SISV. 27.	V LMiDl, v CelrleK, 4. EeSruar;a ras.
LelO XL!H
™ Velja po pošli: =
Za oelo letu naprej . . S 28'— za en tneaeo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oelolotco . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za celo loto naproj . . E 24'— za en mecen „ . . „ 2'—
V	opravi pteieman mesaCno „ 1'70
= Sobotna izdaja: s
za celo leto........ 7-—
za Hemčljo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12 —
■--> Iuseratl:.....
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oziiailk. uiiilusKNtt HL;
enostolpna petitvrsta po 2J vin.
.. Poslano:	-i
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemil ne-delje in praznike, ob 5. uri pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
fcsT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. O/III. Bokopis! so ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telsioca štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol it. 6. — Bačnn poštne hranilnica avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št. 188.
Važne Boiraje Spremene v poliči sifili.
Tržaški namestnik postal predsednik najvišjega računskega dvora. — Nova deželna načelnika na Primorskem in na Koroškem.
Dunaj, 3. februarja. (Kor. urad.) česar je izdal sledeči Najvišji lastnoročni pismi: Ljubi baron pl. Hanen-schild - Bauer! Na Vašo prošnjo Vas odpustim z mesta predsednika Mojega najvišjega računskega dvora in milostno pritrdim Vašemu prevzet ju v trajno pokojninsko stanje. Ko Vam ob tej priliki izrazim za Vaše mnogoletno izvrstno delovanje Svoje popolno pripozna-nje, Vam podelim pristojbine prosto Leopoldov red I. razreda.
Dunaj, 3. februarja 1915. Franc Jožef m. p.
Stiirgkh m. p.
Ljubi princ Hohenlohe - Schilling-fiirst! Imenujem Vas za predsednika Mojega najvišjega računskega dvora.
Dunaj, 3. februarja 1915. Franc Jožef m. p.
Stiirgkh m. p.
Dunaj, 3. februarja. (Kor. urad.) Kakor izvemo, je bil imenovan doseda-,nji deželni predsednik na Koroškem dr. Alfred baron pl. Fr i e s - S k e n e na mesto princa II o h e n 1 o h c za namestnika v Trstu in za deželnega predsednika na Koroškem v ministrstvu notranjih stvari zaposleni dvorni svetnik dr. Karel grof L o d r o n - Late-r a n o.
Dolgih sto dni so junaški branilci Przemysla, zbrani iz vseh narodov monarhije, že drugič obkoljeni od ruske povodnji- Ker vedo, da jim grozi vsem ista nevarna usoda, zato so padle med njimi vse narodne in stanovske in politične razlike, ker do zmage in srečnega konca ni druge poti, kakor da po geslu sivega vladarja: »Z združenimi močmi!« združijo vse svoje sile in kakor en mož — en junak varujejo življenje monarhije do konca.
Taka trdnjava Przemysl je tudi cela naša monarhija, glede vsakdanjega kruha. Naši sovražniki so nam zaprli vsa morja. Preko morja žita ne dobimo niti zrna. Ne dobimo ga tudi po suhem
l IWM\
Pisatelj Alban Stolz nekje pravi, da večina ljudi gleda v svet s kravjimi očmi. Kaj je kravi mar lepa cvctica na paši, kaj se ona briga za slavčevo petje! Nieno oko išče le, kjer bi bilo kaj več in kaj boljšega za usta.
In če se dve kravi paseta skupaj in bi vsaka rada imela zase tisti kol pašnika, kjer je še precej trave, ena drugi pokažeta roge in nastane boj. Tako je nastala sedanja strašna vojska, ker hočejo nekatere države vse boljše pašnike imeti zase.
Kaj bo več neslo? Kje bo več denarja, kje bo boljši kruh? Samo ta vprašanja še zanimajo svet. Ko so otvorili samostan v Pletcrjah na Dolenjskem, je neki inteligenten gospod izgovoril zaničljivo besedo: »Kaj bo to Dolenjski koristilo?« To so kravje oči, toda človek ni krava. V človeku prebiva neumrjoč duh, ki ima svoje oči in hoče imeti svojo hrano.
Pred nekaj leti sem prosil starega profesorja pojasnila v neki astronomični reči, pa mi je takole odpisal: »Veseli me, cla se pečate z vedami. Vaši tovariši gonijo pa samo politiko; zato jc vse narobe. (Mož je še iz antidiluvija in meri vse s staro
iz Italije, Švice in Rumunije. Same ga nimajo odveč in zadnje čase pa naši nasprotniki tucli patfijo, da ga te države ne bi skrivaj pošiljale k nam. V začetku vojske, ko je bil političen in vojaški položaj še kolikor toliko zmeden in niso nevtralne države še dobile današnje mrzlice za lastno oboroževanje z orožjem in žitom, bi se bilo dalo dobiti še nekaj žita iz Rumunije. Državnopravna struktura naše monarhije, ki obstoji iz dveh neodvisnih držav, pa vedno zahteva obilno dolgotrajnih pogajanj, ki imajo dostikrat to posledico, da nam med pogajanjem uide ugodna prilika. Danes so vsa uvozna vrata v monarhijo zaprta in treba bo jesti lo, kar nam jc ostalo doma v zalogi.
V Avstriji porabimo v mirnih časih približno 55 milijonov meterskih stotov pšenice in rži. Računa se, da nam je zadnja letina dala 43'10 milijonov meterskih stotov krušnega žita. Za setev rabimo okoli 7 milijonov meterskih stotov, tako da je imela avstrijska polovica začetkom vojne 36'10 milijonov meterskih stotov za živež do prihodnje žetve. Minulo je pol leta vojske in pol leta avstrijsko ljudstvo ni stradalo. Toda kako bo s kruhom do prihodnje žetve? To jc ravno vprašanje živijen-skega pomena za našo državo. Zato mora ljudstvo s časopisjem in vlado ta problem obdelovati z vso potrebno resnostjo in odločnostjo in odkritosrčnostjo. Marsikje pogrešamo vsega trojega. Poljedelski minister je odkrito priznal, da sami nimamo dovolj pšenice in rži. Vse njegovo upanje in tolažba, da bomo vzdržali do konca, obstoji v tem, da začnemo varčevati in pšenično moko mešati s koruzno, ovseno, ječmenovo in krompirjevo moko. Vslcčl hvalevrednih vladnih naredb in iz svoje proste volje bo ljudstvo gotovo vestno izvrševalo to zapoved stiske. Od tistega, kar more naša vlada storiti v lastnem delokrogu, je te dni žc nekaj izvršila, pozornost, ljudstva pa sc sedaj obrača tudi na druge podrobnosti tiste znane konference, ki so jo imeli člani gosposke zbornice pri ministrih. Grof Silva Tarouca je zahteval, da se ogrsko vlado opozori, da so Ogri sami zahtevali, da se preskrba Avstrije z žitom prepusti ogrskemu poljedelstvu. Ministr. predsednik grof Stiirgkh pa je ponovil dejstvo, da je naša polovica navezana na dovoz ogrskega žita. — Naš kruh zori na Ogrskem —, pristavil pa jc, da sta kljub enotnemu carinskemu ozemlju obe državi v večini gospodarskih vprašanj avtonomni. Čisto pravilno je nato izvajal, da hi avstrijska vlada sama ne
mero. Rekli bi mu lahko to, kar je v starih časih neka žena rekla grškemu astronomu, ki je imel oči vedno proti nebu obrnjene: »Če boš samo zvezde gledal in se za zemljo ne boš nič zmenil, boš padel.« Potrebno je tudi »svinjegojstvo in kravje-gojstvo«, potrebna je tudi gospodarska politika. Primum edere, post philoso-phari. Toda gospodarstvo še ni vse. Kakor jedi primešamo soli in dišav, da postane okusna in užitna, tako je dobri Stvarnik hotel, naj bodo zvezde na nebu, ptice v zraku, ribe v vodi in cvetice na zemlji, da bi tako človeku naredil življenje prijetno in sladko. Človek pa je postal slep za vso lepoto narave in se je zaril v zemljo kakor krt. Kakor pa nežna cvetica v temni kleli hira in nazadnje umrje, tako tudi človeški rod hira in umira, čim bolj sc pogreza v materijo. Veselje izginja in temen mrak nezadovoljnosti in otožnosti se vlega na zemljo. Stari ljudje pripovedujejo, da je lepa slovenska pesem nekdaj veliko vese-lejše donela po naši domovini in ljudje so bili veliko srečnejši, čeprav jc bil njihov kruh bolj črn kakor dandanes in obleka bolj revna. Zalo pa kličejo modri možje v svet vedno glasnejše: »Nazaj k stari sreči I«
Kje pa jc tisti studenec, iz katerega so naši stari zajemali svojo srečo? Dva studenca sta, iz katerih priteka ta nebeški nektar, ki sc sreča imenuje.
mogla zagotoviti zadostne množine in jo pametno razdeliti na celo carinsko ozemlje. Treba bi bilo za to sporazuma in sodelovanja ogrske vlade.
Ogrska je lansko leto pridelala sicer nekaj manj žita, a še vedno znaša njena letina 52'35 milijonov meterskih stotov pšenice in rži. Nam pošlje na leto navadno 15 milijonov meterskih stotov. Letos je od te množine prišlo v naše zaloge le neznatna množina, kar je nazadnje razumljivo, če. pomislimo, da bi moral avstrijski trgovec kupiti po višjih najvišjih ogrskih cenah in plačati še prevoz, doma pa prodajati po avstrijskih najvišjih cenah, ki so nižje od ogrskih.
Zadnje rekvizicije in policijske preiskave so na Ogrskem odkrile, da so tam spravljene še lepe zaloge žita in moke. Že pol leta se trudimo, da bi dobili žita in moke od tam, odkjer jo imamo pravico dobiti. Ljudstvo v Avstriji se danes ne zadovoljuje več s posameznimi naredbami, ampak zahteva, da vlada zapleni vse zaloge in skrbi za pošteno razdelitev do prihodnje žetve. To-lažilnega prepričanja, da se bomo sicer skromno a zadostno preživeli do prihodnje žetve, pa ne more naša polovica dobiti, dokler tucli Ogrska ne zapleni vsega žita. Žito in moka •- pa naj bo tudi ogrska — ic danes skupna last. V Przemislu bojevniki ne poznajo dualiz-ma. Grof Stiirgkh je tudi poudarjal, da jt, primerna preskrba cela monarhije z živežem skupni interes obeh držav in bistveni predpogoj, da se dosežejo skupni veliki cilji. V svojem novoletnem govoru je ogrski ministrski predsednik grof Tlsza slavil dualizem, ki se jc v tej vojski tako sijajno s kazal. Žito in moka je življenje cele enotne monarhije. Zato bodi ogrsko žito tudi avstrijsko! Enoten monopol za obe polovici in opravičena delitev po potrebi! Pri kruhu se bodo preskusila državnopravna vprašanja.
Mi načrti v Galiciji.
Rusinski tednik »Dilo«, ki izhaja na Dunaju, poroča, cla so ruski pravoslavni agitatorji doslej samo med moskalofili dosegli nekoliko uspeha. Rusinsko ljudstvo po ogromni večini odločno vztraja v katoliški veri, dasi je ostalo v Galiciji razmeroma le malo katoliških rusinskih duhovnikov. Zelo veliko število katoliških rusinskih cerkva je zaprtih; več duhovnikov so Rusi odpeljali v Rusijo. Tako so ubogi Rusini v sedanjih žalostnih razmerah brez
Prvi studenec je stara vera. Mislim tisto živo vero, ki so je imeli naši dedi polno dušo, polno srce. Brez žive vere, močne vere ni sreče na svetu.
Drugi studenec sladkega veselja pa je narava, ki nas obdaja. Čemu je dobri Bog pač ustvaril toliko bitij na svetu, ki nam ne služijo ne v jed, ne v pijačo, ne za stanovanje, ne za obleko? Čemu so zvezde na nebu in cvetice na zemlji? Čemu toliko lepih prikazni v prirodi? Vse to nam je Bog dal, da bi nam bilo v veselje. In k temu veselju se moramo obrniti mi, k temu veselju moramo pripeljati naše ljudstvo, pa se bomo vsi veselili življenja in nc bo več med nami črnogledov, ki preklinjajo življenje in si smrti žele.
Poleti me je peljal preprost kmečki fant proti V, Zvečerilo se jc b'lo in so se prikazale prve zvezde na nebu. Prikazala se je nama krasna Večernica, Veliki voz in druge zvezde. Kako je strmel mladenič, ko sem mu pravil to in ono o lepih lučicah na nebu. Morda se me sedaj spominja, ko tam v Galiciji iz svojega strelnega jarka gleda svetlo Danico in toliko drugih zvezcl. Morda hrepeneče misli na svoj dom, ko ga v mrzli, tujini z nebeškega oboka milo gledajo stare znanke iz domovine.
Ko sem vse to premišljeval, mi pride misel: Ali bi ne bilo dobro, ko bi Slove-ncc < oči in srca svojih bralcev obrnil včasih k zvezdam na nebu? Ko bi v začetku
verske tolažbe. Pravoslavni agitatorji pa ne obupujejo in še vedno upajo, da bodo v Galiciji polagoma popolnoma dosegli svoj namen.
Volinjski metropolit Evlogij, voditelj pravoslavne propagande v Galiciji, je ob novem letu izdal na rusinsko duhovščino in ljudstvo oklic, v katerem pripoveduje, da je prišla za gališke Rusine ura rešitve, ko so se po zaslugi ruske vojske združili s »sveto Rusijo«. S prijaznimi besedami hvali rusinske duhovnike, ki so sicer vzgojeni v latinskem duhu, a vendar niso zamorili ruskega duha. Naj se spomnijo, koliko so morali trpeti pocl »rimskim jarmom« in naj obnovijo stare zveze z Rusijo in pravoslavjem, kakor so to že storili mnogi njih bratje v Rusiji in Ameriki. — Ni verjetno, da bi ta oklic imel kaj uspeha.
Nazadnje bo začasna okupacija Galicije za Ruse dobra šola, ker se bodo lahko iz prvega vira poučili o galiških narodnostnih razmerah. Ruska začasna vlada je takoj v začetku zatrla vse ukrajinske časopise v Galiciji in Bukovini. Seclaj pa že poizkuša drugačno taktiko. »Dilo« poroča, da so se ruski vladni krogi obrnili na ukrajinske voditelje v Lvovu, naj bi ukrajinski dnevnik »Dilo« izhajal, kakor prej, v ukrajinskem jeziku, a v ruskem duhu. Seveda sc ta namera ni posrečila, Ukrajinci, ki zastopajo ogromno večino galiških Rusinov, se ne dajo preslepiti od ruskih obljub. Tolažijo se z upanjem, da boelo avstrijske čete kmalu pregnale Ruse iz Galicije ter rešile »ukrajinski Piemont«. «---- i
Rusija in Romunija.
Sofija, 3. februarja. »Utro« poroča it diplomatičnih virov: Veliko nezadovoljstvo je povzročilo med petrograjskimi me-rodajnimi krogi postopanje Rumunije zadnje dni nasproti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Rusija zahteva že več časa, naj dovoli Rumunija prevoz ruskih transportov čez rumunsko ozemlje, kar je rumunska vlada odločno odklonila. Ruski politični krogi sedaj trde, da ker Rusija več ne upa na podporo Rumunije, nastopi odločno v Bukareštu. Z vso gotovostjo se trdi, da se izroči Rumuniji energična nota, kar povzroča v Rumuniji veliko razburjenje, ker sodiju Rumunci, da lahko nasilno postopanje ruske vlade izpremeni rumunsko zemljo v bojišče.
vsakega meseca povedal, kaj se bo tisti mesec na nebu videlo, pa bi morda ta in oni listi sestavek spravil in ob jasnih večerih poiskal na nebu, kar bi bilo v njem zapisano. Gotovo bi se marsikomu zvezde tako priljubile, da bi mu nadomeščale gledišče in gostilno.
Pa pojdi zvečer z menoj na izprehod, da vidiva nebesne lepote. Nekaterikrat te pokličem tudi zjutraj, ker nam večer ne pokaže vsega. Če si pa ti sam astronom, ne zaničuj preproste razlage, ampak popravi, kar bo napačnega in pristavi, kar bo pomanjkljivega.
Maši Orii m zaiioiem Bojišču.
Horjuljski Orel piše od naše motorne baterije iz Belgije:
Predragi domači!
Danes je Sveti dan — obhajamo ga še vedno na bojišču. Ker je tako velik praznik in imam ravno nekaj časa na razpolago, se hočem v duhu zopet nekoliko pomuditi pri Vas.
Daleč sem od Vas v bojnem metežu, a vendar mi misli uhajajo vsak hip k Vam. Premišljujem, kaj delate, če ste zdravi in kako se Vam godi. Cel dan do večera poslušam, kdaj me dnevni častnik pokliče in mi izroči kako pismo ali kartico od Vas.
Zanimivo pismo iz nisKeoa uleMSlva.
Neki Hrvat, ki se nahaja v ruskem ujetništvu, je pisal svojim staršem sledeče pismo:
Jaz sem padel v ujetništvo. Rusi, za katere sc pri nas govori, da strašiio postopajo z ujetniki, so nasprotno ljubeznivi in prijazni. Zato se ni treba nikoli na mojo usodo žalostiti. Dobri Bog če dati, da se bomo še kdaj videli. Zdaj sem v Sibiriji. Imamo vsega. Ne vem, kaj se pravi primanjkovati na istem. Mi smo zadovoljni. Dobivamo obleko, hrano in duhan. Postelja nam je mehka in gorka. Okolica je pusta, povsod trdi, goli kamen. Vsak dan se nekoliko ur izprehajamo. Sneg pada, vse se zmrzne od mraza. Vsak dan veter mrzli brije. O dobrem odno-šaju med Nemci in nami poznano Vam je. Našel sem prijateljev po-vrsti vsakega od naših, čim se po-nosim. Na plemenite Ruse nobeden ne toži. Torej zdaj tudi sami vidite, da ni treba me obžalovati. Prišel bo stalno dan, da me boste videli, ker tukaj me stalno čaka odmor, aočim mi je na bojnem polju pretila samo smrt.
Tako se glasi Rusom ugodno pismo in stroga ruska cenzura ga je seveda pustila odposlati na Hrvatsko. Cenzor seveda ni vedel, da je bil sin dogovorjen s svojimi starši, da naj se čita vsaka druga vrsta v pismu, tako da se prične čitati prva, tretja vrsta itd., kar odgovarja resničnosti njegovega položaja. Če se pismo tako bere, se pa dobi sledeče gorostasno poročilo o postopanju z našimi ujetniki:
Jaz sem padel v ujetništvo. Rusi strašno postopajo z ujetniki. Zato se ni treba nikoli nadjati, da se bomo še kdaj videli. Zdaj vem, kaj se pravi primanjkovati na obleko, hrano in duhan (tobak). Postelja nam je trdi, goli kamen. Vsak se neko (nekdoj zmrzne od mraza. Vsak dan vešajo (obešajo) med Nemci in nami po-vrsti vsakega od naših, čim se potoži (pritoži). Torej zdaj tudi sami vidite, da ne me boste videli, ker tukaj me stalno čaka samo smrt.
Na Poljskem severno od Visi? so končali kavalerijski boji s tem, d«-ho bili Rusi vrženi nazaj.
Južno od Visle so privedli našii napadi vzhodno od Bolimova do osvojitve vasi Humin, za Wolo-Szydlowi<fcfco se še vrše boji. Od -1. februarja sm® Ju ujeli -4000 Rusov in zaplenili d strojnih pušk. Ruski ponočni napadi na naše postojanke ob Bzuri so bili odbiti.*
Najvišje armad no vodstvo.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Uspehi naših čet v Karpatih.
Dunaj, 3. februarja. Uradno se po-foča: V vzhodnih Beskidih so bili novi, zelo ljuti napadi, ki so trajali tudi ponoči, zopet z zelo težkimi izgubami za Ruse odbiti.
Boji v srednjem gozdovju potekajo ugodno.
Zvezne čete, ki so včeraj osvojile postojanke na višinah, katere je sovražnik trdovratno branil, so ujele 1000 Rusov in zaplenile več strojnih pušk.
Na Poljskem in v zahodni Galiciji je položaj neizpremenjen. Po večini vlada mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ilofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 3. februarja. Veliki glavni stan: Z vzhodnopruskc meje ni nič novega.
Znatne ruske sile so med prelazoma Duklo in Lupkow zopet prešle k napadu. Vsekako so Rusi nameravali z močnimi četami v sredini predreti našo zopet vpo-stavljeno karpatsko fronto in s tem doseči, da bi naši v gozdnih Karpatih izvoje-vani uspehi postali brez uspeha. Na dobro utrjeni in hrabro hranjeni vzhodnobeskid-ski fronti so se izjalovili vsi ruski napadi. Na posameznih točkah je prišlo celo do bližnjih bojev, v katerih so imeli Rusi težke izgube. Pri tem se je nam posrečilo, da smo pridobili na ozemlju. Pričakovati je, da se bodo ruski prodiralni poizkusi ponovili.
V gozdnih Karpatih naš napad napreduje. V ljutih bojih severno od prelaza Uzsoka so naše čete pregnale Ruse iz močno utrjenih postojank ter jih osvojile. S tem so pridobile važna opirališča za nadaljnje operacije,
RUSKO URADNO POROČILO.
Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 1. februarja se glasi: V gozdovih severno od Gambina in Pillkallena prodirajo naše čete med trajnimi boji na gotovih točkah. Na levem bregu Visle se je bil 30. januarja pri Borzymowu ljut boj. Nemci, ki so tam 29. januarja vzeli en naš jarek, so bili v noči na 30. januarja napadeni in po trdovratnem bajonetnem boju smo vrgli sovražnika iz jarka; pri tem smo popolnoma uničili dve celi nemški stotniji, ujeli 3 častnike in nad 60 vojakov ter zaplenili eno strojno puško. V Karpatih se vrše boji med Duklo in Wyszkowom. Naše postojanke so v splošnem močne. V bojih vsak dan ujamemo nekaj sovražnikov. V Bukovini se ni razen spopadov prednjih čet nič posebnega pripetilo.
WYSZKOW V NAŠIH ROKAH.
Budimpešta, 4. februarja Pri neprestanem zasledovanju Rusov so naše čete zasedle Wyszkow in gališko vas Budi-kowsko. Rusi ondi beže. Pri Wyszkowu so Rusi pustili v naših rokah 2 topova. Na stotine Rusov so naši vojaki ujeli. Urad-ništvo se je vrnilo v kraje, iz katerih smo pregnali Ruse.
RUSI SO IZPRAZNILI SUČAVO.
Iz Bukarešta javlja brzojavka, da se Rusi umikajo globoko v notranjost Buko-vine. Večino svojih pozicij opuščajo brez boja. Svoj dosedanji glavni stan v Sučavi so Rusi že izpraznili,
V BUKOVINI PORAŽENE RUSKE SILE SE ZOPET ZBIRAJO.
Poročevalci ogrskih listov poročajo:
V Bukovini poražene ruske sile so se zopet zbrale ter so se pričeli novi boji prednjih straž pri Jakobeny in Kimpolungu.
RUSKI POVELJNIKI.
Ruski oblegovalni armadi pred Prze-tnyslom poveljuje general Al e k sij B r u s i 1 o v.	:
Poveljstvo nad tremi ruskimi zbori na vzhodu je prevzel general Radko Dimitrijev.
XXX
PREKI SOD V LVOVU.
Kodanj, 3. februarja. Danski listi poročajo iz Petrograda, da je ruski guverner v Lvovu proglasil preki sod in da so javne blagajne odpeljali iz Lvova.
SOCIALNOBEMOKRAŠKI POSLANEC BREITER V LVOVU ARETIRAN.
Iz Lvova prihaja poročilo, da so ruske oblasti ondi aretirale socialnode-mokraškega poslanca Breiterjp. Brei« lerja so odpeljali v Kijev.
XXX
NALOGA GENERALA PAUA V RUSIJI.
Berolin, 3. februarja. »Natio.nalzei-tung« poroča iz StOckholma: .Dagens Nyheter izjavlja, da hoče general Pau doseči več inicijative v ruskem armad-nera vodstvu, kar je važno, ker jo baje Pau izboren.vojskovodja.
XXX
ALI SO RUSINSKI KMETJE STRELJALI NA AVSTRIJCE?
»Ukrainisches Korrespondenzblatl« (28. jan.) piše: »Wolffov urad« poroča z vzhodnega bojišča, da so ujeli veliko ruskih poizvedovalnih čet, preoblečenih v civilno obleko. To poročilo nam daje ključ za presojevanje poročil o »rusinskih kmetih«, ki so baje streljali na avstrijske čete. Kdor pozna razmere v vzhodni Galiciji, temu se mora čudno zdeti, kako bi bili rusinski kmetje sposobni za take zavratne napade. Naši vojaki gotovo niso mogli vselej preiskati ,kdo so »kmetje«, ki so streljali iz zasede. Parkrat so pa stvar preiskali in dognali, da so bili ti »rusinski kmetje« preoblečeni ruski vojaki. Gali-ške razmere so nam dobro znane, zato vemo, da rusinski kmetje niso nikoli streljali na naše vojake, ampak Rusi so se posluževali po mednarodnem pravu nedovoljene zvijače in so vojake preoblekli v civilno obleko rusinskih kmetov ter jih skrivoma poslali v ru-sinske vasi ob bojišče.
XXX
RUS O SLOVANSKIH UJETNIKIH V RUSIJI.
V »Novoje Vremja« od 19. januarja piše konštitucijonalni demokrat (kadet) \V A. Maklakov po svojem povratku iz Galicije v Petrograd: »Napačno bi bilo, če postopamo s slovanskimi ujetniki premilo ali če zanje gojimo materinsko skrb. Do sklepa miru ne smemo videti v njih nič dru gega nego z orožjem v roki ujetega so vražnika. Pač pa jih lahko ločimo, kjer je to le količkaj mogoče, od nemških ujetnikov. Ker se večina nemških ujetnikov vede naravnost izzivajoče, zato se da ločitev utemeljiti ne kot bodrilo za Slovane ampak kot kazen za Nemce. Dalje omenja slučaj neke ruske plemkinje, veleposestniške hčerke iz kurske gubernije, ki se je bila omožila s Čehom. Vsled rodbinskih razmer pa se je ločila od moža, o katerem
sploh ne ve, kje sedaj živi, ter se vrnila v Rusijo. — »Ali jo naj pošljemo iz Petrograda proč,« — se vprašuje Maklakov, — »ker je avstrijska državljanka? Za Slovane sploh, oziroma za žene, ki so izgubile rusko državljanstvo, posebnih privilegijev ustanavljati ne bi bilo pametno; to bi se reklo napraviti kanal ?.a špijonažo, Dal bi se pa napraviti poseben vladni organ, ki bi urejeval in preiskoval take slučaje čisto individualno.«
X X X
RUSKE IZVOZ.
Frankobrod, 3. februarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Petrograda: Ruska vlada se pogaja z Rumunijo o prevozu ruskega izvozu namenjenega blaga čez Ungheni.
NOVA OFENZIVA PROTI SRBIJI.
;Munchener Neueste Nachrichten«
priobčujejo: Kodanjska »Politiken« poroča iz Petrograda: Napovedana avstro-ogrska ofenziva proti Srbiji se, kakor se zdi, uresničuje. Kakor poroča »Rječ«, so s^: uvedli siloviti boji med krajema Milanova in Gradište. Z donavskega brega obstr ljujejo Avstrijci in Srbi strelske jarke. Og so utrdili gore pri Jopaniku in otvori.i obstreljevanje Tekije.
NAŠI AEROPLANI NAD BELGRADOM.
Listi poročajo, da so sc zadnje dni redno pojavili naši aeroplani nad Belgra-dom, ki so na vojašnice metali bombe.
RUSKI TRANSPORTI ZA SRBIJO.
Bukarešl, 3. februarja. Jutranji listi poročajo iz Ruščuka, da se je peljalo 6 ruskih ladij z vojaki in strelivom v Srbijo.
BOLGARIJA IN RUMUNIJA.
Sofija, 3. februarja. (Kor. urad.} »Agence Telegraphique Bulgare« poroča: Ravnatelj bolgarskih državnih železnic je odpotoval v Bukarešt, da vredi tehnične podrobnosti prevoza bolgarskih predmetov skozi Rumunijo. Najbrže se določi število železniških voz, s katerimi lahko razpolaga bolgar« ska trgovina.
RUMUNSKO POSOJILO.
Reuter je poročal, da so najeli Ru» munci v Angliji 5 milijonov funtov posojila. »Lokalanzeiger« poroča z mero. dajnega mesta, da jc bilo to poročilo izmišljeno. Neka druga izjava pa na-glaša, da se je šlo samo za to, da plača Rumunija lastnikom rumunskih državnih papirjev obresti. Rumunci so razpolagali samo z nemškimi markami in ne tudi sf ranki, ki so se jih pa Angleži in Francozi branili. Rumuniji je šlo zgolj za to, da se je pogajala za zamenjavo nemških mark v franke, ker razpolaga vsled trgovine z Nemčijo z markami, a ne tudi s franki.
Železniško mm pri aerasdorlu.
Dunaj, 3. februarja, (Kor. urad.) Glede na železniško nesrečo na postaji Geras-dorf se poroča: Uradne poizvedbe o vzroku nesreče se vodijo z vso natančnostjo in jih še niso mogli končati. Dozdaj se je do-
Zadnji čas jih bolj pogosto dobivam, Kako sem vesel maminega pisma, ki mi vselej prinese toliko novic! Le pišite mi veliko, saj tudi jaz izrabim vsak trenutek, če sem na vozu, na stanovanju, na straži — ako je le malo prostega časa, že imam kak papir v roki, pa brž par vrstic v domovino! Ker se leto bliža koncu, zato Vam danes popišem naše sadanje delo in potovanje po tujini:
Dne 10. avgusta smo odšli iz Ajdovščine v Gorico, kjer smo vse svoje stvari naložili na železnico. Že 12. smo se odpeljali naprej čez Jesenice, Solnograd, čez Bavarsko v Kolin- Od tu naprej na Achen in čez belgijsko mejo v Liittich. Tu smo izstopili in se odpeljali z avtomobili pred Namur. Dne 23. avgusta smo začeli obstreljevati trdnjavo, ki je že drugi dan padla. Čez par dni smo se odpeljali naprej proti francoski meji. Zadnjega avgusta smo že imeli nastavljene topove na drugo, francosko trdnjavo Maubeuge. Francozi so nas pozdravili s šrapneli in bombami. Malo plašno smo gledali, ko je udarila v zemljo in nas poškropila s prstjo. Ranila ni nikogar od naše baterije, le od 7. baterije je bilo nekaj ranjenih. Popoldne ob 1. uri je počil prvi strel, a so brzo utihnili, le spredaj na nemško pehoto so dobro brizgali. Na to trdnjavo smo streljali osem dni in oddali 379 krogel. Pisal sem Vam žc, da vsaka krogla stane nad 3000 K in tehta 384 kg. Sedaj pa izračur.ite, koliko so stale te krogle. Tu je bila velika sovražna moč, a pred našimi velikani je bilo le 68 mož nemške infanierije, zato smo morali še ponoči streljati. Drugi dan je pa že prišla pomoč, Bog nas je obvaroval. Ko bi sovražnik na tem kraju vedel za naše pozi-
cije in malenkostno število infanterije, bi nas pohrustal s kostmi vred. Dne 14. septembra smo se odpeljali proti Bruselju, kjer smo ostali do sobote 26. septembra. To mesto je moralo plačati vsakemu vojaku 3 marke na dan. Lepo število vojakov, lep denar! V Bruselju sem tudi nekaj obolel. Prehladil sem se, da me je bodlo in mi sapo zapiralo. Bil sem nekaj dni v bolnišnici, potlej sem se pa odpeljal za baterijo, ki je medtem že odšla na Antvverpen. To trdnjavo smo začeli 1. oktobra obstreljevati in je bila tekom enega tedna zavzeta. V četrtek, 8. oktobra popoldne smo obhajali zavzetje. Že v ponedeljek, 12. oktobra pa smo se odpeljali nazaj proti Ko-linu, kjer pa je imela 7. baterija nesrečo pri Liittichu, o čemer ste gotovo čitali v časnikih. Pri tem mestu se namreč nagne železniška proga navzdol. Strmca je bilo precej, proga je bila mokra, zavore niso prijele in vsled tega je zagnalo vlak v tek, da je na kolodvoru na nekem ovinku skočil s tira in je nekaj voz popolnoma potrlo. Stotnik je bil v prvem vozu in ga je čisto zmečkalo. Bila sta še druga dva mrtva, ranjenih pa veliko.	;
Prišedši v Kolin, smo ostali tamkaj 8 dni in popravili motorje in topove. Nato pa smo se odpeljali nazaj v mesto GenT za 14 dni, nakar smo se odpeljali v Rousse-laer, kjer smo bili prav blizu sovražnika. Tu smo čakali prav do 29 novembra,"tedaj pa smo se odpeljali	Dtugi dan smo postavili topove nekoliko kilometrov naprej, kjer sedaj stojijo, Tu šib ni trdnjav, streljamo na težke baterije ali na utrjene sovražne postojanke.
Sedaj par dni je že preccj mrzlo, pa mraz vendarle bolje prija kakor
nam
blato. Natančneje Vam popišem dogodke, kadar se snidemo. Imam opisane v dnevniku.
Zdravstvujte vsi skupaj! Vaš France.
XXX Dragi stariši!
Vsaki čas se strne staro leto in nastopi novo. Hvala Bogu, srečno in zdravo sem ga prebil, da bi mi le v novem dodelil Gospod toliko milosti in zdravja. Sicer sem še vedno v bojnem viharju, vsaki trenutek me lahko zadene sovražna krogi j a, a zaupam trdno v božjo voljo, naj se zgodi, kar hoče. V božjo voljo se vdajte tudi Vi in-le to prosite, ako padem, da umrem srečno in junaško. Jako hudo bi mi bilo, ako bi se moral vdati sovražniku, kakor nekaj ču-jemo, da so se morali moji tovariši v Srbiji. Ako sem Vas v preteklem letu ali preteklem življenju žalil, mi odpustite, saj iz hudobije tega nisem nikoli storil, ampak v mladostni lahkomišlje-nosti. Če sc zdrav povrnem, bom skusil vse popraviti. Ako se pa ne vidimo več, se Vas bom pa tudi vedno spominjal in prosil za Vas, da se enkrat vsi srečno in zadovoljno snidemo tam, kjer ni boja in ne žalosti.
Povsod okrog pokajo puške in grme topovi, naznanjajo, da sc je ravnokar pričelo novo leto 1915. Bog Vam daj srečno, zdravo, veselo in mirno novo leto. Tudi vsem sosedom in prijateljem ga voščim.
Naskok se jo pričel, krogljo žvižgajo, strojne puške ropočejo . . . Vse kaže, da bo v novem letu boj še hujši.
Vreme je tu še dovolj ugodno, le
na sveti večer in par dni pozneje je nekoliko mraz pritisnil, kar je bilo pa še bolje, da vsaj blata ni bilo. Tod nasi-pajo ceste ob straneh z opeko, kadar pa se napravi blato, pa drugega nasujejo. Ako bo šc dalje časa vojska v teh krajih, nam bo šla trda za drva, ker tu ni gozdov, lo kaka bosta štrli tupatam v zrak. Kurijo tod štedilnike s premogom in sc tako veliko manj pok uri, kakor pri nas. Naših kranjskih peči pa v Belgiji ne poznajo.
Uši tukaj še nimamo. Svežega pe» rila imam tudi še za enkrat preobleči. Spimo, kadar nimamo straže ali nočne službe, na neki ispi (v podstrešju) v slami. Kadar nismo v službi, skupno opravimo večerno molitev, ker spimo sami Slovenci skupaj.
En častnik je odšel od tu na Du« naj in z njim nekaj bolnih topničar-jev. S častnikom pridejo semkaj novinci. Sedmo baterijo so včeraj Francozi napadli. Eden je bil ubit. Sedma baterija se nahaja bolj na severu blizu . . . . Boji so še vedno vroči, enkrat tu, drugič tam. Sovražnik jc vedno bolj siten, pa naj bo, bo vsaj preje konec. Ke-daj bomo prišli kam naprej, ste gotovo radovedni, a za enkrat šc nič ne kaže, dokler ne dobimo dovolj vojakov pešcev, da bomo pognali sovražnika nazaj v trdnjave, potlej mu bomo pa žc dali soli! Le potrpijo naj! Sedaj jim le kako težke baterije razbijamo, ako jih preblizu privlečejo.
Pogosto mi kaj pišite in kaj Časopisov mi pošljite! Pozdravljam iskreno vho domače. Bog z Vami! Vaš
France.
gnalo, da so morali ustaviti brnski brzo-vlak št. 208 pred postajo Gerasdorf, ker so na postaji zaradi velikega prometa bili vsi tiri zastavljeni z vlaki, ki se tu križajo. Za brzovlakom je vozil iz Mistelbacha osebni vlak št. 230, ki je prezrl znamenje, ki je stalo baje na stoj in je zato za-vozil v vlak št. 208. Vzroki nesreče niso še dozdaj popolnoma pojasnjeni. Dvomiti se ne more, da je izredno gosta megla, ki je zavirala razgled, k obsegu nesreče veliko pripomogla. Ob nesreči je bil ubit rezervni poročnik Henrik Kohier črnovoj-niškega bataljona št. 56. Nevarno poškodovani so bili: Friderik Koleika, 34 let star, pešec c. in kr. pešpolka iz Brna; Oto Lewy, 28 let star, četovodja železniškega polka iz Prage. Prepeljali so ranjena vojaka v garnizijsko bolnišnico št. 2, Nadalje je bilo lahko poškodovanih 30 oseb, 5 so jih prepeljali v bolnišnico; ostalih 25 se nahaja v domači oskrbi.
Rusi potopili italijansko trgovsko ladjo.
i
Berlinski »Lokalanzeiger« poroča iz Rima: »Messagero« poroča iz Bukarešta, da je potopilo rusko črnomorsko brodovje italijansko trgovsko ladjo »Mario Elisa-beto«, ker jo je smatralo za turško ladjo.
izmenjava vojnih ujetnikov.
Curih, 3, februarja. Petrograjski list »Rječ« poroča, da se bo vršila izmenjava za vojno nesposobnih avstrijskih in ruskih .vojnih ujetnikov v Rumuniji,
MEDNARODNO POSREDOVANJE O VOJNIH UJETNIKIH.
Geni, 4. februarja, (Kor. urad.) Mednarodna agentura za vojne ujetnike je rešila od 15. oktobra 1914 do
30.	januarja 1915 rodbinam vojnih ujetnikov 104.500 pismenih in 26.500 ust-inenih vprašanj.
Bo]i na zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Odbiti francoski napadi pri Perthesu.
Berolin, 3. februarja. Veliki glavni Stan: Francoski napadi na naše postojanke pri Perthesu so bili odbiti. Na ostali fronti so se vršili le artiljerijski boji.
Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo.
Geni, 3. februarja. Poročilo francoskega generalnega štaba z dne 1. februarja Se glasi: 31, januar se je odlikoval po artilerijskih bojih, ki so bili posebno na celi severni fronti silno ljuti. Južno od Yperna so poizkušali Nemci napad na strelske jarke severno od kanala, pa so bili odbiti. Na celi fronti se je posrečilo našim baterijam svoj ogenj srečno urediti in doseči cilj. Porušile so sovražne utrdbe, kritja in strojne puške ter metalce min. V Cham-pagni smo ojačili svoje postojanke z malim gozdom, katerega smo se včeraj polastili. V Argonih je dan mirno potekel. Zdi se, da so tam Nemci v zadnjih bojih zelo hudo trpeli. Od lotarinške fronte in z Vogezov ni nič zanimivega poročati.
Poročilo ob 11. uri zvečer pravi: Noč
31,	januarja je bila zelo mirna. Dne 1. februarja je napadel sovražnik naše strelske jarke severno od ceste Bethune-La Bass6e. Bil je odbit in je pustil obležati mnogo mrtvih.
'4V2 stotnije angleške garde pogrešajo.
London, 3. februarja, »Daily Chroni-cle« izve, da pogrešajo od zadnjih bojev pri La Bassče Ay2 stotnije angleške garde.
Boj za Soissons.
L!on, 3. februarja, (Kor. ur.) »Nouve-iiste« poroča iz Soissonsa: Nemško obstreljevanje Soissonsa je poškodovalo posode, kjer se shranjuje pitna voda. Škodo so po idvadnevnem delu popravili. Župan v Sois-isonsu je odredil vse potrebno, da omeji Učinkovanje zažigalnih granat.
Napad na vlak pri Avonmouthu.
London, 3, februarja. (Kor, urad.) Na železnici Great Western se je blizu kraja Avonmouth izvedel poizkus, da se vrže iz tračnic vlak, o katerem so sumili, da vozi -vojake in strelivo. Na tračnice so položili kose skal, a poizkušeni napad se je še pravočasno zapazil in preprečil z orožjem,
Dinamitni napad na most Vauceboro.
New-York, 4. februarja. (Kor. urad.) »Keuter« nadalje poroča o napadu na most pri Vauceboro: Aretovanec je izpovedal, da se pise Werner pl. Horn in da je star 37 let. Priznal je, da je zažgal dinamit, ker (C Lanada sovražnica njegove domovine m )e izjavil, da ga ne morejo izročiti, ker gre za političen prestopek.
Nemški letalec nad Belfortom.
Gen!, 3. februarja. Včeraj je letel neki nemški letalec čez Belfort. Artiljerija ga je silno obstreljevala, kljub temu je ostal nad mestom in so ga moglj šele francoski —"koplovci pregnati.
Pet Zeppelinovih zrakoplovov nad Hornchurchom.
London, 3. februarja. (Kor, urad.) V Woolwichu so trdili včeraj, da so videli nad Hornchurchom in nad drugimi kraji pet Zeppelinovih zrakoplovov. V mestu so takoj ugasnili razsvetljavo, a so luči kmalu zopet prižgali. V Londonu so ustavili v službo posebno policijsko moštvo.
Bavarski kralj pri naših motornih baterijah.
Bavarski kralj, ki je v ponedeljek obiskal svoje čete pred Verdunom, si je ogledal avstrijske motorne baterije, ki se sedaj nahajajo pri Metzu. Po poročilu polkovnika Langcrja je bilo kralju predstavljenih nekaj častnikov. Kralj je izrekel polkovniku Langerju svojo popolno zadovoljnost nad velikimi uspehi, ki so jih dosegle avstrijske motorne baterije.
Nemški letalci metali bombe v Passy.
London, 4. februarja. (Kor. urad.) Londonski Isti poročajo: V ponedeljek je metalo neko nemško zračno vozilo bombe v Passy.
Angleška ojačenja.
Amsterdam, 4. februarja. »Telegraf« poroča iz Sluisa, da so vsled dohoda angleških ojačenj zelo veseli. Že dolgo časa popravljajo ceste, ki jih posipajo s šuto porušenega Yperna. O moči angleških ojačenj se napovedujejo različne številke. Nove angleške čete so dobro opremljene in napravljajo vojaki ugoden vtis.
Trdnjava Antwerpen.
»Nie\ve Rotterdamsche Courant« poroča 30. m. m. iz Antvverpna: Trdnjava Antvverpen, ki so jo Nemci skozi tri mesece izpopolnjevali vsak dan, jc zopet opremljena z vsemi obrambnimi pripravami, ki jih zahteva modema vojna tehnika. Veliko delavcev je proti plači 40 centimov (belgijski frank ima 100 centimov; 1 frank pa 0.95 K) na uro izpopolnjevalo južne utrdbe in odstranilo vse sledi obstreljevanja. Ozemlje jc vzravnano, razstreljeni jekleni stolpi odstranjeni, raztrgano betonsko zidovje je zopet ojačeno. V utrdbah Waelhelm, St. Katlierine, Liezele in Breendonck so razvrstili težke topove, ki so jih pripeljali zadnje mesece. Silovito so ojačili severno ant\ver]}enskc utrdbe. Značilno je, ker sc nemškemu generalnemu štabu obramba na tej strani ni zdela zadostna. Dejstvo je, da so pričeli takoj, ko so zasedli Nemci Ant\verpen, kopati globoke strelske jarke med utrdbama Capellen in Stahroeck. Zgradili so podzemeljske shrambe in utrjene postojanke za razvrstitev topov. Minuli teden so oborožili tudi severne utrdbe s težkimi topovi.
Millerand osrčuje Francoze.
Pariz, 28. januarja. »Gaulois« poroča: Vojni minister Millerand je v se-natovi armadni komisiji obširno poročal o svojem londonskem obisku in izjavil, da presegajo angleške vojaške priprave vse njegove nade.
•Vfc miljard novega vojnega kredita v Franciji.
Genf, 2. februarja. Pariški »Herald« poroča: Francoski ministrski svet je sklenil, da zahteva začetkom februarja od zbornice 6 in pol miljard frankov vojnega kredita mesto 8 miljard, kakor se je nameravalo prvotno. O pokritju sklepa vlada šele bodoči teden.
Poljski periskop.
Zaveznikom jc nemški ogenj pobil zelo veliko straž, poizvedovalcev in artilerijskih signalistov. Neki angleški optik je zato napravil poljski periskop, ki sloni na temelju periskopa pri podmorskih čolnih, pač pa se da prenašati in je temnica pri njem nepotrebna. Angleške in belgijske čete so aparat preskušale z najboljšim uspehom. Postavljen za plotom ali živo mejo ali ob strani drevesa obvlada zelo obširno površino in poizvedovalci lahko odkrijejo postojanke in gibanje sovražnika brez vsake nevarnosti pred sovražnimi streli. Aparat ima tudi to prednost, da ga v oddaljenosti nekaj sto korakov sj>loh ni videti in posebno v grmovju ali drevju se ga lahko postavi popolnoma varno.
Francozi proti Mtirerslvu.
Nemški listi priobčujejo: »Matin« poroča iz Nancyja: Prefekt departe-menta Meurthc-et-Moselle je za dva tedna suspendiral nekega župana, ker je streljal na nekega nemškega letalca. Prefekt utemeljuje svoj ukrep: Civilisti se pod n i k a k i m p o g o -j cm ne smejo udeleževati bojev, pač pa morajo premagati iz-kušnjavo, da bi rabili orožje. Zupanovo postopanje sc mora že zalo zelo obžalovali, ker bi moral dajati dober zgled prebivalstvu.
Iz zgorajšnje vesti sledi, da so so Francozi vendar zavedli, kako škodo je Francoski in Belgiji napravilo ravno frdnktirerstvo. Da ni bilo franktirer-stVa, bi sovražnik deželi ne opustošil tako kot ju je.
Težave ifolijanov v Severni Afriki.
Milan, 31. januarja. Iz Tripolisa poročajo, da se je v neki stotniij vrojen-cev.v Uadanu pri Sočni pojavilo uporno gibanje. Štirje poveljujoči italijanski častniki so mogli j^obegniti in privesti iz Sočne pomoč. Uporniki so se nato udali.
Frankobrod, 2. februarja. Iz Tripolisa se poroča: Italijanski askariji iz Libije so se uprli proti italijanskim častnikom in vojakom in so namerili na nje topove in strojne puške. Eno stotnijo askarijev so nastanili v okolico Nadani v južnovzliodnem Tripolisu; poveljeval ji je italijanski stotnik in trije poročniki. Libijci so začetkoma uhajali, nato so sc uprli. Podpolkovnik Gianazzi je zbral v Sokni vse razpoložljive čete, s katerimi je nastopil proti upornikom, ki so na ogenj njegovih čet odgovarjali z artiljerijskim in ognjem strojnih pušk, a so se morali umakniti. Prelaz Sokna se je nato iztrebil in porušil; italijanske čete so se umaknile nazaj v Bondjem. »Corriere della Sera« izraža bojazen, da je opisani upor predigra večjih dogodkov, ki jih pričakujejo v Tripolisu. Sokna, ki so jo Italijani zapustili začasno, leži kakih 250 kilometrov od Sredozemskega morja in je glavni kraj, šteje 3000 prebivalcev, velike oaze treh karavanskih cest, ki vodijo iz Tripolisa v Mursuk. Bonajem, kamor so se umaknili Italijani, leži 150 kilometrov bližje obrežju.
Boj za gosiiodslvo na morju.
Prisilno novačenje na Angleškem.
Bruselj, 3. februarja. Londonska poročila pravijo, da bo izdan zakon, ki odreja prisilno novačenje.
Parnik »Ikaria« potopljen.
London, 3. februarja. »Central News« poročajo iz Pariza, da se je angleški parnik »Ikaria«, ki je bil pri Havre zadet od torpeda, v pristanišču potopil. Del posadke so rešili.
Sedem ladij pogrešajo.
Rotterdam, 3. februarja. >Nieuwe Rotterdamsche Courant« piše iz Londona: Lloydi poročajo, da se vsled nastopa nemških podmorskih čolnov pogreša sedem parnikov. V Irsko morje je admiraliteta poslala 12 torpednih rušilcev. Ustavljen promet med Angleško in Irsko.
Amsterdam, 3. februarja. Reuter poroča iz Londona, da so nekatere tovorne ladje, ki so redno vozile med Angleško in Irsko, ustavile promet.
Francozi in nastop nemških podmorskih čolnov.
Pariz, 3. februarja. (Kor. urad.) Napad nemških podmorskih čolnov v Irskem morju in potop štirih angleških trgovskih parnikov jc povzročilo na Francoskem veliko jiozornost. Časopisje tolaži občinstvo, češ, da more le malo podmorskih čolnov prevoziti tako daljavo in da tako delovanje zahteva od posadke veliko drznost. Če potaplja nemška mornarica trgovske ladje, ne da, pusti posadki časa, da zapusti ladjo, iznova kričeče krši pravice človeštva,
Nad 300 mož posadke »Bliicherja« rešenih.
Amsterdam, 3. februarja. Londonski dopisnik lista »Telegraaf« poroča, da je bilo od posadke »Bliicherja« rešenih več kot 300 mož, kor jih je že v petek došlo 287 v ujetniški tabor Hand-forth. Rešeni častniki se nahajajo drugod, poleg tega pa leži nad 20 ranjencev v bolnišnici v Edinburghu.
Preživljenje ljudstva v vojnem Času.
Berolin, 3. februarja. (Kor. urad.) Notranji minister dr. Delbritck je otvoril danes svoj poučni tečaj za govornike o preživljenju ljudstva v vojnem času v navzočnosti približno 650 govornikov cele države vseh poklicnih slojev.
CENA SLADKORJU SE NE PODRAŽI.
Dunaj, 3. februarja. (Kor. urad.) Osijednje društvo sladkorne pesne industrije Avstro - Ogrske obvešča: Vsled opomina vlade se že več časa v sla tik orni industriji pogajajo, da se pomiri javnost s tem, da se do nove letine cena konzumuemu sladkorju nič več ne poviša. Dognalo se je, da so si čistilnice že zagotovile množino notranjega pokritja surovega sladkorja. Na današnjem zboru združenih avstrijskih čistilnic, zastopane so bile skoraj vse čistilnice, ki delajo, sc je sklenilo
soglasno, da se te dni vladi obvezao izjavi, da izdelajo čistilnice vsaj 100 odstotkov notranje potrebščine čistega sladkorja in da se do nove letine prodaja sladkor po dosedanjih cenah, namreč 79 kron za 100 kg izčiščenega sladkorja prve vrste. Čistilnice so nadalje sklenile, da v kolikor so pokrite s surovim sladkorjem, pripravijo šo nad 100 odstotkov določene množine še 50 odstotkov belega sladkorja, ki ga prihranijo domačemu prometu, da razpolagajo s potrebščino sladkorja za mešanje s pecilno moko.
ZA ZAGOTOVITEV BODOČE ŽETVE V NEMČIJI
je zborovala 29. m. m. brandenburška kmečka zbornica. Lanska žetev se je vsled ugodnega vremena in ker primeroma ni manjkalo veliko delavcev, dobro spravila. Za zagotovitev bodoče žetve se že zdaj misli na uporabo jetnikov.
ŽITNI MONOPOL V ITALIJI.
Curih, 31. januarja. Italijanski nacionalni ekonom in poslanec Serry izjavlja v listu »Secolo«, da mora Italija vsled nezadostne preskrbe z žitom ta^ koj izdati odredbe proti draginji in po vzgledu Švice vpeljati žilni monopol.
PRESKRBA BEROLINA S KRUHOM.
Višji berolinski župan dr. Wermuth je objavil v imenu magistrata razglas Berolinčanom, da določa od 1. februarja nadalje, da movejo vsakemu prebivalcu Berolina priznati tedensko največ 2 kilograma kruha in moke.
Turčija v vojski
BOJI OB SUEŠKEM PREKOPU.
Rim, 4. februarja. Listi poročajo iz Kaira: Turki so zasedli KI Katil, Mcya-horeh in Bir B.vamabeluh. Prednje straže so prodrle do Tura. Dne 30. januarja so napadle turške sile angleške prednje straže, a so bile odJiite.
NOVA RUSKA ŽELEZNEGA K ČRNEM MORJU.
Sofija, 4. februarja. Ruski car je podpisal ukaz, da se s 171- milijona rublji zgradi železnica iz Petrosavod-ska v Sorotosk ob Črnem morju.
RAZDRTE BRZOJAVNE ZVEZE V EGIPTU.
Rim, 2. februarja. Iz Londona se poroča: »Dailv Mail« poroča iz Kaira: Pri E1 Kantari je mirno. Angleži so v Aleksandretti podrli brzojavno postajo, kakor tudi brzojavno zvezo iz arde v Beiruth.
Napad na most železnice Caidian-Pacilic.
Newyork, 3. februarja. (Kor. urad.) Izvedel se je napad, ki je nameraval z dinamitom razstreliti železniški most železnice Canadian - Pacific med Vauceboro v državi Maime in Saint Croix v Novem Brunšvigu. Na amerikanski strani mostu so prijeli nekega moža, ki je osumljen, da je povzročil eksplozijo. Oficielno se izjavlja, da je bil most le lahko poškodovan.
Montreal, 3. februarja. (Kor. urad.) Eksplozija na mostu železnice Canadian - Pacific je povzročila le kratko zamudo vlakov, ki so vozili čez most.
Ati Do ostala Italija nevtralna?
Dunajski dopisnik »Koln. Ztg.«, ki je znano glasilo nemškega vnanjega urada, prinaša sledeči članek o tej tva-rini, ki jako dobro kaže, kako mislijo na Dunaju o nevtralnosti Italije:
Vkljub nasprotnosti večine javnega mnenja v Italiji si tu (na Dunaju) ne morejo misliti, da Italija svojo nev-traliteto opusti in pomaga sovražnikom svojih dosedanjih zaveznikov. Ne morejo si predstavljati, da bi mogla Italija stopiti na stran sovražnikov svojih zaveznikov, katerih zmaga bi ravno Lahom najbolj koristila. Kaj more pridobiti Italija, če potegne meč proti Avstriji? Moralno gotovo nič in na spoštovanju tudi ne. Nasprotno, popolnoma uničila bi svoj političen kredit z zavratnim napadom na svojega zaveznika. V najboljšem slučaju, t. j. v slučaju dobrega vojnega izida, ki pa ni prav gotov, bi dobili Lahi Trcntino in avstrijsko jadransko obrežje. Tako bi se izpolnile sanje laških iredentistov. Obenem pa bi si naprtila Italija smrtno sovraštvo Avstrije in njene zveste zaveznice Nemčije. Omenjene dežele so namreč že stoletja združene z dona vsko monarhijo in se smatrajo kot njeni neločljivi deli. Jadranska obala pa jo za Avstrijo življen-ska polreba. Brez prostega dostopa do morja ne more živeti država 50 milijonov ljudi, ki je vedno bolj navezana na razvoj industrije in trgovine, in smrten sovražnik monarhije mora postati, kdor .it krati to posest. Če torej nc bi Avstri«
ja ležala popolnoma na tleh in ne bi bila razbita, potem bi Italija dobila z Adrijo posest, katere proti skrajno razjarjenemu nasprotniku tudi z vso svojo vojno silo ne bi mogla trajno ohraniti. Na popolno razbitje Avstrije v sedanji vojski pa menda tudi najbolj prismojen iredentist ne misli več. Recimo, da bi Avstrijo res razdelili — kaj bi dobila Italija? V Trentinu alpsko gorovje s prebivalstvom, ki je Velikolahom popolnoma duševno tuje in ki se mora zanašati zaradi neplodovitosti sveta vedno na državno pomoč (kakor se to godi tudi pod avstrijsko vlado); v Istri in Dalmaciji pa ozemlje, ki ravno tako potrebuje državne podporo, čegar prebivalstvo pa bode, kolikor še po mestih laški govori, že v eni generaciji izpodrinil slovenski in hrvatski živelj in čegar masa bo Italiji mnogo bolj sovražna kakor danes Avstrija. Vrhu tega pa bi bila obala sama brez zaledja mrtva posest in trgovina, ki danes obalo redi, bi bila uničena. Ker pa bi bilo treba prej Avstrijo uničiti, predno Lahi to posest dobe, zato bi se gotovo ustanovila velikohrvatska in velikosrbska država, ki bi tudi hlepela po obali in ne bi prej mirovala, dokler je ne bi dobila. Brez-dvomno bi Rusija pomagala uresničiti ta načrt. Ves rezultat ekspanzivne laške politike bi torej bil, da bi bila prisiljena prevzeti vlogo z njeno pomočjo uničene Avstrije kot straža proti Rusiji, pa v mnogo neugodnejših razmerah. Izid boja med Italijo in Rusijo, ki bi kot posestnica Carigrada zagospodovala v Sredozemskem morju, je že danes jasen. Kako bi se pa premenilo razmerje Italije do drugih držav? Avstrija bi bila pač odrinjena od Adrijo. zalo pa bi postali Angleži in Francozje neomejeni gospodarji v Sredozemju, katerim bi bila izročena Italija na milost in nemilost. Ona nc bi bila varna niti v svojih pristaniščih niti v kolonijah, katere bi Angleži in Francozje lopo razdelili. Zmagoviti Francozje (t. j. čc bodo zmagali) se tudi ne bi dolgo obotavljali v slučaju oboroženega spopada med Italijo in ponižano Avstrijo prijeti Italijo od strani. Polom centralnih velesil je identičen s polomom laško veljave v Sredozemju in njeno velevlasti. Če pa zmagajo centralne sile, bo Italija avtomatično okrepljena, kor ji centralne sile nikjer ne nasprotujejo in je Avstrija popolnoma zadovoljna z dostopom do Adrije. Nemci hočejo streti edi-nole angleško premoč na morju, ki Lahe ravno tako tlači kakor ves ostali svet. To so tako priproste, jasne misli, da je težko verjetno, da bi Lahi videli svoj blagor v uničenju centr; Inih sil. Zato so tukaj prepričani, da ostane Italija nevtralna ali se vsaj ne odreče nevtralnosti na korist entonte, ki bi Italijo sigurno ponižala, čeprav bi ji pomagala do zmage.«
Razlaslilna postavo v Hali,!.
Rim, 4. februarja. »Gazetta Uffiz-ziale« objavlja kraljev dekret o razlastitvi nepremičnega premoženja z ozirom na deželno hrambo ne glede na čas in na kraj.
M Breierja Ho Nerelve."
Bcrolinski -Lokalanzeiger« poroča po »Tribuni«: Poslanec Federzoni jc govoril na shodu v Palermu o predmetu: Od Brennerja do Neretve. Dvorana .jc bila prenapolnjena z občinstvom, ki je došlo namenoma, da rimskemu poslancu ne pusti govoriti. Ko je stopil Federzoni na odej', so mu pol ure žvižgali. Po kričanju in ropotanju je policija odstranila dol kričačev iz dvorane, nakar je nadaljeval Federzoni svoj govor. Pred gledališčem so so po shodu nadaljevale protestne demonstracije.
Sienkiev/icz — Rus. Akademija znanosti v Petrogradu jc imenovala, kakor se poroča iz Berolina, pod predsedstvom velikega kneza Konstantina Konštanlinoviča poljskega pisatelja Sinkiewicza za častnega člana v zalivalo, ker je Sinkievvicz rajši Rus kakor Poljak.
SiOlrska fraovlna ustavljena.
Curih, 1. februarja. »Neue Zuri-cher Zeitung« poroča: Poslanec gosu-darstvenne dume Vostrotin je obiskal nedavno Sibirijo, kjer se jo udeležil tudi shoda borznih komisarjev v Irkut-sku. Zanimiva je bila osobito razprava o položaju trgovine s kožuhovino. Dognalo se je, da so morali radi vojske ustaviti v Sibiriji vse trgovske zveze z inozemstvom. Priznali so, da tvori
Lipsko središče izvoza. Izhoda na zborovanju niso našli.
Tajno povelje angleške admiralileie.
Berolin, 3. februarja. (Kor. urad.) Iz zanesljivega vira se izve vsebina sledečega tajnega povelja ai#;leške admi-ralitete: Ker so nastopili nemški podmorski čolni v angleškem in irskem Kanalu, naj takoj vse angleške trgovske ladje razobesijo nevtralne zastave in naj pokrijejo vsa znamenja, kakor označenje lastnikov, imena itd. Hišne zastave naj se nc vodijo. Povelje naj se ohrani tajno.
Razna poročila.
DVORNO ŽALOVANJE ZA PRINCESO MARIJO PIJO.
Dunaj, 4. februarja. (Kor. ur.) »Wiener Zeitung« objavlja: Po Najvišjem povelju se odreja za rajno kraljevo Visokost Marijo Pijo Bourbonsko, princesinjo Parmsko, dvorno žalovanje, ki se prične v petek, 5. februarja in traja osem dni neprekinjeno do 12. februarja.
265 RUSKIH ČASTNIKOV V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 4. februarja. »Az Est« poroča: V Budimpešto sc je pripeljalo 265 v Karpatih ujetih ruskih častnikov.
ŠVICA ZATVORI URAD ZA PREVOZ
INTERNIRANIH CIVILNIH OSEB.
Bern, 4. februarja. (Kor. urad.) Švicarski politični oddelek je obvestil nemško, avstro-ogrsko in francosko vlado, da se 28. t. m. zatvori urad za prevoz interniranih civilnih oseb.
AMERIKANSKA VOJAŠKA ATAŠEJA V KRAEOVU.
Krakov. 4. februarja. Tušem sta došla amerikanska atašeja major Jožef H. Ford in stotnik Mac Intyre, ki si ogledujeta mesto.
ČRNOGORSKI DRŽAVNI SVETNIK NA MALTI.
Rim, 3. februarja. Z Malte sc jc vrnil čez Bar v Črno goro črnogorski državni svetnik Raclovič, ki se jo na Malti posvetoval s poveljnikom francosko-angleškega brodovja.
ŽREBANJE TURŠKIH SREČK.
Dunaj, 3. februarja. (Kor. urad.) Pri današnjem žrebanju turških srečk jo zadela glavni dobitek 200.000 frankov številka 944.163; po 4000 frankov sta zadeli številki 405.914 in 1,469.413.
ZADRŽANJE NEMŠKE SOCIALNE DEMOKRACIJE.
Berolin, 28. januarja. Socialnodemo-kraški poslanci Scheidemann, Syde-kum in Poetsch zahtevajo s krepkimi besedami, da mora Nemčija vztrajati v vojski.
ŽENSKA VOJAŠKI ZDRAVNIK.
Praga, 31. januarja. »Čas« poroča, da je za vojaškega zdravnika v rezervni bolnišnici pri Rudolfinu v Pragi bila imenovana gospa dr. Lukas-Burian.
Dnevne novice.
+ »Rdeča knjiga« avstro-ogrske monarhije jo ravnokar izšla. Obsega dokumentarične podatke o vzrokih in začetku sedanje vojske, ki dokazujejo, kako je bila sedanja vojska naši državi usiljena. Podatki o konfliktu s Srbijo, o umešavanju Rusije, o častnih besedah ruskih državnikov, ki so tajili mobilizacijo kakor o odklonitvi vseh posredovalnih predlogov, diplomatič-nih pogajanjih do splošne mobilizacije in o lažnjivih pretvezah, s katerimi so naši sovražniki utemeljevali napoved vojske. V »Rdeči knjigi« je zbran materija!, ki je našim čitateljem že iz svoje-časnih naših poročil znan.
Ljudska izdaja Rdeče knjige, ki bo izšla v raznih jezikih, v uvodu v velikih potezah pojasnjuje, kako je nastala splošna vojska in opisuje posebno spopad z Rusijo. »V zvezi s samoljubnostjo Angleške«, piše knjiga, »in z revanžnim poželjenjem francoske republike ni pc-trograjska vlada opustila nobenega sredstva, da bi zagotovila trojnemu sporazumu nadvlado v Evropi in sama sebi napravila prosto pot za svoje drzne načrte.«
- Skupni ministrski svet. Z Dunaja poročajo 3. t. m.; Danes dopoldne jc zboroval skupni ministrski svet; predsedoval mu jo zunanji minister baron Burlan. Razpravljali so o skupnih zadevah. Ministrskemu svetu, ki je trajal nenavadno dolgo, pripisujejo politični krogi veliko važnost. Zunanji minister Burian je poročal o sedanjem političnem položaju in o svojem obisku v nemškem glavnem stanu. Navzoča sta bila tudi oba trgovinska ministra, ker je šlo za važne sklope o prevozu in o izvozu gotovih trgovskih predmetov.
Ministrski svet, ki se je opoldne nekaj časa prekinil, se je nadaljeval ob 5. uri popoldne.
H- Poljaki o novem ministru za Galicijo. »Nowa Reforma« piše, da je sedanje razmerje Poljakov do centralne vlade popolnoma izjemno, ker po odstopu Bilinskega in Dlugosza poljsko parlamentarno zastopstvo nima nobenega zastopnika v ministrstvu. Bilinski je bil doslej še edini zastopnik poljsko politične in parlamentarne tradicije v kronskem svetu. Novi gališki minister Moravski je uradnik, ne pa parlamentarec. Žalostne notranje razmere v »Kolu poljskem« so krive tega izjemnega stanja. Treba bo zapustiti dosedanjo šablonsko politiko ter začeti novo energično politično delovanje. »Glos Narodu« piše, da Poljaki ministra Mo-ravskega pozdravljajo z velikim zadovoljstvom. Poljaki potrebujejo vladne pomoči, zato jim bo uradniški minister več koristil kakor pa kak parlamentarec. Moravski je mož na svojem mestu. Ob tej priliki se je pokazalo, da »Kolo polsko« nima več potrebne notranje edinosti, ampak da kaže očitne znake razpada.
-f Vojaške zadeve. Odlikovani so bili z vojaškim zaslužnim križcem III. vrste z vojno dekoracijo: Pri 17. pešpolku podpolkovnik Ivan vitez Bordolo pl. Boreo. — Pri 7. pešpolku nadporočnik Artur Posch-mann, prideljen generalnemu štabu pri 6. gorski brigadi. — Pri 4. dom. polku major Deziderij Deniflee in pred sovražnikom padli poročnik v rezervi dr. Cezar vitez pl. Weyr. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: Stotnik Dragotin Schally in nadporočnik v rez. Vilko Riedl, ob pri 3. doni. polku; srebrno svetinjo za hrabrost I. vrste pa narednik Henrik Teffler pri 4. dom. polku ter četovodji Josip Mohorič in France Anžič pri 27. črnovoj. pešpolku. — Polkovnik Ludovik Kemmel pri 97. pešpolku je postal poveljnik 9. pešpolka; major Božidar Sigmundt od 27. pešpolka pa je stopil v pokoj.
-f Volitev novega jezuitskega generala. Iz Rima poročajo 4. t. m.: Včeraj se jc pričela volitev novega jezuitskega generala. Došlo jc 187 delegatov.
—	Hindenburg in molitev v domovini. »Halberstadter Zeitung« prinaša značilen stavek iz Hindenburgovega pisma svojcem. Stavek je kratek, vendar poln vsebine in se glasi: »Na fronti so opaža, če ponelnivajo molitve v domovini.«
—	Konferenca Sodalitatis ss. Cordis Jesu za trebanjsko dekanijo bo v sredo 10. februarja t. 1. ob pol 11, uri dopoldne v Trebnjem.
—	»Konferenca Sodalitatis Ss. Cordis Jesu« za žužemberško dekanijo bo v ponedeljek 8. februarja 1915 ob navadnem času v Žužemberku.
—- Vojni kruh na Kranjskem. Ze v včerajšnjem listu smo poročali, da je ministrstvo izdalo nova določila o tem, kakšen kruli je dovoljeno ocl 6. februarja 1915 dalje peči in prodajati. Določila veljajo tudi za peko kruha v hišnih gospodinjstvih. Ljubljanska pekovska zadruga je imela včeraj zborovanje, na katerem se je razpravljalo o tem vprašanju. Po uspehu tega zborovanja je računati s tem, da se bode ocl 6. februarja dalje peklo v pekovskih obrtih, v kolikor se uporablja pšenična in ržena moka, samo mešan kruh v hlebih. Tak mešani kruh se bo prodajal na tehtnico in bo narejen tako, kakor predpisuje novi ukaz. Prebivalstvo je treba opozoriti na to, da so novi predpisi obvezni in da se morajo peki strogo držati predpisov. Razun mešanega kruha v hlebih, ki bo zmes pše-nične ali ržene moko ter raznih suro-gatov kakor ječmenova moka. koruzna moka, krompirjeva moka, se bo peklo malo pecivo in sicer samo ene vrste. Bode to pecivo v obliki sedanjih navadnih žemelj in bo ostala stara cena 4 vin. za kos. Razume se, da bodo to žemlje nove vrste proti sedanjim temnejše vsled tega, ker morajo peki uporabljati surogate v predpisani množini. Pripomniti je, da novi ukaz nima določil o tem, da bi se nc smelo tudi v bodoče peči kruha iz koruzne ali ječmenove moke. Pekom je tucli pod kaznijo prepovedano peči bel kruh za privatne stranke.
—	Pekom in obrtnikom, ki pečejo ir prodajajo kruh! C. kr. deželna vlada za Kranjsko ponovno in resno opozarja vse obrtnike, ki pečejo in prodajajo kruh obrtoma, da se drže tozadevne ministrske naredbe z dne 28. novembra 1914, št. 324 drž. zak., to je, da ne smejo več peči peciva iz čiste pšenične moke za peko in kuho; — izkazalo sc je namreč, da se nekateri dosedaj tej naredbi niso pokorili; — in se v lastnem interesu opozarjajo, da se teh predpisov natančno drže, ker bi se v nasprotnem slučaju moralo proti njim uvesti strogo kazensko postopanje.
—	Starostna meja v črni vojski. Glede na več vprašanj objavlja bramb-no ministrstvo po »Korr. Wilhelm«, da
doseženje v črnovojniški postavi določene starosti nc vpliva na nadaljno čr-novojniško dolžnost mecl vojsko; marveč ostane vsak v tistem razmerju, v katerem so jc nahajal ob času, ko jo cesar ukazal, cla se skliče črna vojska in ostane tudi nadalje podvržen črnovojniški dolžnosti, dokler se črna vojska v smislu 8 4. črnovojniške postave ne razpusti.
—	Kako si je vojak koroškega pol« ka št. 7 zaslužil zlato kolajno. V nekem boju je prišla stotnija, v kateri je služil četovodja 7. pešpolka Jožef Mei-er, v gozdu v položaj, da je bila, popolnoma ocl drugih odrezana, napadena od premočnega sovražnika in je imela težke izgube. Sovražnik je ponovil s strašno premočjo napad in bati se je bilo, da sovražnik uniči stotnijo. V tem kritičnem trenutku prevzame poveljstvo rezervni četovodja odločno in popolnoma samostojno, umakne krilo stotnije in vodi z neoma jno hladnokrvnostjo, dajoč s svojo osebo in smrt zaničujoč najlepši vzgled, kako nastopiti proti sovražnikovemu napadu, ki se je na 15 korakov pred pozicijo stotnije zlomil. Sedaj je zapovedal četovodja ustaviti ogenj in naskočiti sovražnika, s čemur je bežečemu sovražniku zadal še večje izgube. Vsled tega junaškega in odločnega čina je brez dvoma obvaroval stotnijo popolnega pogina in si tako zaslužil zlato hrabrostno kolajno.
—	Potres. Iz Acllešič 27. januarja. Danes teden, 20. jan., čutili so v Selih nacl Adlešiči dva potresa — kar sem izvedel šele danes. Prvi je bil ponoči okoli pol 11. ure. Zadnji je bil neki precej močan, da se je hiša stresla in so okna zašklepetala.
—	V ruskem ujetništvu se nahaja črnovojniški nadporočnik Ivan Kosil i k, profesor državne realke v Gorici.
—	Najstarejši vratar poslaniške zbornice umrl. t mrl jc najstarejši vratar poslaniške zbornice 701etni Gott-hard Bliimel.
—	Umrl je v zagrebškem sanalo-riju umirovljeni župnik in bivši poslanec Maksimiljan Šnap, star 57 let.
—	Ukradeni darovi za vojake. O tem sc šc poroča iz Trbiža dne 30. jan.: Ognjičarski soprogi Thaller in PJobst sta se vračali z obiska pri soprogih, ki služita pri 9. topniškem polku, z nenavadno veliko prtljago. Železniškemu sprevodniku so je obudil sum ter jc v Beljaku napravil ovadbo na policijo. Takojšnja nreiskava je dognala, da jo prtljaga obeh žensk sestajala iz samih darov, ki so bili namenjeni za vojake 9. topniškega in 3. gorsko-topniškega polka. Razen tega sc našli pri njima 1350 K gotovega denarja, pri kasnejši natančnejši preiskavi na deželnem sodišču v Celovcu pa še 2310 K, katerega sta imeli v nogovicah zašitega. Tudi v Beljaku so zaprli neko strežnico Elizabeto Pisk, ki je svoje delovanje izrabljala v to, cla jc kradla ranjencem namenjene. darove; vrednost ukradenih darii znaša 200 K.
—	Na Ogrskem imajo dovolj moke. Iz Budimpešte se poroča: Zadnje ni so so tu širile vesti, da tako v Budimpešti kakor na deželi močno primanjkuje moke. S temi vestmi sc je hotol očivid-no paralizirati učinek, ki ga je na občinstvo napravilo poročilo, da se jo o priliki policijskega poizvedovanja našlo samo v Budimpešti bojda pol milijona met. stotov moke. Sedaj pa priobčuje oficielno mlinarsko glasilo članek, v katerem izvaja, cla jo pomanjkanje moke le začasno in da so vse merodajne osebnosti tega mnenja, da jc za potrebe Budimpešte bogato preskrbljeno. Nadaljne rekvizicije sc izvr-še le, če bo treba. Proti neopravičenemu zviševanju cen so oblasti ukrenile najstrožje odredbe.
—	Umrl je na »Kucni« pod sv. Joštom v župniji Šmartin pri Kranju 31. januarja Poljak-bsgunec Bazilij Kozlowsky, rojen 13. januarja 1858 v Olesko pri Lvovu. Bil je železniški uslužbenec v Lvovu. Pred zavzetjem Lvova od Rusov se je moral izseliti. — Truplo pokojnika je bilo pokopano 2. t. m., na Svcčnico na pokopališču v Šmartnu pri Kranju. Naj počiva v miru v zemlji slovenski.
—	Protialkoholna postava v Italiji, V Italiji se je uveljavila dne 25. januarja nova protialkoholna postava, ki uvaja licenco za točenje likerjev in žganja, ob praznikih in ob volitvah in vsem mladoletnim pod 16. ietom, kakor tudi pijancem in umobolnim je prepovedano točiti alkoholne pijače. — Prepoveduje se tudi izdelovanje in uvoz absinta.
—	Boj za cvetlice. Nemška vlada jo uvozu cvetlic iz Italije napravljala težkoče ali ga pa čisto prepovedala, da lako prepreči, da ne bi vozili cvctlic iz francoske riviere skozi Italijo v Nemčijo. Sedaj zopet vozijo posebni vlaki s cvetlicami kakor prej iz Italije v Nemčijo, vendar mora biti cvetličnim pošiljatvam priloženo potrdilo, cla so cvetlicc v resnici italijanske in ne francoska.
Iz nemškega strelskega jarka pri Reimsu.
V	Novem Yorku v hrvatskem jeziku izhajajočemu listu »Novi Hrvat« je odteg-njen poštni debit na temelju 8 26. tisk. zakona, in sicer za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele.
—	Čast našim junakom. »Ilustrovani Glasnik« prinaša slike na bojišču padlih slovenskih junakov: Podobarskega mojstra Jožefa Pavlina iz Radovljice, trgovskega sotrudnika Andreja Šepec iz Kapel pri Brežicah, vojaka 87. pešpolka KarolaLichtenegerjaiz Braslovč, vodjo boletnega urada Ivana P o ž e -n e 1 a iz Dolenjega Logatca, mehanika E r n e s t a Speila iz Ljubljane, deželnega uradnika Franc Pravharja, nadporočnika Ivana Kordiša iz Loškega potoka, desetnika 17. pešpolka Ivana P 1 e v n i k a iz D. M. v Polju, Janeza P i n t a r j a iz Št. Lenarta pri Sedmih Studencih, orož. mojstra Franceta Homovc iz Ljubljane, Lovrenca Bizjak iz Bače, L u d o v i k a Tomšič iz Hrvače pri Ribnici, Janeza Valušnika iz Malošč pri Bek-štajnu.
—	Vojnospominski krožniki. Vojno-skrbstveni urad javlja: Med mnogimi pa-triotičnimi spominskimi predmeti, ki jih spravljata v promet zasebna in oficijelna vojnoskrbstvena industrija, imajo nedvomno spominski krožniki, ki jih je izdal vojno-skrbstveni urad, trajno umetniško vrednost. Dekoracija tega krožnika je izvedena v modro-sivi barvi in predstavlja sv, Mihaela v boju z zmajem. Krožnik ima spodaj napis: »Vojno leto 1914.«, na drugi strani pa ime vojnoskrbstvenega urada ter zaporedno številko. Cena se je določila na 12 kron; čisti dobiček se nakloni vojakom na bojišču in vdovam ter sirotam padlih. Krožniki se dobe v vseh večjih porcelanskih trgovinah in galanterijskih prodajalnah.
—	Vojna žemlja na štajerskem.
Deželni zakonik objavlja odlok na-mestništva glede na enotno peko belega peciva. Izbrala se je štiridelna okrogla žemlja, ki naj so prodaja po 4 vin. Zmesi se s pridanimi 30 odstotki ječmenove, koruzne ali krompirjeve moke. S 1. februarjem je prepovedana obrtna peka drugačnega belega kruha (druge žemlje, kifelčki, mlečni kruh i. t. d.). Odlok se mora nabiti v pekarnah.
—	Umrl je v celjski okolici izdelovalec glasovirjev Martin Ropaš.
—	Ustreljena divja mačka. V lovišču Breg pri Kranju so psi zasledili divjo mačko na drevesu. Lovec je streljal nanjo in jo obstrelil. Zver je zbežala v bližnjo lisičjo duplino, iz katere jo je izvlekel pes, neki lovec ji je pa stopil na vrat in jo usmrtil. Divja mačka je tehtala 4 kg. V loviščih pri Kranju že 30 let niso ustrelili divje mačke.
—	Netočna naznanila o smrti na bojišču. Pripetili so se že večkrat slučaji, ko so se izkazali v seznamu izgub taki vojaki kot mrtvi, o katerih se je dognalo pozneje, tudi po več mesecih, da niso mrtvi, marveč ujeti, bili so večinoma ranjeni. Taki slučaji se množe osobito zadnji čas, odkar se na prizadevanje nevtralnih držav urejajo obvestila o vojnih ujetnikih. Vojno ministrstvo je izdalo odlok, ki določa, naj se sestavljajo poročila o .smrti previdno in naj se javi smrt le, kadar je dogna-na tako, da se ne more dvomiti o njej.
V	vseh drugih slučajih naj sc javi, da vojaka pogrešajo.«
—	Tiskovna pravda v Mariboru. Ptujski »Štajerc«, znano glasilo stranke »Štajerca«, jc v svoji lanski 23. številki objavil več neresničnih notic o poslancih S. L. S. dr. Jankoviču in dr. Benkoviču. Poslanca sta tožila odgovornega urednika Linharta in povzročitelja notic, Antona Kovačiča. Pred razpravo sc je pa posrečilo predsedniku izjemnega sodišča, višjemu deželno-sodnemu svetniku dr. Fraydlu, da se je z ozirom na kritičen čas sklenila poravnava. Oba obtoženca sta se obvezala, da objavita v »Štajercu« na istem mestu in z istimi črkami izjavo, v kateri obžalujeta, ker so bili objavljeni neutemeljeni očitki in sta so obvezala nadalje, da prosita odpuščanja in da dovolita, da oba zasebna tožnika na stroške obtožencev objavita to izjavo v »Slovenskem Gospodarju«. Sodišču se je prepustila odmera stroškov s pri-stavkom, naj se izdatki založe v treh dneh, ko postane poravnava pravo-močna.
—	V šesttedenski zapor je obsodilo tržaško okrajno sodišče soc. dem. poslanca Pittonija, ker je meseca majni-ka v dveh občinskih sejah razžalil policijskega predsednika dr. Manussija.
—	Poroka. Poročila sc je gospodična Zofka Černuta, hči gostilničarja in posestnika v Logu na Bovškem, z gospodom Josipom Velikonja, učiteljem na Kobariškeni.
—	Iz seznama izgub št. 112, Poročnik Luckman Viktor, 6. dom. p., 5, stot., ranjen; kadet Šmid Jožef, 6. dom. p., ranjen; po-
ročnik dr. Smolle Kurt, črnovoj, p. II., ranjen,
—	Občni zbor Obrtne zadruge na Bledu sc vrši v nedeljo 14. februarja 1915 ob 2. uri popoldne v hotelu »Triglav« na Bledu.
—	Zastrupljevalec svoje žene. Okrožno sodišče v Mariboru je prisodilo svojčas 53 letnemu kajžarju Francu Solina 5 let težke *, ker je poizkušal z arzenikom ■ ;uštu zastrupiti svojo ženo Apolonijo Solina, sc jc proti obsodbi pritožil, češ da ni on zmešal mošta z arzenikom, a kasacij-ski sodni dvor je zavrnil ničnostno pritožbo.
—	Uspeh Tržačana v Newyorkn.
Opera »Madame Sans Gene« Tržačana Umberto Giordano je dosegla v Ncw~ yorku velikansk uspeh. Igralci so bili po igri 44krat pozvani na oder.
Telefonski razgovor na daljavo 5000 kilometrov. Predsednik Združenih držav Wilson jc otvoril telefonsko zvezo s San Franciscom. Iz Washingtona v San Francisco je 5000 kilometrov.
— Nov napev nemške himne, »Neue Freie Presse« poroča, da so slavili rojstni dan nemškega cesarja v glavnih sta-nili zaveznikov z božjimi službami, pri katerih so peli nemško himno že po novem napevu, ki se razločuje ocl dosedanjega angleškega napeva.
—	Diplomatična posebnost. Iz Londona poročajo sledečo resno-smešno vest: Meksikanski poslanik v Londonu se ne more odločiti, katero obeh strank, ki se v domovini borita, bi zastopal in zato je poslaništvo ustavilo svoje delovanje.
16Ieini desetnik. Med hrabrimi mladeniči, ki so se odlikovali v sedanji vojski, gre častno mesto mlademu Pavlu Stoger. Jeseni ie že hotel nrostovolj-no v armado, je gimnazijec, a so ga odklonili. Sprejet je bil nato v poljsko legijo, kjer se je jako hrabro boril. Pri Nadvonu so ga ujeli Rusi, a jim je ušel z osmimi tovariši in je med bepom še ujel nekega ruskega častnika. Povišan je bil za to junaštvo desetnikom. V nekem boju v Karpatih je bil pozneje nevarno ranjen; 161etni desetnik se zdaj zdravi v bolnišnici.
Usmrtitev merilcev rajnega naseli presielHsMiiig i njegove soproge.
Sarajevo, 3. februarja. (Kor. urad.) Danes ob 9. uri zjutraj so bili usmrčeni na dvorišču trclnjavskega zapora v ve-leizdajniški sodnijski razpravi na smrt obsojeni Velko Cubrinovič, Miško Jo-vanovič in Danilo Ilič. Na smrt obsojena Jakob Milovič in Njedok Korovič sta bila pomiloščena in se jima jc spremenila' smrtna kazen v dosmrtno, ozir.
20 letno težko ječo. _____
FriMa vlsda ddHi papeževe m-
Čarih, 4. februarja. (Kor. urad.) »Neue Zuriclier Zeitung« poroča, da je po francoski vladi odrejena zaplenitev tiskovin, ki obsegajo po sv. očetu določeno molitev za mir, močno vplivala na katoliške kroge v Italiji. Katoliška milanska »Italia« piše, cla je to tehtna odredba izredne dalekosežnosti.
Nemec Ervin Rosen je izdal svoje spomine na Ameriko, v katerih med drugim piše;
Dolar vlada v deželi in še trje v intenzivnem Newyorku. V tem mestu premožnejših ljudi ni nobenega ali skoraj nobenega bogatina, ki bi se umaknil v prevžit-karski kot, da bi se v miru veselil svojega denarja. Svetovnoznani miijarderji, ki bi se morda z večjo pravico lahko imenovali vladarje kakor marsikak knez, delajo v svojih birojih na finančni cesti Wallstreet ravno toliko in morda še napornejše kakor ubog delavec v kateremkoli kolu sveta, ki s široko razprtimi očmi čita o teh miljarder-jih in si jih predstavlja kot srečne in vesele vživalce, čudovito petične bahače, ki se valjajo v zlatu in ga zapravljajo.
V resnici pa ti ljudje težko delajo in prepuščajo vživanje in zapravljanje svojim ženam in hčeram s tisto potrpežljivostjo, ki je lastna Američanu. Te naj se kitijo z dragulji in može z angleškimi vojvodi, te naj si v krogu »višjih štiristo« izmišljajo norosti blaznih pojedin in nezaslišanih za-pravljaških orgij. On, gospodar denarja, . ostane prostovoljno njegov hlapec.
Železna volja, obsežna inteligenca, strahotna drznost, ki nagrabi skupaj stotine, tisoče milijonov, čisto vseeno, če na pošten ali nepošten način, in zlasti razmere, v katerih so denarni Napoleonidi sploh mogoči, se zde nekaj nepojmljivega. Nasprotja v njihovem življenju in delovanju so nepojmljiva.
Eno je za Ameriko in Američana značilno, v Newyorku potencirano, v miljar-derju poogromnjeno:
Neodoljivo veselje do dela!
Z ničem drugim si ne moremo razložiti tega ubogega bogatega miljarderja, ki se v zlatu duši in do svoje smrti ubija; z ničem drugim tega Newyorčana, ki mora delati, neprestano delati, hitro delati, ker bi drugače zbolel. Kakor bi si bila premetena stvarilna sila za Ameriko in Američane izmislila poseben dovtip: položila je v ameriške možgane nov moški pojm o časti, ki je za njene evolucijske svrhe jako praktičen!
Čast možu je delo!
Če nehaš delati, postaneš brezčasten!
Nizkotna gonja za denarjem postane visok pojm o časti in velik življenjski ideal.
In zato jc ta Newyork, ki so ga ustanovili holandski trgovci in dogradili tujci, postal tipično znamenje ameriške države. Kajti eno samo lastno značajno potezo ima ta ameriška država, ki jo tvorijo tujci vseh možnih narodov:
Najdelavnejše življenje!
Francoski general Pau.
LjuDljanske novice.
l j Slovenska kršč.-soc. zveza otvori zopet vse svoje običajne kurze, kakor jih je imela vsako leto. Vodstvo socialnega kurza jc letos prevzel drž. in dež. poslanec dr. K r e k. Ta kurz se bo vršil vsak iponedeljek ob 8. uri zvečer. Prične so v ponedeljek teden. Vsi, ki se ga žele udeležiti, naj javijo svoj natančni naslov po dopisnici »Slov. kršč.-soc. zvezi« ali osebno v našem uredništvu od 10. do 11. ure dopoldne. Ravno tako naj javijo svoje naslove vsi, ki so žele udeležiti kurza za umetnost (vodi g. ravnatelj Mantuani) ali običajnih vsakoletnih jezikovnih kurzov: nemščina, hrvaščina, laščina, češčina, stenografija. Podrobna obvestila dobe oni, ki se oglase, pravočasno.
lj Cecilijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani priredi v četrtek, dne 11. februarja ob pol osmih zvečer v siolnici koncert, pri katerem bosta sodelovala poleg stolnega pevskega zbora Gaston Zuccoli, profesor glasbenega konservatorija v Trstu (orgle) in č. g. Teodor pl. Pasiczynskyj (tenor). Spored objavimo v kratkem. — Vstopnice sc za ta koncert no bodo prodajale, pač pa se bodo na večer koncerta pri glavnih in stranskih vratih pobirali prostovoljni doneski v prid Rdečemu križu.
lj Konec I. polletja. Z današnjim dnem se jc za nedoločen čas prekinil pouk na mestni slovenski dekliški 8-razrednici, ker potrebuje vojaška uprava šolske prostore v Lichtenturničnem zavodu v vojaške namene. — Ako sc posreči dobiti nekaj poldni za pouk na še obstoječih dekliških šolah, sc bo naznanilo potom časopisja.
lj Mestno drsališče. Mestno drsališče pod Tivolijem je otvorjeno, Letne vstopnice se dobivajo pri mestni blagajni in pri hišniku na drsališču, dnevne vstopnice pa pri blagajni na drsališču. Za olajšavo občinstva, ki se ne drsa vso drsalno sezono, so se vpeljali bloki po 12 krat, ki stanejo 4 K 80 vin. Občinstvo, zlasti pa mladina, ki goji ta priljubljeni in zdravju koristni šport, sc opozarja, da se ji ravno sedaj nudi prilika, opazovati in občudovati svetovnega mojstra drsalnega športa g. Ernc-sla Oppacherja z Dunaja, ki izvaja vsak dan proti večeru na drsališču z lahkoto in največjo eleganco najtežje figure in evolucije.
lj Nevarno drsališče. Kakor smo že poročali, je od odcepa Grubarjevega prekopa pa do dotoka Gradašice Ljubljanica zamrznila. In lahkomiselna mladina jc že jela hoditi preko struge po ledu in se tudi že skuša drsati. Res bi bilo to krasno drsališče in bi se marsikdo rad po njem zabaval, toda ker gotovo led ni dovolj debel in nedvomno tudi ne bode, bi bila lahko ta zabava usodna in naj sc mladino pouči, da se ne bode podajala v tako veliko nevarnost.
lj Na včerajšnji semenj so prignali 745 glav, in sicer 396 volov, 239 konj, 101 kravo in 9 telet. Kupčija je bila zelo živahna. Tržaški kupci so posebno segali po slabših konjih, govedino so pa pokupili tirolski in domači kupci.
lj Hoiel »Južni kolodvor«. Večletni najemnik tega hotela, g. A. S t e 1 z e r, zapusti te dni Ljubljano in se preseli v Celovec, kjer jc prevzel znano narodno gostilno »Hotel Trabcsinger«. — Vrlega gostilničarja bodemo v Ljubljani pač jako pogrešali in mu želimo na njegovem novem mestu najboljše uspehe ter ga Cclovčanom najtopleje priporočamo.
lj Umrl jc v Ljubljani v visoki sta« i osti 86 let Kospod Henrik J u h, bivši čevljarski mojster in meščan ljubljanski. Blagemu starčku bodi jscmljica lahka
OBSEŽNA OBRAMBA PROTI PODMORSKIM ČOLNOM.
(S sliko.)
Naša podoba predstavlja odredbe za obrambo pristanišča proti podmor-
skemu čolnu. Pristanišče se zavaruje z iminarpi in se zavaruje tudi z žičnimi mrežami, ki jih sovražnih ne more videti.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Jereb, davčni iztirjevalec, 53 let. — Frančiška Rebolj, bajtarjeva žena, M let. — Josipina Tilgner, zasebnica, 57 let. — Marija Huber, zasebnica, 86 let. — Matevž Dolinar, posestnikov sin, 17 let. — Nikolaj Scherzer. sodni sluga v pokoju, 72 let. — Terezija Kadiunig, vdova davčnega kontrolorja, 71 let. — Anton Cvelbar, črnovojnik 17. pešpolka. — Anton Žagar, črnovojnik 97. pešpolka.
—	Martin Marinč, dninar-hiralec, 60 let. — Konstantin Crebel, lovec 8. lovskega bataljona. — Marija Adela Raz-gon, rcjenka, 13 mesecev. — Alojzija Virant, hči železniškega premikača, 9 dni.
lj Glas iz občinstva. Te dni so prosjačili čisto majhni otroci iz Sela pri Ljubljani. Nikakor ni ne primerno, ne dopustno, če puščajo starši (matere)
—	dasi v pomanjkanju — taka revšeta laziti v mrazu in zimi po hišah. Ljudje, ki radi pomagajo, se tudi ne morejo vselej zanesti na dostikrat namenoma naučene izjave takih otrok. Ako bi kje nastopilo občutno stradanje, naj bi za take družine po možnosti poskrbele občine, ali pa naj se zanje napravijo pravilnim potom prostovoljne zbirke. — Vsakdo rajši daruje, če se zanese, da pride miloščina v prave roke in na pravo mesto.
lj Občni zbor »Muzelskeqa društva za Krarr'sko« se vrši dne 15. februarja t. 1., ob 6. uri zvečer z običajnim dnevnim redom v predavalnici deželnega muzeja (dohod Bleivveisova cesta). — Odbor želi, da se udeleže društveni člani občnega zbora v kar največjem številu.
lj Raporti za ranjene in bolne častnike pri štacijskem poveljstvu. C. in kr. šta-eijsko poveljstvo naznanja: Vsi tisti gospodje častniki, praporščaki, častniški aspiranti, kadeti in kadetni aspiranti (vojaški uradniki in uradniški aspiranti) vseh skupin, ki so se ranjeni ali bolni vrnili z bojišča v notranjost in se sedaj nahajajo ondi v garnizijskih ali rezervnih bolnišnicah, v zavodih prostovoljne sanitetne oskrbe, v civilnih bolnišnicah ali v zasebni oskrbi ali so sicer na dopustu ali pa kot lahko bolni in rekonvalescenti opravljajo službo pri nadomestnih četah ali kje drugje, ki se pri štacijskem raportu 23. in 24. januarja (v svrho sprejetja važnih povelj) niso zglasili, imajo to takoj storiti. — Ga-žisti (aspiranti), katerih stanje izključuje osebni prihod, imajo tc na podlagi voja-ško-zdravniškega spričevala pismeno ali potom druge osebe javiti štacijskemu poveljstvu.
Uradni Wm izgub.
Izgube 17. pešpolka.
Ranjen:. Moštvo: Albrecht Janez, 11. stot., iz Poljan nad Škofjo Loko; Andolšek Andrej, 2. stot., iz Ribnice; Belaj Franc, 7. stot., iz Trebelnega; Belič Anton, 2. stot., iz Ljublajne; Benčina Vinko, 11. stot., iz Loža; Bergant Jožef, U. stot., iz Krtine pri Kamniku; Bervar Alojzij, 1. nad. stot., iz Eržiš; Bcrvar Janez, 4. nad stot., iz Zagorja pri Litiji; Bezeljak Matija, 11. stot., iz Podkraja; Boben Janez, 5. stot.; Božič Matija, 11. stot., iz Boh. Bistrice; Cilar Franc, 7, stot., iz Smlednika; Cordeže Bernard. 11. stot., iz Krka; Cotman Franc, 3. stot., iz Studenca; Dolenc Janez, 6 stot.; Dolinar Jakob, 11. stot., iz Št. Jakoba pri Ljubljani; Drganc Janez, 5. stot., iz Črnomlja; Dušak, 11. stot., iz Cerkclj pri Krškem; Fajfar Janez, 2. stot.; Franko Anton, 6. stot.; Froh-lich Jakob, 11. stot, iz Sorice; Gerkšič Martin, 6. stot., iz Suhorja na Dol.; Germet Peter, 11. stot., iz Tržiča na Goriškem; Glavič Jožef, 11. stot., iz novomeškega okraja; Gostič Valentin, 6 stot., iz Brda pri Kamniku; Habian Martin, 8. stot., Hiršelj Jakob, 1. stot., iz Sv. Križa pri Krškem; Hlebnja Janez, 3. stot., iz radovljiškega okraja; Hočevar Franc, 11. stot., iz Šiške; Hosta Martin, 11 stot., iz Se1 a pri Krškem; Hren Anton, 6. stot , iz Vrhnike, Hribar Franc, 11. stot., iz Preddvora pri Kranju; Hudaklin Franc, 3. stot., iz Št. Jerneja; Jalovec Jožef, 11. siot., iz Male Vraševe; Jan^žič Vinko, 1. stot.: Jazbec Franc, 6. stot.; Jene Jožef, 8. stot., iz Škociiana; Jen?'cer!e Lovrenc, 2. stot.; Jerala Janez, 2. stot., iz Ovšiš; Jerič Anton, 7. stot.; Junc Jožef, 11. stot., izšmarjete; Kastelič Ignacij. 11. stot., iz Pristave; Keržtšnik Peter, 2. stot., iz Dobrove; Kikel Alojzij, 11. stot.; Koren Joief, lt. stot.; Košir .Jožef, 2. stot.; Kosmatin Lovrenc, 8. stot.; Kotar Franc, 7. stot., iz Moravč; Kovačič Jožef, 1. nad. stot.; Krajnc Konrad, 11. stot., iz Radeč; Kuder Matija, 8. stot., Lamprct Alojzij, 1. nad. stot., iz Litije; Lončarič Jožef, 2. stot.. iz Ve'ike Doline; Ložar Avguštin, 1. stot., iz Ljubljane; Mali Frar.c. 3. stot., iz Nevelj; Marušič Jožef. 5. stot..; Matckovič Janez, 6. stot.. iz Radovine; Medle Franc, 3. odd. stroj, pušk,'iz Brusnic; Mežan Ludovik, 7. stot., iz Ve!. Lašč; Mische Jnnez. 8. »tot.j Mrhar Anton, 5. stot.; Naglič Franc, 7. stot., i? Krškega; Novosel Janez,
I.	nad. stot., iz Ve!. Dolina; Oberwalder Janez,
5.	stot.; Oblak Anton, 2. stot.: Oblak Janez, 5. stot.; Pavlin Jožef, 5. stot.; Pere Rudolf. 6. stot.; Perko Ignacij, 4. stot.; Peruško Martin, 6. stot.; Pirker Franc, 5. stot.; Piškur Franc, 7. stot., iz Gorenje vasi; Pogačar Janez. 5. stot,; Pogačnik Gašper,
6.	stot., iz Sclc nad Škofjo Loko; Ponikvar Jožef,
II.	stol.; Potočnik Alojzij. 7. stot., iz Gradaca; Pro-sen Anton, 11. stot., iz Zadvoraj; Pi'hek Peter, 11. stot., iz DragatuSa; Regina Janez, 8. stot.; Re-misce Oskar, 2. stot.; Rogelj Janez, 5. stot.; Samec Jakob, 2. stot.; Sernjak Franc, 3. stot., iz ljubljanske okolice; Šimnnvec Vinko, 11. stot., iz Jarš pri Kamniku; Simšič Franc, 5. stot.; Šiškar Valentin, 6 stot.; Škofje Franc, 1. nad. stot., iz Predoselj pri Kranju: Skubic Anton, 7, stot., iz Grosuplja; Sku-niavc Janez, 8. stot., Stare Alojzij, 8. stot.; Štem-bov Arton, 6. stot.; Štern Janez. 6, stot.; Suster
Tschinkel Janez, 7. stot.; Udovič Jožef, 11. stot., iz Stopič; Ulčar Jožef, 11. stot., iz Gorij pri Bledu; Valenčič Tomaž, 11 sto!., iz Trnovega na Notr.; Veselj Janez, 7. stoti; Videršek Anton, 11. stot., iz Slov, Bistrice; Vidovič Jožef, 5. stot.; Voaičar Janez, 6. stot.; Volč Franc, 7. stot., iz Kranjske gore; Vovko Jožef, 11. stot., iz Brusnic; Žakelj Pavel,
3.	stot.; 2ebre Janez, 7. stot., iz Ljubljane; Živic Jožef, 3. stot., iz Goč; Zorman Janez, 11. stot., iz Kranja; Žot Janez, 8. stot., Zupan Matej, 6. stot.
Izgube 87. pešpolka. Mrtvi: Berg Janez, 14. stot. (dec. 1914); Brajda Janez, 14. stot., iz Primorskega (4. dec. 1914); Golo-granc Jožef, iz okraja Slovenji Gradec (4. do 10. decembra 1914); Stanjko Janez, 13. stot. (dec. 1914); Večko Anton, 13. stot., iz okolice Konjic (dec. 1914); Zavec Jakob, 14. stot., iz Gradišča pri Ptuju (4. decembra 1914).
Ranjeni: Andrenšek Martin, 15. stot., Arnold Franc, 16. stot.; Bizjak Janez, 16. stot.; Brodnjak Alojzij, 16. stot.; Dobrave Jožef, 14. stot.; Furlan Dominik, 14 stot., iz Tržiča na Goriškem; Hribšek Mihael, 14. stot., iz Dola; Hrupp Oton, 14. stot., iz Gornj ega grada; Janežič Janez, 16. stot.; Kotnik Aleksander, 15. stot., iz Topolšice; Plesec Franc, 14. stot., iz celjskega okraja; Postrožnik Jožef, 16. stot., iz ptujskega okraja; Seme Franc, 16. stot.; Vidcmšek Jožef. 13. stot.; Vodopivec Janez, 16. stot.; Vonga Jožef, 13. stot.; Zuran Andrej, 14. stot.
Ujeta vojaka 17. pešpolka: Budin Franc, 17. pp.,
4.	stot., iz goriške okolice, ujet v Altkarsku v Rusiji; Srcbernič Jožef, •17. pp., 7. stot., iz Solkana pri Gorici, ujet v Altkarsku na Ruskem.
Iz seznama izgub št. 116 in 117, Nadporočnik Schartner Henrik, zrakoplovni oddelek (14. pp.), ujet; nadporočnik Schneider Rudolf, 2. pp.; iz Maribora, ujet; nadporočnik Zickero Leopold, zrakoplovni oddelek (17. pp.), u]et; Ccpuder Mirko, ujet; praporščak Kos Maks, ranjen in ujet; stotnik Lu-keseh Otmar, 48. pp., mrtev (29. avgusta 1914); poročnik Pautsch Jožef, 87. pp„ ujet.
Popravki k seznamom izgub. Bergoč Štefan, 97. pp., 7. stot , iz Št. Petra na Krasu, ujet v Rusiji.
V	seznamu izgub št. 52 je bil označen za ranjenega. — Brumjak Janez, 97. pp., 15. stot., ujet v Rusiji;
V	seznamu izgub št. 52 je bil označen za ranjenega. —- Cijak Alojzij, 97. pp„ 6. stot., iz sežanskega okraja, u]et v Rusiji. V seznamu izgub št. 52 je bil označen za mrtvega. — Lončar Peter, 97. pp., 7. stot., iz Kopra, ujet v Rusiji. V seznamu izgub št. 52 je bil označen za mrtvega. — Matelič Janez, 97. pp., 2. nad. stot., ujet v Rusiji. V seznamu izgub št. 52 je bil označen za mrtvega. — Pervanje namesto Pervanja Štefan, 97. pp., 2. stot., ujet v Rusiji.
V	seznamu izgub jc bil označen za ranjenega. — Preskeren namesto Prescheren Karel, 97. pp., 14. stot., ujet v Rusiji. V seznamu izgub št, 52 je bil označen za mrtvega. — Turko Janez Andrej, 97. pp., 4. stot., ujet v Rusiji. V seznamu izgub št. 52 je bil pomotoma označen za ranjenega. — Stotnik Kreutzer Karel, 26. dom. p., ujet v Rusiji. V seznamu izgub št. 41 je bil označen za ranjenega in pogrešanega. — Cvetek Franc, 27. dom. p., 17. stot., iz radovljiškega okraja, ujet v Rusiji. V seznamu izgub št. 66 je bil označen za ranjenega.
t,v Mariboru, enonadstropna, 4 minute od glav. kolodvora, so pod ugodnimi pogoji proda. wprašati pri upravništvu tega lista pod št. 167, "Znamka za odgovor).
Sprejme se takoj dobra
DAROVI.
Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunaju so v novem, s 1. oktobrom 1914 pričetim, poslovnem letu do danes darovali: 50 K: Mestno županstvo v Kranju; 30 K: Okrajni odbor v Šmarju p. J.; 25 K: Dr. Josip Stare, fin. prok. adj. v pok. v* Ljubljani; po 20 K: Oton Ploj, notar v Črnomlju; Okrajni zastop v Laškem trgu in Fr. Du-kič, dvorni svetnik na Dunaju; po 10 K: Vid Jan-žekovič, župnik v Sveči na Kor.; Dr. Kari Šavnik, višji fin. svetnik; Dr. Aleks. Fatur, žel. komisar; Ivan lic, višji pol. svetnik; vsi trije na Dunaju; Ignacij Supan, učitelj v Brežicah; Maks Pleteršnik, profesor v pok. v Ljubljani in Profesorski zbor v Kranju; po 6 K: Dr. Florio Gregorič, min, koncipist, in Rado Posega, svet. tajnik, oba na Dunaju; po 5 K: Dr. Josip Kolšek, odvetnik v Laškem trgu, in Ivan Dolenc, gimn, suplcnt v Ljubljani. Skupaj 257 K. — Društveni odbor se v imenu podpiranih visoko-šolcev vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Te dni razpošilja letno poročilo za preteklo poslovno leto in toplo prosi slovensko občinstvo, da uporabi priložene položnice. Po nakaznici naj se društvu namenjeni darovi naslovijo na gospoda: Dr. Stanko Lapajne, odvetnika na Dunaju I., Braunerstrasse Nr. 10.
o V
•i večletno prakso, v večjo trgovino na Dolenj skem. Prednost imajo take, katere so na dežel-uslužbene. — Ravnotam se sprejme močan
poštenih starišev, kateri ima veselje do trgovine, v poduk pod ugodn mi pogoji. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod št. 201. (Znamka za odgovor!)	204
Sprejme se spreten
Ponudbe na tKmii<$Qveznfca Družbe sv. Mohorja v Celovcu.'	258
se sprejmeta takoj za kolarsko obrt. — Več pove Ivan Zaje, Vir, p. Dob pri Domžalah. 268
Zlate svefiiiic: Berlin, Pariz, M Iti
, SANATORIUM -EMONA I
\ ZA- NOTRANJE ■ IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI. | • PORODNIŠNICA.
J LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 Vv
Oddasta se takoj za iebruarjev termin
obstoječi iz 2 sob, kuhinje in pritiklin. — Več pove M. Scklič, Pred konjušnico i.
V © V
— za pleme in pitanje proda takoj --
VaovuLva niGc za živina v Humani, MtiM cesta.
s 4 sobami v Kolodvorski ulici ter s 3 in 4 sobami v Soiin« ulici, pripravna eventuelno tudi za pisarne, se taKOj oddajo. — Več pove Al. Vodnik, kamnosek, Ljubljana.	235
Zahvala.
01) prebritki izgubi našega predobrega, iskreno Ipililjenoga, nepozabnega očeta in tasta, gospoda
Henrika Juh
izrekamo za vse obilno izkazano sočutju presnno zalivalo.
Osobito so -zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako velikfin številu spremili k večnemu počitku, posebej pa še gg. pevcem »Glasbene Matice" in nje koncertnemu vodji preblag. gospodu Mateju Hubadu za prekrasni nagrobnici.
Ljubljana, dne 4. svečana 1911. 272	Žalujoči ostali.
kuH
se odda na Slovenskem trgu št. 8, obstoječe iz 3—4 sob in pritiklin takoj ali pa za majev termin. — Več se izve pri hišniku istotam.
kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi
tal^ej
MIlana - Mestni trg 22
'	nasproti lekarne Trnkoczy
i	Kupim vsako vrsto, tudi črno in ne-
:	očiščeno po brezkonkurenčna ceni.
)	Posebno pa se plača lepo belo
i	oprano po najv'šji ceni, ki se zanjo
'	lahko nudi.
ki je izurjen v izdelovanju konjske oprave, je trezen in pošten, kakor tudi pridnega in močnega 274

za sedlarski in tapetniški obrt, v starosti od 15 do 16 let, poštenih starišev, sprejme takoj po dogovoru Franc Difiic, sedlar in tapelnik v Idriji.
izučeno kmečko dekle, išče službe, Najraje v žup* nišče. Naslov v upravništvu »Slovenca" pod št. 278.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upoštevati, je dolžnost vsakega izkušen, veščaka
Poskusite pri:	935
specialist za ortopedična	*
in anatomiena obavsla
LiuMjana, Seleislmrgova ul.4. \
Proda se večja množina lepih in suhih
ss
debelih večinama 5/4 cole. Adresa Černomelj štev. 35. 276
Kupim dobro ohranjeno
e
m
s tasti srednje velikosti. — Ponudbe na tvrdko M. Gniahen ml., Višnja gora.
Za mnogostransko nam izkazano sočutje povodom smrti naše predrage matere, stare matere, tašče in tete, gospe
izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, dno 4. februarja 1915.
či ostali.
	MfesS i ■.-/•> >'
	m TTPilfe' gflttfa
	
A	Pt