QZ^Jom NO. 88 /lMERi$K/t Domovi ima AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 3, 1962 SLOVCNIAN MORNING N€W6PAP€R STEV. LX - VOL. LX De Gaulle je težavno vprašanje za Kennedya Predsednik francoske republike Ih odi svoja pota in ne kaže posebne naklonjenosti predsedniku Združenih držav. WASHINGTON, D. C. — Ko je bil predsednik Kennedy lani z ženo v Parizu, je izgledalo, da se bodo odnosi med Francijo in Ameriko izboljšali in da utegne priti celo do tesnejšega sodelovanja med njima. Mesto na boljše, so se odnosi od tedaj obrnili na slabše. De Gaulla motita zlasti dve stvari: da mu Amerika ne mara pomagati pri delu za lastno atomsko silo in da Amerika in Anglija odločata v mednarodni politiki brez bistvenega sodelovanja Francije. Ds Gaulle je zaradi nejevolje na Ameriko in Veliko Britanijo odtegnil že pred časom franco-sko vojno mornarico izpod po Veljstva NATO, je odklonil Združenim državam oporišča Za rakete in za atomsko orožje, v kolikor ni to pod francoskim nadzorom. Ves čas kaže veliko nenaklonjenost tudi do NATO oboroženih sil. V vladi so v zadnjih tednih resno preudarjali, ali ne bi kazalo Franciji le pomagati do atomskega orožja in si tako zagotoviti tesnejše sodelovanje in boljše odnose s Parizom. Odločili so, da za enkrat tega ne bedo storili, pustili pa so možnost spremembe stališča, če bi se pokazala potreba po tem. V državnem tajništvu se bojijo, da bo De Gaulle sedaj, ko misli, da je alžirsiko vprašanje rešeno, hodil še bolj svojo lastno pot in se še manj oziral na želje Združenih držav in Velike Britanije. V tem pogledu bo Potipal v Parizu za razpoloženjem predsednik angleške via de Macmillan. De Gaulle priznava potrebo po sodelovanju držav svobodne Ev rope in svobodnega sveta sploh Pri tem pa ima vedno pred očmi Brand j o in njeno veličino. Ves njegov napor služi temu cilju. Brand j o bi rad dvignil do nekdanje moči, ker sama tega ne nvore doseči, skuša ustvariti zve-zo držav svobodne Evrope, ki naj Pod francoskim vodstvom posta-enakovredna sila Ameriki in Busiji. De Gaullovo stališče do NA-1D, do Združenih držav in polivke svobodnega sveta na sploh 1,0 brez dvoma na dnevnem re-dn posvetovanj zunanjih ministrov NATO držav v Atenah, N)er so se Zbrali danes za redno spomladansko posvetovanje. V nlikor ne bodo razpravljali o ^Join na javnih sejahj bodo tem 'Več v privatnih razgovorih ir. Posvetovanjih. Novi grobovi Albina Vesel Včeraj j e nepričakovano umrla 71 let stara, v krogu bratskih in kulturnih društev splošno poznana rojakinja Albina Vesel, roj. Knipic, z 877 E. 185i St., doma iz Ljubljane, od koder je prišla sem leta 1913. Po petih letih se je preselila v Barberton, kjer se je poročila z Albinom Poljanec. Ta je leta 1923 umrl. Leta 1934 se je vrnila v Cleveland in se poročila s Frankom Vesel, ki je umrl 1. 1943. Pokojna je bila mati Sylvie Banko in Roberta S. Smith ter štirim stara mati. Bila je članica glavnega odbora SDZ, kjer je bila 15 let v nadzornem odboru, preko 20 let je bila tajnica Društva Slov. dom št. 6 SDZ, članica Društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, Podr. št. 14 S'ŽZ, Kr. št. 3 Progresivnih Slovenk, pevskega zbora Slovan, Kluba Ljubljana in Društva Napredek št. 1,32 ABZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob osmih iz Grdiinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Indijski komunisti življajo krizo pre- Eisenhower kritičen o Di'|asa fc#*> Yeru,2!',e postavili pred sodišče BEOGRAD, FLRJ. — Na prod- moralni ravni dežele večer 1. maju so uradni krogi raznesli po Beogradu novico, da bo Djilas vendarle prišel pred sodnijo. Zanj ne bo nič novega, saj bo stal že četrtič pred Titovimi sodniki. Posebnega spoštovanja ne more imeti do njih, kajti odklonil j« pomoč vsakega beograjskega advokata. Režim mu bo torej moral postaviti uradnega pravnega zastopnika. Djilas je menda že dobil obtožnico v svoje roke, toda njena vsebina še ni znana javnosti. Uradni zastopnik Dji-lasa bo menda advokat dr. Milovan Vukovič. —n- Pri odprtju knjižnice v Abi-lenah, kjer so shranjeni dokumenti nj'egove vlade, je govoril o padanju duhovne ravni v Združenih državah. ABILENE, Kan. — Bivši predsednik Eisenhower je mnenja, da je ameriška raven v vprašanjih lepote, morale in spodobnosti začela očitno padati. Naša dežela napreduje naglo v tehniki in znanosti, zaostala pa je občutno v pogledu domoljubja in duhovnega razvoja. V svojem govoru ob odprtju nove knjižnice, ki je dobila po njem svoje ime in so v njej spravljeni dokumenti njegove 8-letne vlade Zrruženih držav, je 72 let stari bivši predsednik ostro obsodil moderno umetnost, twist in podobne izrodke, ki so stopili na mesto nekdanje harmonije in lepote. Pripomnil je, da sicer nima nič proti twistu samemu, toda v njem vidi spremembo v ravni ameriške mora-'radi tega, ker bo služila za pri-le, lepote in čuta spodobnosti, 'liko vsem kronanim glavam po Ostro je obsodil med tem “prostaštvo, čutnost in umazanijo,” ki jo uporablja danes filmska industrija, da bi pritegnila |se zberejo na Nizozemskem, občinstvo. Poudaril je) da upa i Tja bedo prišli angleška kra-na poživitev ponosa Amerikan-'ljica, norveški kralj, iranski šah, cev na Ameriko, prvo silo sveta, velika kneginja iz Luksemburga Nizozemska kraljica Julijana obhaja srebrno poroko AMSTERDAM, Nizoz. — Nizozemska kraljica Julijana obhaja srebrno poroko. To gotove ni nič nenavadnega in jo pomembno samo za Nizozemsko. Vendar je srebrna poroka zanimiva vsem svetu, takim, ki so že aktivne, in takim, ki jih ja usoda že olajšala za njihove krone, da TEKOM NASILIJ V ALŽIRJU BILO VČERAJ 110 MRTVIH Tajna armadna organizacija je pobila z eno samo eksplozijo 96 domačinov. Napetost tned domačini je porasla do skrajnosti. |V trenutni besnosti so zgrabili belega kolonista in mu na mestu prerezali vrat. Poleg {mrtvih je bilo tudi 147 ranjenih, večji del sami 'domačini. ALŽIR, Alžirija. — Tajna armadna organizacija, ki jc sestavljajo evropski kolonisti, ki hočejo za vsako ceno ohraniti Alžirijo Franciji, je včeraj izvedla največje krvo-prelitje, od kar je bilo 19. marca sklenjeno premirje v alžirski vojni. Po uradnih poročilih je bilo 110 mrtvih in 147 ranjenih. Skoro vse žrtve so bili domačini-muslimani, ki jih skušajo evropski kolonisti izzvati k novi državljanski vojni. V pristanišču Alžirja je stal avtomobil s kakimi 40 funti razstreliva sredi množice kakih 1,500 muslimanov, ki so čakall pred uradom za zaposlitev. Ko je nenadno prišlo do eksplozije, so drobci leteli na vse strani in po uradnem poročilu je bilo vsaj 93 mrtvih in 140 ranjenih. Točnega števila ni bilo mogoče dognati, ker so muslimani svoje mrtve in ranjene odnesli s seboj v svoj del mesta, mrtvimi in ranjenirhi NEW DELHI, Ind. — Indijskih komunistov ni velikoj so pa dober barometer za komunistično razpoloženje v jugovzhodni Aziji. Po njih se namreč ravnajo komunisti ostalih azijskih držav. Seveda samo takrat, kadar v Indiji ni'med komunisti zmede. Sedaj pa je. Del indij skih komunistov vleče namreč z Moskvo, del pa z Peipingom. Trenutno prevladujejo prijatelji Peipinga, ki veljajo za levičarje. Moskovski pristaši so v manjšini, toda nočejo ubogati večine. Tako je v indijski komunistični stranki sami nastal notranji razkol. Izbrali so posebno komisijo, ki naj prepire poravna. Na zadnjem moskovskem komunističnem kongresu se je indijska delegacija postavila na stran kitajskih tovarišev. Spor med indijskimi komunisti vpliva zelo slabo ne samo na komuniste v jugovzhodni Aziji, ampak tudi na one v južni Ameriki. ki ne bo nikdar premagana od zunanjega sovražnika, ki pa utegne utrpeti škodo od lastnih ljudi. Med kakimi 25,090 poslušalci je bil tudi podpredsednik ZDA L. B. Johnson, ki je v ta namen prihitel iz Washingtona. V kratkem govoru je trdil, da je imel v času predsednika Eisenhower-ja težko nalogo kot vodja demokratske večine v Senatu, da pa sta bila z Eisenhower jem vedno sposobna biti različnega mnenja, ne da bi to prizadelo njun osebni odnos. ir. belgijski kraljevski par. Kron v begunstvu ali pokoju bo seveda) tudi dosti, toda nizozemska kronika jih komaj navaja z imenom. Niso. več zanimive, sp a dajo v zgodovino.‘ -------o------ Med je bilo večje število žena in otrok. Eksplozija je izkopala 10 čevljev globqko jamo. Vsa okolica je bila polna mrtvih in ranjenih. Muslimanska množica je trenutno podivjala in izgledalo je, da bo prišlo do nasilij, ki jih ne bo mogoče ustaviti brez večjega krvepre-litja. Nekega Evropca, ki je bil v bližini, so muslimani zgrabili in mu na mestu prerezali vrat, da je obležal mrtev. Predstavnikom uporniškega gibanja se je posrečilo doma^ čine pomiriti, še predno je pri spela na mesto francoska policija. Organizirali so reševanje lalija dobi novega predsednika republike Glavni kandidat je demokristjan Segni, zunanji minister v sedanji Fanfani-jevi vladi. RIM, It. — Sedanjemu predsedniku laške republike Gron chiju poteče mandat 11. maja. Zato bodo v Italiji volili ta te den novega predsednika :repu-jlidu ima danes, na 1. četrtek v KUto hn Koli malo, meSec.u, redno sejo ob dveh po Zobozdravstvo V Rusiji ranjenih in prenos mrtvih- Salinger pojde v Rusije WASHINGTON, D. C. — Predsednikov tiskovni tajnik Pierre Salinger bo v soboto odpotoval v Sovjetsko zvezo na razgovore o izmenjavi “informacij.” Na poti tja se bo ustavil v Zah. Nemčiji in na Nizozemskem. Salinger bo v Moskvi gost A-lekseja Adžubeja, glavnega u rednika glasila sovjetske vlade “Izvestia” in zeta predsednika vlade Hruščeva. ni na višini Zahoda CLEVELAND, O. — Dr. Thos. J. Hill, profesor z Western Reserve University, ki je s sKupi-no drugih strokovnjakov obiskal pet ruskih mest in si Ogledal njihove zdravstvene in znanstvene ustanove, je dejal na zborovanju Cleveland Dental Society, da zobozdravstvo v Rusiji ni na posebni višini. Spada v okvir javnega zdravstva in je brezplačno, zato pa je tudi na sorazmerno nizki ravni Ljudje do zobnih amibulant in klinik nimajo posebnega zaupanja. V nekaterih večjih mestih imajo zobne klinike, kjer je treba plačati, tam je po izjavi dr. T. Hilla postrežba malo boljša. V Oranu, drugem največjem mestu Alžirije, je tolpa belih kolonistov postrelila šest domačinov, ko so se v tovornem avtoT inobilu ustavili pred prometno 'lučjo, ne da bi se policija in vojaštvo v bližini zganila. Skupno je bilo v včerajšnjih nasiljih najmanj 110 mrtvih ir. 147 ranjenih, večinoma samih muslimanov. Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja! Irci pijejo največ mleka RIM, It. — Organizacija za hrano in poljedelstvo Združenih narodov je objavila statistike’, ki kažejo, da popijejo povprečno na vsem svetu največ mleka na Irskem — 1,401.4 funte na leto Na drugem mestu je Finska 1,392.6 funtov, Velika Britanija in Združene države so precej daleč zadaj. Predsednik Kennedy na preskušnji glede mezd /z Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Mary Lauricha z 1133 E. 167 St. se je vrnila iz Euclid Glenville bolnišnice in se za-ivaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli. Mrs. Alice Yerak z 18311 La Salle Ave. se je po petih tednih vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice in pozdrave. Rojenice— Mr. in Mrs. Frank Stražar na 447 Hillcrest Dr. so dobili zalo hčerkico, ki bo delala druščino osmim bratcem in sestricam. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Stražar s 3606 E. 81 St. 18-ič ded in babica, čestitamo ! Seja— Društvo Naš dom št. 50 SDZ ima v soboto, 5. maja, ob 7 :S0 zvečer važno sejo zaradi bližnje konvencije. Vse članstvo je vabljeno. Društvo Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ ima v nedeljo, 6. maja, ob devetih dop. sejo v SND na St. Clair Ave. Seja je važna zaradi bližnje konvencije in so člani prošeni, da se jo udeleže. Društvo upokojencev v Euc- Četvorčki v Italiji VERONA, It. — Rozi Zambe-an in njenemu možu so se rodi-! pretekli ponedeljek četvorčki, ri deklice in en fantek. Vsi so Zdravi. «UOU©Y Vremenski prerok pravi: Delno oblačno B^je. Najvišja t>6. in malo to-temperatura CLEVELAND O. — Vselej, kadar zagovarja predsednik Kennedy svojo politiko v znani aferi o cenah za jeklo, povdarja, da zastopa enako stališče tudi glede mezd. Kot pretirane cone, tako tudi pretirane zahteve po zvišanju mezd dajejo ne samo povod, ampak tudi razlog za inflacijo. Podjetniki ne verjamejo dosti Kennedyevim besedam, čakajo, kdaj se bo pokazalo, kako jih razume v praksi. Ta čas pa ni daleč. Stojimo namreč pred dobo važnih mezdnih pogajanj. Morda bodo najbolj značilna ravno pogajanja v stavbni industriji, ki so se dejansko že začela in ne obetajo nič kaj dobrega za sedanjo administracijo. V stavbni industriji dela okoli 2,500,000 delavcev; organizirani so v 13 unijah, kar pa no pomeni veliko. Mezdna pogajanja vodijo popolnoma samostoj- je, malih in velikih, okoli 11,500. štrajka na zapadni obali. Rok, Unijske podružnice v San Fran-j predviden po Taft-Hartleyevem ciscu in severni Kaliforniji so ?e zakonu poteče koncem junija in naznanilej da zahtevajo za no- takrat bodo mornarji nadaljeva-vo pogodbo, ki naj bi stopila v j K štrajk, ako ne pride do kom-veljavo letos poleti in trajala ipromisa v mezdnih -pogajanjih. tri leta, povišanja, ki znašajo Med tem opozarjajo -naše želez-skupaj $1.15 na uro. Podjetja ponujajo samo 30 centov. Pri tem je treba vpoštevati, da spadajo mezde v stavbni industriji med najvišje v naši deželi. So očitno pretirane, toda kaj naj Kennedy naredi? Ali naj njegova administracija posreduje v vseh lokalnih mezdnih pogajanjih? Ako se omeji samo na nekatera, se bo gotovo zamerila na vseh straneh. Ne da se namreč tajiti, da je delovna storilnost v stavbni industriji rastla zadnja leta nekaj pod 3% letno, dočim so po. višanja mezd bila redno nad 3%, navadno med 4.2% in 5.2%. Zato so pa tudi nove hiše od leta do leta dražje in napravljene iz slabega materij ala. Administracijo čakajo še tudi bilke. Volivcev bo bolj ;ajti volivno pravico imajo v glavnem samo senatorji in narodni poslanci in še par drugih zastopnikov političnih teles. Krščansko-demokratska stranka je postavila za svojegča kandidata znanega politika Segni j a. Upajo, da bo zmagal, sigurno pa še ni. Kandidat, ki naj bi bil izvoljen v prvih treh glasovanjih, mora namreč dobiti dve tretjini glasov, šele pri četrtem glasovanju je izvoljen z navadne večino. Do sedaj je bil vsak predsednik republike izvoljen šele po treh glasovanjih. Koliko tekmecev bo Segni imel, začetkom tedna še ni bilo znano. Znano pa je, da bi rad kandidiral znova tudi sedanji predsednik Gronchi. Zmagal ne bo, ker ga njegovi strankarski pristaši ne marajo; se jim je zameril, ker je hotel parkrat aktivno poseči v dnevno politiko. Krščanski demokratje niso imeli do sedaj velike sreče s i svojimi kandidati. L. 1948 so kandidirali grofa Sforzo, zmagal pa je kompromisni kandidat Ei-Tu pa se ravno začne zagata.' nuadi. L. 1955 so kandidirali Taft-Hart.leyev zakon ne daje senatorja Merzagoro, zmagal je federalni upravi možnosti, da pa Gronchi. Upajo, da 'bodo bi hitro in učinkovito nastopila imeli s Segnijem več sreče. Seg- poldne v SDD na Recher Ave. Danes je prav em. leto, od kar so društvo ustanovili. Predsednik Krist Stokel je menda za to priložnost pripravil nekaj prav posebnega. Žalostna vest— Mrs. Mary Marinko z Bonna Avenue je sprejela žalostno novico, da je na cvetno nedeljo umrl v Domžalah njen bratranec, mizar Lojze Urbanija. nju cen v jeklarski industriji. nice federalno administracijo, naj vpliva na železničarske unije, da naj bodo zmerne, kajti na povišanje mezd ne morejo misliti, dokler jim bodo predpisane sedanje železniške tarife. Koncem maja se bodo začela tudi mezdna pogajanja v raketni industriji. Tudi tu so podjetja že opozorila administracijo, da je treba 'zavreti dviganje mezd, drugače bodo tudi podjetniki morali zvišati zahtevke za svoje blago in za svoje storitve. Pri vseh teh pogajanjih se bo administracija nahajala v kočljivem položaju. Vsa podjetja brez izjeme bodo namreč zahtevala od nje, naj nastopi proti pretiranim zahtevam delavskih unij ravno tako odlo- no kar podružnice unij, teh pa hudi časi glede mornarskega čno kot je nastopila proti zviša- proti unijam. Ima sicer pravice, da začasno zaustavi štrajke, toda to je dvorezen nož. Lahko samo začasno koristi vsemu gospodarstvu, toda koristi se lahko pozneje prevržejo v škodo. To smo videli pri zadnjem velikem štrajku v jeklarski industriji še pod Eisenhower j evim režimom. Na drugi strani pa se zaveda, da so unijiski člani obenem tudi eden med stebri demokratske stranke. Ne more torej proti unijam nastopati tako kot proti podjetjem, ki jih je po številu manj in ki so večinoma na republikanski strani. Zato lahko razumemo novico iz Bele hiše, da je veselja nad zmago v jeklarski industriji konec in da so tam v prilični zadregi, kaj naj napravijoj ako se zataknejo mezdna pogajanja večjega obsega. mj je sedaj zunanji minister, preje je bil ministrski predsednik in velja za “zapadnega človeka.” Segregacija v javnih šolah New Orleansa (odložena NEW ORLEANS, La. — Zvezni sodnik je dovolil odložitev desegracije v prvih šestih razredih osnovnih šol v New Orleansu, ki je bila določena za letošnji september. Odložitev bo veljavna, dokler ne bo sodišče dokončno odločilo o pritožbi šolskega odbora proti naglemu uvajanju integracije. Katoliške šole bodo ukinile segregacijo z novim šolskim letom v vseh razredih osnovne in v višjih šolah. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Združene države so včeraj izvedle nad Božičnimi otoki tretji preskus atomskega orožja. Ta eksplozija je bila veliko močnejša od prvih dveh — nekje med enim in pet milijoni navadnega razstreliva. Tudi ta je bila odvržena iz letata. NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Nehru je včeraj v parlamentu obdolžil rdečo Kitajsko, da ustvarja spore in napetosti med državami Azije. Poudaril je, da Indija ne more začeti z njo razgovorov o ureditvi mejnega spora, dokler sc kitajske čete ne umaknejo z indijskega ozemlja. Izjavil je, da Indija sicer ne mara vojne, da pa ji ne ostane nič drugega, kot se na njo pripraviti. ATENE, Gr. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk se raz-govarja tod z zunanjimi ministri NATO sil o možnosti posebne NATO atomske sile, katere ustvaritev je predložil predsednik Kennedy že lani tekom svojega obiska v Kanadi. Francija edina načrtu nasprotuje. Jutri se bo začela tu tridnevna konferenca NATO sil. OTTAWA, Can. — Vlada je u-radno stabilizirala kanadski dolar na 92.5 ameriških centov, da bi pospešila trgovino in zmanjšala primanjkljaj v zunanje trgovinski bilanci. KITE RIŠKA DOMOVINA, MAY 3, 1962 Ameriška Domovi ima v vn ■ •iorv«i 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA t Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za t mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 8 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATESi United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 88 Thur., May 3, 1962 Telo in duh Rado se zgodi, da ljudje pretiravamo v hvaljenju dobrin in da malo mislimo na to, da je človekovo udejstvovanje najbolj popolno takrat, ko zna uravnovesiti duhovne in telesne zmožnosti. Človek je telo in duh in docela zgrešeno bi bilo, če bi hoteli nasičevati samo duha, telo pa bi pustili vnemar. S tem bi zanikali vrednost človeškega telesa, ki je čudovita posoda duha, lupina, v katero je Bog položil dušo. Jasno je, da ta čas, v katerem živimo, pretirava zlasti v hlastanju po telesnih dobrinah, da skuša telo postaviti na prvo mesto in pušča duhu le malo prostora. Lepotna tekmovanja in vsi mogoči izrodki filmskih trikov so zatemnili stari, doživeti izrek: Zdrav duh v zdravem telesu. Zveri-ženi čas je namreč iz telesa pregnal duha in tako uničil ravnotežje, s tem pa tisto, kar je nekoč odlikovalo stare Grke: plemenito tekmovanje, ob katerem so iz naporov teles izžarevali duh, trdnost, volja in disciplina. Naši mladi ljudje potrebujejo obojega: telesne sile in duhovne moči. Če jim današnji svet v svoji perverznosti ponuja twist plese in podobne izrodke, je nujno potrebno, da mi od svoje strani storimo vse, da našo mladino potegnemo od pretiranih modnih norosti, ki v sebi nimajo niti konca duhovne vrednote. Naše delovanje mora stremeti za tem, da v mladih ljudeh vzdignemo spoštovanje do posod duha, da se bodo zavedali, da vsak v sebi nosi bakljo, ki jo bo nekoč moral prinesti na cilj gorečo in plamtečo, kakor jo je dobil. S tega stališča je treba toplo pozdraviti delo in napore Slovenske telovadne zveze, ki je v nekdanjem slovenskem Orlovskem prvaku Janezu Varšku našla človeka, ki se zaveda, da je mladim slovenskim fantom in dekletom treba razviti krila tudi v smeri, ki se je doslej zanemarjala. Mlad človek želi razmaha, želi plemenitega tekmovanja in v gibih ter vzponih telesa, ki preskuša moč in spretnost, je tudi umetnost, je lepota, je vse tisto, po čemer mlad človek hrepeni in teži. V nedeljo, 6. maja, bo Slovenska telovadna zveza ob pol štirih popoldne v dvorani pri Sv. Vidu priredila svoj prvi letošnji nastop. Mladi ljudje, ki si žele sami kupiti telovadno orodje, ki ga potrebujejo, niso želeli beračiti za to, kar bi radi. S svojim delom, z discipliniranostjo in s trdno voljo si žele prihraniti blaženo občutje, da bo to, kar si bodo kupili njihovo, res njihovo, da je zraslo iz njih skrbnega dela, iz veselja in vztrajnosti. To je velika vrednota, ki smo jo dolžni spoštovati in ceniti. Iz tega spoštovanja bi se slovenska srenja morala združeno postaviti za njimi in njih napore podpreti, zahvaljujoč Boga, da je med slovensko mladino še mnogo idealnega stremljenja, ki ga želi pokazati tudi na polju, ki je med nami najbolj zanemarjeno. Prišel je čas, ko mora slovenska skupnost z idealističnim svetovnim nazorom, trdno stati za vsem, kar je dobrega, za vsem, kar skuša ohraniti duha in trdnost duhovnih temeljev. Zlašti pa mora stati za tisto našo mladino, ki želi nadaljevati našo tradicijo, zakaj na njeni poti bo mnogo težav, mnogo zaprek in mnogo vab. Če od svoje strani starejši rod, ki ima svoje korenine še trdno zasidrane v pristni tradiciji preteklosti, ne bo pomagal mlademu rodu, ki raste v novem okolju in v novih razmerah, potem ne bo imel pravice, da bi kdaj, če se ta mladi rod izvrže, mogel reči nad njim trde besede. Telesna in duhovna kultura si morata podajati roke. Ujeti moramo ravnotežje in v tem ravnotežju trdno korakati proti bodočnosti, ki je gotovo ne bomo nosili mi, ker počasi odhajamo in težko čakamo,,da bi bremena, ki jih še držimo, predali mladim rokam. Želeli bi pa, da bi ta mladina bodočnosti vtisnila vsaj glavne poteze slovenskega obraza. Želeli bi, da ne bi ostala v bodočnosti samo slovenska imena, temveč tudi duh, ki smo ga starejši skrbno nosili in čuvali in bi .nam bilo grenko, če bi ga že rod za nami zapravil. Čas je mrtev stroj, če ga ne opravlja človek. Neusmiljeno melje, odrezava, hladno računa, prišteva in odšteva. Če pa bodo čas upravljale mlade slovenske roke, ki bodo v svoji sili čutile tudi odvisnost od zadnjega duhovnega cilja, če se bodo te roke zavedale, da se njih prstov trdno in ljubeče oklepajo tudi naši prsti, tedaj bo čas za slovensko skupnost tak, kakor si ga želimo. Mislimo na to v nedeljo, 6. maja. Mlad človek si želi občudovanja in podpore, želi imeti zavest, da na njegovo delo ne gledamo kakor na nezrel sad. Treba je odpreti zaupanje med mladimi in starimi in z zaupanjem se bo odprlo marsikaj, kar se do zdaj morda ni moglo. Zavedajmo se svojih dolžnosti. Ničesar trajnega in globokega ne more zrasti, če se za cilje, ki jih imamo, ne poženemo vsi. Peščici ljudi, naj b0 še tako idealna, bo izgorel pogum, če vidi, da nima zaslombe. Zavedajmo se .tega in se po tem ravnajmo. Naj bi na polju slovenske dejavnosti v Ameriki bile v1 bodočnosti tudi lepe brazde, ki jih bo zorala Slovenska telovadna zveza. Naše bodo in mlade bodo! Karel Mauser. BESEDA IZ NARODA I »KAVI TONB s HRIBA Joliet, 111. — Kakor in kolikor je bilo objavljeno v javnosti, je prišlo med jeklarskimi družbami in Unijami jeklarskih delavcev do nekega sporazuma. Na mestu je, da se povdari do “nekega” sporazuma. Ali tudi do zadovoljivega in nekaj let trajajočega sporazuma — to je drugo vprašanje. Najibolj razumljivo je, če se povdari: Po več mesečnem prerekanju za kulisami o mnogoterih zahtevah, so se zastopniki obeh strani malo pomirili in so pristali na te in one zahteve, to je za danes in za jutri. Kako bo pojutrišnjem se pa že dosti ne ve, ker razmere se dandanes tako naglo spreminjajo, da ni mogoče v naprej povedati in jamčiti, da bo zvečer tako, kakor je zjutraj, ko vstanemo in skočimo v hlače in si nataknemo čevlje. Vse kar moremo je, da smo potrpežljivi, da znamo v takih slučajih malo počakati na to, kako bo. Mnogi se seveda s tem ne strinjajo in pravijo da “žavba” čakanja in potrpežljivosti ni preveč dobra žavba.” Pravijo in povdarja-jo, da vsako vprašanje je treba dobro in tehmeljito in prav rešiti, da je prav rešeno. Vsaka druga rešitev je le “flikarija,” ki ne drži v nobenem slučaju dalj in več kakor stara preperela “fli-ka.” Well, bo precej res tako. Verjetno je, da prav radi tega sporazuma, bo inflacija v deželi strašila še precej časa. Kam bo to privedlo gospodarsko stanje v deželi, bodo pokazala prihodnja leta. Mnogim najbrže dosti sitnih skrbi in višje cene temu in onemu bodo marsikomu segle precej občutno v žepe. Pred par leti so bili precej podobni spori med jeklarskimi družbami in jeklarji. Ko so se pobotali je bil nekaj časa mir. Kako je pobotanje vplivalo na gospodarstvo? Poglejmo na zadnja tri leta. Leta 1961 še so stali nekateri izdelki, recimo avtomobili vse od $1600 in $1800. Lani že so poskočili isti avti v cenah na $2000 do 2400 in nekateri še višje. Cene so šle navzgor nekako od 8 do 15% in nekatere še bolj navzgor. Pazimo, kako bodo cene avtomobilom, ko bodo objavili nove letnike 1963. Primerjajte s cenami lani in predlanskimi! Tako lahko tudi pri drugih izdelkih. In zdaj pa obrnite vse, če hočete za šalo ali pa za res in si odgovoriti na par vprašanj. Kakšna vprašanja? Čisto lahka, naprimer taka-le: Ali mislite, da krojač, ki dela hlače in rekelce in druga oblačila in dalje čevljar, ki izdeluje, šiva in popravlja čevlje, se ne vozi rad v avtomobilu, da se ne vsede rad po dobrem kosilu v nedeljo popoldne v avto, si nažge dobro cigaro in hajd po bulevardu ven na deželo na kratek oddih? Pa še kako! Kar je dobro za cesarja in kar ugaja cesarju — ugaja tudi njemu! Pa še kako! Do tu je vse v redu. A, ko stopi krojač ali čevljar v prodajalno avtov, pa mu tam povedo, da zdaj stane navadna “Avto-šajtrga” par sto več, -kakor pa je stala včeraj, se malo popraska po glavi in če hrepenenja po avtu ne more krotiti, plača višjo ceno. Drugi dan pa on začne študirati “gospodarsko politiko” in pride do zaključka, da za naprej bo računal za njegovo delo, kar je včeraj računal $3, mora zdaj $5. Tako tudi krojač, tako drugi rokodelci in pro-fesionisti in kmalu so skupaj. Ko mora jeklar več plačati za vse drugo, zopet tuhta na nove zahteve in nove zahteve po poviških se začno naglašati ali pa stavke. In tam smo, kjer smo bili pred kratkem. Tako poteka in gre ta igra naprej in naprej brez konca in nehanja. Jaz vščipnem tebe, ti mene in ščipanje se nadaljuje. Zdi se, da naše gospodarstvo potrebuje nekega novega socialnega mesija, ki bi znal v tem pogledu vse nas naučiti nekih gospodarskih socialnih manir. Seveda, mnogi bi ga hvalili in pozdravljali, — mnogi pa preklinjali in obsojali. Tako se -je godilo še vsakemu, ki je hotel uveljaviti v svetu kaj dobrega. Od nekdaj je bilo, da so ljudje rajši sledili onim, ki so ga vlekli za nos, kakor pa onim, ki so jim Resnico osvetljevali in hoteli dobro. Je še danes precej tako. * ZADNJA ZIMA je v našem mestu in okolici zelo poškodovala ceste in ulice. Naše mesto ima samo glavnih ulic, ki se vežejo med seboj okrog po področjih mesta okrog 22 milj dolžin istih. Letošnja izredno huda zima, ki je nastopila, ko je bila zemlja še močno razmočena in vlažna, je naglo ostro zamrznje-nje iste seglo globoko in marsikje dvignilo cementni tlak. To je povzročilo, da je tlak marši kje počil in mraz je nato dvignil zamrznjene kose tlaka, katere so na to “buldožerji” odri nili in odnesli proč, ko so odrivali sneg s tlakov in snažili ulice in ceste. Tako so nastale jame in luknje. To vse popraviti bo stalo mesto okrog $100,000. Tako poroča direktor Prola, v katerega področja spadajo ta javna dela. * EN MILIJON SREBRNIH DOLARJEV so “furali” v soboto pred Tiho nedeljo skozi naše mesto. Ko sva o tej “furengi” govorila z Nickom, me je ta začudeno pogledal in vprašal: “Kaj je še kaj takih srebrnih copakov na svetu? Jaz nisem že videl nobenega srebrnega dolarja zadnjih dvajset let. Včasih jih je pa bilo kakor hrušk in jabolk v jeseni. V salunu starega pionirja “Plahača” smo jih vča-si metali na baro, da so kar poskakovali in žvenketali. Kadar je kdo na to vižo vrgel tolar na baro smo vsi vedeli, da je tisti žvenket pomenil: “Fantje, kaj boste pili?” Ej, takrat je bilo luštno, ko smo hodili v salune s srebrnimi dolarji,” — je izjavil Nick. Take spomine ima Nick o srebrnih dolarjih. Tistih milijon srebrnih dolarjev, ki so jih peljali skozi naše mesto, so vozili iz Harris-burga, Penna., na svetovno razstavo v Seattle, Washington. Razdalja med imenovanima mestoma je dolga okrog 3,290 milj. Peljali so jih v dveh oklopnih trukih, katere so spremljali v treh avtih posebni detektivi, da ne bi kje na potu prišli pre-, blizu srebrnih dolarjev kaki ne-, povabljeni “krokarji”, ki imajo do dolarjev vedno hud in velik apetit! * KOT BOLNIČARKA je pred' nedolgim graduirala v St. Francis School of Nursing, Miss Carol Piškur, z 216 Central Ave- Čestitke! POLICIJSKI NAČELNIK jerjev”. Ponujajo jih za ugodne nizke cene. Opozarja zato, ker mnogim lastnikom avtov so bili zadnje čase ukradeni avto “ta-jerji”. Zlikovci to vrše na posebne načine, da z nekim posebnim orodjem izpulijo zadaj iz shrambe ključavnice, nakar se odpre in potem pokradejo, kar se da, v največ slučajih “tajer-je”, katere potem skušajo prodati. Kjer bi se pojavil kak tak ponujalec, prosi Chief Snedic, naj se ga takoj obvesti, da se takemu ponujalcu preišče vest. * V BLIŽNJEM ROCKDALU je pred kratkim preminul 75 let stari rojak John Petruša, ki je bival na 1201 Beleview Avenue. Umrl je v Broadway Nursing Home. Pokojni je zadnja leta živel v pokoju. Preje pa je več let vodil grocerijo in veliko dvorano za plese in zborovanja “John Petrusa Hall.” V Jolietu in Rockdallu je bival okrog 55 let. Bil je aktiven v lokalnih političnih krogih demokratske stranke. Bil je član KSKJ in več drugih društev. Zapušča žalujočo vdovo Katarino, pet sinov in 4ve hčere. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa v Rockdale, na pokopališče sv. Marije. Pokojniku naj bo ohranjen blag spomin in naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom pa iskreno sožalje! Naj za danes zadostuje pa še drugič kaj. Vsem čitateljem pa lepe vesele majske pozdrave in vse najboljše želi, Tone s hriba. nue. * Minwoodskim upokojencem Cleveland) O. — Seja našega kluba v aprilu je pokazala, daje bil klulb upokojencev potreben in, da vsak upokojenec dolguje samemu sebi in svojcem, da se nam pridruži. Razprave in zaključki so prinesli na dan zadeve, ki pričajo, da je moralno in gmotno stanje upokojencev resna zadeva, ki je posameznik ne bo rešil, tudi ni veliko upanja, da bo kmalu rešena po naši zakonodaji. Veliko bede lahko med seboj omilimo, zato pridite; na naše seje, ki se vrše vsak drugi torek v mesecu. Prihodnja seja bo 8. maja ob dveh popoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Pridite. Joseph Malečkar. Kulturna kronika Koncert “Slovana” V nedeljo popoldne je bil Slov. Društveni dom na Recher Ave. v Euelidu poln spomladanskih barv, napetega pričakovanja in čustva, ko je pevsko društvo “SLOVAN” ob štirih popoldne podalo svoj spomladanski koncert. Predsednik društva Mr. Joe Durjava je v kratkem govoru pozdravil poslušalce, ki so v precejšnjem številu prišli na koncert, posebno pa še goste iz Argentine, Arizone in Barber-tona. Spored je bil pester in prilagojen pevskim sposobnostim žbora, ki ima v svojem sestavu že skoro dve tretjini mladih, tukaj rojenih pevcev. Od starih ustanoviteljev zbora jih je le še nekoliko ostalo. Zbor je skušal, da pesmi poda z največjo iskrenostjo občutka in je v glavnem tudi uspel. Posebno lepo so bile podane pesem “Domovini,” zbor iz opere “Moč usode” in “Sirota.” Solistka Mrs. Eileen Ivančič jev teh dveh zadnjih pesmih s svojim krasnim, srebrno čistim sopranom oduševila poslušalce. Dobro so bile podane tudi “Pogled v nedolžno oko,” “Pesem o trnovski fari” in “Popotna pesem.” — Solisti: M. Dolenc, P. Kotorac in M. Urbančič so svoje solo vložke dobro izvedli. Kvartet) ki so ga sestavljali P. Kotorac, M. Dolenc, Rudi in Frank Ivančič, je podal dve narodni dobro in uglašeno. — Koncert je pevski zbor zaključil z poznano narodno “Pri farni cerkvici,” pri kateri je sopela cela dvorana. — Dolgo in navdušeno pleskanje poslušalcev je bilo iskreno priznanje pevcem in pevovodji. Zbor je spremljala na klavirju Josephine Terček virtuozno in z dobrim povdarkom. Pevcem in pevovodji čestitamo na uspehu in pričakujemo še kaj boljšega pri letošnjim zimskem koncertu. Ivan Prezelj. vinske letnice, je nekaj rugega. signor postaja s tem dnem prva V dopisu “Lasallski glasovi in desna roka in vsestranska po- odmevi” na drugi strani iste številke je v prvi koloni v 60. vrsti tiskana letnica 1909. To je tiskovna pomota. Jaz sem za- pisal 1899. Kako so prišle stav- ,Starca_ s s’vojo 9pretnostjo in cu pod prste številke 1909, mi ni znano. Cerkev sv. Roka so začeli graditi 1903 in jo tudi isto leto dogradili. Kako naj bi potem šele šest let pozneje 1909 prišel pok. č. g. F. S. Šušteršič dajat pobudo za župnijo, ko je pa ta že pred 6 leti bila ustanovljena. Pravilno bi moralo biti tiskano, da je pok. č. g. F. S. Šušteršič obiskal lasallske rojake 1899, da jim je dal priliko opraviti ve. likonočno dolžnost. Toliko v popravek, da ne bo kdo nas sodil, da še “cifer” ne poznamo! Matevž. Sestanek SIVE Cleveland, O. — Clevelandski odsek društva Sloven, akademiki v Ameriki (SAVA) vabi vse svoje člane in članice na redni odsekovni mesečni sestanek, ki bo prihodnjo nedeljo, 6. maja t. L, ob 10. dopoldne v ateljeju akadem. kiparja g. Franceta Goršeta na 1135 Addison Rd„ Cleveland 3, O. Gospod mojster nam bo govoril o glavnih karakteristikah posameznih slogov odnosno o njihovem razvoju; posebej pa še o sodobni likovni umetnosti ter kako se umetniška dela ocenjujejo. Predavanje bo zelo zani-mivo) saj bo v umetnikovem ateljeju ter nam bo zato marsikaj laže dojeti ob umetniških delih samih. Odsekovni odbor vabi na sestanek vse tiste slovenske fante in dekleta, ki bodo letos končali svoj študij na višjih srednjih šolah (High School). Vs-pa pridimo točno! Na svidenje! SAVA, Cleveland. —-------o------- Ml -naj pripnem-tiskarske-mu škrati! medaljo za to? La Salle, Ul. — V mojem dopisu z dne 26. aprila 1962, v štev. 83 “A. D.” sem opisal začetek Vikingi pred Kolumbom Norveški raziskovalec Ingstad je odkril na severnem rtu NoVe Fundlandije razvaline, o kat<2' rih sodi, da so ostanki naselij Vikingov, ki naj bi torej celih pet stoletij pred Kolumbom p1-*' pluli do ameriških obal in tam naselili. — Ingstad je zašle' dil razvaline poslopij evropske' ga načina zidave, in sicer m (CHIEF) JOS. SNEDIC iz bliž- slovenske župnije sv. Roka. V njega Roekdale opozarja, da zad- dopisu je par drugih tiskovnih nje čase krožijo okrog ponujal- napak, za katere se ne menim, toči in prodajalci raznih avto-“ta- ča, kadar človek navaja zgodo- Stocton v Kaliforniji Mii! svojega škofa Stocton, Calif. — “Peter, ti si skala in na to skalo bom zidal svojo cerkev,” je dejal Odreše nik. Narava se je odela v zelen plašč, vse odganja v cvetju in se med ptičjim žvrgolenjem veseli spomladi. Vinska trta odganja v novo življenje, vinograd je dobil mlado lice. Tudi mati Cerkev je te dni odgnala. Velik je vinograd Gospodov, obsežen je- ta prostor. Cerkvena zgodovina piše pomemben danj mesto Stocton v Kaliforniji pa postaja zgodovinska posebnost. Triinosemdeset-tisoč katoličanov je povezanih v strnjeno enoto. Velika čreda in njej je bil danes, na dan 24. aprila 1962, postavljen pastir. Sveti Oče Janez XXIII. je potem svojega zastopnika prevzv. nadškofa Edigia Wagnoizzi ustoličil prvega škofa v tem mestu prevzv. g. Hugh A. Donohoe. “ Preko štiristo duhovnikov in--!6 za^el raziskovati na osnovi P' v'lšjih predstavnikov cerkvene1 ^anc^s^*l1 sa§ (starih bajk, ki vse oblasti se je udeležilo te sloves- j bujei° številna zgodovinska dej' nesti. jstva), pri delu pa so mu odl°' Novo ustoličeni škof prevzv. |čilno pomagali newfundlandsk1 g Donohoe je bil rojen v San | ribiei. Ko so mu povedali, ^ Franciscu v Kaliforniji dne 28. |ima zemlja na določenem me' junija 1905. V novomašnika je stu čudno obliko, se je odloe1 bil posvečen leta 1930. Bil je'za raziskave, urednik katoliškega tednika Mo- Osrednje poslopje so njeg°v* nitor in zaradi zaslug bil ime- pomočniki našli v globini kak^1 novan po pokojnem sv. Očetu 12 m. Izkopali so pet sob, katc Piju XII. za častnega prelata in 'rih vsaka je imela ognjišče, ^ mu je bil dodeljen častni naslov| veliko vežo med njimi. Nek^l monsignorja. j najdb je Ingstad poslal na un'” St. Mary Annunciation cerkev |verzo v Oslu, kjer naj bi je postala katedrala. Do tega radioaktivnim ogljikom in po dne jo je opravljal dobro znani,. nejcaj;eri]1 drugih postopkih d° ugledni, podjetni in med verni- ’ ločili starost. Raziskovalna dd9 ki zelo spoštovani monsignor W. se bodo nadaljevala prihodnj6 Bunke. Naš priljubljeni mon-jp0ietje. moč našemu škofu. Med kaplani škofije naj omenim zelo priljubljenega doktorja teologije, preč. g. Martina sposobnostjo vodi že precej časa pomočniška dela. Mnogo Slovencev je vštetih v zgornnje številko katoličanov, Veseli smo novega vladika, zadovoljni, da postajamo pomembnejši v tej veliki deželi. Razumemo, da je ta odlok svetega Očeta reorganizacija v severnih delih Kalifornije. Naj bi se Prevzvišeni, postavljen za vodnika tej veliki čredi, počutil med nami srečnega, naj bi mu roka Vsemogočnega bila darežljiva v njegovem plemenitem poklicu, želimo, da bi nam bil veliki učitelj in dobrotnih-oče otrokom te škofije in da bi ga spremljal božji blagoslov na njegovih poteh. Iz vsega srca mu kličemo: “Dobrodošli, prezvišeni g. škof H. A. Donohoe, v našem Stoc-tonu!” Maks Simončič- ed drugim tudi dvorec, kakršne so zidali Vikingi. Po njegovem mnenju je dal ta dvorec zgra' diti Eriksson, sin Erika Rdeče' ga, ter ga je uporabljal kot h5' hodiščno točko za raziskave ^ okolici. Najdišče je kakih sto metrov od morske obale. V bližini ni ti zaliva niti pristanišča. Ingsta^ KMERISKS DOHTOVTNA, Josip Jurčič: DOKTOR ZOBER IZVIREN ROMAN “Vendar kmalu sem misel opustil, da bi tam ostal. Pre-Pasitil sem se sovraštva, zagotovil si izgovorjeno hišo svojega očeta kjer sem tudi Vas našel, in potem sem le včasi prihajal na jesen in spomlad, vselej strah za oba, posebno zanj, ki ni imel nobenega poguma meni nasproti. “Da morete misliti, kako sem ga traktiral, sodite iz te nialosti, da me je moral vselej sam voziti, kadar sem kam ho4 tel, in kadar sem se zmislil, poslal sem ga na sredi ceste od sedeža proč h kočij ažu na: kozla sest. “On je storil vse iz strahu pred menoj. “Ko sem bil v zadnjič ž njim skupaj, moral me je tudi sam v mesto voziti in pri koči-jažu sedeti. Vem, da ga je to ponižanje jako peklo, še bolj Pa je lakomnika grizlo, da mi je moral moj ukradeni delež izplačati, katerega prej nisem hotel. “To je bilo najbrž vzrok, da je od gneva razburjen med potom domov na vozu nagle smrti umrl. “Ona je krivo mislila, da sem jaz svojo zdravniško znanost zlorabil in mu iz življenja pomogel. “Zato je bolezen dobila tačas, katero ste mogli tudi Vi opazovati. Vam, ki me zdaj poznate, in Vi ste edini človek, kateremu sem o sebi toliko govoril, dajem besedo na čast in Poštenje, da je bil ta njen sum prazen. Vendar ji ga nisem hiogel iz glave izbiti, a si tudi nisem mnogo prizadeval. “Kasneje se mi je včasi smilila in mislil sem, da ni ničesar storila, kar druga ženska ne bi tudi. In ko ste me Vi našli, bilo je moje sovraštvo že ohlajeno. “Kako sem pa do tega prišel, da sem Vam prijatelj in da Vas celo ženim z njegovo in njeno hčerjo — tega, Boga mi, še sam ne razumem. To je velika nedoslednost, kakor vidite; ali vse naše življenje in ves človek je sestavljen iz ne-konsekvencij. Sicer mi pa zdaj ni žal, črez dolgo časa sem zopet nekaj sam s seboj zadovoljen in to morda radi Vas, ki ste mi tujec. Tudi deklica mi dopada, ne domišljam se, da je njegova hčer. Narobe, še rad jo imam. Rekši pomoli starec čašo preko mize, trči in pije, odloži glaž in zamišljen zre v zrak. “Nisem Vam tujec več in želim |še menj biti tujec,” reče mu Lisec s solznim očesom. Enoindvajseto poglavje. Med pripovedovanjem je pil Zober tudi prej mnogo, začelo se mu je poznavat kakor oni večer v gradu. Kar je Lisec Potem govoril, ni zvesto poslu šal, zamišljen je z obema rokama držal čašo, kakor da bi se bal, da se ne bi zvrnila. “Kje smo že?” vpraša po nekoliko minutah. Lisec sam ni slišal štacij imenovati, tedaj vstane in gre pozvedovat. Ko pride nazaj, najde Zo-bra z glavo na mizo naslonjenega. Glasno mu imenuje ladijsko postajo, katera sedaj Pride. Stari vzdigne težko glave m pravi: “Vino me je že . drugič premagalo v vaši družbi. Ne sodite me napačno, a bilo je mnogokrat moja tqlazr| ba baš pitje, človek pozablja le, ako je lehkomišljen ali ako mnogo dela ali ako pije. Pozabljati je bilo meni potreba, delal sem, a moral sem tudi piti. Mogoče, da bode sedaj kaj bolje, pravzaprav je že bolje. Le glejte, da svojo stvar uredite. Na spomlad se vidimo doma, ako zdrav ostanem in ako se česa drugega ne domislim. Možno je, da potem skupaj ostanemo. Nekoliko potrpljenja z menoj Vam bode treba, ali. ..” “Večjega veselja za mene in tudi za Lino, ako se upanje izpolni, ki ste mi ga dali, gospod doktor, ne bode, nego postreči Vam z ljubeznijo kot očetu...” “Ha-ha-ha!” zakrohoče se zopet v svojem jovijalnem glasu, “Očetu? Tega imena tudi ni v mojem leksiku. Vendar, ker ste že, kakor sem prej rekel, enkrat moj nečak bili in jaz vaš strijc, ostanimo pri tem. če nisva po krvi, to nam medicinarjem prav malo imponira. Bilo bi žalostno za Vas, ko bi se kreposti in slabosti po krvi dedovale. Potem bi morali Vi roge nositi, za to pa se mi zdi, da niste ustvarjeni. In tudi deklica se mi zdi dobro dete in je.” Lisec je hotel na druge stvari pogovor navesti, ker se je bal njegove kritike o- bitju, ki mu je bilo najdražje. A Zobru se začne zdehati. “Prijatelj, jaz pojdem spat. V Zemunu Vi izstopite. Buditi me ni treba, tega nimam rad. Želim Vam srečo, pa sva na dvoje. Govoril sem Vam mno- go včasi, kar sam ne vem, ali je bilo iz mojega notranjega ali ne. Mislite si, da je vendar resničen pregovor, da pes, ki laja, ne grize. Jaz sam sebe ne poznam, dasi sem star. Žalostno, rekel bi kdo, ali nobeden, ki bi bil moje duševno življenje živeti moral. Tako je.” (Dalje prihodnjič.) John D. Cimperman se poteguje za nominacijo Cleveland, O. — John D. Cimperman sposoben mlad človek slovenskega rodu s 13021 Spre-cher Ave., Cleveland 11, Ohio, se priporoča za kandidata za državnega poslanca v okraju Cuyahoga na demokratski glasovnici, prav tako tudi za izvolitev v centralni državni odbor demokratske stranke. John Cimperman je član demokratskega okrajnega odbora in se udejstvuje zlasti v 33. var-di. študiral je na Holy Name High School, končal na West Teh High in študiral na Fenn College. Je član Kolumbovih vitezov, Društva Najsv. Imena in Zveze zavarovalnih zastopnikov. , Volivcem se priporoča, da pri primarnih volitvah 8. maja oddajo zanj svoj glas. -------o------- Hranite denar ra deževne dneve --’ upujte U. S. Savings bonde! Saxbe kandidira za glavnega državnegatožilca Cleveland, O. — Republikanska organizacija Cuyahoga okraja je podprla Williama B. Sax-be-a za kandidata za glavnega državnega tožilca, katero službo je vršil v letih 1957^58. Preje je (bil več let v državni poslanski zbornici in bil celo njen predsednik. Za njegovo izvolitev se zavzema med drugim tudi skupina preko sto odvetnikov pod vod-stvam Vernona R. Burta. ------o----- Glavna zaposlitev Poljedelstvo, živinoreja in spo-redne gospodarske panoge ter gozdarstvo nudijo še vedno zaposlitev večini prebivalstva v Kanadi, čeprav je tudi industrija že močno pognala korenine, posebno v Ontario in v Quebecu. Ženske dobijo delo Išče se ženska za nekaj ur dnevno v opoldanskem času za enostavno gospodinjstvo k zakonskemu paru. — Stalna služba, dobro plačilo. — Kličite: IV 1-0400. (90) Odprto vsak čas 21730 Wilmore Ave. pri E. 222 St. v Euclid 5-sobna Colonial hiša naprodaj, blizu šol in cerkva, velike spalnice, priključena garaža, predeljena klet, razvedrilna soba, sbnčna soba, jedilnica, nove preproge in befteški zastori, davki manj kot $180 letno. Oglejte, se lahko takoj vselite. Kličite RE 1-6910 (89) Hiša naprodaj 6-sobna lesena hiša za eno družino; polna klet, zidana garaža za 2 kare. Blizu Holmes Ave. — Kličite PO 1-6562. (89) Iščemo izkušeno frizerko. — Kličite EN 1-0109 ali na dom HE 1-0714. (89) AH ste že prispevali kaj h gradivu o slovenskih izseljencih? Naslov osrednjega znanstvenega zbirališča je: Slovenian Research Center, Box 843, Columbus 16, Ohio. Stanovanje se odda Štiri sobe, kopalnica, plinski furnez, na 968 E. 70 St. Vprašajte pri Mrs. Beljan, 5421 Stan-nard Ave. —(89) V najem 4 neopremljene sobe in kopalnica se oddajo na Addison Rd., med St. Clair in Superior. Kličite EX 1-1638 po 6. uri popoldne. (90) Naprodaj 7870 SOM Center Rd. severno od White Rd., Willoughby Hills — 6-sobna ranch hiša. iVz poploščena kopalnica, predeljena klet, 2 priključeni garaži, cementni dovoz, aker lepo zasajen, $25,000. Morate ogledati. Odprto v soboto in nedeljo od 2. do 6. Lastnik AN 1-0123. —(88) V najem Odda se 5-sobna hiša s pohištvom odrasli družini; 3 spalne sobe; na razpolago 2. julija, brez garaže; v bližini cerkve sv. Vida. Kličite po 6. uri UT 1-2898. (89) Stanovanje se odda Na novo dekorirano 6-sobno stanovanje, zgoraj, se odda mirnim odraslim, na E. 71 St. Vprašajte na 1036 E. 68 St. ali kličite 391-3411. —(89) Naprodaj 14 čev. leseni čoln z 35 HP Mercury motorjem. Čoln se lahko vidi od 5. do 7. zvečer na 7611 Myron Ave. UT 1-1293. _________________ -(88) Lepo nagrado dobi kdor more pomagati moškemu do stalne zaposlitve v tovarni. Naj pokliče od 3. pop. do 8. zv. 531-5667. —(1, 3, 4 maj) NAPRODAJ ne daleč od Chardon Rd. in Euclid Ave. krasen sadni vrt, okoli 50 sadnih dreves v najboljši dobi rodovitnosti, bungalow, 5 sob, breezway in priključena garaža, shramba za sadje. Zemlje 155x250 čev. — Lepa priložnost za onega, ki ga to veseli. — Vdova, ki prodaja, želi $16,000. John Knific Sr. Realty 820 E. 185 St. IV i-9980 Lastnik prodaja hišo 6 sob, 3 stranišča, dve prsne kopeli, dva porča, dve garaži, na Lake Shore Blvd. Klišite KE 1-9469. (89) Hiše naprodaj 2 bungalows, 4% sob s kopalnico na 19403-05 Nyack Court blizu Dille Rd. Odprto v nedeljo od 2 do 5. Gradbenik IV 6-2610. (89) Lastnik prodaja hišo zaradi odhoda iz mesta. Lepa hiša v najboljšem stanju na 21020 Westport Ave. IV 1-1630. (89) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 edina SLOVENSKA IZDELOVAL. NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Moški dobijo delo Farmar Išče Se farmar, ki je poročen in razume mlekarstvo in obdelovanje polja. Plača. Moderen dom s kopalnico in elektriko. Priporočila. FA 1-4856. (89) MALI OGLASI Stanovanje se odda Štiri sobe spodaj, kopalnica, klet. Samo odraslim. Na 1001 E. 66 Pl. Kličite 731-5589. -(88) EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE PRIPRAVITE SE NA VROČE DNI S SLOVITIM BREZPOSOJNO ZAJAMČEKIM MOŠKIM 'f’utit ejj tLe £ com spodnjim perilom A. Spodnje majice Mehek, pleten bombaž, kratki rokavi, o-jaeeno spleten ovratni izrez, ki se ne raztegne. Široko ukrojene za dodatno udobje. Mere: S-M-L-XL. v škatlji po 5 4-10 3 za 2.05 ali 6.9c vsaka B. Pletene spodnje hlače Rebrieasto pletene bombažne spodnje hlače, ki dajejo popolno udobje pri vsakem gibu. Vročini odporno elastično o-pasje in nožni izrez. Mere: 28 do 44. v škatlji po 6 4.10 3 za 2.05 ali 69c vsaka C. Atletske spodnje srajce Mehka vpojijiva bombažna trikotaža, u-doben kroj, !<}po prileganje. Čista belina ostane lepa po neprestanem pranju. Ugotovite vašo mero in kupite jih eno škat-Ijo, po šest. Mere: 34 do 54. v škatlji po 6 2-9° 3 za 1.45 ali 49c vsaka D. Spodnje hlače iz blaga Spodnje hlače z elastičnim opasjem, bele barve v merah 28 do 52; vzorčaste v merah 28 do 44. Ukrojene na tri zapon-ce, bele ‘in enobarvne, v merah 28 do 44, vzorčaste v merah 28 do 52. v škatlji po 6 4-10 3 za 2.05 ali 69c vsaka Sprejemamo pismena in telefonična naročila. ... Kličite CHcrrv 1 3070 KLETNI ODDELEK MOŠKE OPREME-THE MAY COMPANY, VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE. I V NEDELJO, S. MAJA 1982 I % t * ob 3:30 pop. ^ £ S v * * 15 letnica zbora “Triglav” KONCERT V WEST SIDE SACHSENHEIM DVORANI 7001 Denison Ave., blizu W. 73 St. DOMAČA ZABAVA V SPODNJI DVORANI AMERIŠKA DOMOVINA, Pierre I’Ermite: r- ~~ f - ■■■Ul Zena z zaprtimi očmi Gospa Hughe ju vidi, kako J^odilta gbri in doli. Ludovik očividno srečen ..Marija s povešenimi očmi, držeč košarico s školjkami v roki. Gospa Hughe vidi s kukalom določno ljubezni polno kretnjo, s katero njen sin vztrajno ponuja roko mladenki. In medtem ko stopa Marija gori proti vili, jo Ludovik gleda, motri, kako se oddaljuje, prav do trenotka, ko jo vzpetost pečin zakrije njegovim očem. Tedaj dene Melanija roki križem in reče z glasom sodnice: “Ali bo gospa še nadalje trpela to postopanje v svoji hiši?” Gospa Hughe ne da odgovora. “Gospa prenese to?” nadaljuje kuharica s čedalje bolj napadalnim poudarkom ...., “gospa vtakne to v žep ...?” “V celoti ne vidim tu ničesar povsem odločilnega ...” “Ah, gospej je treba kaj ‘povsem odločilnega’! Hudirja!” “Če bi hotela kaj slabega storiti, bi se skrila.” “Samo v zobe se dajeta!...” “Čujte, Melanija, vi me silite k nečemu zelo ostremu ...” “Ali je to tako ostro, če poženete pustolovko? Ta deklina se je torej že tako ustalili tukaj, da si gospa ne upa več ...?” “Ne ‘ta deklina’, ampak moj sin me zadržuje. Poznam ga ... Silovit je ..., zelo silovit! Rajši bi ukrenila kaj, kadar ga ne bo tukaj; zlasti še, da bi ne bil on osebno prizadet..., jo odpustila, to Marijo, iz kakega razloga, ki se ne bo tikal njega... Naposled sem le mati!... Me razumete, Melanija?” “Kaj ne bi razumela! Jaz razumem vse. Na vsak način pa ste nocoj videli. Vi pravite: to ni odločilno! ... A jaz vendar ne morem ...!” Tu se Melanija zasmeje s peklenskim smehom. Nato se rezko udari po čelu: “Čakajte!... Mogoče vam najdem kmalu kaj odločilnega--------- Imam novo misel... In jaz sem iznajdljiva v mislih. Ne res, Celestin?” Celestin zamomlja nekaj, kar naj bi bilo pritrjevanje. Tedaj ga Melanija ostro pogleda in ponovi: “Ne res, Celestin?” “Kar se tega tiče, Melanija, ni, da bi rekel: ne.” Gospa Hughe se še pomudi, opazujoč sina, ki se zdaj sprehaja sam zamišljen ob kraju valov ... “Ubogi fant”, šepeta ... “Če je to točno, ga moram vseeno braniti proti njemu samemu ... Oh, me nesrečne matere ...” Obe ženi stopata nato počasi doli. Pri odprtini s prvega nadstropja pokaže Melanija na vrt. “Poglejte... Že zopet ona!..” Marija je biila počenila na pete in meče z ljubko kretnjo školjke in ribe galebu, ki skaklja ob njej. Ko je pitanje pri kraju, vzame dekle ptiča, mu pogladi perje, ga poljubi in ga zopet sanjavo spusti... “Jezičnica! Komedijantka! Hinavka! ... Jaz ti ga bom po-žgačkala, tvojega umazanega krokarja ...” krikne Melanija in stegne proti tihemu vrtu pest, obteženo z vsem njenim sovraštvom. Enoindvajseto poglavje V resnici je prišla Melaniji nova misel ali bolje: obnoviti hoče znan korak, ki ji je prešel že v navado, le v širšem obsegu. Še isti večer govori o stvari s Celestinom: “Tako ne moremo shajati več; zvedeli moramo brezpogojno, kaj je ta Marija Durand... In zvedeli ne bomo drugače kot če prebrskamo njen kovčeg. Zame je to postalo jasno ko beli dan.” “Mogoče, ampak to je mnogo nevarnejše!... ugovarja Celestin, čigar oče je bil orožnik in čigar žena je kljub vsemu slej-koprej zelo poštena in preprosta duša. “Nevarno ali ne nevarno. vino teče, piti ga moramo! In pila ga bovo skupaj ... Vabim vas...” “Da namreč prebrskate njen kovčeg..., ga morate najprej odpreti..., odpreti s silo!...” “No, in kaj potem? ...” “Ampak ta reč ni kar tako! Če bi moja žena kaj zvedela!...” “Saj ji ni treba praviti!... Jaz se že obvežem, da dobim ključe .. ” “Ne vem, toda dobila jim bom. Ah, Celestin . .. Melanija je ženska in kar ženska hoče!...” “Hoče vrag!...” zaključi šofer in se nekam prisiljeno smeje. “Recimo ‘vrag’. .. Navsezadnje nimam ničesar proti temu veselemu možakarju!” Rosihm^I se osredotoči vsa pozornost Melanijina na ta cilj: da bi imela za eno uro v roki ključe h kovčegu Marije Durand. Tedaj postane, zvesta nekakšni nagonski plazilski taktiki, zopet sladka, uslužna, pozorna, da bi bila Marija zadovoljna, pomirjena, popustljiva ..., neoprezna. In predvsem ji pomaga, da hodi lahko k maši, zakaj to je vedno trenotek, ki si ga je zamislila za izvršitev svojega hudobnega naklepa. “Celo če hočete iti v cerkev med tednom”, ji pravi nekoč, “bi jaz že sama opravila. Kadar ni gospodarja doma, postane vse tako lahko!” •Marija je v svoji podzavesti nejasno nemirna. Kaj zopet pripravlja, ta Melanija? ji šepeče notranji glas, ki ga čuje Marija, ne da bi se natančno zavedala. Tako imajo duše svoje slutnje ... No, nekega nedeljskega jutra je Marija Durand pripravljena, da gre k maši in že odhaja, pa se ustavi in položi svojo ročno | torbico na mizo v obednici, kajti gospa jo zove v drugo nadstrop je radi nekega naročila za mesto. Vedno oprezujoča Melanija to opazi, odpre naglo torbico in potegne ven mal sveženj ključev ... In ko pride Marija nazaj, ji da Melanija sama torbico v roko: “Gospa vam je pozvonila gotovo za trikraten nič ... Hitite, mudili boste!... Boste-li molili za mojo spreobrnitev?” dostavi s smehom, ki naj bi bil smehljaji a je le nervozno režanje, ki razkriva rumene zobe. Marija odide, ne da bi se trudila razumeti. (Dalje prihodni’cl — Alžirija obsega okoli 852,-000 kv. milj in ima okoli 10 milijonov prebivalcev. S 'S 1 k I CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE LOMBARD (York Center) Owner leaving State. 5 Room, 2 bedrms. with attached gar. Cor. on 4 lots. 54x129’ Ea. Will sacrifice for only $12,200. — MA 9-0443. (88) VIC. KEDVALE & LAWRENCE — BY OWNER 6 room brick bungalow. Full basement. Tile bath and kitchen. Alum S & S. 2 car gar. Many extras. — SP 7-2792. (89) ELK GROVE — 3 Bedrm. Brick veneer, meadow lark ranch. 1 yr. old. Cabinet kitchen. Bit-ins. 1% tile baths, washer, dryer, patio, landscaped. G. I. Mtg. avail. Owner asking $20.500. PH. 437-2879. (90) BELLWOOD — Beaut. 4 Rm. frame res. Gas heat, garage, Many extras. Convenient location. — Sacrifice $16,000. Owner. Phone LI 7-7587. (91) CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY OFFICE MEDICAL X-RAY. Practically new. 200 M. A. developing tank, dryer. Film Bin etc.; M. D. retiring. Priced for quick sale. — RA 6-6211. (88) TAVERN WITH BUILDING FOR SALE GOOD ESTABLISHED BUSINESS. IN GAGES LAKE, ILL. BY OWNER. For information call BAldwin 3-9131. (91) HOUSEHOLD HELP I? is n § 3 1 1 ft f Za dobro vlado PONOVNO IZVOLITE DEMOKRATA Anthony F. NOVAK STATE REPRESENTATIVE Primarne volitve 8. maja 1932 ANTHONY F. NOVAK Priporočen za ponovno izvolitev od Cleveland Press Cleveland Plain Dealer Democratic Executive Committee AFL - CIO Cosmopolitan League S§ I i I S i §> g s| 8 WOMAN FOR HOUSEWORK AND CHILD CARE. Stay. Own room. Good salary. Call days MO 6-0831 or Evening’s ME 7-5763. (90) APARTMENTS FOR RENT NEW BUILDING S-W. Side Near Archer. 3 rooms. 1st floor. Parking. $125. CL 5-4034 (89) POJDITE VOLIT - PRIPRAVITE SOSEDE, POJDITE VOLIT - PRIPRAVITE SOSEDE, Sadniki \ (ytanoOalci \ Glasujte “NO” proti davčni nakladi ''Nepotrebno’'.. "Nepravično.. "Nemodro" KER: 1. Cleveland je izgubil 4r/' prebivalstva, toda župan hoče 580 več mestnih uslužbencev (57<). (Župan pravi, da ne verjame, da je štetje prebivalstva pravilno!?!) 2. Županovo poročilo kaže, da je imelo letališče $1,148,000 prebitka, pa še vedno zahteva več denarja za njegovo obratovanje! (čemu ne bi porabili del prebitka!!!) 3. V Clevelandu niti ne sneži 120 dni v letu . . . toda župan hoče več denarja za čiščenje snega z avtocest za 120 dni! (V letu 1961 je bilo samo 9 dni, ko je padlo nad 1 palec snega.) 4. Indeks življenjskih stroškov je porastel samo za 8-107r> od zadnjega povišanja plač mestnim uslužbencem, toda župan jih hoče zvišati za 5 krat toliko! (Ali je župan pozabil na politiko držanja starih cen pri jeklu?) 5. Mnogo naših meščanov je brez dela in na javni podpori . .. toda župan najema ljudi, ki žive izven Clevelanda (ki ne plačujejo davkov za podpiranje mesta.) 6. Davki so že tako višji, kot so bili kdajkoli v zgodovini Clevelanda! “Nepotrebno” “Nepravično” “Nemodro” | YES Issue No. 1 X 1 NO VOTE “NO” ON ISSUE No. 1 Cleveland Association of Building Owners and Managers Buckeye Home Improvement Association The Apartment and Home Owner’s Association Harvard-Scott-Lee Association Karl Duldner, 691 The Old Arcade DA GREDO VOLIT - POJDITE VOUT! DA GREDO VOLIT - POJDITE VOLIT! NAGRADITE IZKUŠNJO Za dobro upravo izvolite ponovno RAY T. MILLER, Jr. State Senator (4-Year Term) DEMOCRAT ENDORSED BY . . . Cuyahoga County Democratic Executive Committee Cleveland Press — CIO-AFL — Citizens League Cleveland Plain Dealer Primary Election May 8 X RAY T. MILLER, Jr. Ray T. Miller, Chairman 15970 S. Park Blvd., Shaker Heights um potnebuje mm mzn mcelrqya Več služb! Ne več davkov! McELROY GOVERNOR DEMOCRAT Odgovor za ohajske potrebe v vzgoji, v negi umobolnih, v socialnem skrbstvu, je v gospodarskem izboljšanju in razvoju industrije, — ki prinaša državne dohodke. McELROY — lahko in bo — preskrbel dinamično, iznajdljivo — ineomahljivo vodstvo za izvršitev službe — kjer je bilo vodstvo, pomanjkljivo poprej. Priporočan od Cuyahoga County Executive Committee Primarne volitve v torek, 8. maja Attorney General MARK McELROY McELROY FOR GOVERNOR COMMITTEE Joseph A. Zingales, Secretary 20611 Ridgewood Ave., Cleveland, O. MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177 Na razpolago smo vam podnevi in ponoči.. Samo Telefonirajte! Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in četrtek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. ^iiimuiiiiiiiiiimiiimiimiiiiuiiiiiiiimimimiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiMiii>' JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD = 6502 ST. CLAIR AVENUE COLLINWOODSKI 452 E. 152 n d STREET Tel.: ENdicott 1-0583 | URAD Tel.: IVanhoe 1-3118 S —• —* -»*">»***» *^ *.**"" '*■ “ W E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago g Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo TiiimiiiimiiiiiiiiiimiimiMimiimmiimmimmiiiimimmmmiiiiiiiiiimiiiiiiiiir- GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene VESELICA Združenih St. Clairskih društev S. D. Z. V SOBOTO 5. MAJA SE BO V AVDITORIJU SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA NA ST. CLAIR AVE., VRŠILA VELIKA PREDKONVENČNA PLESNA VESELICA Eddie Stampfl orkester! ^Najboljša postrežba! i; Izvrstna (zabava! Vse naše članstvo, delegat je in delegatinje, ter prijatelji SDZ 30 (vljudno vabljeni na bbilen poset. Pridite!