J. E. Bogomil
Dogodki
iii.
r^a ni odlegel. Vnovič je hitel poskusiti. Nekaj poguma je Jbilo v tijem.
Veter je pregnal oblake, in žarko solnce je po~ svetilo na zemljo.
Aha! Upanje na tetine darove je pregnalo tudi Janku spomin na zjutranjo nesrečo in mu je vdihnilo nove podjetnosti.
Preoblekli so ga mama, ker je bilo treba. In zdaj je ponosno brez dežnika korakal po vasi. Nič ko-rakal! Kar tekel je. Kaj mi vemo, zakaj?
Ob potoku so se pasle DTemotovc gosi. Po stezi je pa pritekel Janko.
»Phhhh!« se je oglasilo za Jankom.
Komedija! Kaj bo to? Kdo pa tako piha in sika? Ali —?
124   —

^^^P Komaj je imel Janko toliko časa, da je pogledal nazaj, že je stegnil Dremotov gosak svoj dolgi vrat in pograbil prestrašenega Janka zad za hlače.
Turška zemlja, to pa ne bo! — Beži, Janko, beži! In vpij, vpij! — — Pa kaj naj mu pravimo? Saj že beži in vpije, cvili in drgeče, da mu zastaja v grlu dih in glas.
Srečno uide nevarnosti in potrka — na, nič ne potrka, kar buškne v vežo pri teti.
»No, Janko, vendar si prišel. Pa tako žalosten? Kaj boš pa povedal, no?« ga nagovori teta. A pre-den pride Janko do sape in uduši solze!
»Nate!« stopi potem k teti in ji poda šopek. To je bilo vse, kar je spravil iz sebe.
»Kaj pa — sreče mi ne boš nič voščil, Janko?«
Tisto pa.
Toda ustnice se mu nabero spet v jok, v očch se jame bliskati, beseda zastane v grlu, in nobena želja ne more iz srca na dan.
»Pa vsaj v me poglej in srečko mi daj!« pravi teta.
Tisto tudi.
Počasi koracnc Janko proti teti in dene desnico v njeno roko.
V tem pa vstopi Metka. Tudi ona hoče razve-seliti teto. A ko zagleda pred seboj bratca — takega, kakršnega ga je napravil Dremotov gosak, prasne v smeh.
»Ti pacck! Kakšen pa si! Platno prodajaš! Kjc si ga pa kupil? Po čem bo? Oh!« Res je gledalo Janku zadaj malo srajSke v svet.
Zdaj še le je prišel Janko do sape, da pove o nesreči. Kar zaletavalo se mu je, ko je pravil. To je teto   nagnilo,   da   je   tembolj   obdarovala   ubogega
126    —

Janka, in da je revše iem lažje požaibiio nesreene dogodke tistega godovnega jutra.
Dobro, da je znala Metka molčati o Jankovi ne-voščljivosti. Morda bi ga bila zadela pri teti drugače Še nova nesreča. A Metki se je zdelo, da je Janko že dovolj kaznovan za tisti dan, in pa — no, njen bra-tec je bil vse eno.