"NOVICE" Bulletin PLANICA _SPRINGVALE INC. Ol ¡utteih, 74A/ass9' Leto XIX, st 76 August 1999 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE f! POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA enako do RIMA, FRANKFURTA Zdo dobre ekonomske prilike a obisk lepe Skmotye in vseh strani sveta... Pokličite ali obtičite tutS urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti polni lisi in potrebne vite! Eric Ivan GREGORICH DONVALE TRAVEL SERVICE 5 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC., 3109 TEL: 9842 5666 ■ »favni Ime GREGORICH je med TiktarUakimi rojaki Že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potoraqfe. Dr. Vilim Kinkela b.d.sc. okal za eno leto. Na žalost Itaiiani so si ga osvojili samo za teden dni. Čestitam M. Franetic, S. Franetic in A. Grlj za osvojitev prvega mesta in Prenosnega Pokala. Enaka čestitka gre tudi S. Mohorovicic I. Mohorovicic in N. Bencic za pridobitev tretjega mesta. Hvala vsem balinarkam in balinarjem za udeležbo na baliniščih in sem prepričan, da kjer je dobra volja so tudi dobri rezultati. Posebna hvala Lovcem ter njihovim soprogam kateri so nam priskočili na pomoč, da smo lahko to srečanje uspesno izvršili. Iskrena hvala vsem, kateri ste pomagali na kakršenkoli način posebno pa kuharicam za odlično kosilo, kakor ga znajo le na Planici napraviti. Referenta: M. FranetiC in L. Sluga MEŠANA TROJKA PLANICE - PRVO MESTO MIRO FRANETIC,SLAVKA FRANE TIČ IN ALOJZ GRLJ MATCNNSKA PRODAVA SJX PLANICA 9-5-99 "Al me boš kaj rada imela"?Andrew in Melisa Bratina. Zopet smo se zbrali po nekaj letih ter se povrnili nazaj,da se spomnimo časov,ko smo se zbi~ rali o proslavah po nedeljah popoldne,Za ta dan smo pripravili kratek kulturni program,kot nekoč; po proslavi pa čajanka in veselo kramljanje med seboj . Na ta materinski dan je minilo 25 let,ko so se prvič odprla vrata slovenske šole še v barakah. Lepo je bilo.Tudi vsa ta leta smo se zbirali in poslušali naš naraščaj s čestitkami otrok svojim mamicam. Za ta program smo imeli na dnevnem redu,naše malčke - šolarje,kvartet "Zvon",ki obstaja že tudi število let in nam prinaša lepe slovenske melodije. Tudi mladega harmonikaša smo lahko poslušali,ko je raztegoval svoj meh z veselo polko,par,ki nam je zapel "Al me boš kaj rada imela?" Lidija je zapela ob svoji spremljavi,g.Ivan Lapuh je spisal pesem za mamo.Mlada mamica je prebrala črtico:"Materina lučka".Zopet smo se lahko nasmejali ob kratki burki "Čeber",ki so jo uprizorili:Adam Klančič, Anica Toplak in Marija Lapuh.Nasmejali smo se tudi pogovoru (izvleček) iz Trebušnikovih zgodb,"Stric in študentka" (Fred in Ančka Toplak).Bil je čudo^ vit popoldan v dvorani in v jedilnici ob obloženi mizi z različnimi dobrotami. Zahvala vsem kuharicam,nastopajočim in odboru. Tudi razstavo z nekaj slikami nekdanjih in sedanjih učencev smo si ogledali in šteli leta: Kje so tisti časi? Lucija Srnec Enodejanka "čeber" -nastopajo:M.Lapuh,A.Toplak in A.Klančič Letos je Šola na Planici zabeležila pomembni dogodek in to petindvajset let obstoja. V teh letih se je zvrstilo kar precej učencev. Koliko se jih pa bo še v bodoče, je odvisno od vas dragi člani, Če jih boste pripeljali na Planico. Na kulturnih prireditvah vidimo kako so otroci zadovoljni kadar imajo priložnost sodelovati skupno z svojimi vrstniki. Petindvajseto obletnico šole smo povezali v program za materinski dan. Učenci slovenske šole so se zahvalili mamicam z petjem in deklamacijami. V imenu društva lepo povabim starše, da pripeljajo otroke v šolo, več nas bo, lepše bo v razredu in na odru. Lidija Lapuh DVOJNO PRAZNOVANJE v Tudi šola zdaj praznuje, svojih petindvajset let; tu učil se rod je drugi, znal je pesem lepo pet. Ze leto naokoli je in med nami praznik lep, danes dan je materinski, tukaj smo se zbrali spet. Dan izbran lepo podaijen je za matere prav vse; iz srca Vam za vse hvala, komu kaj storile ste. Zdaj uči že rod se tretji; nekaj mamici pove, za ta lepi dan kot danes, po slovensko - kdor le ve. Ivan Lapuh sLOVErjiAn rrussiori OF Sb. CVRIL & ItfETHODlVS Baraga Houie 19 A'Eeckett Slrcel Kiw3101 Melbourne o.F.m. SLOvErjsKj iriisijorj SVETEGA CIRILA & METODA 1(1.(03)98537787 raobile:(0412) 555 840 fai:(03) 9853 6176 e-mai!:metodQFM@ozeuiail.dOin.aii 1974 1999 Vabimo Vas na 25. slovenski mladinski koncert, ki bo 2, oktobra letos v Slovenskem društvu Planica Springvale, 11 Soden Road, Banghohne Vfc3175 ob 4 popoldne. Po slavnostni otvoritvi in koncertu bo večerja s plesom. Pridružite se nam. Spoštujmo dejavnost in požrtvovalnost naše mladine. 6 O Prisrčno vabljeni! LOVCI IN RIBICI PLANICE Zopet se vam oglašam z novicami lovske in ribiške družine. V vsem tem času se ni kaj dosti zgodilo. Konec meseca maja smo lovci organizirali avtobusni izlet v Bright in Albury -Wodongo.Bilo je zelo zanimivo,odlična družba in veliko veselja oba dneva. Več in zelo natančno pa je že vse skupaj opisala naša zapisovalka Zorka Gec.Zgleda,da njej pero bolj teče kot mogoče mani. Hvala Zora. 10.julij a smo lovci pripravili večerjo v društvenih prostorih. Lovska večerja je bila zelo dobro obiskana,saj je bilo čez sto ljudi odlično postreženihz domačimi krvavicami,ki jih je za to priložnost napravil Stanko Lešnjak,in še z drugimi domačimi dobrotami,ki so bile na jedilnem listu. Prav lepa hvala vsem,ki ste pomagali pri večer j i,na pikniku in kjerkoli je bilo potrebno. 29.julija smo imeli lovci tudi generalno sejo. Bilo je zelo živahno,ampak novega starešino pa le nismo uspeli dobiti. Vsak se otepa dela,še posebno ni nikogar,da bi delo prevzel za eno leto. Ker ni bilo drugega,je delo starešine zopet padlo na mene,še za eno leto. Poskušal bom delati,kar je v moji moči za letol999/2000. Pozdravljam vse prijatelje lovce in ribiče, in še vse ostale in hvala za pomoč. Starešina, Jože Rozman KVARTET "ZVOV Vesela sem,da zopet lahko napišem nekaj o našem kvartetu "Zvon". Zadnje čase so bili fantje,kar precej zaposleni. Neutrudl jivo- so trenirali in se pripravljali za končni nastop v Art Centru v Melbournu. Slovenska skupina na radiu 3ZZZ 92.3FM,je letos ogromno doprinesla pri skupnemu praznovanju 10. obletnice obstoja te radijske postaje. Prisostvovali smo pri različnih razstavah,na koncertu na S.D.Planica,končno pa smo bili kot slovenska skupina povabljena tudi na zaključni ali"Gala koncert",ki še je vršil 4.julija t.l. v Art Centru v Melbournu. Od 58.etničnih skupin je nastopalo, samo dvanajst najboljših in eni od teh so zastopali slovensko skupino naš kvartet "Zvon". Kakšen ponos,da smo videli na tem ogromnem odru,slovensko narodno nošo,postavne fante,slišali slovensko pesem. Aplavz je potrdil uspeh kvarteta. Hvala Pavel Sedmak,0to'Verdenik,Zvonko Penko,Frenk Bergoč za vse,kar ste storili za slovensko skupnost v Melbournu v očeh avstralske publike.Hvala v imenu radijske postaje 3ZZZ in posebno pa še v imenu slovenske radijske ure - slovenske besede. Še vedno dobro zgleda, Tudi,sedaj v to-tih letih, Enkrat je zgledal še mlajši, Fant od fare. Ampak ne pozabite, Na našega Štefana, Sedaj hodi s ponosom, Roke delavne, Nikdar preutrujen, Edini - Cvet od cvetov v teh letih. Štefan Srnec in Adam Klančič dva korenjaka - trdna stebra pri to - tih letih na kulturnem polju! Obema želimo še mnogo zdravih in veselih let med-nami. To our dear Dad. We would all like to wish you a very happy 70th birthday. May there be many more bright and cheerful years • ahead fulfiled with all the enjoyment of life and love of your family. Thank you for giving all you unconditional love and support.We could not ask for a better husband,father and nono. All our love and best wishes from your family. Ana,Tatj ana,Loredana,Johnny, Fabian,Nadia,Marina,Frank and your grandchildren, Briyana,Stephanie,Daniella,Sebastian and Alana. MAJSKI IZLET V BRIGHT Naš nadvse težko pričakovani izlet je bil le tu.22.maj a t.l. v prelepem jesenskem jutru,smo se zopet podali na dvodnevni izlet v Bright.Ker je pokrajina tako podobna naši Sloveniji,si je kar nekaj naših ljudi izbralo ta kraj za svoj dom in zapustilo veliko mesto (the big smoke) ob morju. Tokrat smo bili vsi pridni,točno ob sedmi uri smo zapustili našo Planico.Po kaki uri vožnje,je bilo mesto že za nami.Pogled iz avtobusa je bil čudovit.Narava mirna,polna jesenskih barv.Marsikje so evkaliptusi dali prostora tudi smreki in boru, da si je kot vsak imigrant ustvaril svoj dom.Ovči-ce so potresene po velikanski pokrajini kot snežne kepe,pa še kmečke hiše tu in tam tako,da je res p-rava slika. Tudi ta kontinent ima svoj čar,ki ga drugje ne dobiš. Postajali smo vedno bolj glasni. Izgleda, da slovenska steklenica ima noge,videti je bilo,da se sprehaja sem pa tja po avtobusu.Naš prvi postanek je bil v mestu "Auroa",ki leži ob "Granity Creek", .cjer smo imeli odlično malico.Značilnost tega mesta je kmetijstvo. Prevelika količina soli v zemlji jim povzroča kar precej problemov. Turizem jim daje dober zaslužek,zato vaščani lepo skrbijo za Granity^Creek,ki se ponaša s svojo lepoto. Po urici oddiha,smo se zopet vsidrali na avtobus in se odpeljali dalje do vinjarne "Hilawa Brown brothers".Lepo nas je sprejel vodič in nam razkazal in razložil delovanje posestva. Vstopili smo v hram,kaj se v hramu dogaja,pa vsi dobro vemo. Postajali smo vedno bolj dobre volje.Zgodilo se je Bizantinci,pozneje pod Turki.Sele Tito je ustvaril lastno republiko; danes si jo lastijo Srbi, Bolgari in Grki. Ostane nam še Srbija. V začetku srednjega veka so se med Savo in Jadranom ustanovile manjše kneževine ali župnije, Zahumlje,Trebinje,Neretljani,Duklja ali Zeta (iz katere se je pozneje razvila črna Gora), in končno Raška,pozneje imenovana Srbija,okoli Kosova in Morave. Ta je širila svoje ozerhlje ,si počasi podvrgla ostale pokrajine,imela kralje in končno carja: car Dušan je celo poskušal,da bi postal bizantinski cesar. Srbija je imela svoj center, samostane in gradove ravno okoli Kosova in je v največjem razmahu obsegala vse ozemlje od Save do srede Grčije. Tudi njo so ogrozili Turki. Kljub slavni borbi so ji zadali hud in odločilen poraz na Vidov dan, 15.. j unij a 1389 na Kosovu,kjer je izgubil življenje njih kralj Lazar. V nekaj letih so jo počasi zasedle otomanske čete. čeprav so v njih senci včasih rasli več ali manj samostojni knezi,je bila do konca 19.stol. trdno v turških rokah. Ravno poraz na Kosovu je Srbe družil,jim krepil skupno narodno zavest in dajal moči,da so se borili za obnovo svoje izgubljene države. V poznejših stoletjih so skupaj z Avstrijci in Madžari poskušali izriniti Turke,vendar jim ni uspelo.Tako so delni zmagi in poznejšemu porazu leta 1690 bežali pred turškim maščevanjem.Skupaj s svojim patriarhom Arsenijem se je umaknilo nad sedemintrideset tisoč družin,večinoma iz stare Srbije- to je Kosova,čez mejo na Madžarsko,kjer so jim dali zemljo v precej nenaseljeni Vojvodini Podobna selitev se je izvršila leta 1739,ko je množica Srbov s patriarhom Arsenijem četrtim, vred šla isto begunsko pot. Tako se je težišče srbskega naroda pomaknilo bolj proti severu,kjer je Beograd prevzel glavno vlogo. Na izpraznjeno zemljo na Kosovu pa so se počasi naselili Albanci iz svoje gorate in revne dežele. V zadnjem stoletju so se preostali Srbi i Kosova raje selili na sever v bolj rodovitne kraj in v strnjeno srbsko okolico. Na Kosovu so ostali Suša sta nas obiskala in večerjala z nami.Toni in Vera sta se umaknila mestnemu dimu in že nekaj let živita v okolici Brighta. Po dolgem dnevu je bilo le treba malo počitka in se zagnati v žakelj.Drugo jutro 23.maj a,po obilnem^ zajtrku,smo se odpeljali na Mt.Bufallo.Pripel-r j ali smo se skoraj na sam vrh, ustavili smo se, tako bli zu hotela,ki služi turizmu.S slehrnim poskokom čez kamen ali pohodu po stezi je narava pritegnila novo začudenje. Pogled na dolino pod nami je bil prazničen občutek. Narava je mila in te kar sprejema v svoje naročje. Ptice delajo družbo,ro-?ele čakajo na zrna,ki ga pobirajo kar iz roke.I z amega roba Mt.Bufalla se mladi spuščajo kot metulji v dolino s svojimi jedrilicami.Doživeli smo lep dopoldne.čas je prišel in morali smo zapustiti bakreno rdečo prst in se podati proti Wodongi.V slovenskem društvu. "Snežnik" so nas že z vsem srcem pričakovali naši prijatelji in nas postregli z odličnim kosilom.Predsednik društva g.S.Tinta, s prejšnjim predsednikom g.H.šajnom,sta nas tudi pozdravila v imenu vseh članov. Po tem pa je g. šajn zagrabil za harmoniko in naš Oto za kitaro in začelo se pravo veselje.Zaplesali smo in zapeli kar po domače in iz vsega srca. Težko smo se ločili ,s_harmoniko so nas spremljali do avtobusa.Ura je bila štiri popoldne,čas za na pot proti domu. Iz srca se zahvalimo članom "Snežnik",za vašo gostoljubnost in ne bomo vas pozabili. Tudi vi ste vedno dobrodošli na "Planico". Pot domov je bila kratka. Pesem in vici vseh K=irv so romali po avtobusu. Za konec,prisrčna hvala jganizatorjem,Jožetu Rozman inStanetu Lešnjak. Priporočamo se še v naprej. Hvala,prisrčna hvala še enkrat. Lep pozdrav Zora Gec SKUPINA IZLETNIKOV - PLANI CARJEV. - BRIGHT,MT.BUFALLO IZLET V CENTRALNO AVSTRAHJO Deset dnevnega izleta v Centralno Avstralijo v drugi polovici julija, katerega je organizirala Meta Lenarčič, se nas je udeležila lepa skupina - 48 izletnikov. Med nami je bilo le pet Avstralcev, ostali pa smo bili rojaki širnega Melbourna in celo nekaj iz Ballarata. Morda je kdo pred odhodom podvomil, da bo z avtobusom pot zelo dolga in dolgočasna. Ta skrb je kmalu zbledela in se sploh ni vrnila ves čas potovanja. Na poti do "Rdečega Centra" in tudi nazaj smo si ogledali marsikaj zanimivega, saj smo od devetih noči prenočili samo tri zaporedno na istem mestu. Alice Springs in okolico z naravnimi zanimivostmi smo videli precej obširno, vendar bi potrebovali se nekaj dni, da bi si ogledali vse kar nudi obiskovalcu tamkajšnja narava. Glavna točka našega izleta pa je bila vsekakor, Ayers Ročk - Uluru. Enajst korajžnih je prisopihalo do vrha, drugi pa smo si ta veliki "kamen" ogledali vse na okrog. Ne daleč stran je okroglo - kamnito gorovje The Olgas - Kata Tjuta. Ta skala se povsem razlikuje od sosednega Ayers Ročka. Pred miljoni leti je vsak ta "kamen" narava obdelala po svoje, danes pa je zanimivost, ki privabi obiskovalce dnevno v velikem številu iz celega sveta. Da, narava v Centralni Avstraliji je po svoje zanimiva in skrivnostna. Tudi domorodci - Aborigini vidijo v njej skrivnost in celo duhove v katere še danes verujejo. Turistu, ki pride v ta kraj, se odpre oko, Čut in spoštovanje do narave. Tuje še narava kakršno je ustvaril Bog. V imenu vseh izletnikov se bi zahvalil Meti Lenarčič za tako izvrstno organiziran izlet. Naj dodam na kratko: bilo je enkratno, zato tak izlet priporočam vsakomur, ki spoštuje naravo. Ivan Lapuh Del skupine izletnikov v Alice Springs. KRATKA ZGODOVINA KOSOVA Ko danes poslušamo o grozotah vojske na Koso-vem,ki je sicer del Srbije,a na njem večinoma živijo Albanci,nam ni jasno,kako je do tega stanja prišlo;^poznamo samo posledice. Zato naj služijo naslednje vrstice o tamkajšnji zgodovini.Odločila sem se,da ta zanimiv članek v celoti podam tudi zato,ker vsi skupaj zelo malo ali celo nič ne vemo zgodovine tega predela sveta,čeprav smo bili nekdaj v skupni federaciji. Ko so' prišli Slovani po letu 500 na Balkan,so v stiku s civilizacijo - rimsko ali bizantinsko, preostali,preosnovali svojo družbo iz rodovne skupnosti v manjše kneževine. Med Slovenci sta nastali dve taki državici: Karantanij a,najprej samostojna, pozneje pa važna vojvodina,in pa Kocljeva Panonija,ki je po nekaj letih zamrla. Ker se je Karantanij a -Koroška po-nemčevala,je veliko pozneje osrednja vojvodina Kranjska prevzela vodstvo v rasti slovenske nacionalne zavesti in sledeči poti proti nacionalni državi. Na Hrvaškem sta zrasli dve državi .-Posavska na severu in Primorska Hrvaška -Dalmacija ob morju. Ta slednja je rasla,absorbirala Posavsko Hrvaško, imela svoje kralje in nato kot enoten blok prišla pod madžarske kralje, a je ohranila skupno notranjo enotnost in državno zavest. Bolj proti jugu so se tudi ustanovile nekatera državi ce,končno je prevladala Bosna,ki se je razrasla v veliko državo,ki je nihala med Hrvaško in Srbijo,pod eno ali drugo ali med obema.Z njo so naši Celjani sklepali pogodbe.Uničili so jo Turki. Zaradi svojega vmesnega kulturnegaCmed vshodom in zahodom),verskega(katoličani,pravoslavni,bogomili in pozneje muslimani) in političnega stanja še danes nima izoblikovane enotne narodne zavesti. Makedonci so bili vedno ali del bolgarske države ali pa nad njo,bila je tudi pod Srbi ali da je neki gospod iskal očala,pa so mu le na nosu visela.Ha,hal Vse za dobro voljo. Vinska industrija je v Avstraliji na samem višku.Takih vinskih kleti,kot jih vidiš tukaj,Slovenija samo lahko sanja od njih. Treba je samo videti, koliko denarja,truda in odlične organizacije je vloženo v tako posestvo.Da jim nebi preveč vin-ca spili,smo se podali par sto metrov naprej do tovarne hrena in gorčice.Ker tega še nismo videli po naših izletih,je bilo tudi to zelo zanimivo. Tudi tu smo pustili nekaj dolarjev z nakupom dobrin. še nekaj sto metrov Čez plot in že smo bili * tovarni sira.Tudi od tam smo šli dobro obloženi. Nekateri so dober sir,kar v hladilniku v Brightu pustili,-verjetno so čistilke to napitnino dobro shranile in si prste oblizale. Dan je bil napolnjen z bogatim programom,da smo res od tega vsi nekaj odnesli. Vsega polni smo se zopet podali na avtobus in prispeli v vasico -mesto Beechworth.Pokrajina je res slikovita. Zlati topoli so kot solze utripale ob lepem sončnem dnevu. Mesto Beechworth se ponaša z rudnikom zlata,kateri je dajal delo in lep zaslužek našim prednikom.. Tudi muzej smo obiskali.V tej hiši je bil "Nett Kelly" obsojen na smrt.Njegova^ celica te opozarja na krutost zapora.To mesto je pravi biser pretekle zgodovine belega človeka. Trideset hiš je registrirano pod zavarovalno dediščino (heritage trust). Prelep^park,ki se ponaša z mogočnimi hrasti, nas je vabil pod njihovo krilo na izvrstno kosilo. adaljevati je bilo treba do namenjene točke, že pozno popoldne smo prispeli v Bright.Vasica leži na planoti_"Vrata v Alpe"(Gateway to the Alps). Razporedili smo se v motelske sobe,se malo odpočili,nato pa smo imeli gospodsko večerjo v hotelu. Lepo nam je bilo,vsi smo bili veseli,jedli smo, kot,da bi bilo konec sveta. Odlična postrežba.Sli smo na sprehod po vasi,tako kot doma.Listje se je drobilo pod nogami in nas vodilo do"poker mašin". Dobro so nas nekatere pomolzle. Vsak po svoje smo ■uživali. Tudi naša stara prijatelja Toni in Vera njihovi srednjeveški samostani,grobnice kraljev in spomin na veliko,močno in junaško Srbijo. Po propadu turške države in prvi svetovni vojski so velesile kar počez razdelile Balkan. Kosovo so odmerile zmagoviti Srbiji neglede na to,kdo je živel na njem in razdelile Albance. Upoštevati moramo še naravni prirastek,ki je med preprostimi Albanci veliko višji,kot med više stoječimi Srbi. Tudi so Albanci,ki niso Slovani, najbolj bojevit in kulturno zaostal narod v Evropi z junaško zgodovino in trdno družinsko zavestjo. Tito jim je dal veliko politično in kulturno avtonomijo,tako da jih je držal zadovoljne. Miloševič pa jim jo je pred desetletjem odvzel, od tedaj je med njimi vrelo in so jih komaj mirili. Sedaj se je v zgodovini Kosova in njih naseljencev Albancev odprla nova,težka in krvava pot, ob vsej zapleteni zgodovini in njenemu vplivu na čutenje in mišljenje Srbov in Albancev. Ameriški predsednik Clinton je v odprtem pismu -International Herald Tribuna,seznanil javnost s svojim videnjem temeljnih ciljev.letalskih napadov Nata na ZRJ. Američani in naši zavezniki smo na Kosovu s trdnim namenom,da prvič doslej ustvarimo miroljubno ,nerazdeljeno in svobodno Evropo,Narodi nekdanje Jugoslavije so stoletja živeli z manjšimi ali večjimi medsebojnimi konflikti,nikdar pa ni bilo "čiščenja"-izganjanja ljudi z njihovih domov.Nespremenljive razmere,kakršne danes vladajo v tem delu sveta,so posledica desetletne kampanije Slo-bodana Miloševiča,da bi zgradil veliko Srbijo na račun uničevanja celih narodov,njihove narodnosti in vere.Balkanu ni usojeno, da za vselej ostane v osrčju Evrope v temi,temveč da jih njih voditelji popeljejo in zagotovijo boljši jutri.Skupaj z zavezniki lahko vse to omogočimo,če bomo vstrajali pri Natovi akciji in udejanili stragedijo,s pomočjo katere bodo sile,ki jugovshodno Evropo družijo, močnejše od onih,ki jo trgajo na kose. tyou tvitt etil m douât tememéen, t&e aeU ÚUfiteU utá& tucne faut eewUei t¿¿& (fecw. Soy, ¿uh» t&etf Áeute ftotmí Çattùte etnd 'David 'á ¿eutufy - ÇacÀ&m. Süttotte attd ßatium, «4a w&tc 6&ui m 2t *peS une teailcf qett¿nq- ¿uto ¿tí /4ttd <#¿C& t&e ¡ídfc &iotÁe>i Çmtùt, t&ene te fait m àtofcfiùtq tÁeai. ÇoÂtt eutd lnqnid TK&tUÍatUc à eme aùa finaaùtç to 6e a. ¿eutdfad - Sen^UHíH, S¿*na*t &td IcmotÂ^ tveie ê&ut o» *Peâ. Dan t tAey ail (ooé à* cutef dwdt Ji&ietfa 4«d'i¥ TKay. tyood iueé eutd $ood AetUtéí to- ytmf P.& S.ROB BRICKLAYING Za vsa zidarska dela lahko pokličete Pepija ali Stanko na 9795 4108 89 Grantham Tee. Mulgrave, 3170 Ph: 9669 9513 DARKO ERZETIČ se priporoča ZA TERAZZO, MARMOR IN CERAMIC PLOŠČICE Ph: 9543 5663 Z.ABRAM Delcom Engineering & Tooling Factory 9/26-30 Howleys Rd., NOTTING HILL, 3168 Greg Lagondar Expanded Polystyrene Moulders FRONTIER INDUSTRIES PTY. LTD. I'll McNaughtonRoad, Clayton, 3168 Ph: 9562 6100 Fax: 9562 6429 A.H.: 9700 5001 rpnaissance M A LI 5 Q IL BrZ« M P TV LTD Agents for Bunurong Memorial Park Cemetery Mausoleum 790 Franttstoii-Dnmlennng Ron600 or Mobile 0419 S02 553 Or Rciuiissiince on 9415 7066 Joe Rozman Frank Rozman F.& J.ENGINEERING PTY.LTD. Mould Mäkeis Steel Fabricaton 20 Bando Rd., Springvale, 3171 Ph: 9548 1808 Fax: 9548 4797 KARLO ŽTRANCAR PLESKAR želite prebarva ti hišo au menja ti zidni papir Ph: 9569 8286 © V.F.L PANELCAKEP/L ACN <07152 203 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 9793 1477 Fax: 9793 1450 •MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS •PRESTIGE CAR SPECIALISTS •ALL MAKES AND MODELS •BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES •INSURANCE WORK •3 YEAR GUARANTEE A.R Frank KampuS - 9560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. C COLONIAL MUTUAL £ /mi