Matemi jezik v ljudski  šoli.
Učenje se mora začeti in vršiti v ljud. šoli v maternem jeziku, — to se nam zdi dandanes zahteva, ki se umeva sama ob sebi, dasi mogočni potujče-valci tega ne priznavajo. A zanimivo je, kdo je začel to zahtevo prave pedagogike prav izvrševati. Morebiti kak napuhnen Nemec, ali kak svobodo-mislec? Ne, marveč bil je svetnik katoliške cerkve: Janez Krstnik de la Salle — Francoz, pravi začetnik ljudske šole. — Do njegovih časov so pripravljali v šolah učence navadno le za višje nauke, za strokovno znanje. Latinščina je bila središče vsega učenja, vse se je obračalo le na ta jezik, in kadar so učenci znali citati latinsko, potem še-le so začeli citati v maternem jeziku. Pač se je ta kaj pogostokrat zanemarjal.
Dne 24. junija 1681 ustanovi la Salle normalno šolo za ljudske učitelje v svoji
hiši v Rheimsu, nekako učiteljsko semenišče. Kakega poučevanja so se učili ti bodoči učitelji?
Prvi nauk bodi — materni jezik. Ta je vsemu poučevanju začetek in podlaga. K takemu poučevanju naj prihajajo vsi otroci, tudi oni, ki si ne bodo izbrali učenega stanu. Šolski pouk bodi splošen. »Ne morem misliti na tisoče otrok, katere pogublja njih nevednost, ne da bi pretakal solz«, govoril je la Salle, ko je opominjal stariše, naj pošiljajo otroke v krščansko šolo. Koliko zaslugo si je torej pridobil ta mož za človeštvo! Dne 14. febr. 1888 so ga prišteli izveličanim. Dotično papeževo pismo pravi tudi, »da je la Salle krščanstvu in državi največjo dobroto skazal in posvetil slavo svojega imena za potomce«. La Salle je umrl 7. aprila 1719.
(Po »Lehrer-Kalender« 1889.)
iiiiimiiiii
OZNANILA.
miiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiin
¦ m ti 11 m m ii
.^glpJtJipJtjinJi-n pJEF f^GTrJ [7^j^CTt?^r^^TpJ^iFJ IjTT^ E^ r^ Ijk^ ^?^ I^Tr^ ^nr^ ^nr^ t^jr^ ^nT^ tj>pJ tJTT^i-^rTJLn pJ ^r^Lri pJ CSif^l
MATIJA GERBER,
(Josip C. Gerber)   (i-5) KoTtl%snitrs v LJUBLJANI KolI**sn4itrs:
priporoča svojo dobro oskrbljeno
planttto knjigoveznico,
po katerej je v prijetnem položaju, da more izvrševati solidno delo po najnižjih cenah.
Nadalje priporoča svojo veliko izber
slovenskih in nemških molitvenikov, podob svetnikov, rožnih vencev itd.
kakor: vsakovrstnih pisank in risank, ki se tu rabijo, risalnih blokov, risarskih desk, risarskih ravnil, jeklenih peres, svinčnikov, črnil, škril-nih črtalnih tablic in črtalnikovitd.
Za lolske knjižnice:
Iv  Tomšič: Knjižnica slovenskej
mladini, zvez. 1—3 obsegajoč: »Drago-ljubci«, »Rokodelčič«, »Sreča v nesreči« in Mar kič:  Pripovedke za mladino.
lEOgS^gjggggEggaSBBgSBSggEEEBgBBSSBBBESgEEBBBgEmga^EipiaiJi
Za velikonočne praznike
priporoča najboljše in najcenejše
sveče in zavitke
kakor tudi v škatljah in satovju
Oroslav Dolenec,
svečar in trgovec z voskom in medom.
r
i
i i
Ln i
Ji 1 i 1
BPRi
Peregrin Kajzelj,    t
na starem trgu t LJubljani,  j
priporoča   slavnemu   občinstvu,   posebej   u čč. duhovščini   svojo   bogato   zalogo
različnega stekla: svetilnic,  podob, kri-    ;
zevih potov, lestencev (lustrov) itd., pre-   U vzame izdelovanje  oken   pri   stavbah,  z
belgijskimi šipami in oken barvanih, v go-    [
tičnem slogu i. dr.                    U