LEVSTIKOVE NAGRADE ZA LETO 1976 ZA IZVIRNO LEPOSLOVJE JOŽE SNOJ: AVTOMOTO MRAVLJE PESMI ZA PUNČKE Utemeljitežirije Obe Snojevi knjigi za otroke, fantazijski roman Avtomoto mravlje in zbirka Pesmi za punčke, združujeta značilne, izvirne in samosvoje snovne in estetske sestavine, ki imajo vse pogoje, da s svojimi posebnostmi pritegnejo pozornost in misel bralcev različnih starostnih stopenj. Obe deli zato pred- stavljata pomembno obogatitev našega sodobnega mladinskega pripovedništva in pesništva. Avtomoto mravlje so fantazijsko razgibana pripoved o dogodivščinah dveh otrok v stehniziranem in strogo organiziranem svetu mravelj, kamor ju zanese avtorjeva ustvarjalna domišljija. V situacijah, ki jih fantiča prepoznavata in spretno obvladujeta, bo pozorni bralec odkril prenekatere reminiscence na so- dobni stehnizirani in vase zaprti svet, še posebno urbane civilizacije, pa odtuje- nih odnosov med ljudmi. Za mladega bralca so nedvomno privlačne spretno podane stopnje v fabulativni zgradbi pripovedi, katere posebnost ni le fanta- zijska razgibanost, pač pa v enakovrednem pomenu tudi tekoč, igriv jezik, poln logičnih in zato razumljivih besednih novotvorb, ki bralca usmerjajo na pota še neuporabljene izrazne možnosti slovenskega jezika. Pesmi za punčke so napisane iz enotnega jedra, iz doživetja materinstva in otroštva. Uganko rojstva upodablja pesnik v tej sicer ne preveč preprosti poeziji z metaforiko, odprto za različne stopnje bralčevega interesa, predvsem pa popolnoma nekonvencionalno sproščeno, brez zadržkov, vendar na ravni afirmativne človečnosti. Jože Snoj, književnik, publicist, književni in gle- dališki kritik, urednik. Rojen leta 1934 v Mariboru. Na ljubljanski filozofski fakulteti študiral slavisti- ko in primerjalno književnost, diplomiral leta 1960. Deloval kot lektor in novinar pri časopisnem pod je - tju Delp, zdaj je urednik pri Državni založbi Slo- venije. Objavlja poezijo, prozo, kritiko, publicistična dela. Prvo knjižno izdajo za mladino objavil 1969 in prejel zanjo Levstikovo nagrado. DELA ZA MLADINO: Barabakos in kosi ali kako si je Pokov - čev Igor po pravici prislužil in pošte- no odslužil to ime. Ilustr. Božo Kos. Ljubljana, Mladinska knjiga 1969. (Cicibanova knjižnica.) Levstikova nagrada 1969. Lajna drajna. Ilustr. Jože Ciuha. L jub - ljana, Mladinska knjiga 1971. (Cici- banova knjižnica.) Stop za pesmico. Ilustr. Jože Ciuha. Ljubljana, Mladinska knjiga 1973. (Cicibanova knjižnica.) Avtomoto mravlje. Ilustr. Melita Vovk - Stih. Ljubljana, Mladinska knjiga 1975. Levstikova nagrada 1976. Pesmi za punčke. Ilustr. Lidija Osterc. Ljubljana, Mladinska knjiga 1976. (Ci- cibanova knjižnica.) Levstikova nagrada 1976. ZA ILUSTRACIJO IVAN SELJAK COPlC — AFRIŠKE PRIPOVEDKE BEVK: KNJIGA O TITU DEFOE: ROBINSON CRUSOE Utemeljitev žirije Žirija je po pregledu bogate žetve mladinskih ilustracij v knjigah, izdanih v letih 1975 in 1976, ugotovila, da je pretežna večina ilustriranih izdaj nad kvalitetnim poprečjem, ki je pri nas že nekaj let visoko in trajno. Očiten je nastop mlajših generacij, ki so v našo zdaj že tradicionalno otroško ilustracijo, za katero je značilna predvsem likovna izbrušenost in slogovna poenostavitev predstavljenega sveta do take mere, da je včasih interpretiran v izčiščenih, vsem razumljivih podobah — znakih, prinesla predvsem dve novi komponenti: prvo, realistično, včasih kar »superrealistično« odzivanje na življenjsko stvar- nost z vsemi nadrobnostmi akcije, situacije, mimičnih razpoloženj, psiholoških označitev protagonistov, ki tovrstno ilustracijo po eni strani veže na našo staro realistično, po drugi pa upošteva odmeve popartistično-stripovskih rešitev. In drugo, izrazito spontano ilustracijo, osebno odzivno, s črto seizmografsko zapisujočo vse podoživljajske utripe avtorja — slikarja ob literarni predlogi, ilustracijo, ki nas očara prav s svojo nekonvencionalnostjo, saj se izogiblje vsakršnji vkalupljeni stilizaciji. Med avtorji te mlade vrste sta izstopala s svo- jim delom predvsem akademski slikar Kostja Gatnik in Marjan Manček. Vse- kakor je to zvrst ilustracije, ki se obeta v prihodnjih letih še razrasti in resno konkurirati tipu ilustracij, ki smo jih omenili na začetku. Vzlic temu pa je bila žirija soglasnega mnenja, da je prav med danes že »tradicionalnimi« ilu- stracijami letos nekaj takih izrazitih dosežkov, ki pomenijo novo stopnjo v razvoju avtorjev, hkrati pa tako očitno stopnico v vzponu slovenske ilustracije, da mora med njimi iskati nagrajenca. Najvidneje so izstopali trije avtorji: Ivan Seljak Čopič, Marlenka Stupičeva in Ančka Gošnikova. Pri vseh treh je opaziti nedvomne novosti v sproščanju njihove slikarske imaginacije pa poustvarjanja takšnega likovno sugestivnega razpoloženja, da doživljamo te ilustracije kot iskreno likovno poetiko. Žirija se je odločila podeliti letošnjo Levstikovo nagrado Ivanu Seljaku Čopiču, ki je v Afriških pripovedkah, Robinsonu Crusoe in Knjigi o Titu ob treh različnih literarnih predlogah z izjemnim posluhom za vsebinske različice teh del ustvaril ustrezno likovno ponazoritev. Ob vrhunski kvaliteti barvnih ilustracij si zaslužijo še posebno pohvalo njegove črno-bele risbe, s katerimi je dosegel malokrat videno umetniško intenzivnost. Zato so te njegove ilustra- cije eden izmed prelomnih, tudi v daljši zgodovini naše ilustracije izstopajočih vrhov in se enakovredno postavljajo ob Pregljevo Iliado in Odisejo, Marlenke Stupice Sneguljčico, Trnuljčico in Pastirja ter ob Bizovičarjevo Abecedarijo. Ivan Seljak č o p i č se je rodil leta 1927 v Idriji. Od 1945 do 1949 je študiral na Akademiji za l ikov- no umetnost v Ljubljani. Izpopolnjeval se j e v Pa- rizu. Leta 1970 j e dobil Levstikovo nagrado za ilu- stracije v otroškem periodičnem tisku Ciciban, Pio- nir, Pionirski list. 1976 je prejel Priznanje partizan- skega kurirja, ki ga festival Kurirček podeljuje ustvarjalcem za mladino. Druga priznanja: Kajuhova nagrada, Nagrada vstaje, nagrada Prešernovega sklada, nagrada Mla- do pokolenje. Akademskega slikarja Ivana Selja- ka Čopiča štejemo med tiste sloven- ske ilustratorje, ki so že v NOB pola- gali s svojim grafičnim in risarskim delom temelje naše sedanje ilustra- cije. In med tiste slikarje, ki je njih slikarski in grafični razvoj neposre- dno povezan z razvojem na ilustra- tivnem področju. Se več, rekli bi lah- ko, da je Čopičevo ilustrativno priza- devanje vlivalo značilne lastnosti tudi njegovemu »čistemu« slikarske- mu delu. Od začetnih, po svojih par- tizanskih učiteljih in vzornikih Niko- laju Pirnatu in Francetu Miheliču vzgledovanih ilustracij, ki so z ostro črto skušale poustvariti realne podo- be akterjev dogodkov in povesti, nji- hovo zunanjo in psihološko karakte- rizacijo, je Čopič po študiju na aka- demiji že v letih specialke začel ubirati nova pota. Spodbujen od postkubističnih deformacij predmet- nih obrisov je začel graditi lasten so- doben likovni slog, ki bi ga najlažje označili za ekspresivno sintetičnega. Realnim predmetom in osebam ni jemal oblik, ki so zanje zna- čilne, niti jih ni členil na analitično kubistične »fasete«, marveč jim je spreminjal občutena razmerja dolžin in širin ter jih tako prečaral v svoje- vrstne arabebske, v obrise nekakšne oplemenitene realnosti. Že v Bevkovi Knjigi o Titu je leta 1955 pokazal, kolikšna je izrazna moč tovrstnih pretanjenih transformacij domišljij- sko umetniškega sveta. Splošno obču- dovanje je vzbudila njegova mojstr- ska likovna »prepesnitev« Andričeve umetnine Aska in volk, ki je potrdila Čopiču lasten ilustrativno umetniški svet. Tudi njegove številne ilustracije po knjigah in periodičnem časopisju so dokaz Čopičeve plodne domišljije, ki je vselej znala najti tekstom naj- različnejših zvrsti najbolj ustrezno interpretacijo v obliki in barvi. Vrsti- le so se uspele likovne »preobleke« mnogih spominov, povesti in črtic iz NOB (Gregec Kobilica, Partizanski obrazi, Velika žrtev), pa večje knjige iz domače in svetovne literature vse do Robinsona Crusoea in Afriških pripovedk, ki so mu prinesle Levsti- kovo nagrado. Če bi skušali z likovno razčlembo ugotoviti, v čem je prikupnost in likovna vrednost Čopičevih ilustracij, bi morali podčrtati zlasti dve prvini. Prva je že omenjeni tanek posluh za preoblikovanje predmetnih obrisov v čiste, vsebinsko izrazne like, ki vzlic vezanosti na izbrane realne predloge, denimo na človeške in živalske figu- re, na rastlinski in krajinski reper- toar njegovih predstavitev, govorijo posebno govorico, lastno avtorjevim ustvarjalnim hotenjem. Pri nas ne poznamo ilustratorja, ki bi bolj ob- čuteno in hkrati bolj domiselno do- umljal vidne podobe iz žive in nežive narave, katere je v besede prelila pi- sateljska domišljija. To je svet nove, Umetniške resničnosti, ki živi v naših podoživetjih bolj resničen in zapom- ljiv kot tisti, ki ga beležimo vsak dan s svojimi očmi. Barva Čopiču ni glav- na izrazna prvina, čeravno si je tudi tu dogradil svojo lastno paleto, po kateri ga moremo spoznati na prvi pogled. Zato pa vre največja moč nje- govega izražanja iz občuteno grajene kompozicije. V njej je Čopič posne- manja vreden mojster, ki zna že z razdelitvijo slikovne ploskve, z raz- vrstitvijo akterjev slike zdaj v zgo- ščene gruče, zdaj enakomerno poraz- deljene po vsej površini, zdaj upo- rabljene kot protiutež velikim »praz- nim«, nenaseljenim lisam kompozici- je, dosegati kar največji in najpre- pričljivejši izraz. Ta kratka predstavitev akadem- skega slikarja Seljaka Čopiča ne bi bila popolna, če ne bi omenili tudi njegovega dela na področju slikar- stva in grafike. S posebnim smislom za govorico črte in oblike je ustvaril nekaj nadpoprečnih ciklov grafik v linorezu in litografiji. V njegovem opusu je manj oljnih slik kot akva- relov, ki jim je znal vliti sebi lastno barvitost z dodatki prej omenjene trdne gradnje oblik in kompozicije. Še bolj pomembno pa je njegovo »monumentalno slikarstvo«, ki se je prelilo v številne zidne dekoracije v malone vseh zidnih tehnikah od sgrafitov do mozaikov in fresk. Naj- demo jih po različnih družbenih in reprezentančnih poslopjih, kot so re- publiška skupščina, Brdo pri Kranju, novinarski dom, kulturni dom v Za- gorju in drugi. Marijan Tršar KNJIŽNE ILUSTRACIJE ZA MLADINO Leveč Peter: Koraki v svobodo. L jub - ljana, Mladinska knjiga 1945. Sergeev J. V.: Znanost in praznoverje. Ljubljana, Mladinska knjiga 1946. Na juriš, naprej, partizan. Zgodbe in povesti. Ljubljana, Mladinska knjiga 1947. Več ilustratorjev. Pahor Jože: Otrok črnega rodu. L jub - ljana, Mladinska knjiga 1947. Gajdar Arkadij [ps.] = Arkadi j Petro- vič Golikov: Komandant snežene trd- njave. Ljubljana, Mladinska knjiga 1948. Tri hčere. Tatarska pravljica. L jubl ja - na, Mladinska knjiga 1952. (Cicibano- va knjižnica.) Strle Franc: Med proletarci. Ljubljana, Mladinska knjiga 1953. Bevk France: Knjiga o Titu. Ljubljana, Mladinska knjiga 1955. Levstikova nagrada 1955. Seliškar Tone: Posadka brez ladje. Ljubljana, Mladinska knjiga 1955. (Sinji galeb. 26—27.) Levstikova nagrada 1955. Seliškar Tone: Vesele in žalostne o mu- lah. Ljubljana, Mladinska knjiga 1957. Kunaver Pavel: Neizprosni sever. Ljubljana, Mladinska knjiga 1958. a « hčere. Mongolska narodna. Ljuu ljana, Mladinska knjiga 1961. (Čebe- lica. 62) Seliškar Tone: Vesele in žalostne o mu- lah. Ljubljana, Mladinska knjiga 1962. (Izbrana mladinska dela. 3.) Andrič Ivo: Aska in volk. Ljubljana, Mladinska knjiga 1963. (Cicibanova knjižnica.) Levstikova nagrada 1963. Bevk France: Knjiga o Titu. Ljubljana, Mladinska knjiga 1964. (Sinji galeb 99.) Kranjec Miško: Otroci, čigavi ste? Ljubljana, Mladinska knjiga 1964. (Sinji galeb. 103.) V knjigi tudi ilustracije Lajčija Pan- durja. Seliškar Tone: Posadka brez ladje. Ljubljana, Mladinska knjiga 1965. (Izbrana mladinska dela. 7.) Aveline Claude: Vagon 7 — sedež 15. Ljubljana, Mladinska knjiga 1965. Jurca Branka: Gregec Kobilica. L jub - ljana, Mladinska knjiga 1965. (Čebe- lica. 99.) Pahor Jože: Otrok črnega rodu. L jub - ljana, Mladinska knjiga 1965. (Moja knjižnica. Razred V/4.) Bevk France: Knjiga o Titu. Ljubljana, Mladinska knjiga 1967. (Moja knjiž- nica. Razred III/3.) Pahor Jože: Otrok črnega rodu. L jub - ljana, Mladinska knjiga 1967. (Moja knjižnica. Razred V/4). Znidarčič Asta: Zlati mrak. Ljubljana, Mladinska knjiga 1968. Geitzhaus Heinrich: Sanje o eldoradu. Ljubljana, Mladinska knjiga 1971. (Sinji galeb. 155.) Grabeljšek Karel: Partizanski obrazi. Ljubljana, Borec 1972. (Kurirčkova knjižnica.) Jurca Branka: Gregec Kobilica. L j u b - ljana, Partizanska knjiga 1973. (La- stovke.) Babica in vnučka. Dopolnjevanka. Ljubljana, Mladinska knjiga 1973. (Cicibanova knjižnica.) Defoe Daniel: Robinson Crusoe. L jub - ljana, Mladinska knjiga 1975. (Zlata knjiga.) Levstikova nagrada 1976. Afriške pripovedke. Ljubljana, Mladin- ska knjiga 1976. (Zlata ptica.) Levstikova nagrada 1976. Bevk France: Knjiga o Titu. L jubl ja - na, Mladinska knjiga 1976. (Zlata knjiga.) Levstikova nagrada 1976. Seliškar Tone: Velika žrtev. Ljubljana, Mladinska knjiga 1976. (Čebelica. 193.) Murnik Rado: Lepi janičar. Ljubljana, Mladinska knjiga 1976. (Zlata knjiga.) Campagne Claude:. Zbogom mojih pet- najst let. Ljubljana, Mladinska knj i - ga 1977. ZA POLJUDNO ZNANOST RAJKO PAVLOVEC: KRAS Utemeljitev žirije V svoji poljudnoznanstveni slikanici Kras je avtor v zgoščenem besedilu pojasnil pojem krasa in pojem kraških pojavov, opisal geološke in pedološke procese ter nastanek kraških značilnosti in pojavov, kot so jame, ponikalnice, vrtače in doline, kapniki, škraplje, siga in lehnjak. Z nevsiljivim vzgojnim pristopom je popeljal obiskovalca iz enega v drugo kraško okolje, ga približal naravi in njenim stvaritvam, obenem pa sproti predstavljal napore, prizadevanja in raziskovalne dosežke geologov, jamarjev, biologov in drugih raziskovalcev krasa. Na koncu besedila so vprašanja za preskušanje znanja ter tablica za igro Človek ne jezi se, ki veselo popelje bralca med zanimivosti in lepote našega krasa. Vse besedilo spremljajo barvni posnetki (76), ki nazorno dopolnjujejo besedilo in plemenitijo estetsko podobo zelo prikupne publikacije. Delo Rajka Pavlovca, priznanega pisca strokovnih in znanstvenih razprav ter vnetega in rednega sodelavca mladinskega tiska, bo gotovo opravilo svojo vzgojno in izobraževalno vlogo, saj bo enako dobro služilo v šoli in zunaj nje. Raj ko Pavlovec se je rodil 15. januarja 1932 v Ljubljani. Diplomirani inženir geologije, doktor geo- loških znanosti, izredni profesor za geološke pred- mete na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani. Opravlja pomembne dolžnosti: predstojnik odseka za geologijo pri fakulteti za na- ravoslovje in tehnologijo, predsednik Prirodoslov- nega društva Slovenije, tajnik Društva Exlibris Slo- veniae. Delo z mladino: vodja 4. in 5. mednarodnega mladinskega raziskovalnega tabora v Cerknici leta 1970 in 1971, kot knjižni urednik pri založbi Mladin- ska knjiga je uredil med drugim leksikon Mladi ve- dež od A do Z (Ljubljana, Mladinska knjiga 1973). Za mentorsko delo z mladino je 1970 prejel prizna- nje republiške konference Zveze mladine Slovenije. DELA ZA MLADINO Samostojni publikaciji Kras. Ljubljana, Mladinska knjiga 1976. (Pelikan.) Levstikova nagrada 1976. Iz življenja kontinentov. Ljubljana, Mladinska knjiga 1977. (Pelikan.) Objave v periodičnem tisku za mladino CICIBAN. Ljubljana, Mladinska knjiga. Prepir pod zemljo. 1973, št. 1. Neuspeli lov. 1973, št. 2. Kamela, ki orje po polju. 1973, št. 3. Reko so prestavili. 1973, št. 4. Tovornjaki, večji kot hiša. 1973, št. 5. Konj, ki je imel posebne navade. 1973, št. 6. Reka s tremi imeni. 1973, št. 7. Vulkan je uničil mesta. 1974, št. 8. Mladi vedež — velik kup zanimivosti in lepih slik. 1974, št. 8. Veliki popotniki med ptiči. 1974, št. 9. Sotočje dveh rek pod zemljo. 1974, št. 10. Grlica prodira v Evropo. 1974, št. 11. Rešena žaba. 1974, št. 12. Netopirjeva večerja. 1974, št. 13. Red pri mravljah. 1974, št. 14. Muca je ustavila promet. 1974, št. 15. Hotel za mušice. 1974, št. 1. Srečanje z medvedom. 1974, št. 2. Človek prodira v vesolje. 1974, št. 3. Burja lahko prevrne vlak. 1974, št. 4. Pesek na puščavski cesti. 1974, št. 5. Pes, ki je vabil k igri. 1974, št. 6. Reka zarezuje breg. 1974, št. 7. Muzej globoko pod zemljo. 1975, št. 8. Človek pomaga človeku. 1975, št. 9. Ne muči živali. 1975, št. 10. Godi se mi krivica. 1975, št. 11. Ptičja kopel v blatu. 1975, št. 12. Kažipot v puščavi. 1975, št. 13. Sol na obali. 1975, št. 14. Lov na divjega petelina. 1975, št. 15. Močeradov beg. 1975, št. 1. Nagnjena hiša. 1975, št. 2. Tekoče zlato vre iz zemlje. 1975, št. 3. Polžki v zavetišču. 1975, št. 4. Lisica razkazuje svoje mladiče. 1975, št. 5. Stopinje v kamnu. 1975, št. 6. Ježevo trdno spanje. 1975, št. 7. Živahne veverice. 1976, št. 8. Velika prijatelja. 1976, št. 9. Divje živali na cesti. 1976, št. 10. Gorski pašniki. 1976, št. 11. Človek in živali. 1976, št. 12. Premeten ptiček. 1976, št. 13. Gamsi se sankajo. 1976, št. 14. Zgodba o mačku. 1976, št. 15. Otok, ki ni več otok. 1976, št. 1. Postrani drevje. 1976, št. 2. Celine potujejo. 1976, št. 3. Poplava v podzemlju. 1976, št. 4. Izumrli ptiči. 1976, št. 5. Dolgouhi zajec. 1976, št. 6. Morje narašča in upada. 1976, št. 7. Plazovi v gorah. 1977, št. 8. Orlovi mladiči. 1977, št. 9. Umazana voda. 1977, št. 10. Strupen zrak. 1977, št. 11. Potok je drvel skozi hišo. 1977, št. 12. Megla ovira promet. 1977, št. 13. Naši predniki izpred tisočletij. 1977, št. 14. Krave so prišle same domov. 1977, št. 15. MLADINA. Ljubljana, Mladinska knjiga. Ostanki ledenodobnih živali v podze- meljskih jamah. 1958, št. 26. Kovačnica boga Vulkana. 1958, št. 31. Po sledovih starodavnih jezer na Slo- venskem. 1959, št. 2. Srečanje z mamutom. 1959, št. 5. Veter— njegovo življenje in delovanje. 1959, št. 13. Morje — preoblikovalec zemeljske po- vršine. 1959, št. 23. Kaj je lehnjak? 1959, št. 35. Divje živali sredi Basla, 1960, št. 7 Sprehod v naše podzemlje. 1961, št. 16-17. Najbolj fantastična vrtina. 1961, št. 19. Skrivnosti našega Barja. 1961, št. 36. Edinstveno podzemlje na svetu. 1962, št. 16. MLADI ROD. Celovec. (Ponatis iz Ci- cibana) Tovornjaki, večji kot hiša. 1975, št. 7-8. Red pri mravljah. 1975, št. 9-10. Hotel za mušice. 1975, št. 1-2. Muca je ustavila promet. 1976, št. 9-10. Tekoče zlato vre iz zemlje. 1976, št. 3-4. PIONIR. Ljubljana, Mladinska knjiga. Sprehodi v svet okamenin. 1971, št. 4. Idrija in njeno tekoče srebro. 1972, št. 1. Sprehod med izumrle ptiče. 1972, št. 4. Podpeški »marmor« — eden najlepših slovenskih okrasnih kamnov. 1972, št. 5. Zanimivi kamnolomi sredi Istre. 1973, št. 7. Knjiga je moja! 1973, št. 1. Ali poznate Istro? 1973, št. 3. Bogastvo iz zemeljske notranjosti. 1973, št. 3. Mladi vedež — Kaj je leksikon in kako nastane? 1974, št. 7. Veliki okamneli morski ježki v Istri. 1974, št. 7. Srečanje z dr. Mirkom Malezom — raz- iskovalcem sledov pračloveka. 1974, št. 10. Raziskovalna naloga za mlade geologe. 1974, št. 1. Kamnolom pri Črnem Kalu. 1974, št. 3. Kako si urediš geološko zbirko. 1974, št. 4. Usedline — najpogostejše kamnine v Sloveniji. 1974, št. 5. Po sledovih nekdanjih ognjenikov na Slovenskem. 1975, št. 6. Lehnjak, kamnina, ki nastaja pred na- šimi očmi. 1975, št. 2. Skozi geološko zgodovino naših krajev. 1976, št. 6. Okamnela riba. 1976, št. 3. Mamut — velikan mrzlih obdobij pre- teklosti. 1976, št. 4. Konj in njegovi predniki. 1977, št. 9. PIONIRSKI LIST. Ljubljana, Mladin- ska knjiga. Zakaj zemlja drsi? 1977, št. 22. školjke in polži v »mrtvih« kamnih. (Kako so nastale Julijske Alpe). 1978 št. 26, RODNA GRUDA. Ljubljana. (Ponatis iz Cicibana) Gorski pašniki. 1977, št. 9. TIM. Ljubljana. Tehniška založba Slo- venije. Mladim geologom na pot. 1963, št. 5. Geološko kladivo, dleta in še kaj. 1963, št. 6. Geološki kompas. 1963, št. 7. Višinomer, lupa in steklenička za solno kislino. 1963, št. 8. Nabiranje vzorcev na terenu. 1963, št. 8. Po slovenski obali kot geolog. 1963, št. 9-10. Urejevanje geološke zbirke. 1963, št. 2. Apnenec in dolomit. 1963, št. 2. Pirit in galenit za našo geološko zbirko. 1963, št. 2. Cinabarit in še kaj za vašo zbirko. 1964, št. 5-6. Kamenine in okamenine v Goriških brdih. 1964, št. 7-8. Priprave kamenin za mikroskopiranje. 1964, št. 9-10. Snežinke, sneg, led in njihove zanimi- vosti. 1964, št. 3. Tabor mladih raziskovalcev. 1969, št. 1. Druge objave Kranj — Sv. Jošt — Skofja Loka. V : Geološki izleti po Sloveniji. L jubl ja - na, Mladinska knjiga 1958. (Mladi ge- olog 2.) Več deset člankov v revijah Proteus ter Živl jenje in tehnika, od katerih so nekateri pisani za otroke oziroma mla- dino.