, ki je priloga pravilnika, se v točki 1.7.2. Športna vzgoja
mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport spremeni četrti odstavek, ki se po novem glasi:
Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport:
Starostna stopnja		Priznano število ur/P
- IV. stopnja: mlajši mladinci, mladinke	700	900
- V. stopnja: starejši mladinci, mladinke	900	1100
I. Nivo	II. Nivo	III. Nivo	I. Regijski nivo	II. Regijski nivo
900	800	700	700	525
1100	1000	900	900	675
8. člen
Tabele iz IX. TABELE se spremenijo in se po novem glasijo:
1. Vrednost ure za najem objekta - TABELA 8
Vrsta objekta/Število točk/Ura	I. Državni nivo	II. Državni nivo	III. Državni nivo	I. Regionalni nivo	II. Regionalni nivo
Centralno nogometno igrišče in cela dvorana-centralno igrišče	5	4	3	1,5	1
Telovadnica (1/3 dvorane)	3	2	1	1	1
drugi objekti: npr. zunanje površine ter programi šolskega športa, starejših in šolski programi	1	1	1	1	1
2. Vrednost ure za strokovni kader - TABELA 9
Vsebina športnega programa/Rang tekmovanja	I. Državni nivo	II. Državni nivo	III. Državni nivo	I. Regionalni nivo	II. Regionalni nivo
Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok	1,00				
Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport	4,00	3,00	2,00	1,50	1,00
Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport	5,00	4,00	3,00	2,00	1,00
Vrhunski šport	1,00				
Športna rekreacija-samo usposobljen strokovni kader	1,00				
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2263
3. Materialni stroški programa - TABELA 10
Vsebina športnega programa	Individualne športne panoge	Kolektivne športne panoge
I. do III. Stopnje športne vzgoje otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport	2 točki/ posameznik	2 točki x normativno število športnikov
IV. in V. stopnja športne vzgoje mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport	3 točke/ posameznik-normativ	4 točke x normativno število športnikov
Opomba: Velja za državni nivo kolektivne panoge in za kategorizirane športnike v individualnih panogah 4. Število športnikov v vadbeni skupini - TABELA 11
ŠPORTNA PANOGA	I. Stopnja CICIBANI	II. stopnja Mlajši DEČKI	III. Stopnja Starejši DEČKI	IV. Stopnja Mlajši MLADINCI	V. Stopnja Starejši MLADINCI	VI. Stopnja ČLANI
Atletika	12	10	8	6	6	4
Balinanje	10	10	8	8	9	10
Kolesarstvo-Cestno	8	8	8	8	8	8
Kolesarstvo-Gorsko	6	6	6	6	6	8
Planinstvo-alpinizem	12	10	8	6	6	4
Planinstvo-športno plezanje	12	10	8	6	6	4
Smučanje-alpsko	12	10	8	6	6	4
Smučanje - teki		14	10	6	6	4
Odbojka	12	12	12	12	12	12
Tenis	12	10	8	6	6	4
Namizni tenis	6	6	6	5	5	4
Taborništvo in skavti	18	18	18	18	18	18
Lokostrelstvo (Tarčno)	6	6	6	5	5	4
Šah	6	6	6	5	5	4
Košarka	12	12	12	12	12	12
Nogomet	18	18	18	18	18	18
Taekwondo	10	10	10	10	10	10
Savate	20	20	20	10	10	8
Karate	10	10	10	8	8	8
Hokej In line				15	20	20
Druge panoge(individ./kolektivni)	6/18	6/18	6/18	5/18	5/18	4/18
Ob manjši skupini športnikov v vadbeni skupini se sofinancira sorazmerni delež.
Priznano število vadbenih skupin v posameznih kategorijah in panogah ne sme presegati števila športnikov v vadbeni skupini panoge z največjim številom aktivnih športnikov v tej tabeli. Razlike so možne samo v primeru, če je z določili pristojne panožne zveze drugače določeno. Praviloma se prizna od kategorije starejše deklice in deklice naprej prizna samo ena vadbena skupina.
Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. 1. 2019.
Datum: 671-00016-2017-003 Številka: 26. 10. 2018
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
9. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2264
913. Pravilnik za vrednotenje kulturnih programov, projektov in dejavnosti v Občini Šenčur
Na podlagi 25. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18-ZNOrg), 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 30. seji dne 26. 10. 2018 sprejel
PRAVILNIK
ZA VREDNOTENJE KULTURNIH PROGRAMOV, PROJEKTOV IN DEJAVNOSTI V OBČINI ŠENČUR
I. Splošne določbe
1.	člen
Ta pravilnik določa pogoje, merila in kriterije za izvajanje, ovrednotenje in razdelitev sredstev za izvajanje dejavnosti na področju kulture v Občini Šenčur.
2.	člen
Izvajalci kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo na podlagi tega pravilnika, so:
•	kulturna društva,
•	ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost,
•	zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo kulturna društva,
•	zavodi, registrirani za opravljanje kulturne dejavnosti,
•	posamezniki.
3.	člen
Pravico do pridobitve sredstev za sofinanciranje kulturnih programov, projektov in dejavnosti imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	imajo sedež v občini Šenčur ali izvajajo kulturno dejavnost na območju Občine Šenčur,
•	so registrirani v skladu z Zakonom o društvih in izvajajo kulturno dejavnost najmanj eno leto in so se že predstavili na občinskih prireditvah,
•	imajo pogoje za uresničevanje načrtovanih dejavnosti v skladu z Zakonom o društvih,
•	imajo urejeno evidenco o članstvu,
•	dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi,
•	imajo v Občini Šenčur organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani,
•	posamezniki morajo imeti stalno bivališče v Občini Šenčur.
4.	člen
Sofinancira se naslednja vsebina:
•	dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij ter kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost,
•	kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske populacije ter kulturna dejavnost študentov - vse le v delu, ki presega šolske vzgojno-izobraževalne programe,
•	udeležba na območnih, medobmočnih in državnih srečanjih,
•	izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
•	kulturne prireditve in akcije,
•	drugi programi, projekti in nakupi opreme in oblačil, ki dokažejo vsebinsko upravičenost,
•	najemnina za prostore, ki so v lasti občine.
5.	člen
Predmet tega pravilnika niso sredstva za vzdrževanje in investicije v objekte za kulturno dejavnost in spomeniško varstvene akcije.
II.	Pogoji, kriteriji in merila za financiranje in sofinanciranje programov in projektov
6.	člen
Pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje in vrednotenje kulturnih programov, projektov in dejavnosti so kot priloga obvezni in sestavni del tega pravilnika. Predlog dopolnitve le - teh obravnava Odbor za kulturo, sprejme pa jih Občinski svet Občine Šenčur.
Od dneva objave razpisa do odločitve o izboru predlogov se pogoji, kriteriji in merila iz prejšnjega odstavka ne smejo spremeniti.
III.	Postopek
7.	člen
Postopek oblikovanja in dodeljevanja finančnih sredstev izvajalcem poteka po naslednjem zaporedju:
•	občinska uprava pripravi in objavi javni razpis za zbiranje predlogov za dodelitev sredstev za financiranje in sofinanciranje programov na področju kulture (v nadaljevanju: javni razpis),
•	občinska uprava zbere predloge,
•	Odbor za kulturo obravnava in strokovno oceni prispele predloge ter občinski upravi pripravi predlog o razdelitvi sredstev,
•	občinska uprava s sklepom obvesti predlagatelje o dodelitvi sredstev,
•	po izteku pritožbenega roka župan z izvajalci sklene pogodbe,
•	Odbor za kulturo ob pomoči občinske uprave spremlja izvajanje pogodb in na podlagi posredovanih poročil o izvedbi projektov oceni njihovo medsebojno skladnost.
8.	člen
Razpisni rok javnega razpisa se časovno prilagaja postopku priprave in sprejemanju občinskega proračuna.
Najava javnega razpisa se objavi v Gorenjskem glasu, besedilo javnega razpisa pa se objavi na spletni strani in oglasni deski Občine Šenčur.
Razpisni rok ne sme biti krajši od enega meseca in ne daljši od dveh mesecev.
9.	člen
Objava javnega razpisa mora vsebovati:
•	navedbo naročnika (naslov in drugi podatki),
•	programe, ki so predmet financiranja in sofinanciranja,
•	pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, njihovi programi ali projekti,
•	okvirno vrednost sredstev za predmet javnega razpisa,
•	pogoje, kriterije in merila za izbor projektov in programov ter za dodelitev sredstev,
•	določitev obdobja za porabo sredstev,
•	razpisni rok,
•	način dostave predlogov,
•	navedbo oseb občinske uprave, pooblaščenih za dajanje informacij,
•	informacijo o razpisni dokumentaciji,
•	rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa,
•	datum odpiranja predlogov.
10.	člen
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2265
Prijave na javni razpis zbira občinska uprava, ki jih razvrsti na popolne in nepopolne. Občinska uprava pripravi ustrezen zapisnik in v dogovoru z Odborom za kulturo izda pozive za dopolnitev nepopolnih vlog. Po izteku roka za dopolnitev vlog občinska uprava popolne vloge posreduje Odboru za kulturo, ki na podlagi pogojev, kriterijev in meril za vrednotenje programov pripravi predlog razdelitve sredstev, nepopolne vloge pa s sklepom zavrže. Predlog sklepa se posreduje županu v potrditev. Občinska uprava na osnovi potrjenega predloga izda sklepe.
Po preteku pritožbenega roka župan z izbranimi izvajalci sklene pogodbe.
11.	člen
Obvezne sestavine pogodbe so:
1.	naziv in naslov prejemnika oziroma uporabnika,
2.	naziv programa, naziv projekta in/ali dejavnost, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna,
3.	višina dodeljenih sredstev,
4.	nadzor nad porabo dodeljenih sredstev,
5.	terminski plan sofinanciranja in
6.	določilo, da mora prejemnik ob nenamenski porabi sredstva vrniti v proračun.
12.	člen
Izvajalci kulturnih programov, projektov in dejavnosti so dolžni spoštovati določila pogodbe in predložiti dokazila o izpolnitvi obveznosti.
Društvo je dolžno najkasneje do 31. oktobra na predpisanem obrazcu posredovati zaključno poročilo, ki mora vsebovati vsebinsko in finančno poročilo o že izvedenih programih in projektih, podatke o doseženih ciljih in odmevnosti (medijske objave), morebitne programske in gledališke liste, fotokopije originalnih računov, ki so bili plačani v okviru izvedbe projekta oz. programa. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do konca koledarskega leta.
Poročilo o še neizvedenih prireditvah in programih, ki so ravno tako del sofinanciranja in bodo izvedene v novembru in decembru tekočega leta, je potrebno z vsemi potrebnimi prilogami, ki so navedene v prejšnjem odstavku, oddati najkasneje do 15. januarja naslednjega leta.
13.	člen
Če občinska uprava ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje pogodbe, mu lahko zadrži izplačilo še neizplačanih sredstev ali zahteva vrnitev v ta namen že dobljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Če izvajalec sredstev ne porabi namensko, se pogodba prekine, izvajalec pa mora že dobljena in nenamensko porabljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Izvajalec, ki krši določila prvega in drugega odstavka tega člena, ne sme kandidirati za sredstva iz proračuna na naslednjem razpisu.
14.	člen
Pogoji, kriteriji in merila za vrednotenje kulturnih programov, projektov in dejavnosti so priloga temu pravilniku in se uporabljajo kot izhodišče za financiranje in sofinanciranje.
Pogoji, kriteriji in merila za redno delovanje so določena v točkah. Vrednost točke se izračuna vsako leto na osnovi razpoložljivih sredstev v proračunu za kulturne programe ter dejavnost kulturnih društev in drugih izvajalcev in skupnega števila točk ovrednotenih programov in dejavnosti.
IV. Prehodne in končne določbe
15.	člen
S sprejemom tega pravilnika preneha veljati Pravilnik za vrednotenje kulturnih programov, projektov in dejavnosti v Občini Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/13 in 65/16).
16.	člen
Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. 1. 2019.
Številka: 610-00008-2018-001 Datum: 26. 10. 2018
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
	MERILA ZA VREDNOTENJE KULTURNIH PROGRAMOV IN DEJAVNOSTI V OBČINI ŠENČUR , KI SO PRILOGA PRAVILNIKA:		
			
	I. REDNO DELOVANJE (40 %)		
1.	Mala vokalna ali instrumentalna skupina do vključno 11 članov	40 točk	prizna se 60 vaj po 2 šolski uri
2.	Vokalna ali instrumentalna skupina ali zbor od 12 do vključno 18 članov	60 točk	prizna se 60 vaj po 2 šolski uri
3.	Zbor nad vključno 19 članov	90 točk	prizna se 60 vaj po 2 šolski uri
4.	Otroški zbor:	40 točk	prizna se 40 vaj po 2 šolski uri
	za 1, 2, 3, in 4	zborovodja 2 točki na vajo	
		programski stroški 0,5 točke na vajo	
5.	Gledališka skupina	100 točk	prizna se 45 vaj po 2 šolski uri
			mentor 4 točke na vajo
6.	Otroška gledališka skupina	60 točk	prizna se 30 vaj po 2 šolski uri
			mentor 3 točk na vajo
7.	Lutkovna skupina	60 točk	prizna se 30 vaj po 2 šolski uri
			mentor 3 točk na vajo
8.	Recitacijska in literarna skupina	20 točk	prizna se 50 mentorskih vaj
			mentor 2,5 točke na vajo
9.	Likovna, fotografska, video in filmska skupina	120 točk	prizna se 50 mentorskih vaj
			mentor 0,5 točke na vajo
10.	Otroška folklorna skupina, plesna skupina	120 točk	prizna se 40 vaj po 2 šolski uri
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2266
			mentor 3 točke na vajo
11.	Odrasla folklorna skupina	1.000 točk	prizna se 80 vaj po 2 šolski uri
			mentor 8,5 točk na vajo
12.	Pihalni orkester	2.500 točk	prizna se 150 vaj po 2 šolski uri
			mentor 16,5 točk na vajo
13.	Subvencija najemnine	do 5 vaj mesečno	več kot 5 vaj mesečno
	do 50m2	10 točk	20 točk
	od 51 do 100 m2	20 točk	50 točk
	od 101 - 200 m2	25 točk	70 točk
	ob 201 m2 dalje	50 točk	130 točk
	II. PROGRAMI IN PROJEKTI (60 %)		
1.	Tematske delavnice s področja kulture	2 točki	
2.	Sodelovanje na prireditvi (do 5 pesmi - cca 15 minut)	1 točka	
3.	Sodelovanje na občinski reviji pevskih zborov	2 točki	
4.	Celovečerni nastop ali koncert	5 točk	
5.	Organizacija akademije ob občinskem prazniku	10 točk	
6.	Organizacija ostalih občinskih prireditev oz. proslav	7 točk	
7.	Sodelovanje na območnih in medobmočnih srečanjih	5 točk	
8.	Sodelovanje na državnih srečanjih	10 točk	
9.	Sodelovanje na meddržavnih srečanjih	30 točk	
10.	Krajevne prireditve	3,5 točke	
11.	Jubileji (nad 30 let)	5 točk	
12.	Projekti:		
	- Srečanja oz. simpoziji z udeležbo do vključno dveh držav	10 točk	
	- Srečanja ali simpoziji z udeležbo 3 držav ali več	100 točk	
	- Festivali in druge podobne prireditve	15 točk	
	- Gostovanje v drugih državah	10 točk	
	- Organizacija otroških gledaliških matinej	1 točka/predstavo	
	- Organizacija večdnevnih ustvarjalnih delavnic	5 točk	
	- Odrasla gledališka predstava	10 točk	
	- Otroška gledališka predstava	3 točke	
	- Izobraževanje in intenzivne vaje	5 točk	
	- Izdaja knjige, pesniške zbirke, zgoščenke, ipd.	10 točk	
	- Nakup elektronske opreme (predvsem glasbene opreme za potrebe vaj in koncertov)	30 točk	
	- Nakup oblačil:		
	a) za odraslo malo vokalno ali instrumentalno skupino do vključno 11 članov in za otroške pevske zbore in otroško folklorno skupino	10 točk	
	b) za odraslo vokalno ali instrumentalno skupino ali zbor od 12 do vključno 18 članov	20 točk	
	c) za odrasli pevski zbor nad vključno 19 članov, za odraslo folklorno skupino in za pihalni orkester	30 točk	
914. Sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo hleva za kokoši - pašna reja v okviru kmetije Globočnik
Na podlagi 110. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 26. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018) je župan Občine Šenčur sprejel
SKLEP
O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE OBČINSKEGA
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA GRADNJO HLEVA ZA KOKOŠI - PAŠNA REJA V OKVIRU KMETIJE GLOBOČNIK
1. člen (splošno)
S tem sklepom določa župan Občine Šenčur začetek in način priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo hleva za kokoši - pašna reja v okviru kmetije Globočnik (v nadaljevanju OPPN). Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/2011 - uradno prečiščeno besedilo, 58/2012, 27/2016, 27/2017 - ZKme-1D in 79/2017) in Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in podzakonski predpisi.
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2267
2.	člen
(Ocena stanja in razlogi za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Na podlagi pobude lastnika kmetije Aleša Globočnika, Letališka ulica 7, 4208, kot nosilca kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013, 99/2013 - ZSVarPre-C, 101/2013 -ZIPRS1415, 44/2014 - ORZPIZ206, 85/2014 - ZUJF-B, 95/2014 - ZUJF-C, 90/2015 - ZIUPTD, 102/2015, 23/2017, 40/2017 in 65/2017), se skladno s 3.ea členom Zakona o kmetijskih zemljiščih z OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje kmetijski objekt, ki bo neposredno namenjen kmetijski dejavnosti (stavba za rejo živali).
Obstoječa kmetija Globočnik se nahaja v vasi Voglje. Služijo ji zemljišča parc. št. 48/1, 49, 296/2, 297, 298 k.o. Voglje, v okviru katerih je zgrajena stanovanjska hiša, več kmetijskih objektov in hlev za rejo kokoši (baterijska reja). V občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (v nadaljevanju OPN) so obravnavana zemljišča delno uvrščena v enoto urejanja prostora z oznako EUP VG-04 - SKj, delno v enoto urejanja VG-07 - I K* in delno v območje kmetijskih zemljišč.
Razlog za pripravo OPPN je želja investitorja, da v okviru obstoječe kmetije dejavnost reje kokoši razširi še na pašno rejo. Ker je obstoječe stavbno zemljišče premajhno za gradnjo novega hleva je potrebno pripraviti OPPN, ki bo predstavljal osnovo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo hleva za kokoši -pašna reja v neposredni bližini obstoječe kmetije.
3.	člen (območje OPPN)
Območje, ki je predmet OPPN, obsega del zemljišča parc. št. 298 k.o. Voglje, v izmeri cca. 1.550,00 m2.
4.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Strokovne rešitve prostorskih ureditev načrtovalec izdela na podlagi analize stanja prostora, prostorskih potreb pobudnikov, strokovnih podlag in smernic nosilcev urejanja prostora.
5.	člen
(roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz)
Postopek priprave in sprejema OPPN se vodi skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju in sicer po določbah, ki urejajo pripravo OPPN. S tem sklepom se določijo naslednji okvirni roki priprave OPPN:
1. faza:	priprava osnutka OPPN	/20 dni
2. faza:	pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora (NUP)	/30 dni
3. faza:	dopolnitev osnutka OPPN	/30 dni
4. faza:	javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka OPPN	/ - 7 dni pred začetkom 5. faze
5. faza:	javna razgrnitev in javna obravnava	/ 30 dni
6. faza:	priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve	/ - 15 dni od zaključka javne razgrnitve
7. faza:	priprava predloga OPPN	/ - 20 dni od potrditve stališč in pripomb
8. faza:	pridobitev mnenj	/ 30 dni
9. faza:	potrditev oziroma sprejem	/ - na redni
	OPPN	seji OS
Okvirno zapisani roki se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev v postopku tudi spremenijo, saj pripravljavec akta na to nima vpliva.
6.	člen
(nosilci urejanja prostora)
V postopku priprave OPPN sodelujejo naslednji nosilci urejanja prostora:
•	MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
•	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje,Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana,
•	MINISTRSTVO ZA KULTURO, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana,
•	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana,
•	MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direkcija RS za vode, Območje Zg. Save, Mirka Vadnova 5, Kranj,
•	MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Agencija za civilno letalstvo, Langusova 4, 1000 Ljubljana,
•	ELEKTRO GORENJSKA, Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj,
•	KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o., PE Vodovod , Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj; (vodovod, kanalizacija, odpadki),
•	TELEKOM SLOVENIJE, Stegne 19, 1000 Ljubljana,
•	OBČINA ŠENČUR, Kranjska cesta11, 4208 Šenčur. Drugi udeleženci:
•	MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ki odloči ali je za načrtovano prostorsko ureditev potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.
V postopek so lahko vključeni tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave dokumenta izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje.
7.	člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN)
Sredstva v zvezi s financiranjem priprave OPPN, pripravo strokovnih rešitev, izvedbo CpvO, v kolikor bo potrebna, zagotovi pobudnik priprave OPPN t.j. lastnik zemljišč.
8.	člen (objava sklepa)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletnih straneh Občine Šenčur ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi.
Številka: 350-10/2018-5 Datum: 6.11.2018
Občina Šenčur
Ciril Kozjek, župan
915. Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (sprememba 05)
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2268
Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora -ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17), v povezavi z 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 in 7O/O8-ZVO 1B) Občina Šenčur objavlja naslednje
JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ŠENČUR (SPREMEMBA 05)
I.
Občina Šenčur obvešča javnost, da bo javno razgrnjen dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Šenčur sprememba 05. Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo izključno na izvedbeni del OPN za območji »ŠE-49 PO« in »VO-05 SSe«.
II.
Kraj in čas javne razgrnitve
Predvideno trajanje javne razgrnitve je 30 dni. Javna razgrnitev bo potekala od 16. novembra 2018 do vključno 17. decembra 2018, v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. Gradivo bo javno dostopno tudi na spletnem naslovu www.sencur.si.
III.
Kraj in čas javne obravnave
V	času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v sredo, 28. novembra 2018 s pričetkom ob 16.00. uri, v prostorih občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur.
IV.
Način in rok za dajanje pripomb in mnenj
V	času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjeni osnutek podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali v ustni obliki na javni obravnavi, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov oziroma na pripravljeni obrazec na mestu javne razgrnitve ali v pisni obliki na naslov Občine Šenčur. Rok za podajo pripomb in predlogov k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
V.
Javno naznanilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Šenčur.
Številka: 350-0006/2018-41 Datum: 7.11.2018
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
OBČINA VIDEM
916. Sklep o ukinitvi javnega dobra
Občina Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB2, 45/2017) je Občinski svet Občine Videm na svoji 32. redni seji dne 23.10.2018 sprejel naslednji:
SKLEP
O UKINITVI JAVNEGA DOBRA
1.člen
S tem sklepom se ukine status javnega dobra
- parc. št. 1121/30, k.o. 420-Pobrežje
in se pri navedeni parceli vknjiži izbris zaznambe javnega
dobra.
2.člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-04/2018-09 Datum: 08.11.2018
Občina Videm Friderik Bračič, župan
OBČINA ZAVRČ
917. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Zavrč
Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18) in 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/11) je Občinski svet Občine Zavrč na 26. seji dne 24.10.2018 sprejel
ODLOK
O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI ZAVRČ
1.	člen
Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo.
2.	člen
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP).
•	Lokalne ceste so ceste, namenjene povezovanju naselij v Občini Zavrč z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v Občini Zavrč med seboj in ceste, pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije;
•	javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v Občini Zavrč in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače ipd.).
3.	člen
Lokalne ceste (LC) so:
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2269
Zap . št.	Številk	Začete			Dolžina odseka v občini [m]	Namen	Preostala dolžina
	a odseka	k odseka	Potek odseka	Konec odseka		uporab e	odseka v sosednji občini [m]
1	102081	228	BORL-ZAVRČ	691	2.882	V	1680 - Cirkulane
2	102093	102092	BELSKI VRH - HRASTOVEC	483011	2.979	V	
3	102101	692	CIRKULANE - PESTIKE -ZAVRČ	483011	1.709	V	2376 - Cirkulane
4	483011	691	ZAVRČ - TURŠKI VRH	102101	3.174	V	
5	483021	483011	TURŠKI VRH - KORENJAK	483091	1.111	V	
6	483022	483091	KORENJAK - DRENOVEC	691	2.347	V	
7	483031	483011	TURŠKI VRH - DRENOVEC	691	3.904	V	
8	483041	483051	GORIČAK - MEJA RH -HRASTOVEC	691	1.983	V	
9	483051	691	GORIČAK - MEJA RH -DRENOVEC	691	4.141	V	
10	483061	483011	TURŠKI VRH -HRASTOVEC	102081	2.643	V	
11	483081	102101	PESTIKE - BELSKI VRH	102091	1.487	V	1313 - Cirkulane
12	483091	483021	KORENJAK -BREZOVEC (CESTA DVE LIPI)	102101	3.158	V	1404 - Cirkulane
V...vsa vozila				SKUPAJ:	31.518 m		
4. člen
Javne poti (JP) so:
t	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
1	983011	983021	KORENJAK - BRATUŠA	HŠ 2	315	V	
2	983021	483021	KORENJAK - ZELENA CESTA	483091	1.954	V	
3	983042	483022	TURŠKI VRH - DRENOVEC (MOHOR -CVETKO)	691	852	V	
4	983043	691	DRENOVEC - ZELENA MEJA	483051	1.593	V	
5	983051	483091	KORENJAK - MAJHEN	HŠ 19A	258	V	
6	983061	483021	KORENJAK - KRAJNC	HŠ 6	432	V	
7	983071	102101	PESTIKE - ZEBEC	HŠ 7	276	V	
8	983091	983101	PESTIKE - FAJFERIČ	HŠ 20	200	V	
9	983101	483081	PESTIKE - SKOK - LORBEK	483011	1.529	V	
10	983102	983101	PESTIKE - ZAVEC	HŠ 26B	95	V	
11	983111	102101	PESTIKE - VESELIČ	HŠ 4	234	V	
12	983121	102101	KOČEVAR - BRATUŠA	HŠ 3	328	V	
13	983122	983121	KRAK KOČEVAR - BRATUŠA	102101	35	V	
14	983131	483011	GORENJSKI VRH - KOPS	HŠ 31A	542	V	
15	983141	983131	GORENJSKI VRH - ZEBEC	HŠ 26A	284	V	
16	983151	102093	HRASTOVEC - POHOREC	HŠ 80	118	V	
17	983161	483011	GORENJSKI VRH - POHOREC	HŠ 27	704	V	
18	983162	483011	TURŠKI VRH - POTOČNIK	HŠ 32	141	V	
19	983163	483011	TURŠKI VRH - PETROVIČ	HŠ 30	47	V	
20	983181	983861	GORENJSKI VRH - PLAJNŠEK	HŠ 12C	229	V	
21	983182	983861	GORENJSKI VRH - BEZJAK	HŠ 8	262	V	
22	983191	983861	GORENJSKI VRH - MATEK	HŠ 24	167	V	
23	983201	983212	BELSKI VRH - JURŠEK	HŠ 59	204	V	
24	983211	102092	BELSKI VRH - GRADEC	HŠ 67	561	V	
25	983212	983211	BELSKI VRH - POTOK	102093	657	V	
26	983221	102092	BELSKI VRH - VALIČ	HŠ 103A	391	V	
27	983231	102093	BELSKI VRH - STRUPEH	HŠ 42	628	V	
28	983232	102092	BELSKI VRH - ZEBEC	HŠ 38	43	V	
29	983241	102081	BELSKI VRH - VELIKI VRH	102092	315	V	
30	983242	983241	BELSKI VRH - HRASTOVEC	102093	1.057	V	
31	983251	483031	TURŠKI VRH - KOKOT	HŠ 72	137	V	
32	983252	691	TURŠKI VRH - ZEBEC	HŠ 71	329	V	
33	983261	983301	HRASTOVEC - KOKOL	HŠ 105	139	V	
34	983271	102093	HRASTOVEC - KARO	HŠ 109	514	V	
35	983272	983271	HRASTOVEC - MAJCENOVIČ	HŠ 107A	252	V	
36	983273	983272	HRASTOVEC - ŠTUMBERGER	HŠ 107	49	V	
37	983281	102093	HRASTOVEC - KRAJNC	HŠ 80A	328	V	
38	983291	102093	HRASTOVEC - LAZAR	HŠ 83	227	V	
39	983301	983311	HRASTOVEC - KOSJAK	483061	627	V	
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2270
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka HŠ 112	Dolžina odseka v občini 529	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
40	983311	483061	HRASTOVEC - GOMOLJ			V	
41	983321	102093	HRASTOVEC - KOROŠEC	HŠ 77	888	V	
42	983331	983321	HRASTOVEC - KOKOT	HŠ 79	62	V	
43	983341	102093	HRASTOVEC - PETROVIČ	HŠ 63	1.113	V	
44	983351	483011	HRASTOVEC - HOJNIK	HŠ 55	735	V	
45	983361	483061	HRASTOVEC - FURJAN - MALIKI	483011	1.094	V	
46	983371	483061	HRASTOVEC - KOKOT	HŠ 19	194	V	
47	983372	983371	HRASTOVEC - RIHTARIČ	HŠ 20	106	V	
48	983381	102081	HRASTOVEC - HRNČIČ	HŠ 8	424	V	
49	983391	102081	HRASTOVEC - RIBIČ	HŠ 6B	407	V	
50	983401	102081	HRASTOVEC - VUZEM	HŠ 141	1.215	V	
51	983402	983401	HRASTOVEC - LORBEK	HŠ 139	248	V	
52	983411	102081	HRASTOVEC - POVEZAVA	983421	739	V	
53	983412	983411	HRASTOVEC - KOKOT	HŠ 153	32	V	
54	983413	983411	HRASTOVEC - GOLC	HŠ 155	44	V	
55	983421	483061	HRASTOVEC - ŠVABOVO - MRZLI VRH	483061	581	V	
56	983431	983341	HRASTOVEC - PETROVIČ	HŠ 72	205	V	
57	983451	983411	HRASTOVEC - ZEBEC	HŠ 145A	206	V	
58	983461	691	ZAVRČ - POKOPALIŠČE - CERKEV	CERKEV	812	V	
59	983471	983461	ZAVRČ - DUBRAVA	691	130	V	
60	983481	691	ZAVRČ - DUBRAVA	MEJA RH	315	V	
61	983491	691	HRASTOVEC - KRALJ	MEJA RH	297	V	
62	983501	691	GORIČAK - PETROVIČ	HŠ 17	179	V	
63	983511	483041	GORIČAK - MIKEC	HŠ 26	73	V	
64	983521	483041	GORIČAK - VAJDA	HŠ 23	238	V	
65	983522	483041	GORIČAK - KRISTOVIČ	HŠ 22	169	V	
66	983551	691	GORIČAK - TARKO	483051	645	V	
67	983561	983551	GORIČAK - KELC	HŠ 31	106	V	
68	983571	983582	GORIČAK - SLATINA	483051	676	V	
69	983581	691	GORIČAK - PINTARIČ	HŠ 47	280	V	
70	983582	691	GORIČAK - MASTEN	HŠ 43	607	V	
71	983591	691	GORIČAK - BUSIL	483051	654	V	
72	983611	691	DRENOVEC - HRZENJAK	HŠ 2	461	V	
73	983621	691	DRENOVEC-TORBAK	HŠ 10	366	V	
74	983631	483021	TURŠKI VRH - NUSEK	483031	991	V	
75	983641	983651	TURŠKI VRH - ZEBEC	HŠ 57A	146	V	
76	983651	983631	TURŠKI VRH - MAJUR	HŠ 106	631	V	
77	983661	483021	KORENJAK - GOZDNA CESTA	GC	213	V	
78	983662	983661	KORENJAK - MIKELN - GNIDER	483091	883	V	
79	983671	483031	TURŠKI VRH - BLODENK - ŠKRINJAR -VESENJAK	483022	934	V	
80	983681	983301	HRASTOVEC - KRAJNC	HŠ 85	361	V	
81	983691	483011	HRASTOVEC - KOKOT	HŠ 24B	210	V	
82	983701	483031	TURŠKI VRH - MAGAŠ	HŠ 81	548	V	
83	983721	483011	turški vrh - Židovski breg	483031	680	V	
84	983731	483021	TURŠKI VRH - BELŠAK	HŠ 50	160	V	
85	983741	483031	TURŠKI VRH - KOKOT	HŠ 70	190	V	
86	983751	483031	TURŠKI VRH - MAJCENOVIČ	HŠ 69	376	V	
87	983761	691	TURŠKI VRH - TRANČAROVA GRABA	HŠ 41	739	V	
88	983771	483031	TURŠKI VRH - POLANEC	HŠ 40D	393	V	
89	983781	691	TURŠKI VRH - MURŠIČ	HŠ 13A	260	V	
90	983783	483031	TURŠKI VRH - GORJUP	HŠ 24	437	V	
91	983791	483031	TURŠKI VRH - MUHELJIC	HŠ 12	347	V	
92	983792	483031	TURŠKI VRH - ŠKRINJAR	HŠ 14	175	V	
93	983793	691	TURŠKI VRH - TEŽAK	HŠ 5	322	V	
94	983801	691	GORIČAK - PUNGRAČIČ	HŠ 56	302	V	
95	983821	102081	HRASTOVEC - BELŠAK	HŠ 138	699	V	
96	983841	483091	KORENJAK - GOLUB	HŠ 28B	256	V	
97	983851	483091	KORENJAK - SKOK	HŠ 33	289	V	
98	983861	983161	GORENJSKI VRH - ROPIČ - SV. JANEZ	483081	1.888	V	
99	983862	983161	GORENJSKI VRH - VIDOVIČ	HŠ 7	66	V	
100	983863	983861	GORENJSKI VRH - MATJAŠIČ	HŠ 33	248	V	
101	983864	983861	GORENJSKI VRH - GALOVIČ	HŠ 38	194	V	
102	983865	983861	GORENJSKI VRH - FIJAN	HŠ 16A	174	V	
103	983871	483031	TURŠKI VRH - LORBEK	HŠ 3	534	V	
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2271
Zap. št.	Številka odseka	Začetek odseka	Potek odseka	Konec odseka HŠ 16	Dolžina odseka v občini [m]	Namen uporabe	Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m]
104	983881	483011	TURŠKI VRH - TOMŠIČ		330	V	
105	983891	691	GORIČAK - HRASTOVEC - MEJA RH	MEJA RH	180	V	
V...vsa vozila				SKUPAJ: 46.039 m			
5.	člen
H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2018 (507) z dne 23.10.2018.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Zavrč (Uradni list RS, št. 115/08).
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-00004/2014-070(002) Datum: 24.10.2018
Občina Zavrč Miran Vuk, župan
918. Sklep o določitvi cen vzgojno-varstvenih programov za vrtec Zavrč v OŠ Cirkulane-Zavrč
Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih /ZVrt/ (Uradni list RS, št. 100/2005- UPB, 25/008, 98/2009-ZIUZGJ, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/2003, 77/2005, 12/2005) je Občinski svet Občine Zavrč na svoji 26 redni seji dne,
24.10.	2018 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI CEN VZGOJNO-VARSTVENIH PROGRAMOV ZA VRTEC ZAVRČ V OŠ CIRKULANE-ZAVRČ
I.	člen
Cena programov v vrtcu v Občini Zavrč znašajo od
01.11.	2018 dalje mesečno na otroka:
- kombiniran oddelek (od 1 do 6 let) 395,24€
II.	člen
Plačilo staršev se obračunava po Pravilniku o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06 spremembe UR.L.RS., št. 129/2006, 97/2008, 119/2008, 62/2010-ZUPJS) in na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ter vloge staršev določi pristojni Center za socialno delo.
III.	člen
Občinski svet Občine Zavrč podaja soglasje k sistemizaciji delovnih mest.
IV.	člen
S sprejemom tega sklepa preneha veljati Sklep o
določitvi vzgojno-varstvenih programov za vrtec Zavrč v OŠ Cirkulane - Zavrč št: 900-4/2014-50 z dne 29.09. 2017
V. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.11. 2018 naprej.
Številka: 900-4/2014-070(004) Datum: 24.10. 2018
Občina Zavrč Miran Vuk, župan
919. Sklep o številu in vrsti oddelkov v zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, OE Vrtec Zavrč
Na podlagi 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 -ZUPJS-A in 40/12 - ZUJF), prvega odstavka 24. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14) in 15. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin št. 22/2012) je Občinski svet Občine Zavrč , na 26 redni seji, dne 24.10. 2018, sprejel
SKLEP
O ŠTEVILU IN VRSTI ODDELKOV V ZAVODU OŠ CIRKULANE - ZAVRČ, OE VRTEC ZAVRČ
1.	člen
Občinski svet Občine Zavrč daje soglasje k predlaganemu številu in vrsti oddelkov v zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, OE Vrtec Zavrč: - Dva kombinirana oddelka starostnega obdobja (1-6 letnih otrok): 17 otrok
2.	člen
Občinski svet Občine Zavrč daje soglasje k poslovnemu času OE Vrtec Zavrč od 5.30 in do 16.00 ure ob upoštevanju najmanjšega števila otrok (2 otroka), pri katerem sta oddelka vrtca Zavrč pri OŠ Cirkulane - Zavrč dolžna začeti in končati poslovni čas v vrtcu Zavrč.
3.	člen
S sprejemom tega sklepa preneha veljati Sklep o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa v zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, OE vrtec Zavrč, številka: 900-4/201450 z dne 29.09. 2017 in
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.11. 2018 naprej.
Številka: 900-4/2014-070 (005) Datum: 24.10. 2018
Občina Zavrč Miran Vuk, župan
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2272
OBČINA ZREČE
920. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP OP07/028 - širitev naselja Stranice
Na podlagi 53. in 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 31. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je župan Občine Zreče sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA EUP OP07/028 - ŠIRITEV NASELJA STRANICE
1.člen (splošno)
S tem sklepom določa župan Občine Zreče začetek in način priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP OP07/028 - širitev naselja Stranice.
2.člen
(ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo
OPPN)
Ocena stanja:
Območje obravnave se nahaja na skrajnem jugozahodnem delu naselja Stranice. Zemljišče je opredeljeno kot stavbno zemljišče v EUP OP07/028 s podrobnejšo namensko rabo SS (stanovanjske površine).
Razlogi za pripravo OPPN:
Pobudo za izdelavo OPPN so izkazali lastniki zemljišč in Občina Zreče, ki namerava parcele komunalno opremiti in prodati na trgu.
V	skladu z določili OPN Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/15, 24/16, 28/16-popr., 25/18) je za območje naselja Stranice, načrtovana manjša širitev v smislu zaokrožitve zazidljivih površin na parc. št. 107/1, 108-del, 105/1-del, 86/1 in 1427/2 vse k.o. 1103 Stranice, ki so glede na podrobnejšo namensko rabo v OPN opredeljene kot stanovanjske površine (SS) z dovoljeno enostanovanjsko gradnjo. Širitev se nahaja na JZ naselja Stranice, v blagem naklonu, ki v sedanji rabi predstavlja travnate površine.
Hkrati OPN določa, da se predvidena širitev naselja Stranice ureja s podrobnejšim prostorskim aktom-OPPN_22, kjer se za MOEUP OP7/028: upoštevajo se rešitve iz SP: Ap 291/2007 - SP / Arhena in 10007, avgust 2011 ZUM ter je potrebno ob določeni namenski rabi zemljišč, upoštevati tudi ostala relevantna določila iz obstoječih PIP OPN Občine Zreče indoločene omilitvene ukrepe.
V	skladu s strokovnimi podlagami, je na območju MOEUP OP7/028 predvidena gradnja 6 oz. 8 stanovanjskih objektov, vključno s potrebno GJI.
V	ureditveno območje OPPN se lahko zajamejo tudi neposredne okoliške parcele z vidika izvedbe GJI.
Predmet OPPN je podrobnejša ureditev območja enostanovanjskih hiš s potrebno GJI in izvedbenimi pogoji na nadaljnjo izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj in samo realizacijo gradnje na tem območju.
Pravna podlaga za pripravo OPPN je ZUreP-2.
3.člen
(območje, vsebina in oblika OPPN)
Območje izdelave OPPN zajema parcele št. 107/1, 108-del, 105/1-del, 86/1 in 1427/2 vse k.o. 1103 Stranice.
Predmet OPPN je priprava pravne podlage za poseganje v prostor oz. pridobitev dovoljenja za gradnjo.
OPPN bo vseboval besedilo in kartografski del, izdela se v analogni in digitalni obliki.
4.	člen
(nosilci urejanja prostora)
Za pridobitev predhodnih mnenj o verjetnosti pomembnejših vplivov plana na okolje je potrebno vključiti:
1.	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana;
2.	Zavod za gozdove RS, OE Celje, Ljubljanska cesta 13, 3000 Celje, E: oecelje@zgs.gov.si;
3.	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Savinje, Mariborska cesta 88, 3000 Celje;
4.	Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana;
5.	Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana;
6.	Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana;
7.	Zavod RS za varstvo narave, Vodnikova 3, 3000 Celje. E: zrsvn.oece@zrsvn.si.
Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za pripravo OPPN, k predlogu pa mnenja, so:
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Savinje, Mariborska cesta 88, 3000 Celje;
•	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana;
•	Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor;
•	Telekom Slovenije, Sektor za dostopovna omrežja, Lava 1, 3000 Celje;
•	Telemach d.o.o., Brnčičeva ulica 49, 1231 Ljubljana - Črnuče;
•	Saubermacher Slovenija d.o.o., Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota;
•	Občina Zreče, Režijski obrat, Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče - za področje oskrbe s pitno vodo;
•	Občina Zreče, Režijski obrat, Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče - za področje ravnanje z odpadnimi vodami;
•	Občina Zreče, Režijski obrat, Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče -za področje občinskih cesti in javnih površin.
•	Drugi organi in organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave SID OPPN izkazalo, da so tangirani.
5.člen
(roki za pripravi OPPN)
Predvideni roki za pripravo OPPN po posameznih fazah so naslednji:
1. faza:	izhodišča in sklep o pripravi OPPN, odločitev o CPVO	/30 dni
2. faza:	osnutek OPPN	/15 dni
3. faza:	prva mnenja nosilcev urejanja prostora (NUP)	/30 dni
4. faza:	dopolnjeni osnutek OPPN	/15 dni
5. faza:	javna razgrnitev in javna obravnava	/30 dni
6. faza:	stališča do pripomb in predlogov javnosti	/30 dni
St. 53/17.10.2018_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 2273
7. faza:	predlog OPPN stališč in pripomb na OS	/15 dni po potrditvi
8. faza:	druga mnenja nosilcev urejanja prostora (NUP)	/30 dni
9. faza:	Sprejem OPPN na OS	/na redni seji OS
6.člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem postopka)
Sredstva za financiranje priprave OPPN, izdelavo geodetskega načrta, pripravo vseh strokovnih rešitev, izvedbo CPVO, v kolikor bo potrebna, zagotovi naročnik OPPN.
7.člen
(začetek veljavnosti sklepa)
Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Sklep o začetku priprave in izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta se objavijo na spletni strani Občine Zreče: http://www.zrece.si/
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih Občin.
Številka: 3505-0003/2017-27 Datum: 6.11.2018
Občina Zreče Boris Podvršnik, župan
St. 53/17.10.2018
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 2274
OBČINA MAKOLE
890.	Zaključni račun proračuna Občine Makole za leto 2017
891.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Makole za leto 2018
892.	Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Makole
893.	Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za nabavo gasilskega vozila
894.	Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Makole
895.	Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Makole
OBČINA MARKOVCI
896.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono Novi Jork, Markovci
OBČINA MOZIRJE
897.	Statut Občine Mozirje
898.	Poslovnik Občinskega sveta Občine Mozirje
OBČINA NAKLO
899.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Pod Polico«
900.	Sklep o višini enkratnega denarnega prispevka za novorojence v Občini Naklo
OBČINA POLJČANE
901.	Odlok o ustavitvi postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za »Center za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov in proizvodnjo materialov«
OBČINA RUŠE
902.	Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ruše
903.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ruše
904.	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del enote urejanja prostora (EUP) RU42 v Rušah
905.	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) na območju enot urejanja prostora (EUP) RU 39 in RU 40 - del
906.	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na območju enot urejanja prostora (EUP) RU 57 in RU 46 - del
907.	Odlok o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Ruše
Stran
2150
2151
2153
2162
2163
2164
Stran 2164
Stran 2171 2181
Stran 2193
2194
Stran 2194
Stran 2194
2201
2202
2208
2221
2233
909.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega 2253 javnega dobra lokalnega pomena - k.o. Gradišče v Slovenskih goricah
OBČINA ŠALOVCI	Stran
910.	Odlok o občinskem podrobnem 2254 prostorskem načrtu gospodarska cona Šalovci (ŠA 17)
OBČINA ŠENČUR	Stran
911.	Odlok o programu opremljanja in 2258 merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Šenčur ŠE-32 -1.faza
912.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah 2262 Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Šenčur
913.	Pravilnik za vrednotenje kulturnih 2264 programov, projektov in dejavnosti v Občini Šenčur
914.	Sklep o začetku postopka priprave 2266 občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo hleva za kokoši -pašna reja v okviru kmetije Globočnik
915.	Javno naznanilo o javni razgrnitvi in 2267 javni obravnavi sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (sprememba 05)
OBČINA VIDEM	Stran
916.	Sklep o ukinitvi javnega dobra	2268
OBČINA ZAVRČ	Stran
917.	Odlok o kategorizaciji občinskih cest v 2268 Občini Zavrč
918.	Sklep o določitvi cen vzgojno- 2271 varstvenih programov za vrtec Zavrč v
OŠ Cirkulane-Zavrč
919.	Sklep O številu in vrsti oddelkov v 2271 zavodu OŠ Cirkulane - Zavrč, OE Vrtec Zavrč
OBČINA ZREČE	Stran
920.	Sklep o začetku priprave občinskega 2272 podrobnega prostorskega načrta za
EUP OP07/028 - širitev naselja Stranice
OBČINA SVETA TROJICA V Stran SLOVENSKIH GORICAH
908. Odlok o proračunu Občine Sveta 2251 Trojica v Slovenskih goricah za leto 2019