NOVEMBER 1978 LETO XII ŠTEVILKAH TOZD Klima -Montaža prehaja v Promont Samoupravni organi TOZD Klima — montaža in TOZD OV in MK so na zadnjih sejah obravnavali predlog družbenopolitič- Sindikat ima vse večjo veljavo Intervju z Vinkom Hafnerjem, predsednikom RS ZSS, objavljamo na straneh 12. in 13. nih organizacij, da se TOZD Klima—montaža izloči iz delovne organizacije IKOS in vključi v PROMONT. O dokončni odločitvi bodo sklepali delavci na referendumih. TOZD Klima—montaža je v delovni organizaciji IKOS edini »montažer«. Njeni problemi so specifični v delovni organizaciji, ki se srečuje predvsem z vprašanji proizvodnje. Na drugi strani pomeni vključitev Klime — mon- Novi sedež DO Promont v Črnučah bo lahko sprejel delavce na pomlad prihodnje leto taže v Promont »zaokrožanje« Pt'' ST''-' • nastopa delovne organizacije na tržišču. Tako bodo v njenih ponudbah manjkale samo elek-troinstalacije. TOZD Klima — njontaža bo po vključitvi v Promont obdržala status TOZD z enakimi pravicami in obveznostmi, kot jih imata ostali TOZD v delovni organizaciji. Jasno je, da bo »reorganizacija« v obeh delovnih organizacijah sprožila določene probleme, ki bi bili verjetno manjši, če bi se to zgodilo ob reorganizaciji IMP, ko se s takšnim predlogom nekateri niso mogli sprijazniti. Menimo, da so prednosti nove organiziranosti tolikšne, da ni dvoma, da ne bi rešili nastale probleme. tOZD DVIGALO I PRESELITEV DO KONCA LETA Večkrat srno že poročali, da TOZD Dvigalo gradi v Črnučah nove prostore. Vanje se bodo preselili vsi delavci, ki so sedaj raztreseni v Zadobrovi, na Karlovški, v Aljaževi in Smoletovi. Del sedanjih prostorov so že prodali, računajo, da bodo tudi ostale kmalu. Sredstva potrebujejo za investicijo, katere predračunska vrednost je znašala 52 milijonov, dokončen obračun pa bo nekoliko večji, ker so bila opravljena dodatna dela. Od celotne investicijske vsote bo za 10 milijonov strojne opreme, ker je dosedanja oprema zastarela in izrabljena — njena knjižna vrednost je skoraj nič. Nova oprema je v glavnem že prispela, del pa jo bodo proizvajalci dobavili v začetku prihodnjega leta. 9 ■ ' S’1' *.V- W 9 H Proizvodnja naj hi se preselila ob koncu letošnjega leta, ostali pa mesec dni kasneje. Vsi preselitev pričakujejo kot veliko odrešitev iz nemogočih delovnih razmer. Sedanji prostori so izkoriščeni do popolno'ti, ker pa je bila realizacija za letošnje zadnje mesece že planirana na proizvodnjo v novih prostorih, imajo sedaj v TOZD Dvigalo velike težave z uresničevanjem plana. Da je mera zvrhana, jih tarejo še kadrovske težav e. Na stalne razpise za različne kadre ni odziva. Upajo pa, da zaradi preselitve ne bodo delavci odhajali, ker bodo tudi v Črnuče, dokler ne 1 mestnega prometa, organizirali prevoz. Poročilo skupne komisije IMF za uresničevanje zakona o združenem delu V poročilu se omejujem na aktivnost pri izvajanju programa za leto 1978, kajti program dela za lansko leto je bil v celoti izpolnjen in o tem že podano poročilo na 11. redni seji delavskega sveta dne 13.12.1977. K omenjenemu poročilu je treba dodati le še ugotovitev, da so bili do konca 1977 na referendumih sprejeti vsi samoupravni sporazumi o združevanju na ravni temeljnih, delovnih in sestavljene organizacije združenega dela in sporazum o združitvi v interno banko. Na prvi letošnji seji dne 16. 1. 1978 je skupna komisija izdelala predlog programa za sprejem ostalih samoupravnih splošnih aktov, potrebnih za konstituiranje. Program za leto 1978 je obravnaval in sprejel delavski svet IMP na 12. redni seji dne 26. 1. 1978. Skladno s tem programom so bile v mesecu juniju razpisane volitve v organe upravljanja TOZD, DO in SOZD, v mesecu februarju izvedena vsa predhodna opravila, tako da so bile volitve v večini TOZD opravljene v mesecu februarju. Hkrati s pripravami in izvedbo volitev so v februarju in marcu potekale javne obravnave o statutih TOZD in DO ter o samoupravnih sporazumih o združevanju dela delavcev v delovnih skupnostih. Na prvih sejah novoizvoljenih delavskih svetov TOZD in DO so bili imenovani vršilci dolžnosti poslovodnih organov, 17. 3. pa se je sestala tudi že skupščina SOZD, na kateri je bil določen predlog statuta SOZD in dan v javno obravnavo. Na naslednji seji skupščine so bile predlagane še nekatere spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi in statuta SOZD, ki so bile sprejete v mesecu juniju. Konstituiranje vseh OZD v IMP je bilo torej končano v prvi polovici leta. Nadaljnje izvajanje programa uresničevanja Zakona o združenem delu, ki se v glavnem nanaša na obravnavo in sprejem podstatutarnih samoupravnih splošnih aktov, se je v drugi polovici leta odvijalo na ravni temeljnih in delovnih organizacij skupnega pomena, za celotno SOZD pa sta še dva samoupravna sporazuma, ki sta sedaj v fazi sprejemanja v temeljnih organizacijah. Tu gre za Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih TOZD Inženiring izvoz — uvoz in ostalimi TOZD v IMP ter Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v zunanji trgovini * med istimi udeleženci. Posebej je treba omeniti letošnjo aktivnost temeljnih in delovnih organizacij pri obravnavi in sprejemanju samoupravnih sporazumov in pravilnikov o osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za OD in skupno porabo. Z novo samoupravno organiziranostjo so temeljne organizacije samostojno uredile to področje, v okviru delovnih organizacij pa določile le skupne osnove in merila. Na tein področju slej ko prej ostaja še nedodelan sistem nagrajevanja po individualnem uspehu pri režijskih delih in nalogah, vendar pa tudi tu lahko že zasledimo pozitivne premike, predvsem v smeri spremljanja rezultatov dela v posameznih skupinah delavcev. Na področju delovnih razmerij je trenutno v vseh temeljnih organizacijah aktualno obravnavanje pravilnikov o delovnih razmerjih, ki morajo biti sprejeti do 11.12.1978, to je do roka, ki ga je določil republiški Zakon o delovnih razmerjih. Glede posameznih poglavij teh pravilnikov je bilo na ravni SOZD več usklajevalnih sestankov, temeljne organizacije pa urejajo specifična razmerja vsaka zase. V času, ki ostaja do konca zakonskega roka za uskladitev samoupravne organiziranosti in samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o združenem delu, lahko ugotovimo, da so glavne naloge iz programa izpolnjene. Kljub temu pa dobršen del letošnjega leta lahko označimo kot prehodno obdobje, v katerem se nova organiziranost utrjuje in izpopolnjuje. Marsikatere rešitve* sprejete v samoupravnih splošnih aktih so se izkazale kot ustrezne in so dobro izhodišče za nadaljnji razvoj samouprave in uresničevanje pravic delavcev. Organizacija SOZD pa se je v letošnjem letu izkazala kot primerna za integracijske procese, od katerih je eden že končan. P. S.: Poročilo je z zadnje seje skupščine SOZD IMP Predsednik skupne komisije IMP za uresničevanje ZZD! JANEZ STANOVNIK, dipl. iur. Varstvo samoupravnih pravic delavcev V tem kratkem sestavku bom izpostavil nekaj bistvenih vprašanj varstva samoupravnih pravic delavcev, ki so povezana s položajem in aktivnostjo sindikalne organizacije v OZD. Institucija varstva samoupravnih pravic delavcev, izhajajoča iz Ustave in ZZD, se je v OZD povsem uveljavila z vsemi oblikami varstva pravic izven OZD, čeprav ugotavljamo, da delavce pri uveljavljanju samoupravnih pravic večkrat ovira neaktivnost individualnih poslovodnih organov, samoupravnih organov, pa tudi sindikata. Varstvo samoupravnih pravic delavcev je neposredno povezano z aktivnostjo sindikata, ki ima na podlagi ZZD vrsto pravic in obveznosti, ki so tako ali drugače povezane z varstvom samoupravnih pravic delavcev. Nanizal bom nekatere ugotovitve iz samoupravne prakse, ki bi po mojem mnenju morale biti v marsičem podlaga za bodočo aktivnost OOS v OZD na področju varstva samoupravnih pravic: 1. Možnosti reševanja sporov (individualnih konfliktov) po mirni poti v okviru OZD niti približno niso izčrpane — v aktivnosti sindikata so tu ogromne rezerve. 2. Mnogokrat je kal konfliktnih situacij v formalnem sodelovanju sindikata pri sprejemanju samoupravnih spološnih aktov (največkrat je krivda pri strokovnih službah, ki kabinetno, same zase pripravljajo take osnutke, ki so poleg tega mnogokrat pomanjkljivi), večkrat anemična javna obravnava pa položaj samo poslabša. 3. Šepamo tudi pri realizaciji tega, kar smo zapisali in sprejeli — kršenje samoupravnih splošnih aktov, nestrokovnost tistih, ki določbe uporabljajo: poleg IPO, delavsega sveta, družbenopolitičnih organizacij je tu zlasti organ samoupravne delavske kontrole, ki ob tej problematiki stoji več ali manj ob strani. 4. Premajhna angažiranost sindikata, ko pride do zahteve za varstvo samoupravnih pravic: ZZD določa, da preden drugostopenjski organ odloči o zahtevi za varstvo pravic, mora preskrbeti mnenje sindikata. Mnogokrat organi druge stopnje (to so navadno delavski sveti) tega mnenja sploh ne zahtevajo. Ko pa ga, to ne bi smela biti gola formalnost, ampak aktiviranje sindikata, vendar zaenkrat temu še ni tako. To dejstvo dokazuje vrsta zadev s področja delovnih razmerij (razporeditve, stanovanska razmerja, OD..) pred Sodiščem združenega dela in družbenim pravobranilcem samoupravljanja, ki bi se z večjo aktivnostjo strokovnih služb, IPO, samoupravnih or- ganov in zlasti sindikata lahko rešile v okviru OZD. 5. Pred družbenim pravobranilcem samoupravljanja je postavljena cela vrsta individualnih sporov, ki sploh ne spadajo v njegovo pristojnost in bi jih bilo mogoče ob boljši strokovni pravni pomoči, svetovanju itd. rešiti v sami OZD, kjer ima sindikat bistveno vlogo, skratka, družbeni pravobranilec samoupravljanja je zaradi povedanega angažiran, še preden je izčrpana samoupravna pot v OZD. 6. Ob povedanem, zlasti v prejšnji točki, pa je sindikat kot pobudnik (predlagatelj) postopka pn družbenem pravobranilcu samoupravljanja, ko gre za kršitev samoupravne pravice nasploh, prav na repu lestvice pobudnikov. 7. ZZD daje sindikatu možnost, da delavca zastopa v primeru varstva samoupravnih pravic-Takih primerov pa praktično ni, oz. so le izjeme- Vse te ugotovitve nalagajo sindikatu, da se ko( družbenopolitična organizacija v svoji aktivnosti bolj približa problemom varstva samoupravnih pravic delavcev, za kar so dani vsi pogoji, posebno s krepitvijo strokovnosti sindikatov. ALEŠ ČERIN, dipl. iur- IMP na razstavi \ X »Sodobna elektronika 78« v Elektronska proizvodnja in montažna dejavnost našega podjetja iz tega področja se že več kot dve desetletji predstavlja na sejmu elektronike v Ljubljani. Karakteristika sejma elektronike se iz leta v leto bolj oblikuje v tako usmeritev, kot jo zahtevajo poslovni odnosi na tržišču moderne elektronike. Izredno ekspanzivni razvoj vah, signalizacijskih napravah zahteva široko mednarodno za hotele in bolnice, industrij-delitev dela in zato je po- skih procesnih napravah, ka-trebna na eni strani povezava belskih televizijskih omrežij s strokovnjaki na vzporednih in televizijskih pretvornikov, seminarjih in na drugi strani Iz novosti našega programa bi prikaz materialne opreme, lahko še prikazali prikaz ra- ki jo prikazujejo razstavljala, ki obenem posredujejo novosti s pomočjo tehnično-tehno-loške dokumentacije, neposrednih pojasnil in demonstracije izdelkov. Če opazujemo razvoj razstav s tega stališča, lahko ugotovimo, da se kvaliteta zelo izboljšuje in da pridobiva na svojem pomenu. Vedno manj je poudarka na potrošnih izdelkih in vedno več na sestavnih delih, merilnih instrumentih in proizvodni opremi. To vodi k vedno bolj profesionalnemu poudarku sejma in privede do sklepanja pomembnejših poslov. V tej smeri je letošnji sejem pridobil na obsegu tako domačih kot tujih razstavljalcev. Med tujimi so bili udeleženi predvsem razstavljala iz konvertibilnega področja, ki so založeni z materialom in opremo v najnovejši tehnologiji, prav tako so v nekaterih področjih zelo konkurenčni tudi proizvajalci iz vzhodno evropskih držav. Pogrešamo pa nastop in ponudbo proizvajalcev najsodobnejših komponent iz dežel v razvoji^saj vemo, da se tam proizvajajo. Menim, da bi bilo zanimivo raziskati zastopanje takih prizvajalcev s strani IMP — zastopstva. Predstavitev IMP na tej razstavi izpolnjuje pogoje in namen take razstave. Program razstavljenih eksponatov in prikaz dejavnosti na slikovnih panojih sta privlačila poslovne partnerje na razgovore o montažah, hišnih skupinskih antenskih napra- zvoja avtomatike za dvigala in računalniškega krmiljenja vodovodov in čistilnih naprav iz našega montažnega programa. Iz procesnih regulacij s pomočjo mikroračunalnikov smo prikazali proizvodnjo sestavnih delov iz našega programa za betonarne. S tem v zvezi smo povabili kupce na predavanje o uporabi mikroračunalnika in ob enem priredili ekskurzijo na objektu v Jaršah pri Ljubljani, kjer ta naša oprema deluje. DEMETRIJ URAN, dipl. ing. el. Pogled na razstavni prostor TV pretvorniki — miniaturni — primerni za manjša naselja. UHF pretvornik moči 50 W za potrebe večjih področij Nov Napajanje je možno iz omrežja, akumulatorja in s sončnimi izdelek glede na moč celicami Z DOPISUJTE V NAŠ ČASOPIS! V_______________________________/ NAŠI JUBILANTI Predstavljamo vam jubilante, ki v letošnjem letu izpolnijo 30, 20 in 10 let neprekinjenega delovnega staža v IMP. Na pobudo Konference OOS IMP bo tudi letos pripravljeno srečanje naših slavljencev, na katerem bodo prejeli posebna pismena priznanja. DELOVNA SKUPNOST SOZD IMP: 30-letnik Krumpak Stanko 20-letnik Debeljak Sonja DO »PROMONT«: TOZD OV: 30-letniki Bricelj Milan Kocjančič Andrej Križaj Milan Stergar Franc 20-letniki Bratuša Jože Medved Viktor Ocepek Janez Pezdirc Alojz Pintar Izidor Šušteršič Anton 10-letniki Boštjančič Franc Bračko Vladimir Bric Ivan Benkovič Stjepan Hočevar Jože Jaklič Vinko Kodra inž. Roman Kos Tomislav Lisjak Josip Peterka Jožef Pozvek Avgust Štravs Milan Vugrinec Srečo Zupan Janez TOZD MM KOPER: 20-letniki Borec Janez Cerar Franc Sagadin Helena 10-letniki Cepovič Josip Drole Valentin Habe Vojteh Kržišnik Milan Laganis Gina Peterle Jože Rupnik Franc Tonejc Slavko Tušar Venceslav Vesel Ladislav DO PMI MARIBOR: Delovna skupnost DO: 30-letnik Ulčar Vladimir 10-letnik Novak Vlado TOZD Montaža Maribor: 20-letniki Rotner Artur Šorgo Boris Šter Alojz Vrbnjak Maks Žitnik Jože 10-letniki Huzjak Franc Kuhar Jurij Lang Štefan Lutar Anton Puh Ervin TOZD Inženirski birop: 10-letnik Roš Janez TOZD BLISK M. Sobota: 20-letnik Kolar Karel 10-letniki Banič Nikolaj Cifer Koloman Donša Franc Gaber Karel Kuhar Štefan Štiblar Slavko Vučak Geza TOZD EKO Ptuj: 20-letnik Pernat Ludvik 10-letniki Klobučar Vlado Turk Janez Obran Mira DO EMOND Ljubljana: TOZD Elektromontaža: 20-letniki Hočevar Anton Kužnik Franc Murko Rudolf Potrebuješ Jože Strmšek Albert Trček Florjan Vide nič Marko Zupančič Anton 10-letniki Bortek Stjepan Čižič Marko Dominič Ivan Jernejčič Jože Jeršič Ivan Jošt Anton Kumše Marjan Lapajne inž. Drago Ovca Janez Pregrad Karel Remec Dušan Ribič Branko Roič Zdenko Svetek Stane Zorec Stanko Zupanc inž. Andrej Žibert Viktor TOZD DVIGALO: 20-letniki Dokleja Ivan Pavlin Ivan 10-letniki Jakopin Marija Kraškovič Jože TOZD TEN: 20-letniki Bolha Anton Jeločnik Stanko Mestinšek Dušan Mramor Miro Naglič Jožica Omerzu Mihael — st. Prošek Milan Selan Jože Strah Anton Zajc Olga Zalar Janez 10-letniki Ihanc Flus Jožica Jakopič Ciril Knez Franc Korun Veronika Ovsenik Janez Ozmec Anica Stankovič Stojana Topole Boris Velkavrh Zdravko Zor Valentin Zorman Stane Žagar Marjan TOZD ISO Sl. Konjice: 20-letniki Jakopič Anton Jurgec Avgust Lešnik Anica 10-letniki Kolar Alojz Lampreht Ivan Žnidar Franc DO IKOS Ljubljana: TOZD KHma-montaža: 10-letniki Bizjak Franc Kralj Karol Kralj Andrej Kramarič Jože, dipl. inž. Žgali n Ivan TOZD Klima-proizvodnja: 20-letniki Kelenc Štefan 10-letniki Demič Mile Kamenar Jurij Kržišnik Edvard Repas Anton Rupert Janez TOZD TIO Idrija: 20-letniki Kavčič Filip Tušar Franc 10-letniki Božič Angela Eržen Silvij Likar Roman Močnik Jože Novak Marjan Poljanšek Jurij . TOZD Panonija M. Sobota: 30-letnik Uršič Jože 20-letniki Baragi Justina Fenos Marija Horvat Josip 10-letniki Antolin Alojz Bagari Mirko Bunderla Jože Bakuš Bela Forjan Franc Hladen Ciril Horvat Avgust Horvat Avgust Gomboc Mirko Krauthaker Martin Koltaj Ludvik Kološa Jože Kerec Alojz Maučec Alojz Miholič Janez Novak Jože Perša Pavel Počič Štefan Ros Janez Šeruga Franc Vlaj Franc Žalik Ignac Želik Janez Rajnar Janez DO IKO Ljubljana: Delovna skupnost DO: 20-letniki Mazovec Lado Žitnik Jožica TOZD TRAA Ljubljana: 30-letnik Hribar Ivan 20-letniki Jakofčič Nikolaj Kočevar Anton Seidel Viktor 10-letni’d BaranusF MaiLa Brezovščol. JolL Glavan L ipolti Golobič Anton Komatar Janez Kovač Zoltan Lajevec Rudi Maselj Franc Močnik Franjo Mrak Janez Nastran Zdravko Pajn Franc Peklaj Ivan Petrovič Martin Pirc Andrej Šemen Štefan Volf Anton Zakšek Milivoj Zalar Anton Zekič Živojin Žižmond Kristina Rotar Janez TOZD SKIP Ljubljana: 20-letniki Jamšek Ciril Kopač Albin Krek Rajko Požun Karol Vehovar Ivan DO IZIP Ljubljana: Delovna skupnost DO: 30-letniki Moraus Zvonka Povše Terezija 10-letnik Šoštarič Mijo TOZD Inženiring Ljubljana: 20-letniki Naglič inž. Jože Nikolič Marija 10-letniki Jurkovič Ante Juvane Anica TOZD Projektivni biro: 20-letniki Vrscaj Frančiška 10-letniki Gabrijel inž. Stanislav Kobal inž. Franc Podlogar Alojz Škraba Rado Šon Karel Štraus Ivan Zidar Miroslav TOZD Zastopstva Ljubljana: 10-letnik Stiplovšek Rudolf DO LIVAR Ivančna gorica: Delovna skupnost DO: 10-letnik Drugovič Ignacij TOZD LSL Ivančna gorica: 10-letniki Blatnik Franc Gregorič Ignac Jovan Marjan Kovačič Stanislav Pučko Vinko TOZD Hladnovodne armature: 10-letniki Erjavec Alojz Kastelic Anton TOZD Livarna barvnih kovin: 10-letniki Bogdanovič Marin Cankar Alojz Jovanovič Milan Ogorevc Alojzija Roudi Rudolf Sašek Milan Vsem jubilantom iskreno čestitamo! - X Danes dobiti stanovanje ni lahko V___________________________________________J V TOZD TRAA so letos kupili devet stanovanj (od tega 2 garsonjeri) v terasastih blokih v Kosezah. Sredstva za stanovanja je prispevala TOZD TRAA, stanovanjska komunalna skupnost je pomagala s kreditom, bodoči stanovalci pa so prispevali 10—20% od nakupne cene, kar se jim bo poračunalo z najemnino v prihodnjih letih. V stanovanja so se vselil delavci iz proizvodnje. Ključavničar Anton Križan je prej stanoval v baraki v Kotnikovi. Dobil je enosobno stanovanje (odločbo ima za ANTON KRIŽAN dvosobno — op. pisca). Žena je zaposlena v Dijaškem domu Majde Vrhovnikove. Pri IMP je zaposlen deset let. »V baraki je bilo stanovanje zelo vlažno. Novo je premajhno in zgrajeno nefunkcionalno. V kuhinjo moramo hoditi skozi sobo. Tudi drugače so bila stanovanja narejena precej površno. Sosedu teče voda v stanovanje. Manjše napake so izvajalci popravili.« Odločbe o najemnini še nima. Računa, da bo plačeval okrog 500 din, kar ni pretirano drago, ni pa niti tako malo. V novem naselju je trgovina, šola in vrtec. Otroška igrišča še niso urejena, ker soseska še ni dograjena. Stano- ANTON VELKAVRH IVO SEIDL vanjsko vprašanje zanj najbrž še ni dokončno rešeno. Če se bo družina povečala, bodo na tesnem, a še vedno dosti na boljšem kot v baraki. Ključavničar Anton Velkavrh je pri IMP sedem let. Dvajset let je stanoval v Litostrojevi baraki. Dobil je novo enosobno stanovanje, »Sem zadovoljen, če bi bila še ena soba, bi bilo bolje. V novem okolju smo se hitro znašli. Všeč mi je, dokaj mirno je, zrak je boljši kot v drugih mestnih predelih.« Ko je oddal prošnjo, ni računal, da ga bo dobil letos. Stanovanjsko vprašanje je zanj rešeno. Žena je zaposlena v Rogu, kjer pa ni bodo nobenih možnosti, da bi ji uredili stano- vanjsko vprašanje. Za stanovanje pravi, da je bilo solidno zgrajeno, manjše napake so izvajalci takoj popravili. Za stanovanje je prispeval 50 tisoč dinarjev. »V naši TOZD solidno skrbimo za stanovanja delavcev, mogoče bi lahko še bolj. Vedno so delavci, ki tega vprašanja ne morejo urediti sami. Takrat, ko bi lahko zidal, sem bil tri leta v bolnišnici, popolnoma zdrav pa tudi sedaj nisem.« Ključavničar Ivo Seidl je prišel k IMP pred desetimi leti, v barako v Kotnikovi ulici je prišel stanovat pred tremi leti. Tudi prejšnje stanovanje mu je dala delovna organizacija. »Od zasebnika sem se preselil na boljše — v barako. Sedaj smo dobili novo dvosobno stanovanje. Dva meseca že stanujemo, seveda smo zadovoljni. Žena je zaposlena v Rogu in ni imela možnosti, da bi ji kakorkoli pomagali. Ko sem oddal prošnjo, nisem računal, da se bomo tako kmalu vselili. Presenečeni in veseli smo bili. V novem stanovanju se dobro počutimo. Vse je suho, prej pa je bilo tako vlažno.« Nekatere manjše napake je sam popravil. Za najemnino meni, da ni ravno majhna. To so povedali trije izmed devetih, verjetno tudi pripovedi ostalih ne bi bile veliko različne. T. ŠTRUS Delavski svet DO EMOND SKLEPI 6. SEJE DELAVSKEGA SVETA DO EMOND, KI JE BILA 6. 10. 1978 1. a) Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci združenih v TOZD in Delovni skupnosti v sestavi DO EMOND b) Pravilnik o varstvu pri delu c) Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, odgovornostih in obeznostih med TOZD v sestavi IMP in TOZD Inženiring — izvoz-uvoz Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v zunanje trgovinskem poslovanju d) Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med obračunsko enoto centralne kuhinje in TOZD — uporabniki Navedene sporazume posreduje delavski svet v predhodno obravnavo delavcem TOZD in DS, ki naj se zaključi do 24. 10. 1978. Vse pripombe naj zberejo splošno-kadrovski sektorji TOZD in jih posredujejo do 24. 10. 1978 splošno-kadrovskemu sektorju delovne skupnosti. Predloge aktivov je potrebno oblikovati do 27. 10. 1978, in sicer: pod točko a, b in d predlog oblikuje delavski svet DO po predhodni koordinaciji s TOZD in DS, predlog samoupravnega sporazuma pod točko c se oblikuje na nivoju SOZD. Predloge aktov se posreduje v samoupravni postopek sprejemanja, in sicer: pod a) — referendum pod b) — sprejemajo delavksi sveti TOZD, DS in delavski svet DO pod c) — zbori pod d) — zbori 2. Sprejme se poročilo tov. Šegule o poteku priprav za izdelavo enotnega plana razvoja DO ZAHVALE Ob smrti mame se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem v TOZD OV za pomoč in izraženo sožalje. ALOJZ ROGELJ Ob boleči izgubi moje mame Frančiške se zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TEN za poklonjeno cvetje. Posebna hvala sodelavcem za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. JANEZ POČKAJ Ob smrti moje mame Jereb Angele se zahvaljujem sodelavcem delovne skupnosti DO IKO in osnovni organizaciji sindikata za darovano cvetje in pomoč ter spremstvo na zadnji poti. DARINKA JEREB EMOND. Čistopis predloga plana razvoja mora biti pripravljen do 13. 10. 1978 in posredovan delavskim svetom TOZD in DS v potrditev (zadolžen za čistopis tov. Šegula). Plan razvoja sprejme delavski svet DO po poprejšnji potrditvi na delavskih svetih TOZD in DS. Takoj je pristopiti k izdelavi poslovnika o delu razvojnega sektorja. Zadolženi za izdelavo poslovnika so: razvojni sektor, plansko-analitski sektor, splošno-kadrovski sektor DS. 3. Sprejme se načrt obrambnih priprav. Obenem se posreduje v poprejšnjo obravnavo osnutke: Pravilnika o LO in DA TOZD, Pravilnika o zavarovanju tajnih podatkov LO in Poslovnika za delo odbora LO in DS. Navedene akte sprejmejo delavski sveti TOZD in DS. Delavski svet DO imenuje koordinacijski odbor za LO in DS na DO EMOND v sestavi: — glavni direktor DO EMOND — Kumše Franc — predsednik delavskega sveta DO EMOND — Koželj Miro — poveljnik štaba civilne zaščite (se, vključi v odbor naknadno, ko bo formian štab civilne zaščite na področju Vojkove 58) — predstavnik ZŠMS (se imenuje na prvi seji) — predstavnik konference OOS EMOND — Uhan Marjan — predstavnik OOZK (se imenuje po .koordinaciji med sekretarji OOZK) 4. Na podlagi poročila in predloga razpisne komisije in z lastno odločitvijo delavski svet DO EMOND imenuje za opravljanje del in nalog glavnega direktorja DO EMOND tov. Kumše Franca, dipl. ing. 5. Razpiše se prosta dela in naloge pomočnika glavnega direktorja za razvoj in direktorja plan-sko-analitske službe. V razpisno komisijo imenuje dva predstavnika konferenca OOS DO EMOND (Dečman Ambrož, Lah Anton) in tri člane delavski svet DO EMOND: Ribič Brane, Pompe Rihard in Prošek Milan. Razpis je treba opraviti takoj. 6. Imenuje se komisija za uveljavljanje zakona o združenem delu v DO EMOND v sestavi: iz vsake TOZD in DS en delegat (delegate imenuje delavski svet TOZD in DS), delegat delavskega sveta DO EMOND je Bizaj Boteslav, delegat konference OGS EMOND, delegat ZSMS, delegat OOZK (družbenopolitične organizcije na svojih sejah imenujejo svoje delegate). Zadolžen za koordinacijo med DPO tov. Šubic Jože. 7. Sprejmejo se spremembe v komisiji za razvijanje sistema delitve OD v DO EMOND. Novi sestav komisije je: Podlipec Franc (DS), Majcen Janez (ISO), Terčič Karel (TEN), Brenčič Franc (Dvigalo). Predstavnika TOZD Elektromontaže imenuje delavski svet te TOZD. 8. Avtorjem predlogov za izbiro imena DO se izplača predlagana nagrada, in sicer: Čander Ivo, avtor predloga EMOND 4.000,00 din "\ PREJELI SMO IMP — TOZD Tovarna elektronaprav: v roke glavnemu direktorju Predmet: 10. zasedanje RG No 2 Interelektro Zahvaljujemo se vam za sodelovanje vašega predstavnika v delegaciji SFRJ na 10. zasedanju RG No 2 Interelektro, ki je bilo od 25. do 29. septembra 1978 v Opatiji. Izkoriščamo priložnost, da se vam prav tako zahvalimo za aktivno sodelovanje vašega sodelavca Viktorja Mlakarja, dipl. ing., ki je požrtvovalno in zelo uspešno organiziral pripravo vseh zaključnih dokumentov tega zasedanja. Posebno poudarjamo prizadevanja tov. Mlakarja kot primer visoke zavesti in osebne zavzetosti, da je bilo zasedanje odlično organizirano. V zaključnih govorih so vodje tujih delegacij imensko omenjali tov. Mlakarja kot organizatorja, ki je uspel v rekordnem času zagotoviti zaključne dokumente, kar doslej še ni uspelo nobeni deželi. Še enkrat se vam zahvaljujemo tov. direktor, ker ste omogočili sodelovanje tega odličnega sodelavca. Vodja organizacijskega komiteja 10. zasedanja Interelektro ŠTOHAN IVAN, dipl. ing. K____________________________________________J Jereb Zdravko, avtor predloga UNIEL 500,00 din Brenčič Franc, avtor predloga MONTEN 500,00 din Avtor predloga ELPROM (se izkaže s fotokopijo svojega predloga) 500,00 din Izplačilo izvede finančno-računcvodska služba DO EMOND, sredstva pa v enakih delih prispevajo temeljne organizacije. 9. V koordinacijski odbor LO in DS SOZD IMP se imenuje tov. Gorjup Franca. 10. Potrdi se delegate v skupščine krajevnih skupnosti: Štepanjsko naselje — Kolarič Ivo Bežigrad — Kopač Ivo Boris Kidrič — Kržmanc Janez OBJAVA KDO JE IZGUBIL OČALA? Na klopi pred našim domom na Lošinju smo našli očala (verjetno so ženska) z rjavim okvirjem in oznako CESCO 50-22. Očala dobi lastnik pri tov. Nežki Rupar, IMP, Titova 37, soba 107-1. Vprašate lahko po telefonu 321-043 int. 234 vsak dan dopoldne. IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7500 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije" IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov. Skupina elektromonterjev pred kontejnerjem na gradbišču v Toplicah OBISK PRI NAŠIH MONTERJIH Monterji klimatskih naprav in vodovoda na gradbišču v Čateških Toplicah V Čateških Toplicah gradi ljubljanska Emona nov hotel z vsemi spremljajočimi objekti. Istočasno bodo uredili tudi sodoben avtokamp. Pri teh delih sodelujejo tudi naši monterji iz TOZD Elektromontaža in Montaža Maribor, ki bodo vgradili vse potrebne instalacije. RAZVLEČENO GRADBIŠČE Novi hotel gradijo ob dosedanjih objektih. Objekti so nizki in imajo sorazmerno velik tloris. Avtokamp pa je nekoliko oddaljen od hotela. Ob obisku bi morali naši monterji imeti največ dela in skupine bi morale biti najštevilnejše. Tako »Ljubljančani« kot »Mariborčani« pa so skupine morali zmanjšati. Adolf Krčar, vodilni monter elektro skupine je takole pripovedoval: »Capljamo za gradbinci, načrti so neurejeni, popravljamo, delamo dela, ki jih v pogodbi ni. Pogodba je sklenjena na ključ in ob sklepanju so naši komercialisti nekatere stvari spregledali. Delati bi morali v bazenu in terapiji, pa nimamo nobenih podatkov, zato smo skupino tudi zmanjšali na 14 monterjev.« ■ GRADBIŠČE UREJENO Tokrat imajo monterji dovolj skladiščnih prostorov in na voljo dva nova kontejnerja, kjer se lahko preoblečejo (in imajo ob slabem vremenu suho obleko). Električarji stanujejo v Krškem, ker v toplicah niso dobili prenočišč. Malico kupi vsak dopoldne skladiščnik in jo pripelje na gradbišče, za kosilo in večerjo mora skrbeti vsakdo sam. Na gradbišču imajo kombi. »Problem je voda za umivanje. Gradbinci imajo na gradbišču barake, kjer stanujejo njihovi delavci in imajo tudi toplo vodo. Ker je to turistični kraj, je hrana izredno draga. Stalnih obrokov gostilne nimajo. Jemo samo po naročilu, in temu primerno tudi plačujemo,« je dejal vodilni monter. Tov. Krčar je prej delal v glavnem industrijske objekte in pravi, da je zanj to gradbišče največja kazen, kajti za vsako stvar je potrebno soglasje. Pogovarjala sva se tudi o tem, zakaj nekateri monterji nočejo biti vodilni. »Če bi bil monter specialist (eno stopnjo pod vodilnim monterjem — op. pisca), bi z 20 nadurami mesečno prejemal enake osebne dohodke, kolikšna pa je razlika pri delu!« Je delegat v delavskem svetu delovne organizacije. »Večino informacij dobimo z Glasnikom. Operativec pove malo, ker ima toliko Nadaljevanje na 8. strani V beton so monterji vložili 30 kilometrov cevi, sedaj napeljujejo žice IMA GRADBIŠČU V ČATEŠKIH TOPLICAH Monterji operativnih naprav. S kolesom hodijo po malico. Spomin na nekdanje čase Pogled s hotelske strehe na del gradbišča Obisk pri naših monterjih Nadaljevanje s 7. strani gradbišč, da je vsak dan na poti in ne more spremljati celotnega dogajanja. Pogrešamo pa sklepe našega delavskega sveta, ki jih ne objavljate (ker jih ne dobimo — op. pisca). Nasploh se nam zdi, da o naši TOZD premalo pišete.« Delovni čas morajo prilagoditi gradbincem. Po 20. oktobru bodo delali od 7. do 15. ure. Skupina je na gradbišču od marca in bi morala delo končati do novembra, vendar je postavljen nov rok — marec prihodnje leto. Po zagotovilih monterjev z roki ne bo težav, če se jih bodo držali tudi gradbinci, od katerih smo odvisni. Med malico se je ob skladišču zbrala vsa skupina — v glavnem mladi fantje. Starosta med njimi je Rudi Jagrič, ki že 25 let montira elektroin-stalacije pri IMP. Obhodil je celotno Jugoslavijo, devet let in pol je delal v Nemčini. Do upokojitve mu manjka še tri leta in pol. »Dokler me bodo roke ubogale in noge nosile, bom delal. V penzijo ne bom šel. Vsa leta delam po montažah.« — Je teren kaj načel vaše zdravje? »Ne. Zdravnikov ne poznam. V bolniški nisem bil še nikoli, tudi na dopustu v glavnem ne.« Ko je ocenjeval montaže, ni mogel mimo Štipa in Subotice za kateri pravi, da sta bili najboljši, najbolj se mu je »zameril« Koper, najdlje pa je bil v Zenici — štiri leta in dva meseca. TOKRAT LE REDNO DELO Tudi monterji ogrevanja, prezračevanja in klime so se zbrali k malici v svoje prostore. Zmotil sem skupino kur-javarjev, ko so ravno poraču-navali »dolg«. Malico pripelje na gradbišče eden od monterjev in to — s kolesom. Pravijo, da je problem topla voda, ki je ni in pa sanitarije, ki so pri gradbincih neuporabne, svojih pa nimajo. Delajo tokrat normalno — samo osem ur, ob petkih popoldne odhajajo domov. Za osebne dohodke pravijo, da niti niso tako slabi, da pa bodo tokrat »občutili« samo redne ure. Popoldne nimajo kaj početi in jim ostaja v glavnem le gostilna in spanje. Stanovanje so si našli vsak po svoje, hrano tudi. Službe, ki bi za vse urejevala te probleme enotno, še nimamo. »Po planu bi moralo biti danes na gradbišču 47 monterjev, jih je pa samo 20. So iz vseh treh TOZD naše delovne organizacije. Projekti niso vsklajeni, sedaj so nam dali že tretje roke za dokončanje del, kar pa naj bi bilo v marcu prihodnje leto, po objektih pa že prej. Z gradbinci sodelujemo dobro, material dobivamo redno. Primanjkuje nam nekvalificiranih delavcev. Vsi naši monterji so sposobni samostojno opravljati zaupane naloge,« je pripovedoval tov. Jože Krampi, operativec, ki je stalno na gradbišču. »Polovico dela še nismo opravili. Vse kanale nam naredijo v delavnici, tu jih sestavimo in montiramo. Priprava dela ne opravi vedno najbolje svojih nalog,« je dejal Franc Huzjan, vodilni monter prezračevalnih naprav. Adi Lešnik ima v svoji skupini 11 monterjev. »Najraje imam stalne fante — tako smo drug drugega navajeni. Z monterji nimam nobenih težav. Imamo pa jih z radiatorji (Aerotermik — Gorenje), ki so skrivljeni in jih zelo težko ravnamo. Tokrat imamo na gradbišču dovolj skladiščnih prostorov in kontejnerje.« Vodovodarji so končali tri-četrt gradbenih instalacij, razen dveh priključkov je zunanji vodovod gotov. »Ker smo že tako daleč, smo tudi zmanjšali skupino. Material je na gradbišče redno prihajal. Vse leto smo bili polno zasedeni, trenutno ne delamo nadur. Zdi se mi. da največ naredimo, ko delamo 10 ur dnevno,« je dejal vodilni monter vodovodnih instalacij Edo Frangeš. Naši monterji bodo na tem gradbišču montirali celotne jakotočne in šibkotočne elek-tro instalacije (vrednost del 12 milijonov) in pa instalacije za: plin, paro, ogrevanje, prezračevanje, termalno vodo in zunanji vodovod (vrednost del ,25 milijonov). Obe pogodbi sta sklenjeni na ključ in električarji pravijo, da jih skrbi, kako bo pri obračunu. TONE ŠTRUS informirati. Menim, da se bo premaknilo tudi na tem področju. Uvajamo zaenkrat polletna poročila o dejavnosti. Naša organizacijska shema ni dokončna. Prilagajati se moramo posameznim nalogam, ki jih opravljamo. Manjka nam še služba za raziskavo tržišča, za katero iščemo ustrezne delavce. O tem, kako naj bi se temeljna organizacija razvijala v bodoče, smo se pogovarjali obširneje. Dipl. ing. Jože Naglič: »Že leta nazaj so v naši republiki stremljenja za močnim inženiringom. Nosilci gospodarskega razvoja po posameznih branžah imajo organizirane inženiringe, oziroma inženiring grupe. Razvoj pa naj bi šel v to smer, da bi sedanje inženiringe trdneje povezali med seboj. Tako bomo mi lahko nosilci instalacijskega inženiringa za našo republiko.« ZA DELA V TUJINI JE TEŽKO DOBITI USTREZNE DELAVCE Vedno pogosteje nastophmo tudi v tujini. Trenutno delamo v treh državah na devetih gradbiščih, kjer je vrednost del 894 milijonov dinarjev. V obdelavi je 14 mednarodnih ponudb za delo v DDR, Iraku, Somaliji, Alžiriji, Egiptu in Nigeriji. Vrednost vseh teh del je ocenjena na skoraj 3 milijarde din. Dipl. ing. Jože Naglič: »Za delo v tujini imamo lepe možnosti. Na splošno smo jugoslovanske, sploh pa še slovenske organizacije združenega dela, drage. Ko nam uspe delo pridobiti in podpišemo pogodbo, se težave začnejo pri delavcih. Najprej ni operativcev, ki bi bili pripravljeni oditi za nekaj časa v inozemstvo, potem so enake težave tudi z monterji. Kadrovske službe so pri reševanju teh vprašani nemočne. V teh pogledih bo treba našo tradicionalno kadrovsko politiko spremeniti. Zaradi teh težav večkrat tudi zamujamo z roki. Napake na enem gradbišču nam zaprejo nadaljnjo uveljavitev. Nobena skrivnost ni, da se večina investitorjev danes dogovarja med seboj o izvajalcih. Investitorji nam potem očitajo, da se za delo ne zanimamo dovolj. Pri kasnejših ponudbah nastopijo razni pritiski, ki se potem pretvorijo neposredno v denar.« DECENTRALIZACIJA ZUNANJETRGOVINSKEGA POSLOVANJA Letos je bila decentralizirana tudi zunanja trgovina. Ustanovljeni so bili SISEOT-i (samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino). Članice teh skupnosti pašo lahko temeljne organizacije in enovite delovne organizacije. Ferdinand Volovec, dipl. oec., je dejal: »Članice teh SISEOT so morale letos podpisati tri samoupravne sporazume. Nekatere naše TOZD, ki so članice, tega niso storile — posledica pa je otežkočeno poslovanje. Plana blagovnega izvoza IMP letos ne bo dosegel iz objektivnih razlogov. S tem problemom se srečujejo predvsem v TOZD TRAA. Blagovni uvoz ni samo naš problem, vsi vemo, kakšne omejitve ga spremljajo. V okviru oddelka se trudimo, da bi poslovanje še izboljšali, da bi bili ažurnejši. Tudi mi težko dobimo ustrezne delavce. Nekateri nam očitajo, da smo predragi, da bi za enake storitve plačali drugje manj. Menim, da tisti, ki to trdijo, ne poznajo v celoti našega dela. Če pa smo dražji, potem imajo naročniki del vso pravico poiskati drugega izvajalca. Poudarjam, da je treba upoštevati samo opravljeno delo in potrebno plačilo, ne pa še kakšnih subjektivnih razlogov posameznikov.« Pa poglejmo še malo v izvedbeni oddelek. Ta opravlja storitve za DO PROMET, za TOZD: Klima-montaža, Elektromontaža in PMI (plin). Vrednost del na objektih teh TOZD znaša 501 milijonov dinarjev. Omeniti velja tudi dobro sodelovanje s TOZD Projektivni biro, s katerim pa še niso v celoti zadovoljni. Samo ena pogodba je TOZD Projektivni biro prinesla skoraj enoletno realizacijo. Tudi letos so zanje pridobili dvoje večjih del (Žirovski vrh in pa Yulon). V delo Inženiringa nameravajo vključiti tudi nekaj gradbenih strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri oblikovanju celostnih ponudb. SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE USPEŠNO ZAČELI Mlada temeljna organizacija nima tradicije pri razvijanju svojega samoupravljanja, jo pa imajo delavci, ki so v njej združili svoje delo. »Delavski svet se je doslej sestal na 8. rednih in eni izredni seji. Imenovali smo vse potrebne komisije in sprejeli, oziroma sprejemamo ustrezne samoupravne akte. Pri delu nas ovira raztresenost. Kljub temu mislim, da so naši delavci dobro obveščeni o dogajanju v TOZD. Na žalost pa nekaterih problemov ne moremo reševati. Tako imamo za reševanje stanovanjskih problemov naših delavcev na voljo 150 tisoč dinarjev. Kaj naj počnemo z njimi? Podobna vprašanja druge TOZD lažje rešujejo. In če se povrnem nazaj k delavskemu svetu: vabila prejemajo delegati teden pred sejo. V delavskem svetu je tudi delegat iz predstavništva. Želim pa, da bi delegati svojo funkcijo opravljali z vso resnostjo in ne samo kot formalno dolžnost,« je dejal predsednik delavskega sveta, tov. Franc Hočevar. Osnovna organizacija ZK je skupna za TOZD Inženiring in delovno skupnost delovne organizacije IZIP. »Sestajamo se redno. Obravnavamo vse probleme, ki so našteti v tem zapisu. Imamo mogoče tudi malo sreče, če temu lahko tako rečem: člani ZK so iz vseh oddelkov in vseh sredin. Mogoče je to tudi eden od razlogov, da doslej ni nikjer zaškripalo. Tudi obveščanje je dobro. O naših sklepih obveščamo tudi predstavništva, čeprav so oni člani v drugih organizacijah. Vemo, kaj Ferdinand Volovec Ante Jurkovič Jože Naglič je naloga inženiringa, vemo tudi, da smo osvojili že toliko znanja, da bi ga lahko prodajali v obliki kompleksnih poslov. Pri takšnem delu osnovna organizacija podpira naše delavce. Povezava z občinskim komitejem ZK je dobra. Menim, da bo kot delovna oblika moralo obstajati nekaj, kar je bil prej svet ZK. Pri družbenopolitičnem delu v TOZD nekoliko pogrešam sindikat,« je dejal sekretar osnovne organizacije ZK Ante Jurkovič, dipl. ing. Sindikat je imel na začetku letošnjega leta polne roke dela. Sedaj, pravi predsednik izvršnega odbora tov. Lado Tompa, je nekoliko zatišja. Volitve so dobro uspele, redno sodelujejo pri sprejemanju samoupravnih aktov. V okviru delovne organizacije so organizirali izlet na Koroško. Za delegacije pravijo, da uspešno delajo na vseh področjih. Sindikalne skupine so organizirali po oddelkih. PROSTORSKE STISKE Trenutno so delavci TOZD Inženiring na Titovi 37, Karlovški in v BS-3, če predstavništva odštejemo. Kaj pomeni takšna razdrobljenost za službe, ki so vezane druga na drugo, ni treba posebej poudarjati. »Dogovarjamo se s TOZD Ogrevanje-vodovod, zla bi po njihovi izselitvi odkupili 1. nadstropje na Titovi 37. Tako bi zaenkrat tešili naš »stanovanjski« problem. Računamo, da nam bodo TOZD pomagale s krediti, del sredstev bomo zbrali tudi sami,« je dejal direktor TOZD. Toliko o Inženiringu. Mnenja tistih, ki se s povedanim ne bodo strinjali, bomo objavili v prihodnji številki Glasnika. Rudi Geršak Franc Hočevar Lado Tompa Že v okviru prejšnje delovne skupnosti IMP je bil ustanovljen oddelek za inženiring, ki se je nato organiziral v skladu z zakonom o združenem delu v temeljno organizacijo skupnega pomena, ta pa seje ob reorganizaciji IMP združila v delovno organizacijo IZIP. Da nam je bila takšna organizacija nujno potrebna, ni nobenega dvoma. Da potrebuje za svoje normalno delo tudi sredstva, se vsi strinjamo. Ko se začnemo pogovarjati o konkretnih številkah, se ponekod zatika. Mogoče je tudi dosedanja neobveščenost o delu te temeljne organizacije prispevala svoj delež k takšnemu pojmovanju. Če njeni delavci niso izpolnili zahtev, ki 'o jih prednje postavile druge TOZD, se vprašajmo, zakaj? Podatki o letošnjem poslovanju takšne govorice zanikajo. Torej morajo biti delavci TOZD Inženiring v enakopravnem položaju nasproti delavcem drugih TOZD. Zapis, ki ga objavljamo v današnji številki, naj bi v grobih obrisih predstavil TOZD Inženiring. TOŽI) SKUPNEGA POMENA Dipl. ing. Rudi Geršak: »Inženiring je specifična temeljna organizacija. ki so jo ostale TOZD ustanovile s posebnim namenom. Tako so tudi naši problemi spefi-cični. Prav sedaj urejujemo dohodkovne odnose z ostalimi TOZD. Zavedamo se, da je to proces, ki zahteva svoj čas. TOZD smo poslali proračun za letošnje leto. Večina je svoje ob- veznosti poravnala, nekaj razgovorov smo imeli le v Mariboru in Ivančni gorici.« Ravno sredstva pa so tista, ki omogočajo inženiringu normalno delo in ob katerih se kopja v naših TOZD največkrat lomijo. Ustanovili smo ga. pa še vedno nismo razčistili ali najprej sredstvo ali najprej rezultati in potem denar. Zavedati pa se moramo, da je trenutno v inženiringu 95% delavcev, ki so prej delali v drugih. V pogovoru so sodelovali: Dipl. ing. Rudi Geršak — direktor TOZD Franc Hočevar — predsednik delavskega sveta Lado Tompa — predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije Dipl. oec. Ferdinand Volovec — direktor sektorja izvoz-uvoz Dipl. ing. Ante Jurkovič — sekretar osnovne organizacij.- ZK Dipl. in«. Jože Naglič — direktor sektorja za investicijska dela l TOZD po deset in več let in se bodo ti upravičeno lahko spraševali, kje je njihovo minulo delo. Proračunskega obravnavanja in poračunavanja stroškov ni več. Plačevali jih bomo po delu. Koliko pa smo pripravljeni priznati njihovo delo? Vemo tudi, da bi določene naloge zunanjim sodelavcem brez besed dražje plačali, pri domačih TOZD pa se zatika. Na žalost te besede ne veljajo samo za odnose z inženiringom, ampak tudi za medsebojne odnose med nekaterimi drugimi temeljnimi organizacijami TOZD Inženiring je z ostalimi TOZD sklenila sporazum, ki določa njeno delovanje. Obseg dela, ki ga morajo delavci TOZD Inženiring opraviti za ostale TOZD IMP, je različen in se od obdobja do obdobja spreminja. Vse TOZD pa so ji poverile zunanje trgovinsko dejavnost. V okviru TOZD Inženiring poslujeta sektor za investicijska dela (doma in v tujini) in sektor blagovnega prometa (izvoz-uvoz, predstavništva, devizni oddelek, oddelek za izvedbo, oddelek za ponudbe). PREMALO ČASA ZA DOBRO ORGANIZACIJO Dipl. ing. Rudi Geršak: »V tako kratkem času ni možno vzpostaviti dobre organizacije. Lahko pa rečem, da smo nekaj le naredili. Vsi oddelki še niso kadrovsko tako dobro zasedeni, da bi lahko v celoti izpolnjevali svoje dolžnosti. Ustrezne delavce je težko najti. Na drugi strani se mi zdi, da vse TOZD niso dobro seznanjene z našim delom. To je tudi naša krivda, ker jih nismo uspeli V sestavu TOZD Inženiring so tudi vsa štiri predstavništva in sicer: v Zagrebu, Beogradu, Skopju in vu. Naloga delavcev v predstavništvih je predvsi Saraje-»m pro-devetih daja serijskih izdelkov naših TOZD. V letošnjih devel mesecih so proizvodne temeljne organizacije prek predstavnikov prodale za 293 milijonov svojih izdelkov, od tega je beograjsko predstavništvo‘prodalo za 154 milijonov, zagrebško za 59 milijonov, sarajevsko za 47 milijonov in skopsko za 31 milijonov. Zanimiv je tudi podatek, koliko so predstavništva prodala za posamezne TOZD: s ,1 153 milijonov 45 milijonov 12 milijonov 15 milijonov 11 milijonov 28 milijonov 22 milijonov 1,3 milijona 1,5 milijona TRAA Klima proizvodnja TEN & no PMI LIVAR DVIGALO ISO Klima montaža Poleg prodaje proizvodov delavci v predstavništvih tudi obveščajo temeljno organizacijo o večjih investicijskih delih na svojih območjih. Kadrovsko so predstavništva takole zasedena: rešeno je vprašanje prodaje strojne opreme, uredilo se elektroproizvodnjo. Odprto pa je vprašanj* proizvodnje DO Livar, ker v Zagrebu in predstavnikov za tovrstno prodajo. Po vsej verjetnosti pa bomo v okviru beograjskega predstavništva zaposlili še predstavnika v Nišu za elektrodejavnost. Za uspešnejše delo prodajnega oddelka in tudi prodajnih služb delovnih organizacij pa bi bilo potrebno, da bi predstavništva prevzela celotno prodajo serijske oziroma tipske opreme na svojih teritorijih. Beseda inženiring izhaja iz angleške besede engineering, ki jo France Verbinc v svojem slovarju tujk takole razlaga: sistem gradnje (načrtovanje ali postavitev), pr1 katerem prevzemnik tovarno projektira, zgradi, opremi s stroji, izuri vodilno osebje ter slednjič z njim izpelje proizvodnjo. PREDSTAVLJAMO VAM TOZD INŽENIRING Temeljna organizacija skupnega pomena t Zavarovanje obratovalnega zastoja ali šomaža Skoraj vse temeljne organizacije združenega dela se zavedajo, da jih vsakodnevno ogrožajo nevarnosti, proti katerim se tudi zavarujejo. Običajno pa je zavarovalna zaščita, za katero se TOZD odločijo, omejena le na zavarovanje požara in strojeloma, pa še vloma, kar vse predstavlja zavarovanje proti neposrednim škodam, ki pretijo njihovim osnovnim in obratnim sredstvom. Ob večjih požarnih škodah pa tudi strojelomnih običajno zavarovani TOZD ni prizadet le s škodo na obratnih zgradbah in proizvajalnih sredstvih, marveč tudi s posredno škodo zaradi zastoja v obratovanju. Ta škoda se odraža predvsem v izgubljenem dohodku in nepokritih stroških v času obnove uničenih ali poškodovanih obratnih zgradb in proizvajalnih sredstev. Zastoji so zlasti po požarnih škodah razmeroma dolgi, iz prakse povzemamo, da nemalokrat trajajo tudi vse leto. TOZD, ki skrbi za dolgoročnejšo varno poslovanje, bo poleg osnovnega požarnega in strojelomnega zavarovanja vsekakor sklenila tudi zavarovanje obratovalnega zastoja, ali s tujko šomaža, zaradi požara ali zaradi strojeloma. S tem bo namreč brez motenj lahko obnovila proizvodnjo in ji ne bo potrebna razna solidarna pomoč širše družbe, saj ji bo razen neposredne škode na osnovnih in obratnih sredstvih, zavarovalna skupnost povrnila tudi izpadli dohodek, ki v času zastoja ni mogel biti prigospodarjen. V Jugoslaviji pa tudi Sloveniji je sorazmerno slabo zajetje šomažnih zavarovanj, saj jih je vseh okoli 500, v Sloveniji pa jih je nekaj prek 200. Zdi se, da so TOZD, pa tudi naša širša družba, premalo seznanjeni s prednostmi, ki jih nudita šomažno zavarovanje na osnovi požara in šomažno zavarovanje na osnovi strojeloma. Opažamo tudi, da za- nimanje za zavarovanje naraste v neki branži šele tedaj, ko katera TOZD doživi večji zastoj zaradi požara ali strojeloma. Stihijsko sklepanje šomažnih zavarovanj po škodi nedvomno ni najbolj primemo. TOZD bi se morali osveščeno in preračunljivo odločati za sklepanje teh zavarovanj. V Zvezni republiki Nemčiji je, na primer, le redka industrijska firma brez šomažnega zavarovanja, to pa zlasti zato, ker tam ne poznajo solidarnosti, še več pa na dobrozajetja tega zavarovanja vplivajo sindikati, ki ne dopuščajo odpuščanja delavcev v času zastoja zaradi požara ali strojeloma. Ugotavljamo, da naša družba ne potrebuje raznih prisil za sklenitev zavarovanj, ni pa iz družbenopolitičnega pa tudi širšega gospodarskega stališča dopustno, da se posamezne TOZD nepoučeno in pristransko odločajo za rizik, ki daleč presega zmožnost pokrivanja nastalih škod z lastnimi sredstvi. Prav za prenašanje rizikov, ki jih posamezni subjekt ne more sam brez motenj pokriti, pa obstaja v našem družbenoekonomskem sistemu institucija zavarovanja, ki z vključevanjem v zavarovalni proces nudi vsakemu kar najbolj primerno gospodarsko varnost. Ker je šomažno zavarovanje sorazmerno nova zavarovalna vrsta in med zavarovanci zato še ni dovolj poznana, bi bilo slejkoprej primerno, da TOZD, preden se odločijo za sklenitev tega zavarovanja, zahtevajo podrobnejše tolmačenje, pa tudi izdelavo ponudb za konkretne primere, kar lahko opravijo strokovni delavci zavarovalne skupnosti. j MIHA FERLAN, dipl. ing. DRUGI O NAS — DRUGI O NAS — DRUGI O NAS — DRUGI O NAS — DRUGI O NAS — DRUGI O Veliko pričakovanja Vključitev v SOZD IMP naj bi celjsko Klimo uvrstila med najmočnejše organizacije v občini. V celjski občini v ocenah o izvajanju srednjeročnega družbenega plana kritično presojajo poslovno in ekonomsko uspešnost dveh sestavljenih organizacij združenega dela Dobrine in ITC(in-dustrija, trgovina Celje). Obedve, ne več mladi integracijski tvorbi s predznakom reprodukcijske verige se nista dovolj uveljavili. Zato je toliko zanimivejša in spodbudnejša nedavna pozitivna referendumska odločitev v celjski Klimi v industriji aerodinamičnih naprav. Več kot 600 delavcev Klime se je v septembru odločilo za vstop v SOZD IMP in se tako priključilo 6920 članom te velike, poslovno, ekonomsko in razvojno privlačne sestavljene organizacije združenega dela. Ta integracijska povezava je vredna pozornosti zaradi dveh vzrokov: prvič, ker v celjski občini v zadnjem obdobju opažajo slabšo pripravljenost za intenzivnejše združevanje dela in sredstev, ponekod pa so močne celo razdruževalne silnice in drugič ker v družbenogospodarski in razvojni politiko Celja pogrešajo udeležbo planskih nosilcev dinamičnega razvoja v večjih slovenskih in jugoslovanskih gospodarskih asociacijah. Celjska Klima se je v svojem razvoju znašla na prelomnici. Uvršča se med največje jugoslovanske proizvajalce klimatskih in prezračevalnih naprav, v proizvodnji torej, ki je v ospredju družbene pozornosti. Poleg tega Klima izvaja montaže notranjih gradbenih instalacij za ogrevalne, vodovodne in klimatske sistem, ne odrekajo pa se individualni proizvodnji in izvajanju storitev za kooperante. Čeprav je Klima doživela v zadnjih letih burno rast v skoraj vseh elementih razvoja, sami ugotavljajo neizkoriščene možnosti še vedno preskromno poslovno ambicioznost. V zadnjih petih letih so v Klimi povečali celotni prihodek za več kot trikrat, število zaposlenih pa le za 50. V prvem polletju tega leta je bilanca pokazala 180.622 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 38 % več kot lani v enakem obdobju. Nasploh so primerjave z letom 1977 zelo zanimive: čisti dohodek je lani znašal 39.718.000 din, letos že 51.912.000, osebni dohodki so poskočili za 24 %, poslovni skladi so bogatejši kar za 166 %, pospešena amortizacija za 81 %, itd. Neto osebni dohodek so povečali od lanskih 5454 na 6.442 din Dohodek na delavca je narasel na 125.099 din (višji za 22 %), akumulacija pa za 77 %. Skoraj vsi indikatorji kakovostnega gospodarjenja so v porastu in nazorno izkazuje dinamično izpolnjevanje razvojnih načrtov. Letos se pomembneje vključujejo v izvoz z ventilacijsko opremo in z montažnimi storitvami (SZ in v Libijo). Značilno je še, predvidevanje, da bodo letos pristali pri 310 milijonov celotnega prihodka, vendar sredi leta že vidijo 20 % porast. Vsi analitični podatki in temeljni razvojni cilji kažejo na uspešno gospodarjenje. Toda prav v realizaciji investicijskih programov, v usklajevanju in širjenju proizvodnih programov, v povezovanju in v vključevanju v mednarodno menjavo niso dosegli vsega, kar bi lahko. Poslovni, ekonomski, razvojni, proizvodno tehnološki in širši družbeni razlogi so zato narekovali vstop v SOZD IMP Ljubljana. Določena proizvodno-programska sorodnost, tehnološka povezanost in komercialna soodvisno! med IMP in Klimo je razvidna že na prvi pogled. Pri tem ne gre zanemariti usklajevanja in razvojnih povezav med proizvajalci v vsej Jugoslaviji. Pred dvema letoma so spe jeli samoupravni sporazum o usklajevanju planov in razvojne politike med proizvajalci opreme za klimatizacijo, ventilacijo, zračno gretje in sušenje. Zato so in bodo prednosti in perspektive združitve mnogostranske. Med drugim velja omeniti, da je Klima že doslej izstopala kot pomembni perspektivni razvojni nosilec programov klimatske, ventilacijske in prezračevalne opreme. V novi integracijski tvorbi bo omogočena specializacija, tipizacija in standartizacija, skupni razvoj predstavniške in servisne dejavnosti, enotnost v izvoznih poslih in drugo. Razvojne usmeritve in proizvodni programi, zlasti kjer gre za prikrivanje, pa komercialno sodelovanje, izvozna aktivnost z organizacijo razvojnega dela in druga vprašanja bodo zahtevala še dodelavo in nove skupne rešitve. Toda — ali ni najbolj vabljiv plan, kaj naj bi postala Klima leta 1985? Kar trikrat naj bi povečali fizični obseg proizvodnje klimatske, ventilacijske in prezračevalne opreme. Za perspektivni razvoj bodo potrebovali v Klimi 30.000 kvad. metrov zemljišč, nove skladišče površine, za noložbe bi naj dali 350 milijonov, zaposlili pa bi še 300 kvalificiranih delavcev in 30 strokovnjakov. Kaže, da bodo ustvarjene možnosti, da se Klima uvrsti med gospodarsko in razvojno najmočnejše kolektive v celjski občini. Zato v Klimi precej pričakujejo od vključitve v SOZD IMP. Gospodarski vestnik 5.10. 1978 USPEŠNO POSLOVANJE »LIVARJA« Letos podvojili dohodek — od 118 milijonov 48 milijonov dohodka IVANČNA GORICA, 26. septembra — Uspehi, ki jih dosega delovna organizacija »Livar« iz Ivančne gorice, zbujajo pozornost v občini Grosuplje že nekaj let. Po rekonstrukciji in dograditvi prostorov dohodek ter celotni prihodek delovne organizacije skokovito rasteta. Delovna organizacija kot celota, ki zaposluje več kot 500 ljudi v treh TOZD in skupnih službah, je uspela letos podvojiti celotni prihodek. Dosegli so 118 milijonov din, od tega je 48 milijonov dohodka, in več kot 31 milijonov din čistega dohodka. O vseh teh uspehih je spregovoril na zboru delovnih ljudi predsednik osnovne organizacije sindikata Anton Zaletel. Delo, sreda, 27. septembra P. S. Mišljena je delovna organizacija naše sestavljene organizacije združenega dela. Poročilo o delu interne banke IM P OD NJENE USTANOVITVE DO 15. OKTOBRA 1978 IN PREGLED FINANČNE SITUACIJE 0 delu interne banke IMP — Ljubljana od njene ustanovitve do 15. oktobra 1978 in pregled finančne situacije Od ustanovitve interne banke IMP — Ljubljana do 15. okt. 1978 so delegati TOZD ustanoviteljic imeli 2 zbora, na katerih so bili sprejeti: — statut interne banke — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med interno banko in delovno skupnostjo interne banke — združevanje rezervnih sredstev v višini 7,279.120,55 din v skladu z 2. odstavkom 84. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v interno banko — združevanje osnovnih sredstev v višini 20,073,58 din v skladu s 3. odstavkom 84. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v interno banko — začasni pravilnik o eskontiranju menic. Na 2. zboru interne banke je bil izvoljen 7-član- ski poslovni odbor kot izvršilni organ interne banke, v katerem so zastopani izvoljeni delegati, za vsako delovno organizacijo po eden član in njegov namestnik. Poslovni odbor interne banke je imel v tem času 4 seje, na katerih je obravnaval: 1. vloge za interne kratkoročne kredite naslednjih TOZD: Dvigalo, Ljubljana; TEN, Ljubljana; TRAA, Ljubljana; SKIP, Ljubljana; 2. problematiko trajnih obratnih sredstev naslednjih TOZD: — TOZD TEN, pri kateri se primanjkljaj obratnih sredstev do konca leta v višini ca. 20.000. ()()() din razreši na ta način, da se mora do konca leta 1978 sprostiti vezava v zalogah za ca. 10.000. 000 din (ker obstoječa vezava ni v skladu s planirano) in z najetjem kratkoročnega kredita pri Zavarovalni skupnosti Triglav v višini 10.000. 000 din. V prihodnjem letu naj bi se primanjkljaj pokril z najetjem dolgoročnega kredita pri Gospodarski banki, Ljubljana v vezi nove investicije; — TOZD TRAA, za katero je bila v začetku leta 1978 dana vloga na Gospodarsko banko, Ljubljana za odobritev dolgoročnega kredita v višini 15,000.000 din, vendar vloga ni bila obravnavana, ker poslovna banka zahteva kompleksen elaborat skupaj z naložbami v osnovna sredstva. Začasno se rešuje primanjkljaj trajnih obratnih sredstev s kratkoročnimi internimi krediti in kreditom Zavarovalne skupnosti Triglav v višini 8.000. ()()() din do predložitve vloge in elaborata na Gospodarsko banko, Ljubljana; — TOZD SKIP, kateri je bil trenutno rešen problem trajnih obratnih sredstev z odobritvijo dolgoročnega kredita v višini 14,000.000 din s strani Gospodarske banke, Ljubljana; — TOZD TIO, Idrija, ki je vložila na Temeljno banko, Nova Gorica kreditni zahtevek za trajna obratna sredstva skupaj z naložbo v osnovna sredstva za razširitev proizvodnega programa na področju Idrije (klima proizvodnja in sanitarni bloki). Trenutno'je primanjkljaj obratnih sredstev pokrit s kreditom s strani TOZD Klima proizvodnje in Klima montaža v skupnem znesku 6,000.000 din. 3. problematiko naložb v osnovna sredstva predvsem naslednjih TOZD: — TOZD EKO, Ptuj, ki izkazuje prekoračitve v višini 5,000.000 din in se nanaša na nakup opreme. Finančno pokritje primanjkljaja je naslednje: kredit temeljne banke, Maribor 2,000.000 din kredit dobaviteljev 1,800.000 din lastna sredstva 1,200.000 din 5,000.000 din — TOZD DVIGALO, Ljubljana, katere predračunska vrednost naložb v osnovna sredstva se spremeni od 52,611.000 din po elaboratu na 67.070.000 din po novih predračunih. Razlika 14.459.000 din se krije iz komercialnih kreditov dobaviteljev opreme oziroma izvajalcev del v skupni višini 8,168.000 din, preostanek 6.054.000 din se krije iz kredita TOZD ELM; — TOZD BLISK, Murska Sobota, ki izkazuje prekoračitve v višini 5,399.000 din. Primanjkljaj krije Temeljna banka, Murska Sobota z dolgoročnim kreditom ob pogoju vezave sredstev IMP za dobo ca. 10 mesecev, 4. Pristop interne banke IMP, Ljubljana k ustanovitvi LHB Internationale Haldelsbank A. G. Frankfurt-Main z deležem dinarske protivrednosti 100.000 DM in 10.000 DM in The in-ternational investment Corporation for Vugosla-via, Luxemburg z deležem dinarske protivrednosti 30.000 ameriških dolarjev, 5. problematiko kreditiranja montažne dejavnosti, za katero smo od Gospodarske banke, Ljubljana, najeli še v letu 1977 kredit v višini 20,000.000 din in zapade v plačilo v mesecu novembru 1978. Smo v razgovorih za povečanje navedenega kredita, 6. pruolematiko kreditiranja prodaje serijske opreme v letu 1978. Za leto 1978 so na razpolago naslednji eskontni limiti pri Gospodarski banki, Ljubljana oziroma Temeljni banki, Murska Sobota: Za TOZD Kasnejša Prvotno prerazpo- Nova odobreno reditev odobritev Skupaj TEN, Lj. 4,100.000 din -2,900.000 din — 1,200.000 din SKIP, Lj. 27,800.000 din +11,200.000 din 13,000.000 din 52.000.000 din DVIGALO 4,400.000 din -4,400.000 din KLIMA — proizv. 8,700.000 din -3,900.000 din — 4.800.000 din Skupaj 45,000.000 din — 13,000.000 din 58,000.000 din PANONIJA, M. S. 10,000.000 din — — 10.000.000 din Trenutno so v obravnavi naslednji akti interne banke: — poseben dogovor za opravljanje poslov dinarskega plačilnega prometa — poseben dogovor za opravljanje del in nalog, ki se nanašajo na promet z menicami in drugimi vrednostnimi papirji — predlog sklepa o višini obrestnih mer za posamezne vrste depozitov združenih sredstev in kreditov iz združenih sredstev. Da bi interna banka v bodoče odigravala vlogo združevalca dolgoročnih sredstev za financiranje razvojnih programov posameznih TOZD, je v delovnem programu interne banke predvidena pri- prava samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in o dohodkovnih odnosih. 13. točka odloka Zveznega izvršnega sveta o uresničevanju ciljev in nalog skupne emisijske in denarne politike ter skupnih temeljev kreditne politike v letu 1978 zavezuje interne, temeljne in združene banke, da s svojimi splošnimi akti določijo pogoje za spodbujanje razvoja raznih oblik združevanja dela in sredstev, s čimer naj bi se zmanjšala kreditna razmerja v gospodarstvu. P. S.: Gradivo je v celoti z zadnje seje skupščine SOZD, o kateri bomo poročali v prihodnji številki IMP glasnika. Predsednik občinske skupščine Idrija Cveto Šulgaj, podeljuje priznanje predsedniku DS TOZD TIO Idrija Silvestru Goslerju Ob občinskem prazniku so na slavnostni seji skupščine dne 1. 10. 1978 podelili najzaslužnejšim kolektivom in posameznikom občinska priznanja. »TOZD Tovarna instalacijske opreme Idrija, dosega dobre poslovne uspehe in uspešno razvija samoupravne odnose v kolektivu. Z izgradnjo proizvodne dvorane v Godoviču je zaorala ledino v novi industrijski coni. Solidarnost z delavci RŽS se je pokazala z odpiranjem novih delovnih mest za rudarje.« Taka je bila utemeljitev za priznanje. Učinkovitost sindikata je vse večja. Predsednik republiškega sveta Zveze sindiktatov Slovenije Vinko Hafner je sprejel urednike glasil organizacij združenega dela SOZD Elkom Srečka Logarja, Franca Obolnarja iz Intereurope, Tatjano Pust iz Združenih PTT organizacij Slovenije, Ido Rebolj iz Ljubljanske banke in Jožo Varla iz Železarne Jesenice. V daljšem pogovoru v zvezi z novo organiziranostjo sindikatov Slovenije, bližnjim sindikalnim kongresom in »klasičnimi« sindikalnimi temami, jim je izčrpno odgovarjal na številna vprašanja. Pogovor objavljamo v celoti. Kaj lahko delavci — člani sindikata pričakujejo od letošnjega kongresa Zveze sindikatov Slovenije? Vprašanje je sicer kratko, vendar široko — z odgovorom nanj odgovorimo na mnogo vprašanja. Kongres je pač obračun o opravljenem delu v minulem obdobju, hkrati pa pomeni opredeljevanje izhodišč za splošno idejno in politično ter praktično programsko usmeritev sindikatov v naslednjem štiriletnem obdobju. Zato je kongres tako politična manifestacija kot konkreten dogovor udeležencev — delegatov vseh 750.000 delavcev, organiziranih v sindikatu, za bodoče akcije in delovanje sindikatov Slovenije. Seveda pa neposredne priprave na kongres močno zaposlijo ves sindikalni aktiv od osnovnih organizacij dc občinskih organov in republiškega sveta. Zdi se, kot dt se. te organizacije in organi ukvarjajo sami s seboj, saj priprave neposredno ne vplivajo na položaj delavca v združenem delu in v sindikatih. Velja pa poudariti, da so razprave na vseh ravneh o kongresnih dokumentih bi-strenje naših pogledov in opredelitev o posameznih vprašanjih. Čeprav je lahko včasih razprava o neki formulaciji sklepa ali statuta na videz formalistična, ven- S ZAPIS IZ TOZD TRATA ZAKAJ MOTIMO PRI DELU? med njimi tudi omenjeni, samo težko nam je, komu kruh odvzeti, čeprav ga ne zasluži. Vzroke in posledice marsikdo ne vidi, ko dnevno skozi mesece in leta pomaga nakladati »negativen« delovni čas, ki ga lahko spremenimo v vrednost izgube v milijonskih vsotah. Zato lahko v takih pojavih iščemo vzroke, da nam življenjski standard hitreje ne nepreduje, ali pa imamo že primeren standard, toda na račun neupravičene pravice. Ker se imamo za družbo, ki si lahko privošči med ostalim tudi 42 urni delovni teden, ostalih 126 ur pa lahko porabimo za svoje namene, je po logiki potrebno, da »predpisan« čas res koristno delamo, kajti to, kot sedaj delamo, da plačujemo tudi — nedelo, ne vodi nikamor. Da imamo take pojave nedela, smo zanje krivi tudi sami. Največ krivde pade na ramena tistih, ki jim je zaupano vodenje ljudi in dela. Čeprav imamo kadrov za taka opravila dosti več, kot kje v kaki drugi državi, ne moremo biti z njihovim delom zadovoljni. Vsa organizacija dela je marsikje postavljena tako »kar bo, kakor bo«, OD jim pa vseeno pripada. In če je med takimi kadri prisotna še apolitičnost in nezainteresiranost za delo, potem imamo slabe delovne rezultate, pa naj bodo želje nekaterih še tako dobre. Zato je potrebno, da pregledamo delo takih kadrov, kakšen je njihov razvoj, predvsem pa delo v stikih z delavci in razporejanjem del in nalog. Kajti, če bcmo samo govori'’, kako naj bi delali, nas to ne pripelje nikamor, ker življenje in naša bodočnost potrebujeta le akcije. r-r- 1Ar ' ’ ^ O N! K ________________________________y Vsako delo zahteva določeno zbranost, a tega se marsikdo ne zaveda. Spomnimo se prilik, ko nas je kdo pri delu nepričakovano zmotil, ga gotovo nismo bili veseli. Iz vljudnosti navadno spregledamo posledice, kasneje, ko odide naš obiskovalec, pa se zavemo neprijetnosti. Zato motenje pri delu lahko razdelimo na dva dela: a) upravičeno, službeno in b) nepotrebno, ali celo škodljivo jemanje delovne zmogljivosti. Ker pa ima naša samoupravna, socialistična družba še ogromne materialne in duhovne potrebe (standard, znanje itd.) je razumljivo, da si išče najbolj ustrezna pota za doseganje ciljev. Vendar naše splošne obveze motijo še mnogi, ki delovni čas še zdaleč koristno ne izpolnjujejo, čeprav jim je jasno, da imata le delo in izvrševanje nalog svoje mesto v družbi, torej pomen za skupni, uspešni razvoj. Mnogi, ki to beremo, lahko s primeri iz svoje okolice pokažemo, da imamo nešteto primerov, ki kažejo na premajhno delovno zavest. No, posebno hudo ni, če le posameznik trati čas v nič, torej dela pol ali še več manj, kot bi moral. Huje je to, če tak v svojo družbo »rok v žepu« pritegne še druge, s katerimi se zaplete v celourne, nepomembne razprave, a ker so v delovnem razmerju, jim plačan čas pač pripada, čeprav ni rezultatov dela. Sredstva za OD ne dela pa gredo iz Žepov tistih, ki zavestno delajo, zaradi nedelavnih tovarišev pa imajo tudi manjši dohodek, kar je krivično. Dolgo se že ubadamo, kako nagrajevati delo, pa so vedno kaki vzroki, d ar le pomeni usklajevanje pogledov na družbeno vlogo sindikatov in o njihovi učinkovitosti. To seveda tembolj velja tedaj, če razprava o kongresnem gradivu, to je o osnutkih sklepov in statutu ter poročilu o delovanju sindikatov med obema kongresoma in o kadrovskih pripravah, prodre do osnovnih organizacij in članstva. Kljub temu pa je še precej članstva pasivnega, kar zadeva soustvarjanje teh stališč in oblikovanje drugih rešitev. Potemtakem bo šele po kongresu sledila tista temeljna naloga za konkretno akcijo uresničevanja vsega, za kar se bomo na kongresu dogovorili. Priprave na kongres sindikatov Slovenije pomenijo del priprav na kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo v novembru v Beogradu. S skladnim oblikovanjem stališč in usmeritev Obeh kongresov v določenem smislu izražamo idejno in politično enotnost delavskega razreda Jugoslavije; kar zadeva različnost, se le-ta kaže v posameznih pogledih na metode in o organiziranosti delovanja pa tudi o konkretnih rešitvah posameznih vprašanj. Te razlike so pogojene z objektivno nekoliko različnim položajem v sindikate organiziranih delavcev v posameznih delih naše dežele, v republikah, pokrajinah. V SR Makedoniji ali v pokrajini Kosovo bodo pač dali morda močnejši poudarek kateremu od vprašanj, ki nas v Sloveniji ne prizadeva toliko, medtem ko bomo spet mi poudarili nekaj, kar ni kdove kolikšen problem za Makedonijo. Kako si zamišljate bodoče povezovanje osnovnih organizacij v SOZD; kdo bo tisti, ki bo dajal pobude za sklicevanje problemskih konferenc in kako bo možno uskladiti različna stališča osnovnih organizacij, kadar gre za problem, ki mora biti v SOZD enotno rešen? Vprašanje je pomembno, saj ne zadeva le organizacijske narave delovanja sindikatov, ampak sprašuje tudi o vsebini. Menim, da so bile naša najbolj družbeno priznana oblika delovanja konference sindikatov v delovnih organizacijah. Čeprav že vseskozi obstajajo — prej sindikalne podružnice, danes osnovne organizacije in sindikalne skupine — so se vendarle šele v zadnjem obdobju uveljavile osnovne organizacije in sindikalne skupine kot temeljna oblika sindikalne organiziranosti. Ta proces je bil seveda tesno povezan z uveljavljanjem TOZD. To, kar želimo doseči v delovni organizaciji s svojo praktično aktivnostjo in z določbami statuta, je še tembolj pomembno za SOZD. O oblikah organiziranosti na ravni OZD in SOZD moramo utrditi spoznanje, da obstajajo zaradi članstva in osnovnih organizacij. S takšno organiziranostjo naj bi kar najbolj osamosvojili sindikate neposrednega vpliva, bolje povedano, pritiskov vodilnih struktur, da bi te politične organe spremenile v orodje lastnega delovanja, pri čemer sploh ni pomembno, ali gre za njihovo progresivno usmeritev ali pa za uveljavljanje njihove oblasti. Tisto, kar predstavlja resnično združevanje dela in sredstev delavcev v OZD in SOZD, se uveljavlja v dveh oblikah: prva in temeljna oblika je samoupravljanje delavcev v TOZD; druga pa je delovanje subjektivnih dejavnikov na ravni OZD in SOZD in prav slednja lahko veliko prispeva h kvaliteti in intenzivnosti povezovanja. Tega povezovanja si seveda ne smemo predstavljati v duhu znanih birokratskih in tehnokratskih koncepcij, marveč gre za tisto združevanje, ki je koristno za delavce v TOZD. Tu ima velik vpliv predvsem poslovodna struktura in njen način delovanja, ker je močna, oborožena z znanjem in z informacijami. Če oblikujemo močne organe družbenopolitičnih organizacij na teh ravneh, potem bodo le-ti prej izražali težnjo za krepitev moči teh sestavov na ravni SOZD, kot pa delovali v interesu samoupravljanja v TOZD. Informiranje je dobilo z ustavo in zakonom o združenem delu izreden pomen. Kako naj se sindikat vključi v bitko za pretok informacij od virov obveščanja do delavca in obratno in kakšne so konkretne naloge sindikata v sistemu samoupravnega informiranja? Ni treba posebej poudarjati, da brez dobre informiranosti delavca ne more biti njegove družbene osveščenosti in ne njegovega učinkovitega delovanja kot gospodarja — upravljalen. Med pomembnimi in objektivnimi težavami je-de jstvo, daji^ktavecdanes še premalo izo- s tem pa tudi njegova veljava brazen, premalo osveščen in premalo integriran v družbeno skupnost in seveda tudi premalo operativno informiran, da bi bil dovolj usposobljen za dejansko upravljanje in da bi se tudi sam imel za upravljalca. Če je urednik glasila v združenem delu, sodelavci in s tem glasilo na progresivnih pozicijah in želi obravnavati v glasilu določeno vprašanje, pa mu je bilo to onemogočeno ali pa je pozneje občutil posledice, ker je zadevo objavil, pri tem pa ga sindikat ali ZK ne podpreta, je to znamenje neke pomanjkljivosti, družbene bolezni. Seveda pa gre le za posamezne pojave, kajti v dobršnem delu glasil obstajajo normalne komunikacije in če bodo novinarji v združenem delu bolj komunikativni in bolj strokovni ter osebno pošteni, manj bo takih negativnih pojavov. Ponovno poudarjam, da bi morali videti sindikati in ZK v teh glasilih v združenem delu svoje močno orožje tudi za boj proti birokratizmu, za mobilizacijo delavcev za večjo produktivnost in večjo odgovornost. Tega se je treba še posebej zavedati v konfrontaciji z birokratskimi stališči in z manipuliranjem z delavci ter pri kratenju njihovih elementarnih samoupravnih in socialnih pravic itd. V kongresnih dokumentih beremo, da sindikati nasprotujejo poskusom posameznih TOZD, da bi se skupne službe oblikovale kot servis in bi tako njihove delavce odrinili od odločanja. Ustava in zakon o združenem delu sta dovolj jasna podlaga za oblikovanje položaja delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb. Gre za dve resni nasprotji, ki pravzaprav izvirata iz dosedanjega zelo superiornega položaja skupnih služb v odnosu do delavcev, organiziranih v TOZD. Glavni problem je v tem, da še vedno nismo našli pravih oblik stimulativnega, objektivnega in naprednega nagrajevanja, ki bi te delavce skupnih služb postavilo v pravilen položaj in vlogo delavca v združenem delu. Iz tega torej izvirajo težave. Nerazvitost svobodne menjave dela na eni strani ohranja privilegiran položaj delavcev skupnih služb, na drugi strani pa spet spodbuja težnje, da bi delavce v skupnih službah spravili v podrejen položaj in skupne službe spremenili v nekakšne servise TOZD oziroma njihovih poslovodnih sestavov. Poleg navedenega nerazvitost svobodne menjave dela in nagrajevanja po delu v skupnih službah povzroča še druge težave: tako, denimo, premalo stimuliramo delavce za učinkovitejše delo in za njihovo odgovornost pri delu, hkrati pa je še vedno del združenih delavcev nagrajevan poželo zahtevnih normah, medtem ko se drugi delavci še vedno privilegirani, saj zanje in za njihovo delo ni nobenih meril. Zdi se, kot da gre za ostanke razrednih nasprotij, čeprav ni dveh razredov — kljub vsemu del delavcev, to je tisti najbolj množičen del proizvodnjih delavcev, sodi, da je v podrejenem in neenakopravnem položaju glede na tiste delavce, za katere ne veljajo trda pravila nagrajevanja po delu, kar jih pač zanje še nismo našli deloma zavoljo objektivnih vzrokov, deloma pa tudi zavoljo težnje teh delavcev, da bi ohranili privilegiran položaj. V tem torej vidim razloge za poskuse, da bi skupne službe spremenili v podrejene servise. Sindikati bi se morali na eni strani boriti proti degradaciji teh skupnih služb oziroma delavcev v njih, po drugi strani pa proti superiornosti teh služb v odnosih do delavcev v proizvodnji in TOZD — seveda predvsem z iskanjem ustreznega načina nagrajevanja, ki naj postavi delavce v enakopraven položaj. Osebne dohodke marsikje še vedno delijo na podlagi osebnega ocenjevanja delavca. Kako bo sindikat ukrepal, da bi odpravili to pomanjkljivost? Oblikovanje in delitev dohodka je čedalje bolj temeljna skrb sindikatov. To je družbeni odnos, ki zadeva delavca kot gospodarja in delavca kot proizvajalca. Sindikati so na tem področju v zadnjih letih veliko delovali, bili so nosilci akcij in prav njihova zasluga je, da smo vendarle napredovali. Seveda pa bomo aktivnost sindikatov v naslednjih letih še močneje usmerili na to področje. Kar zadeva osebno ocenjevanje, sp sindikati tudi doslej zavračalj subjektivno oceno delavca kot glavni kriterij za vrednotenje njjegovega dela. Seveda pa ne zavračamo osebne ocene kot možnosti za objektivnejše vred- notenje posameznikovega dela, vendar je to lahko le kolektivna ocena, v nobenem primeru pa ne individualna. Za take ocene morajo biti izdelani tudi ustrezni kriteriji in izhodišča. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, ugotavljamo, da so se razponi med osebnimi dohodki občutno zmanjšali, tako med panogami kot med delavci v isti organizaciji. Razponi so se zmanjšali tudi med posameznimi kvalifikacijskimi kategorijami v regijah, tako da danes že lahko govorimo o težnjah po uravnilovki. Največ je tako imenovane kvalifikacijske uravnilovke, nekaj pa je je tudi na račun socialnih kompenzacij. Seveda je ta uravnilovka najbolj v škodo proizvodnim delavcem, ki so nagrajevani strogo po učinku, in ustvarjalnim izobražencem, ki so s svojim osebnim dohodkom neposredno vezani za produkcijo. Kakšno je stališče sindikatov in kako bi morali ukrepati ob dejstvu, da se iz meseca v mesec povečuje število bolniških izostankov? Odgovor na to vprašanje je zajet v predlogu kongresnih sklepov. Sindikati se morajo kot družbenopolitična organizacija čutiti odgovorne za gospodarjenje v delovnih organizacijah in za mobilizacijo delavcev za zavestno odločanje o teh vprašanjih. Sindikat ne sme biti več odrinjen od teh vprašanj; imeti mora pomembno vlogo obenem s samoupravnimi organi in poslovodnimi strukturami itd. Odločilnega pomena je, da se delavec zares čuti gospodarja. To namreč usmerja vse njegovo nadaljnje vedenje. Primer: kmet je v zdravstvenem varstvu izenačen z delavcem, toda natančno premisli, kdaj lahko izostane z dela — skratka, čuti se gospodarja. Seveda je v velikih in zapletenih OZD in SOZD težavneje doseči tako neposredno soodvisnost za odločitve in za gospodarjenje. Toda tembolj ko bo ta občutek naraščal, bolj bo naraščala delavčeva samozavest, delovna disciplina, bolj se bodo zmanjševali bolniški izostanki. Seveda pa zastavljeno vprašanje ni tako preprosto. Gre namreč še za druge dejavnike, ki vplivajo na izostanke. To vprašanje je povezano med drugim tudi z načinom dela zdravstvene službe. Bolj ko bo razvita preventiva, manj bo potrebne kurative in manj bodo delavci izostajali z dela. Participacija za zdravniške preglede je neprijetna tako za delavca kot za zdravnika, ki.jo mora zaračunati. Nekatera opozorila govore o tem, da se je po uvedbi participacije skoraj za polovico zmanjšalo število prvih zdravniških pregledov. Seveda bo potrebno to vprašanje še temeljito proučiti, toliko bolj, ker gre za kompleksen problem. Na marsikateri konferenci sindikatov so načeli vprašanje počitniških skupnosti v SOZD. Zaradi predpisov te ideje ni bilo mogoče uresničiti. Hkrati ugotavljamo velike apetite nekaterih občin, da bi delavske počitniške domove izrinile z obale. O možnostih počitniških skupnosti v SOZD v naših kongresnih dokumentih ni nič konkretnega zapisanega. Sicer pa na sindikate tako ali tako letijo očitki, da se največ ukvarjajo s problemi družbene prehrane, športa, rekreacije in počitniških domov, morda tudi še z izobraževanjem. Vendar moram reči, da je še dobro, da se je kdo sploh s tem ukvarjal. Sindikat se bo moral'tudi v bodoče ubadati s temi vprašanji, saj gre za eno njegovih temeljnih funkcij — za prizadevanje, da bi zboljšali standard delavcev. Bolj pereče pa se mi zdi vprašanje, zakaj nekatere občine odrivajo tako imenovani delavski turizem. Menim, da je tako ravnanje kratkovidno in spodbudjeno s kratkoročnimi interesi in v svojem bistvu zelo.nesocialno. V bistvu gre za komercialne koncepcije razvoja občin, ki niti ne uvidijo tega, da lahko delavski turizem zelo podaljša sezono in hkrati poveča izkoriščanje njihovih naravnih in drugih počitniških zmogljivosti, vse to prav v prid tamkajšnjega prebivalstva. Pri takih kratkoročnih usmeritvah gre marsikdaj tudi za lov na devize ipd. Menim, da se morajo sindikati boriti proti takim usmeritvam. Ponavljam, gre za politično in ekonomsko kratkovidnost teh občin! Res je, da moramo upoštevati določene prostorske urbanistične ureditve, optimalno izrabo prostorskih zmogljivosti, toda nobenega dvoma ni, da ima tudi v teh prizadevanjih delavski turizem svojo ekonomsko upravičenost, torej ne le sqcialno-po-litično, kot pritisk skupnosti, marveč kot interes konkretne občine. V predkongresnem času ste obiskali vse regije. Ali lahko poveste, katere so največje slabosti v sindikalnem delovanju? Preveč kratka je doba, kar delam v sindikatih, da bi mogel objektivno ocenjevati, vendar moram reči, da so moji dosedanji vtisi dobri. Sindikalna organiziranost se razvija, učinkovitost delovanja je čedalje večja in čedalje večja je tudi njihova veljava. Kar zadeva slabosti — o nekaterih sem že govoril — jih vidim predvsem v tem, da v sindikatih še marsikje delajo forumsko, da se organi več ukvarjajo sami s seboj, kot da bi se posvetili mobilizaciji članstva in vprašanjem njihove organiziranosti v sami bazi. Še posebej velja načeti vprašanje strokovnih sindikatov. Ti sindikati so se različno razvijali, vsi pa so v ob- dobju po zadnjem kongresu doživeli velik vzpon. Zaradi najrazličnejših vzrokov so se začela tu in tam oglašati mnenja, da gre le za oblike delovanja zveze sindikatov. Uveljavitev takega stališča bi praktično pomenila njihovo likvidacijo. Na majski konferenci republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in centralnega komiteja ZKS smo prišli do enotnih stališč o tem vprašanju. Seveda vsi problemi še niso rešeni; tako se moramo čim-prej lotiti vprašanja, kako strokovne sindikate tesneje . ' ________* 1 1...... 1 irt , , II Z1 I 1- -llril IVI 1 skupinami. „ Še to: čeprav nisem neposredno sodeloval v sindikalnem delu mislim, da so najpomembnejše dejanje storili sindikati Slovenije s svojim 8. kongresom, ko so obračunali z liberalizmom in tehnokratizmom. Zato ima seda- nji kongres sindikatov Slovenije pač to prednost, da je splošna usmeritev v ZK in v sindikatih že izoblikovana. Zato se bomo bolj posvetili utrjevanju sindikatov pri reševanju konkretnih nalog delavskega razreda. V tem smislu je tudi 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije na- daljevanje 8. kongresa. c Kurjač in gasilec Slavko Hrženjak se je na Trati zaposlil pred dobrimi petindvajsetimi leti. Prva in zadnja njegova zadolžitev je skrb za toploto — vsa leta kuri kotle centralnega ogrevanja. Pogovarjala sva se v nekdanjem njegovem stanovanju — sedanji pisarni direktorja delovne organizcije. »Ne verjamete. Tule smo stanovali, potem sem v Guncljah sezidal hišo. Vsak dan pozimi pokurim 6 do 7 ton premoga. Zadnjo zimo sem imel prvič pomočnika. Pozimi delam od 4. do 14. ure, poleti pa od 6. do 14. ure,« je pripovedoval ves nasmejan. Toda njegov delavnik se ne konča z odhodom domov. Poleg dela opravlja še številne druge dolžnosti. Je predsednik gasilskega društva IMP, podpredsednik gasilskega društva v Guncljah, podpredsednik sveta krajevne skupnosti, predsednik Rdečega križa Šentvid In član občinskega odbora za krvodajalstvo. Za svoje delo je prejel že več priznanj. Tudi sam je krvodajalec in je 22-krat daroval svojo kri. Še pet let mu manjka do upokojitve. Njegovo delo bo lažje, ko se bo tovarna priključila na to-plarniško ogrevanje, Š, T. x_________________________________________V Udeleženci izleta pred spomenikom na Sutjeski Izlet na herojsko Sutjesko Sindikalna organizacija IMP TOZD TRAA je organizirala 3-dnevni izlet v herojske kraje iz NOB. Za ogled krajev iz NOB je bilo precejšnje zanimanje, kar dokazuje tudi udeležba. V meglenem jutru smo se zbrali na ljubljanski železniški postaji 22. 9. 1978 ob 4. uri in 45 minut. Kljub zgodnjim jutranjim uram, je bilo Vse vedro in živahno. Ob prihodu v Zagreb je bil že lep, sončen dan. Z železniške postaje nas je avtobus odpeljal na zagrebško letališče. Marsikateremu je bilo tesno pri srcu, saj je bila to prva vožnja z letalom. Po prihodu v Dubrovnik smo si ogledali stari del mesta. Videli smo mestno obzidje in njihovega zaščitnika, gradnjo ulic in hiš, ki so svojevrstni sistem, med njimi je tudi slovenska ulica. V Dubrovniku je bila zelo močno razvita obrt, zato je takratno cehovsko vodstvo razporedilo obrtnike po ulicah. V eni ulici so bili samo krojači, v drugi čevljarji, nato zlatarji, urarji, itd. Naši košarkarji dobro začeli V letošnjem letu je bila ustanovljena občinska trim liga v košarki, v kateri sodeluje tudi ekipa IMP — TEN. Sestavljajo jo igralci s področja Vojkove 58. Kljub začetnim težavam pa je ekipa IMP — TEN osvojila odlično tretje mesto in s tem dokazala, da je tudi košarkarska igra v naši organizaciji popularna. Začetek dobro obeta in upamo, da se bo ekipa IMP — TEN v prihodnji sezoni uvrstila v sam vrh, s tem pa tudi v višji rang tekmovanja. Košarkarji IMP — TEN Naslednje jutro smo se z avtobusom odpeljali ob jadranski obali proti Metkoviču, ustavili pa smo se v Mostarju. Lepo bi se bilo ustaviti bolj pogosto, saj so pokrajina in kraji zelo lepi toda čas nas je priganjal. mesta, notranjost hiše zadnjega bega, ki je živel v Mostarju in džamijo. V popoldanskih urah smo zapustili Mostar in v večernih urah prišli v Sarajevo. Preko mostu, na katerem je bil storjen atentat na prestolonaslednika avstroogrske monarhije Ferdinanda leta 1914, smo odšli v stari del mesta. Tam je v starih prodajalnah možno kupiti vse vrste spominkov, blaga, živila, zlatnino, itd. Tudi tukaj ima vsaka ulica samo eno vrsto obrti, kar je posebna zanimivost. Tudi naslednje jutro je bilo sončno in toplo, ko smo se odpravljali naTjentište, na kraj herojstva in tovarištva. Pot nas je vodila preko strmih klancev in dolin, brezmejno lepih pokrajin in okoli poldneva smo prišli v herojsko Sutjesko. Zbrali smo se na ploščadi pred spomenikom. Spregovoril nam je profesor zgodivine. Opisal je dramatične boje pete ofenzive proti glavnen i štabu NOV in tovarišu Titu, ter drugim partizanskim enotam od 15. maja 1943 do 15. junija 1943. Mostar ima veliko zgodovinskih zanimivosti iz 'ških časov. Ogledali pa smo si samo stari del Košarkarska ekina TOZD TEN Z ---------------------------X NA TEKU SE DOBIMO Rekreacijsko športni center Ježica vabi ob ponedeljkih in četrtkih na rekreacijo pod naslovom »na teku se dobimo«, kot pripravo na sprehajalno smučanje ter tek na smučeh. To je za smučarje IMP-ja izredna priložnost, da se dobro pripravijo na zimo, ter obenem že mislijo na ŠIG, tako, da ne bo več pripomb, da ni nikogar, ki bi skrbel za pripravo naših tekmovalcev. Na Ježici vadita rekreacijo dva tekmovalca IMP, in sicer Emil Grad in Pavel Dornik. Torej dobimo se ob ponedeljkih in četrtkih ob 16. uri v rekreativnem centru Ježica (Savlje). V_______________________________________/ Takrat so Nemci začenjali izgubljati v Afriki, zato so si hoteli izbojevati prosto pot preko Dalmacije in naprej do Nemčije. V prvi ofenzivi, dne 9. junija, pri umiku na Zelen goro, pa je bil ranjen tudi tov. Tito. On je edini vrhovni komandant, ki je bil ranjen v drugi svetovni vojni in ki je bil neposredno z borci v borbah. Tov. Tito je rekel, da so se na Sutjeski bile tako krvave borbe, da je vsaka ped zemlje in vsak kamen spomenik. Od grozot, ki so se dogajale v času ofenzive, so se nam ježili lasje. Še dolgo časa po tem smo govorili šepetaje, saj so nas presunila kruta dejstva, ki so se dogajala na herojski Sutjeski. Ogledali smo si še freske v spominski hiši, delo Krste Hegedušiča, ki ponazarjajo borbo NOB in propad fašizma. Poleg imen padlih na Sutjeski pa je vklesano vprašanje: »Svoboda, svoboda, ali boš tudi ti pela toliko pesmi, kot smo jih mi peli o tebi?« Zadnji kraj, ki smo ga obiskali, je bil kraj Kre-kovina. Tu je grob legendarnega Save Kovačeviča, komandanta tretje udarne divizije. Nemo smo se zazrli v črno gomilo in kamen, na katerem so vklesane besede: »Sa kraj Bosne zna ga Krajina sva, svud se slavom pročuo komandant Sava.« Proti večeru smo se vrnili nazaj v Sarajevo. Po večerji smo se odpravili na vlak in dobili spalne .vagone. Veselja ni in ni bilo konec pozno v noč, saj smo bili vsi veseli, da je izlet tako lepo uspel. Vsi udeleženci izleta si želijo še več izletov v zgodovinske kraje iz NOB. Družbenopolitične organizacije TOZD TRAA naprošajo, da organizirajo izlet v pomladanskih mesecih v Jesenovac, Bihac, Jajce, Kozaro. ZDRAVKO NASTRAN Ključavničar — umetnik Teden, od osmega do petnajstega oktobra, je bil v naši temeljni organizaciji TIO Idrija v znamenju kulturne prireditve, za katero je poskrbel mladi ključavničar Pelhan Slavko. V vhodni avli tovarne je razstavil preko petnajst skulptur iz kovine, katerih idejni snovalec in izdelovalec je bil on sam. Delavci smo z veliko pohvale in odobravanjem sprejeli ta dogodek še toliko bolj, ker so taki primeri vse preveč redki. Mislimo, da bi nas take in drugačne prireditve morale pogosteje obiskovati. Treba bi se bilo organizirati v okviru celotnega IMP-ja in poiskati marljive ustvarjalce, ki izdelujejo najrazličnejše stvari sebi v zadovoljstvo, javnosti pa se bolj poredko ali pa sploh ne pokažejo. Njihove razstave bi se tako selile iz TOZD v TOZD in bogatile obiskovalce, avtorji pa bi se spoznavali in med seboj izmenjavali izkušnje. S tem ne mislimo samo na izdelovalce skulptur. Tu so še drugi, ki se ukvar- jajo s fotografijo, slikanjem ali morda zbiranjem različnih zanimivih stvari. Pričujoči razstavi torej vsa pozornost, avtorju pa čestitke za uspešno opravljeno delo, ter prošnjo, da nas bi čimprej zopet razveselil. Slavko PELHAN se je rodil l. 1955 v Idriji. K Sim-pleksu se je prišel učit za monterja centralne kurjave in kmalu spoznal, da to ni poklic zanj. Prekvalificiral se je in postal ključavničar. O nagovarjanju nekaterih učiteljev, da bi šel v šolo za oblikovanje, takrat ni razmišljal. O njegovem dosedanjem delu sva se pogovarjala v Idriji. Ko sem ga pričakoval, sem razmišljal, kdo bo sedel predme. Uganil sem edino to, da bo prišel v delovni obleki, kajti zmotil sem ga sredi dela. — Kdaj ste naredili prvo skulpturo? »Ko sem imel prvič v rokah varilni aparat. Zvaril sem nekaj žic in jih vrgel v smeti. Potem se mi je zazdelo, da nekaj predstavljajo in sem jih odnesel domov, danes so mi drag spomin.« — Od kod ideje za vaše delo? »Ideja se porodi, včasih v trenutku. Ko delam, jo oblikujem, jo spreminjam. Včasih tudi skiciram, in iščem rešitve. Na vsak izdelek me nekaj veže, zato bi jih tudi težko prodal.« — Kakšen material uporabljate? »Največ železo, baker, nekaj sem delal iz svinca in tudi mavca. Skulpture so iz odpadkov. Ko sem prosil za odpadke, so me v TOZD čudno gledali. Potem so mi rekli, da naj jih naberem, da jih bodo prodali. Ko sem pokazal, kaj sem pobral, me je nekdo hudomušno vprašal, če bom gnojil vrt z njimi.« — To je vaša prva razstava, vaš ognjeni krst. Obenem je to tudi prva razstava v vaših delovnih prostorih. Kako ste prišli na idejo, da bi tu razstavljali? »Delavski svet sem prosil, da mi dovoli uporabo odpadkov. Seveda so mi ugodili, dovolili so mi tudi, da lahko popoldne tu opravim dela, ki bi jih doma ne mogel. Delegati pa so povedali, da bi radi videli, kaj delam in tako do razstave ni bilo več daleč.« — Ste imeli kaj treme, kako boste sprejeti? »Sem. Skrbelo me je, kaj bodo dejali sodelavci. Zanimanje za razstavo je bilo veliko, odmev neverjeten.« O tem govorijo tudi zapisi v knjigi vtisov in pa želje delavcev, da bi skulpture kupili. — Ste o prodaji kaj razmišljali? »Ne. Zaenkrat ne prodajam. Vsaka skulptura je del življenja, je z nečem povezana in bi se težko odločil za prodajo. Rad bi še razstavljal. Zanimanje tu me je opogumilo in mi dalo polet za nove izdelke.« — Se nameravate tudi kaj izpopolnjevati? »Rad bi tudi teoretsko napredoval. Vseeno pa nameravam vztrajati naprej. Vse je odvisno od volje in časa.« Volja je, čas se bo tudi našel, idej najbrž ne bo manjkalo. Išče jih povsod: ko gre zjutraj ali zvečer s puško na lov, ko dela s sodelavci, ko najde še čas za svojo ljubezen____ Zapis sta pripravila: CIRIL HLADNIK in TONE ŠTRUS Zbirka Prešernove družbe 1978 Člani — naročniki bodo letos prejeli naslednji knjižni dar: PREŠERNOV KOLEDAR 1979, bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po I. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomunizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in informacij. Knjigo velikega formata, bodo krasile barvne reprodukcije slik znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala pa bo okrog 200 strani. Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman — Sočno in živo napisana pripoved o koroških gruntarjih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni. Miško Kranjec: ČARNI NASMEH, dve povesti— Ob 70-letnici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: »Čarni nasmeh« in »Fot med oiazene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev. Miran Ogrin: VZHODNI VETER, potopis — Naš znani popotnik je podnaslovil svojo pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. Draga Černelč, s sodelavci: ALERGIJA, zdravstveni priročnik — O alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja, vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom. Člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejel še nagradno knjigo: Alan White: PODNEBJE UPORA, roman — Delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50 dinarjev (broširana) oziroma 65 dinarjev (vezana). Vse knjige bodo člani — naročniki prejeli v drugi polovici novembra. RAZSTAVLJALI SMO NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU SEJMU MA ROB Jesenski zagrebški velesejem sodi, po raznolikosti in številu razstavljavcev ter po številu obiskovalcev in poslovnih stikov, med najmnožičnejše jugoslovanske razstave. To nas obvezuje, da se moramo izjemno potruditi za končni izgled razstavnega prostora prav na tem sejmu. Skrb, kako razstavni prostor oblikovati in doseči vsklajeno sliko, pa ni enostavna. Proizvodi naše organizacije se izredno razlikujejo po obliki, velikosti in zunanjem izgledu, kar ni običajno pri drugih razstavljavcih. Na sejmu smo razstavljali skoraj vse naše izdelke: enote za klimatizacijo, prezračevanje, gretje in avtomatiko teh enot, zahtevnejše livarske izdelke, šibko in jakotočne naprave, med njimi prvič enote hišnih dvigal. Vsi ti izdelki so bili razmeščeni na notranjem 156 kv. m velikem, razstavnem prostoru, vštevši tudi poslovne prostore. Zunanji prostor velikosti 64 kv. m pasmo uporabili za izdelke, ki so vremensko odporni: celotna transformatorska postaja, mehčalec vode (ionski filter), hidrofor, posoda za kurilno olje ter hladnovodne armature in kanalska litina. Na svojem razstavnem prostoru pa je razstavila TOZD SK1P najnovejše rovokopače in ostali proizvodni program. Ob koncu pa moramo ugotoviti, da nam vselej ne uspe urediti razstavni prostor, kot si želimo. Včasih je vzrok izredno neugoden možni izbor izdelkov, največkrat pa premalo zavzetosti pri izdelavi in končnem videzu izdelka za razstavo. IGOR M EL IV A Med našimi šoferji Franc Slak, šofer v DS EMOND je z »žabo« prevozil 230.000 km brez večjih popravil motorja. Avto že nekaj časa stoji in verjetno čaka na kupca. Tov. Slak že vozi njeno »mlajšo sestro«. Vsako leto prevozi od 70 do 80 tisoč kilometrov. Doslej je prejel več priznanj proizvajalcev avtomobilov za prevožene kilometre brez okvar. Upajmo, da ga tudi novo vozilo ne bo razočaralo. Srečno vožnjo! — tov. Slak. Silvestrovanje v FIESI Tudi letos bo naš počitniški dom v Fiesi odprt za novoletne praznike. Silvestrovanje bo organizirano takole: v petek, 29.12. 1978 boste v domu večerjali, zaključili pa boste s kosilom v torek, 2.1.1979. Celoten paket (4 penzioni in silvestrska večerja) bodo veljali za vsakega obiskovalca 1.100 din. Za otroke od 1 do 5 let boste plačali 550 din, od 5 do 10 let pa 770 din. Kdor pa bi želel samo silvestrovati (prenočišče, silvestrska večerja, zajtrk in kosilo 1. januarja) pa bo moral plačati 500 din. Samo pismene prijave sprejema do vključno 20. 11. 1978 tov. Jožica Hren v kadrovski službi SOZD IMP, Ljubljana, Titova 37. Ob prijavi morate plačati 50 % stroškov silvestrovanja. Za veselo razpoloženje na silvestrski večer bo poskrbljeno. Vse informacije v zvezi s silvestrova- Franc Slak ob starejši in mlajši »žabi« Praznovanje livarjev Pred piknikom je Sindikalna konferenca DO Livar Med samim piknikom so bila med TOZD tekmovanja organizirala avtorally za člane kolektiva s startom izpred v vlečenju vrvi, ob veseli sproščenosti in obilici smeha. Livarne in ciljem na Polževem. Avto rallyja se je udele- Srečanje livarjev oz. delavcev iz vseh treh TOZD je žilo 26 vozil iz vseh TOZD. Za prva tri mesta so bile po- potekalo v prijetnem vzdušju ob zvokih poskočnih viž, z deljene simbolične denarne nagrade in diplome, a zrna- eno samo željo, da bi se podobna srečanja večkrat pono- govalna ekipa TOZD HVA je prejela prehodni pokal. vila. DO LIVAR je 23. 9. 1978 organizirala za vse svoje delavce z družinskimi člani piknik na Polževem. Piknik je bil organiziran v sklopu praznovanja občinskega praznika Občine Grosuplje in začetka proizvodnje nove lione linije s strojem DISSAMATIC, s katero bo livarna pridobila nadaljnjih 5000 ton kapacitet. Piknik jfe bil organiziran predčasno zaradi bojazni, da bo v oktobru, ob samem praznovanju, slabo vreme. Livarji med srečanjem Predstavnik TOZD HVA Tine Mendiževec sprejema p.ehodni pokal za osvojeno prvo mesto mmm