Murska Sobota, 24. maja 1990 • Leto XLII • Št. 19 • Cena 7,70 din Osemsto bralcev VESTNIKA bo tokrat odpotovalo v Sežano. Ogledali si bodo svetovno znano kobilarno Lipico, enkratno kamnito mestece Štanjel, pršutarno Šepulje, kraško vinsko klet, starinski botanični vrt, lepote podzemeljskega kraškega sveta in še marsikaj! POSEBNA PRESENEČENJA! Časa do odhoda vlaka je malo, zato pohitite s prijavami, ki jih sprejema uprava VESTNIKA v Murski Soboti na Titovi 29. Cena izleta le 400 din. To je malo, če računate, da boste gostje ekskluzivnega hotela v Lipici! TUDI LETOS VAGON ZA MLADE! Pohitite s prijavo, VESTNIKOV VLAK SE NE BO IZNEVERIL TRADICIJI! VOZNI RED VESTNIKOVEGA VLAKA MURSKA SOBOTA 04.50 01.25 BELTINCI 04.56 01.10 VERŽEJ 05.05 01.10 LJUTOMER 05.13 01.02 LJUTOMER-MESTO 05.14 00.59 IVANJKOVCI 05.28 00.47 ORMOŽ 05.38 00.37 PTUJ 05.58 00.17 LJUBLJANA 08.30 21.44 SEŽANA 10.20 19.55 »Obljubljam, da bom za domovino ...« In kaj in kje je domovina? Slovenski fantje naj bi v prihodnje služili v Sloveniji, kjer je njihov dom, jezik ... Ali pa so to morda le pobožne želje vseh, ki so morali kilometre in kilometre od svojih domačih, v kraje,’ki jih še nikdar niso videli, za nekatere pa sploh še slišali niso. Potem pride eno leto drugačnega življenja, za marsikoga drugačnega razmišljanja. Pride orožje, povelja, straža... Bo kateri od slovenskih fantov čutil kanček zadovoljstva, če bo daleč od doma dobil vsaj puško, ki je bila včasih last domače teritorialne obrambe? Mladi naborniki še ne vedo, kaj jih čaka, njihovi občutki pa vsemu navkljub niso najboljši. Mnogi dvignejo kozarec — ki utopi vse skrbi... LIK Foto: Nataša Juhnov PROIZVODNI BI IZVOZNI DEFICIT M« Praven'riezuRat' s'cer ne da* P’ 'udi „, 'ke 0 gospodarjenju, ^rno&j^ niso realne, vsem., bl’ k' so že na voljo, i p.0n,urskp2)pozarjajo’ da se tudi P"jejo n . gospodarstvu nada- ;Z 'anske„ negativne težnje '"^striki,, eta' Gibanje obsega neugodnnr°1ZV?dnje je še na-aakem lanu°' Saj 'e ta nižja kot v ^lendavskk^..^ izie' .Piska nrn- °bc|ne, kjer je indu-s'»tkaPsr ,vZV0dnja večja za 5,6 i ^'"šniem „ os*alih treh občinah ?'!' Padec čefrttetju zabe-"ajboli ^“Je Proizvodnje ,C|ni, kjer • °.c,,no v radgonski ^?'otkaV. 'e'ta nižja za 11,5 » °lj očit« ej °keini je padec ? V Ra«i in To-Lh ^esoha°nr.Cme in v radgon-Pr?' PodjetH t k'h’. med Pomur-C°'Zv°dnin L Z m°eno zmanjšano t Vski Liv omenimo še roga->rski Platano, Iju- dodali vC(Sm še kakšno bi že širjave Ze receno’ pa so v Cez neka; -Ze 0 nerealne in bo sio1” drugačn«aS^ slika lahko po-er težko a' 1)rugače si je tudi ^zlagati podatek, da je v ljutomerskem Imgradu proizvodnja večja za 46, v lendavski Nafti pa za skoraj 45 odstotkov. Skrb zbujajoči pa so tudi podatki o pomurskem izvozu in uvozu v letošnjih prvih treh mesecih. Skupni izvoz je v tem obdobju dosegel vrednost 287 milijonov dinarjev in je za 9 odstotkov manjši kot pred letom dni, močno pa se je povečal uvoz. Če je imelo v zunanjetrgovinski menjavi Pomurje vedno suficit, je tokrat pokritost uvoza z izvozom nekaj manj kot 97-odstotna. Največje znižanje izvoza je bilo v lendavski občini, kjer le-ta ni dosegel niti tretjine vrednosti izvoza v enakem lanskem obdobju, medtem,, ko so za dvakrat več izvozila podjetja iz radgonske občine. Za razmišljanje k vsemu temu pa dodajmo še podatek, da sta v letošnjem prvem četrtletju samo soboška Mesna industrija Pomurka in Zunanja trgovina ABC Pomurke uvozili meso v vrednosti več kot 105 milijonov dinarjev. Je tudi to nož v hrbet pomurskim živinorejcem?! Ludvik Kovač PLASTENKE PEPSI - prva skupna naložba Kako so Verženci VESTNIKOV poslanski klub v mesecu bo v uredništvu Vestnika in Radia sjf ! Možnost ** postanski klub. Poslanci iz pomurskih občin bodo Pou^li samSP°r°č'*' javnosti, kaj in kako delajo. Da pa jih ne bi nib. Ice. Sv ” nov'narjh vabimo k sodelovanju tudi naše bralce in '2 29M Vpra^ania lahko pošljete pisno na uredništvo Vest- »ia P^ličet > a'' pa nas vsako zadnjo sredo v mesecu od 8.00 do til vnašanj j P° ,elef°uu na številko 22-403. Pri pisnem sporoča-** na v^te možnost postaviti vprašanje določenemu poslancih ^rva vpra^0 p°budo posebej povabljen v klub. ' našen, uSania_Pr>čakujemo do srede, 30. maja, ko bo ob trinaj-redništvu prvo srečanje s poslanci. V Boračevi so v četrtek začeli polniti pepsikolo v plastenke — Prva skupna naložba Pepsi Cole in Radenske — Roger A Enrico, predsednik in generalni direktor Pepsi Cole Worldwide Beverages, optimističen in verjame v uspešnost nadaljnjega sodelovanja. bika na turen d. o. o. Minuli teden je bilo v Radencih še posebej slovesno, saj so v Beračevi začeli polniti pepsikolo v plastenke PET. Pred približno mesecem smo pospremili na pot prvo steklenico te svetovno znane osvežilne pijače, tokrat pa plastenke. Tako sta izpolnjeni prvi dve nalogi iz pogodbe, ki sta jo Pepsi Cola in Radenska podpisali decembra lani. 1,5-litrske plastenke so tudi prvi konkretni rezultat skupne naložbe obeh podjetij (vložili sta 5 milijonov dolarjev). Čeprav ima Pepsi Cola v Jugoslaviji 9 polnilnic, bo izključni polnilec in dobavitelj pepsikole v plastenkah Raden- ska. Worldwide Beverages, enota Pepsi Cole, ki še ukvarja s polnjenjem brezalkoholnih pijač, deluje v 150 državah in ustvarja promet v vrednosti 5,8 milijard dolarjev. Celotna družba je ena najbolj uspešnih izdelovalcev za splošno porabo, vodilna pa je pri polnjenju brezalkoholnih pijač, pripravi gotovih prigrizkov in restavracijah za hitro pripravljeno hrano. Pepsi Cola je v Jugoslaviji navzoča 23 let, lani so prodali več kot 50 milijonov litrov pepsi-kole v državi, upajo pa, da se bo prodaja z uvedbo plastične embalaže močno povečala. Čeprav je multinacionalka v naši državi navzoča skoraj pol stoletja, pa je šele z Radensko sklenila prvo 'Skupno naložbo v Jugoslaviji, prav tako pa je Roger A. Enrico prvi predsednik Pepsi Cole, ki je obiskal Jugoslavijo. Tega so še posebej veseli tudi predstavniki na Dunaju. (Nadaljevanje na 3. strani) vlekli K Stajerski Slovenci uradno priznani kot narodnostna je ime, ki odžeja skupnost Murska Sobota Ciril-Metodova ulica 50 Telefon; 22 218 prvo osemletko proti kanalu nagrajuje naročnike VESTNIKA # obrest Vam daiemo posojilo do 6 mesecev brez • izdelke cene znižane tudi čez 40 % PRl^o IMAMO VSAK DAN KAJ NOVEGA IN VAS f\ti AKUJEMO S PRIJETNO POSTREŽBO! Prto od 6.30 do 20. ure zvečer. Ka1^ Postanite naročnik VESTNI-’ c© to še niste. ^atu ^tila 1710 izžrebali štiri naročnike, ki bodo prejeli lepa Ob .IS. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe prihaja iz dunajskega manjšinskega centra zgodovinska vest, avstrijsko ustavno sodišče je štajerskim Slovencem priznalo status narodnostne skupnosti, hkrati pa so polnopravno zajeti r delo centra. Ob tem pa se zapleta pri njihovi pravici do materinščine, kar je za zdaj tolikšna politična ovira, da je zvezna vlada Avstrije sklenila preložiti razpravo in sklepanje o manjšinskošolskem zakonu. Sicer pa poglejte na 2. stran in v rubriko Portreti iz diaspore. Ob letošnjem prazniku narcis so si vrli Verženci privoščili osrednjo predstavo na svoj račun ali na račun svoje bistroumnosti, ki jo je v Okroglih o Veržencih opisal tudi Manko Golar. Več o dogajanju v Veržeju boste našli v fotoreportaži na 24. strani. LiK in N. Juhnov Vestnikov koledar od 24. do 30. maja 24. maj, četrtek, Suzana — vnebohod 25. maj, petek, Urban 26. maj, sobota, Zdenko 27. maj, nedelja, Janez 28. maj, ponedeljek, Emil 29. maj, torek, Magda 30. maj, sreda, Ivan Nadaljevalo se bo spremenljivo vreme, v popoldanskem času so možne plohe. Pregovora za ta teden Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije. Če se Urbanu sonca zahoče, bo tudi poletje suho in vroče. aktualno po svetu UKAZ IN ODREDBA Iz Beograda je prišel ukaz, da je treba vse orožje, ki ga posedujejo teritorialne enote po vsej državi, nemudoma preseliti v objekte, ki jih nadzoruje redna vojska. Nastala je zmeda. Nekatera občinska vodstva teritorialne obrambe so brez pomislekov storila kakor je bilo zaukazano, druga so imela pimisieke in so čakala na mnenje republiških civilnih organov. Zadevo je obravnavalo tudi Predsedstvo Republike Slovenije, ki je odredilo, da orožje ostane tam, kjer je bilo doslej uskladiščeno, vendar, to je bilo že nekoliko potem . . . Novi republiški sekretar za ljudsko obrambo, Janez Janša, je 0 neodvisnosti Slovenije Po zmagi opozicijskega bloka Demos so v Sloveniji vse bolj žive težnje po večji neodvisnosti od Beograda. Vodilni politiki demokratične opozicije, ki bodo v Ljubljani prevzeli oblast, pa tudi priznani znanstveniki in gospodarski strokovnjaki menijo, da je možna popolna neodvisnost Slovenije. • Jože Mencinger, znan gospodarski strokovnjak, ocenjuje, da bi kratkoročno gledano Slovenija za neodvisnost plačala razmeroma visoko ceno, dolgoročno pa bi se odcepitev od Jugoslavije izplačala. Mencingerjeve teze so bile objavljene skupaj z drugimi prispevki na temo »Slovenska neodvisnost« v posebni izdaji Nove revije, ki so jo v Beogradu označili za neke vrste separatistični manifest. Sklicujoč se na Zavod za planiranje Slovenije, Mencinger razlaga, da bi začasna izguba jugoslovanskega (srbskega) trga, ki bi bila posledica odcepitve, Slovenijo sicer težko prizadela, vendar bi to tudi primoralo industrijo in gospodarstvo k hitrejši preusmeritvi na Zahod in bi pospešilo odpiranje tržnega gospodarstva. S samostojnostjo bi Slovenci ogromno privarčevali, ker ne bi več dajali denarja za zvezno administracijo in za armado. Prekinjen bi bil tudi odliv denarja za nerazvite v Jugoslaviji, piše zahodnonemški Die Welt. na seji vlade povedal, da je za ukaz vedel le republiški štab Teritorialne obrambe Slovenije. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je svoj ukrep utemeljil s podatkom, daje bilo v zadnjem času več poskusov kraje orožja in streliva iz objetkov TO. Kot je povedal Janša, so dva takšna primera po sicer nepotrjenih informacijah zabeležili na Hrvaškem. Vse skupaj, povezano s pret-njami novega predsednika Predsedstva SFRJ Borisava Joviča, ni več politična, temveč igra s pravim smodnikom. SPOR OKROG MANJŠIN Avstriji pač ne uspe, da bi zadovoljivo razrešila svojo manjšinsko zakonodajo. Prejšnji teden je zvezna vlada zaradi protesta štajerskega dela ljudske stranke preložila razpravo ih sklepanje o zakonu o manjšinskem šolstvu, ki bi urejal te zadeve tudi za štajerske Slovence in za gradiščanske Hrvate. Po popisu prebivalstva leta 1981 so na Štajerskem našteli 890 Slovencev, po ocenah manjšinskega centra na Dunaju pa jih je okoli 5000. Na Gradiščanskem so našteli 18.650 Hrvatov, po omenjenih cenitvah pa jih je 25 do 30 tisoč. Do zapleta je prišlo skoraj natanko ob 35-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe, katere člen 7 zagotavlja pravice Slovencem na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatom na Gradiščanskem. Orožje je občinska last Teritorialna obramba je bila formirana pred 22 leti, takoj po sovjetski intervenciji v tedanji ČSSR leta 1968. Definirali sojo kot najbolj množično obliko oboroženega odpora proti morebitnemu agresorju, s svojimi prostorskimi in manevrskimi enotami pa naj bi delovala predvsem v zaledju. Pogledi na njen razvoj so bili velikokrat zelo različni. Medtem ko so na zvezni ravni hoteli TO kot sestavni del oboroženih sil razvijati po nekakšnih enotnih obrazcih, so se v slovenskem predsedstvu, kije po ustavi odgovorno za stanje in razvoj TO v Sloveniji', vselej zavzemali za večjo prilagojenost organiziranosti, usposobljenosti in opremljenosti enot in štabov potrebam, možnostim in seveda specifičnostim posameznih občin, mest in krajevnih skupnosti. Izkušnje so pokazale, daje bila takšna odločitev na mestu. Smernice za razvoj, opremljanje in oborožitev TO, ki v Jugoslaviji šteje skoraj milijon mož, se oblikuje na zvezni ravni, financiranje pa je v izključni pristojnosti posameznih republik. Orožje slovenskih enot TO, ki ga je po novem treba bolj varno shraniti, je torej v celoti last posameznih družbenopolitičnih skupnosti (občin, mest) in njihovih enot teritorialne obrambe. r hamburgeF n I STANDARD | V jugoslovanski »strokovni« javnosti je tečaj dinarja sum-Iljiv, ker prevladujejo trditve, da je dinar precenjen. Popolno- _ ma nasprotno trditev pa nam ponuja najnovejši »hamburger I indeks« londonskega časopisa The Economist. Za kaj gre? Ta I ugledni tednik za gospodarska vprašanja primerja paritete ■ _ kupne moči v več kot 50 državah, kjer ima znana firma Mc Donald svoje restavracije in v katerih prodajajo znamenite ■ I hamburgerje. Ti predstavljajo nekakšno »košarico hrane«, ki I ■ ima povsod po svetu enake količine mesa, kruha, solate, sira in | omake in ki je povsod pripravljena na enak način. ■ »Hamburger standard« dokazuje, da je dinar podcenjen za _ 61 odstotkov in da bi dolarski tečaj moral biti 7,27 dinarja na- ■ mesto sedajega 11,72 dinarja. V Beogradu lahko kupite ham- I burger za 1,3 dolarja, v New Yorku pa stane 2,20 dolarja. Sko- ■ zi hamburgerski indeks so za 31 do 14 odstotkov precenjeni tudi nizozemski guldni, španske pezete in zahodnonemška marka, kot piše Gospodarski vestnik. Smo en sam Agrokomerc Jugoslovanska gospodarska kriza se je na koncu pokazala kot kriza našega odnosa do denarja. Nikoli nas niso učili, da je denarja malo, učili so nas, da je denar umazan. Negativen odnos do denarja je naš odklonilni odnos do podjetništva. Država z denarjem ni gospodarila, temveč ga je uporabljala. Kjer je denar bil, ga je jemala in ga dajala tja, kjer so ga potrebovali. Država nikoli ni bila malenkostna; nikoli ni spraševala, koliko denar stane, ko ga je tiskala ali najemala V^tujini, nikoli tudi ni povedala, kolikšna je njena cena denarja. Njen denar ni imel cene. Ko smo v svojem otroškem ob- Partijski »dopusti« Okrnjeno predsedstvo CK ZKJ je pred tedni nekaj sto zaposlenih poslalo na dopust, da ob pomanjkanju dela ne bi po nepotrebnem kurili elektrike in delali še drugih stroškov. Odšli so torej ljudje na dopust, toda že čez teden dni so v dnevnem časopisju lahko prebrali cekajevsko ponudbo o zakupu 6 tisoč kvadratnih metrov prostora v partijskem nebotičniku v Novem Beogradu. »Kam bomo pa potem šli v službo,« so se spraševali dopustniki. Zadeva postaja iz dneva v dan bolj jasna; rešili so se »tehnološkega presežka« in s ponujeno najemnino 300 tisoč mark bi zagotovili delovanje tistih, ki niso odšli »na dopust«. To pa še ni vse. Vedno bolj se utrjuje mnenje, da so poslopja republiških komitejev ZK gradili nekoč z denarjem iz zvezne partijske blagajne. Narodna radikalna stranka, ki ima svoj sedež v Beogradu, trdi, da je partijski nebotičnik v Novem Beogradu last vseh jugoslovanskih davkoplačevalcev. dobju tržnega gospodarjenja zaslutili, da je denar redka dobrina, smo se razdelili: eni smo ostali brez njega, drugi so se začeli z njim igrati. Po otroško. Tako smo od zablode, da je denarja v izobilju, prišli do zablode, da denar množi samega sebe. Vsa država je pravzaprav verjela tisto, kar je na ameriškem Wall Streetu zadnja leta verjela peščica do skrajnosti izurjenih in denarju predanih mladih borznih mešetarjev: da se denar množi neodvisno od drugih dobrin. Sodili smo Abdiču, toda namesto da bi takrat obsodili sistem jugoslovanskega finančnega čudaštva, smo osebi, ki je to čudaštvo na najboljši možni način izkoristila, sodili zaradi proti-revolucionarnosti. Kakšno čudaštvo! Šele zdaj, ko smo (dokončno?) odvrgli »»ideološki plašč svoje usodne zmote, ugotavljamo, da smo vsi skupaj en sam Agrokomerc. Kazen bomo odsedeli kolektivno. (po Delu) Iz Beograda piše------------------------------------------ Televizije kar naprej prirejajo razpravljanja o federalizmu in konfederalizmu kot o nečem znanstveno že zdavnaj definiranem, praktično pa še vedno neuresničenem, in sicer na takšen akademski način, kot so to počeli globokoumneži v časih, ko je bilo moderno razpravljanje o tem, katerega spola so angeli, če sploh so katerega. Mistijikacija (kon)federalizma se je tolikanj razmahnila, da je že skoraj povsem zameglila realnost. Nazadnje smo bili priča razpravljanj o tem. kdo je na maksimir-skem stadionu začel vsesplošni navijaški pretep med navijači in oboževalci Dinama in Crvene zvezde, klubov, ki nista dobila prostora na igrišču, ki je namenjeno nogometnim srečanjem, ker je bil šport izrinjen zaradi nenadnih silovitih gladiatorskih iger navijačev. Zanimivo je, da so bili gledalci na zahodni tribuni tudi ob tej priložnosti mirni, pa so jim kljub temu varnostniki pokadili s solzivcem, ko so jih vmešali nasprotniki v splošni zmešnjavi pri umiku s svojih severnih pozicij proti južnim. V pojasnjevanju dogajanj so predstavniki ene in druge strani zatrjevali, da so bili vsega tega krivi oni drugi in šele dokumentarni posnetki televizije Beograd so odkrili, da je bila napetost enaka že pred začetkom spopada, kajti navijači niso prišli na nogomet, temveč na pretep, in je torej povsem zanemarljivo vprašanje, ali je (bila) najprej kokoš ali pa jajce. Kakor se razpravlja o (konfederaciji, tako se torej razpravlja tu- ’ di o (konfrontaciji! Sholastičnost V politiki in športu se očitno dogaja nekaj istega. Nogomet kot šport naj zbližuje ljudi, toda dogaja se nekaj povsem drugega. Politika je desetletja razglašala bratstvo in enotnost, ustvarila pa je nekaj povsem drugega. Iskanje krivcev za to je povsem jalov posel. Kakor je tudi jalovo zmagoslavje po najnovejših volitvah, češ da je ljudstvo odločalo in odločilo. Vprašanje pa je, ali je bilo tako? Vsi gledalci neodigrane tekme med beograjskim in zagrebškim klubom namreč niso sodelovali v pretepu. Vsaj tretjina je bila le opazovalcev. Tudi za volivce v zadnjih volitvah se ve, da niso vsi sodelovali pri izbiri kandidatov najrazličnejših strank. Okrog tretjina jih je ostala med opazovalci. Vprašanje je torej, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, ko bo tekma ponovljena na nogometnem in političnem igrišču? Prihodnost je, tako kot tudi ljudstvo, nepredvidljiva. Optimisti menijo, da bodo zdaj nevtralni opazovalci dogajanj prevladali v razumnem preseganju sedanjega neracionalnega stanja. Pesimisti se bojijo, da se bodo sedanji neopredeljeni opazovalci v prihodnosti obrnili tako, da se bodo razmerja še poslabšala. Tačas, ko so delavski interesi zanemarjeni, je zelo težko ugibati o tem, kam se bo nagnila tehtnica, vendar je že očitno, da delavci že zahtevajo več zase in svojo prihodnost, in sicer ne glede na svojo osebno politično pripadnost. Od ljubezni se namreč ne da živeti, saj gre ljubezen skozi želodec. Tudi samo od iger se ne da živeti, saj je tudi v geslu: »Kruha in iger« kruh na prvem mestu. Sholastika pa pri vsem tem prav nič ne pomaga! Treznim ljudem. tistim, ki jih politika ni opijanila, je že zdaj povsem jasno, da je s to sedanjo neizživljeno demokracijo marsikaj narobe. Spomnijo se na primer dejstva, da je bil Tudman Titov general in da je bil Bučar kapetan Ozne, da je bil Draškovič šef kabineta Mike Tripala in da je marsikateri sedanji superdemokrat začel kariero v komunistični partiji. Logika govori ljudem, da se tačas potegujejo za vrh oblasti kjerkoli že, vmesni ljudje, nekakšna nekdanja druga garnitura, ki se je prej čutila zanemarjeno, ker pač ni imela dovolj moči, da bi se izrazila. pa je čakala na svoj trenutek in misli, da ga je ta trenutek dočakala. Prave stvari pa šele prihajajo, mislijo povprečni ljudje, tisti, ki jim politika ni cilj niti potreba, pa imajo moč razsodnika na političnih prizoriščih. Razumljivo je, da čakajo na čas, ko bodo sedanji politični prenapeteži morali pokazati zdaj še svoje skrite karte in potem bo pač delovala selekcija. Ostaja le še vprašanje, ali se je selekciji mogoče k izogniti? In kaj bi to pomenilo?! A j globus BUDIMPEŠTA .-pretekli teden dobila koali J do, v kateri so predstavniki skega demokratičnega toru , j visne stranke drobnih po^ Krščanskodemokratske Iju . ke. Med ministri je tudi ne J visnih strokovnjakov. Uradno! žela nova vlada oblast v to ■ RIM - Dva brata in štiri banske družine Popa so se 3^0 bra 1985 kot politični begu v italijansko veleposlanist Šele prejšnji teden so alb ieuloH sti dovolile, da so begunce Z odpeljali v Rim. _ . . ji DUNAJ - V zvezi z groz"j’ jih je izrekel novi predsem sedstva SFRJ dr. Bonsav pjtv slanec avstrijskega z'ez ^njega®’' menta Karel Smolle od zu nistra A. Mocka zahteval M po možnosti zamrzne svoj 1 goslovanski vladi, koli ko šno napadalno stališče o in Hrvaške še nadaljevalo. ( PRAGA - CSFR koncept varstva meja, p° bi vojaške enote na mej policija. To naj bi storih h t i«i) dveh letih. V tem času . jis. odstranili tudi minska P ograje in drugo. Ji« BUDIMPEŠTA - s‘r?LnJ< Madžarske, Italije, Avs J slavije so dosegli soglasj . stekle priprave za Dunaj—Budimpešta—» ®Reka ga—Budimpešta—ZagreO'"| Budimpešta — Ljubljana- ■ kratkem bodo razpisa ^0“ sklenili pogodbe o gradnj kapital*-vanju domačega in tujeg p NEW DELHI - C'vodi#*’it sajal nad zvezno indijsk. JoO P dra Pradeš, je zahteval s► veških življenj. Veter J H trostjo do 230 kilometrov 1 TIRANA - Kot je sekretar ZN P. de Cuel ’ 1 banija dovoliti verske. kvah, ki so bile zaprte MOSKVA -minister maršal D. Jazo J zjraif ju za Izvestja izjavil. j£#J Nemčija ne more posta »st™! ta NATO, ker bi to poru ško ravnovesje«. PARIZ - Franclja konca leta izgnati 16 ' nezakonito živijo na nj . Francoski premier Ročard!. se je število teh ljudi od |ituvrhunski sestanek< z voditelji treh koroških strank in deželnima glavar- JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Kot kaže, nestrinjanje s Hrvati in Slovenci ne pomeni konca sveta. XXX (Oslobodenje, Sarajevo) Namesto za razvoj Kosova daje Srbija republiškemu sekretariatu za notranje zadeve veliko denarja — 100 milijonov dolarjev. (Politika ekspres, Beograd) To, da se je posameznim poslancem smejala cela Slovenija, ni zasluga televizije temveč gospodov, ki so priredili tako izjemen cir- kus. (Neodvisni dnevnik, Ljubljana) da sta predstavnika skih Hrvatov Franjo ? M koroških Slovencev d*'jO Šturm zagrozila z npy' pj ; mi pri ustavnem , pri evropskem razsod1’^ j1 sprejeli zakonske osnUL st manjšinskega šolstva. ? / zdaj odložili. Nova je namreč potrebna P° ustavno sodišče 1-5. ni razglasilo za prot|U?LsFj določil koroške maW • ske zakonodaje. Pre^vjiK< nja štajerskih Slovenj :f F - tično prizorišče Avstr1) mI1 očiten in dovolj p0,Pe J njihov razvoj in obstoj^ STRAN 2 VESTNIK, 24. isa—■ aktualno doma plastenke pepsi (nadaljevanje s prve strani) tujipartnek0Vn' konferenci je novinarje predvsem zanimalo, če bodo anieriškem't 1Zpo'ndi obljube in pomagali Radenski pri uveljavitvi na naj bi pe • ®u- Prav tako pa, če bo pri poslu s Sovjetsko zvezo, kjer Polnilne n' ^°'a ^uPila polnilno opremo, sodelovala tudi Tovarna $ Prerne Radenske. Odgovor je bil pritrdilen. ^jekonč^^^^^bbrtib napovedi pa smo slišali pozno popoldne, ko terzvezn a; .Pm pogovor predsednika in predstavnikov Pepsi Cole Predsednic** P?'nistra za ekonomske odnose s tujino Ferija Horvata, s,avnika I a 5?osPodarske zbornice za Slovenijo Marka Bulca, pred-^denske p janske banke Metoda Rotarja, generalnega direktorja W velik H5r°®rta Seferja ter drugih. Gospod Enrico je bil po pogo-nih gosnod. °b °P(■mihtičen. saj je spoznal, da so po vseh uresniče-sodelov'3- k re('ormab v Jugoslaviji še velike možnosti dodatne-Ma pod nemb । a 'e 8°sPod Enrico omenil pomen vseh ekonomskih P°membno8™laVij^ saj je izboljšanje gospodarskih razmer vseka-Menjav n° Za usPešnost dolgoročnega sodelovanja.« Gospodar-Pa je čedal*'. med -Jugoslavijo in ZDA je vsako leto večja, prav tako Vanje PepsjJr^eiSn-e^e 'n 'ntenzivnejše finančno sodelovanje. Sodelo-deva, ki nre ° e 'n Radenske.je po njegovem mnenju zelo velika za-tu^ Po kakSe$a ?orrnalno dosedanje sodelovanje tako po obsegu kot Ve®a Partne°v°St'' Horvat je še dejal: »Mislim, daje Pepsi našla pra-’0r'n’ le zat^3/11 da bo'jšega v Jugoslaviji ne bi mogla najti. To ne go-!ctradiciia .sem sentimentalno vezan na to firmo in ta kraj. Tu u8oslavih’ lu^Lie- Je številka 1 pri polnjenju brezalkoholnih pijač v Mo se s pe 0 e je zakon, ki ni nastal iz ljubezni na prvi pogled, saj '^'i niultiif!S • °'° začdi pogovarjati že pred desetimi leti, ko smo nacionalko, s katero bi se povezali.« Bernarda B.-Peček Vogrinčič in Tropenauer nem Gornja Radgona bodo v vladi v glav-A|o: v"’ $emosa — Predsednik skupščine občine Man\Ogrin^ž’ mandatar Anton Tropenauer — " Zagorc umaknil kandidaturo. Sati Sku,c v ^Poldne so se na prvi seji zbrali novoizvoljeni dele-Ptej «vnlir ne Gornja Radgona. Na ločenih sejah so naj-"ajprej On” P^dsednike in podpredsednike zborov. Z delom so ^tlatov v zboru združenega dela, kjer je izmed dveh kanone iz o. .P^dsednika dobila potrebno večino Irena Petek-Fe-Jt), Podnr a Sk® (protikandidat je bil Alojz Verzel iz VG Kape-1° K kana'i^n*b Pa bo Tone Mlakar iz Elrada (za isto funkci-i akvnih l ral ,udi ^rago Kaučič iz Avtoradgone). V zboru , . "didat .skuPn°st» je bil za vsako funkcijo predlagan le po en Getkoviz"1 °”a s,a d<’l>ila potrebno večino; zbor bo vodil Peter '• Seia dr<'AOmagai mu b0 kudolf Štelcl. Nekoliko dlje je traja-i i, ali k j noptrlitičnega zbora, saj so se morali najprej odlo-“Poštevali pritož.bi Draga Horvata (ZSMS) in r«šiti zn,(, . ,r,a enču ' sei* so izvolili le podpredsednico, to bo Ivanka ■ ^idan 'Uemos)> ki je dobila več glasov kot Marjan Hladen. anko v. *a Predsedniško funkcijo, Danilo Tirš (ZSMS) in "“do rman (Demos) sta dobila enako število glasov, zato ,, precei p?ao''i,i «a naslednji seji. ^skili funt^ časa pa Jc bHo potrebno za izvolitev najvišjih ob-'di. A|oi krij, saj so se vsi kandidati še pred volitvami predsta-kandidat Demosa, je dobil 33, Peter Fridau v Rn i.pa glasov. Tudi podpredsednik bo Demosov, to . ^andu ki ie Prav tako dobil 33 glasov, Vinko Rous pa Tr°Penauer k' b° d<> ,2‘ dunida s6518*'1 nov! izvrgni sveL Je 1 °’ BBP Meso okuženih JIK()V NI NEVARNO —_______________—______ ^^fedčn^^^rokovnjaki IVL, kjer je virusno obole- 0 število živali — Okužba z Gorenjske? Nakup uvoženih bikov Zornos(^ izvršnega Ur^cmS0, spreJeli P°ro-!e‘u |>U ltsUTk°~?°''tVe' lo$ p in n >- h organizacij v Jo, H^atk" "dCrt ^strela za le-bila odltnul° let0 kaže’ Pa ie i-1 Vrstah SL°panja Pr' P°’ Nadi višji nril1Vjadb odstrel srnJadi in jeleni v ^ed pri.7aHtre?n?ga sode' di oh.koUu je _ odetimi panoga-lovij?e§ bioteheh?bk0 tu- so vsem lov-da dam v občini slo h«Lriajnian'na bi obvezno 2koliš?tarjev J Pe5. fazanov na ?<
  • zaradi°!U večJe8a Su'‘ eSedah strokovnjakov — 1990 gre za dokaj nedolžno in prikrito bolezen, pri čemer se je virus najverjetneje prenesel iz čred na Gorenjskem. Zdaj razmere že obvladujejo in zatrjujejo, da za človeka uživanje takega mesa ni nevarno. Zaradi preventive veljajo strogi karantenski ukrepi, uničena semena pa bodo nadomestili z uvozom mladih bikov. Člani soboškega izvršnega sveta so podprli takšno usmeritev ŽVZ v Murski Soboti, ki je pomemben selekcijski center za širše območje. Zato so odločno zoper vsakr- šne zakulisne igrice. Oboji pa so se zavzeli za ustanovitev posebne skupine strokovnjakov in drugih zainteresiranih, ki bi lahko pri- spevali k oblikovanju širše ocene s terena. Na seji so obravnavali tudi predloga komasacijskih postop- kov v katastrskih občinah Do- manjševci in Križevci, popravek občinskega proračuna in pripombe na osnutek odloka o odvažanju komunalnih odpadkov. Milan Jerše SOLSTVO------- Kakšne pogodbe in čigavi člani? Osnutek kolektivne pogodbe za učitelje in vzgojitelje, ki so ga ponudili v razpravo Svobodni sindikati Slovenije, obljublja oziroma prinaša manj spodbudno nagrajevanje prosvetnih delavcev, kot je v občini Murska Sobota to urejeno sedaj. Najbrž gre za tisti del plačila, ki se nanaša na zagotovljeni (nacionalni ali republiški) program, ki naj bi ga v prihodnje enotno financirala Republika Slovenija, niso pa zajeti možni občinski >dodatki<. Pogodba pa sicer predvideva 11 tarifnih skupin v razmerju 70:175 odstotkov med najnižjo (čistilec) in najvišjo (delavec s Vil. stopnjo izobrazbe). Učiteljem, ki nimajo ustrezne izobrazbe, bo izračunan osebni dohodek po njihovi dejanski izobrazbi, tarifa pa se bo za vsako leto delo- Skupščinsko zasedanje v Ljutomeru ŽUPAN V DRUGEM KROGU Prvo skupno sejo vseh treh zborov ljutomerske skupščine je vodil Ljubo Jakelj, poslanec v zboru občin republiške skupščine. Navzoče je pozval h kulturnemu obnašanju ter jih obvestil, da je verifikacijska komisija ugotovila, da je od 66 navzočih 63 delegatov. Začasni poslovnik so sprejeli z nekaterimi spremembami, od katerih je najpomembnejša tista, da je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov izvoljenih in ne navzočih poslancev. Predsednik občinske volilne komisije Mitja Berce, ki naj bi podal poročilo te komisije, je zbrane opozoril, da so ga dobili z gradivom, in jih obvestil, da tako on kot nodpredsednik te komisije Ivo Šumak nepreklicno odstopata. Tako sta se odločila zaradi podtikanj in očitkov na račun dela komisije. Po krajši razpravi so navzoči sklenili, da naj skupščina poskrbi, da se dvomi razjasnijo ob pomoči ustreznega sodišča. S tajnim glasovanjem so se po- PRVO ZASEDANJE VEČSTRANKARSKE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA Predsednik občine nov, vlada stara V ponedeljek ob 22.15 so v Lendavi sklenili prvo zasedanje občinske skupščine, ki se je začelo ob 15.15 in je trajalo 7 ur. Poslanci so se najprej sešli na ločenih sejah, kjer so bila poročila o izidih volitev, nato pa naj bi sprejeli poslovnik o delu občinske skupščine. Ker so bile nanj v posameznih zborih pripombe, so imenovali medzborovsko komisijo, ki je po enournem delu dokument priredila tako, da je bil sprejemljiv za vse zbore. Ti so potem nadaljevali z volitvami svojih predsednikov in podpredsednikov. Za predsednika družbenopolitičnega zbora so izvolili Stanka Geriča iz Črenšovec, podpredsednik pa je postal Stefan Lutar iz Žižkov, oba pa je predlagal Demos. V zboru združenega dela so za svojega predsednika izvolili Vendla Ostriča iz Lendave, ki ga je predlagal dela-ski svet podjetja Integral — Naravno zdravilišče Lendava. Za podpredsednico pa je bila na predlog .skupine delegatov izvoljena Terezija Donko iz Lendave. Predsednik zbora krajevnih skupnosti je postal Štefan Ma-gyar iz Kota, podpredsednik pa je Andrej Nemec iz Doline, oba Bogatejše socialno delo v Lendavi Center za socialno delo v Lendavi želi dati svojemu delu bogatejšo in novo obliko dela. Samo individualna obravnava posameznika je mnogo preozka oblika dela, zato jo mislijo dopolniti ž novimi oblikami, ki jih uvajajo ‘ali še imajo večji centri -tam, kjer imajo v ta namen več denarja in usposobljenih delavcev. Poskušali bodo torej tudi v lendavskem Centru za socialno delo, razmišljajo o projektu sodelovanja Centra s šolami, morda bi začeli tudi s klubom ostarelih. Svoje delo torej želijo odpreti navzven, se približati ljudem in njihovemu življenju. Za to pa bodo potrebovali pomoč in sodelovanje še drugih strokovnjakov ter seveda občinsko podporo. . mh vne dobe povečala za 0,5 %. Učitelji pa bodo imeli možnost, da si pridobijo naziv učitelj mentor, učitelj svetovalec in učitelj svetnik. in v teh primerih se jim bo povečala tarifa za 2.0 odstotkov. Tedenska učna obveznost pa bo od 18 (učitelj materinščine) do 22 ur (učitelj telesne vzgoje). To je nekaj ugotovitev, ki smo jih slišali pretekli petek na seji občinskega odbora delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki deluje pri občinskem svetu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Murski Soboti. Posebne vsebinske razprave pa o tem sicer ni bilo, ampak so se prisotni bolj razgovorili, v kateri sindikat naj se včlanijo prosvetni delavci. Na šole so namreč dobili dvoje različnih pristopnih izjav — za članstvo v Zvezi svobodnih sindika slanci izrekli za poklicno opravljanje funkcije predsednika skupščine občine. Po predstavitvi demosovega kandidata za to funkcijo Mirka Preloga je poslanka Jelica Jelen prebrala pismo drugega kandidata za župana Miha Magdiča, ki ga je predlagala Kmečka zveza ob podpori SZDL in ZKS-SDP. Miha Magdič je delegatom poslal pismo, ker se seje sam iz zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti. Po prvem krogu glasovanja je Mirku Prelogu manjJW P prav prvo snidenje poslane treh zborov v novi sestavi,) zalo, da so mnenja o pran kraciji in pravni državi s . dokaj različna. Zato je J1 kateri novoizvoljeni ®el ? grenjen. Ali bo usklajevanj^ prihodnje uspešno, pa J $ drugo vprašanje. Vsaka® j mreč mora držati spreje*. /je igre, sicer bo demokracij tva črka na papirju. Kranjski primer, ko J® nje zborov skupščine ot> di najrazličnejših zaplet® j celih sedem ur, se je za. RJ tudi na sestanku nov®1 i delegatov občinske Murski Soboti. Ali Pa . . čo, saj bodo novoizvolj® dati že kaj kmalu spozna GJ(jt ne čaka nič kaj lagodno p v delegatskih klopeh. Za ,jf do neke mere razumljiv® .^i enega izmed kmetov, da g čaka živina, in zasebneg KOMENTAR ka, ki je moral delati P®^^ da se je lahko brezskrbno tega zasedanja, ki ga vs J ,F gotrajnosti lahko uvrM e W posebna. Upajmo le, da sjcef kega več ne bo ponovil®,. jh f še peščica najbolj vztr J slancev izgubila voljo 'n LoM kondicijo za parlamenta čanie- . d Verjetno nismo daleč o^ / ce, če prvo snidenje soo slancev v strankarsko ^1®" skupščini ocenimo za porodne krče. Težave, kmalu začele, pa so sam® pričakovanja, da bo ze n ve|it ob volitvah novega vods zapletov. Pokazalo Demos skušal prilag®®1L igre svojim interesom- j/ priča poskusom, da bi 111' čil občinskega odloka P jbrf kandidate za funkciona J। d ske skupščine. Nezak« iii pa ne sme biti nikjer, ce ko zavzemamo za pop® zaninl' kraeijo. Pri tem so bH’ F tudi različni pogledi op alK rej prejšnjih vodilnm J organizacij, ki zdaj ®c refe^ več tako monolitne kor sti. Levi blok je namreč stopal povsem drugače,^ predstavniki teh strank le lastne interese. Na srečo je vendarle P zdrav razum delegatov, jn S® । teli še bolj zapletati za pač sprijaznili s spr® pdl®^ omenjenega občinskega Demos si je ob tem g®‘® prf:, oddahnil, saj v nasprotn jse;. besedičenja enih in i^1. st®* p zadeve vendarle privedli , mu koncu. Ostal pa Ic..o grenak priokus, da j® ®'ja(A ravnanje še najbolj n® . s,vl,( do volilcev, ki so zaUI’,njl4C|lljil na novo izbranim odbo |jil ■ pričakovali, da bodo n d(Js j tudi delali drugače k Upajmo le, da je bila to gjii f neprijetna epizoda v sn®itr9ciJGl ve parlamentarne dem°. da bodo poslej vse stra več posluha za resnost kar kričijo po sposobni 4 Mil®nJy STRAN 4 PORTRETI iz diaspore SJ- Člen za AŠ aktualna tema SE O MANJŠINSKEM STANDARDU ZA Problemi trgovcev niso stvar trgovskih štajerske Slovence e plava proti toku, pride do izvira . . . Ostaja ' ~ P°.rocHa avstrijske rektorske konference) štajersk10 P°.rtretu dvojezičnega kulturnega društva 7. člen za avstrij-tev,uresniče° naslovom: Znanstveno društvo prijateljev za uveljavi- 'edenih hun/^h PosP^ševanje v 7. členu državne pogodbe iz leta 1955 na-držav]janov a<' . tun,ih *n šolskih pravic, zahtev in dejavnosti avstrijskih konferenco L • tajerskem. Zadnjič smo se v tej zvezi sklicevali na tiskovno nili vSlnvJ J jc društvo pripravilo v Gradcu in so jo med drugim obeloda- ^°venskein Vestniku; zdaj s tem nadaljujemo. deželnim zbo- podjetij? UVEDBA DELJENEGA DELOVNEGA ČASA V TRGOVINAH DVIGNILA TEMPERATURO Orodna .menij°, da bi mogla Slovencev „Skupnos' štajerskih gona in pS j1”0 v občinah Rad-'Saj štiri .^^Ona okolica šteti Sodijo da 'jud’’ 0 katerih ^jezičnih' - skoraj polovica Pa naj bi h 'odi v d dosledno uporablja-^zanio rUp'nskem življenju. ^PsbovaVs Ja’ da bi polcS Šo1 store L;- k^e Pr,reditvene pro-'n »esov«- ' Se m°gB srečevati 'urno drnZ matcrni Mk. Kul-^olturni dl/ 28 ‘a pr°jck* m z etn°grafskim Urad zvp ZaPros*lo za pomoč s'ojno Mink?3 kanclerja in pri-""•"strstvo, toda doslej ni Dobesedno po Slovenskem Vestniku: »Pomembno bi bilo le, da bi postali uradno priznani, tako da štajerskih Slovencev tudi zvezno kanclerstvo ne bi moglo tako omalovaževati kot to počne z našim kulturnim društvom, ki zdaj obstaja že tri leta (resnici na ljubo je bil ustanovni občni zbor društva predzadnji dan v letu 1988 v Gradcu — op. pis.) pa od zveznega kanclerstva kljub obljubi ni doslej prejelo niti enega samega pisemca.« KAKO S SLOVENŠČINO NA GIMNAZIJI BORG V AVSTRIJSKI RADGONI? Besedovali smo že o tradicionalnem sodelovanju med gimnazijo Borg v avstrijski Radgoni in sobo- E S E zweitcn eodgOUigcn Nicderlage der Fcstschreibung der tchen Oslcrreich und J or zwdlf tur ^steirisehen Slowenen . er ^,owenen In der Stelermark droht zu eridachen ^..nman ubtraUhoren,wtnnmaniu>chderslowtni- u« in'lfifrfUiriifratd- Kamenja dagibtcs wdche undnatiirlich in Jugosla-niche-“"Mige McinnngdcrPoUiikcr C Wiene Viclen Mcnscbcn falit cs schon »ckwer, iich ak Angchdrigc cmer oetcrrcichischcn Kuhur zu begrcifcn, wšcvicl ichwcrcr muB cs dann fallea, Aodcren cinc wicdcrum cigenslindi-ge Sooderkultur zuzugcslchcn. Dle Vorpetchlchte JnOstcrrcich i Zadnji teden v aprilu, nekaj dni pred prazniki, je marsikateri kupec po 12. uri presenečeno obstal pred zaprtimi vrati nekaterih prodajaln v soboški občini. Veletrgovina Potrošnik je namreč sprejela sklep, da bodo trgovine spremenile delovni čas, in sicer od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure (odpiralni in zapiralni čas ni povsod enak). To je izzvalo velike reakcije, ne toliko pri kupcih kot pri trgovcih. V Murski Soboti namreč niso prav vse trgovine v zgodnjem popoldnevu zaprte, saj lahko kupite živila v kar nekaj samopostrežnicah (Park, Dom, Cankarjevo naselje, Blagovnica, Šoping), odprti pa sta tudi dve večji trgovski hiši. Poleg tega so v središču Pomurja tudi prodajalne drugih trgovskih podjetij, med temi je čedalje več zasebnih. Največ pripomb in pritožb (čeprav pri Potrošniku trdijo, da so prejeli le tri pritožbe, povezane z novim delovnim časom) pa je slišati iz ust trgovcev. Menijo, da bodo zaradi tega imeli še manjši promet kot doslej, da takšen ukrep nima nobene utemeljene razlage in da bodo trpele predvsem njihove družine. In še: kaj nam pomaga evropski delovni čas, ko pa imamo balkanske plače? Povolj ^bvljenj VOren sinopsis iz članka Pet pred dvanajsto za štajerske Slovence, Pfe’ | V reviji Courage. v ar' Zat od8ovora, kaj šele ^s« giba„a »spiritus mo-SlOvenJa za pravice štajer- CVlli Pogodh*]*0 avs,rijsk> dr-dr Wolfgang L. jr'l!0|nni|. bskovni konferenci „r^tvu s’ »Temu kulturnemu ll^fu društaC ^0^aja ist0 kot >str “S vu Člen 7. Celo poli C’ da lahk 6 S0 nam ze °blju-? Pro tn Vkopamo v nji-b h°ce h ?rih, toda nobena od L ?rav tlZ Prva.« S?’6 v vsaka°S P°li,ik‘” pa se iH^^ticev z anj'ku štajerskih n VMi na ni0’0?:0 bi biIi že skik' Prav VHdf°“ju šolstva, če sk't s'rank dni P°>i‘iki večin-a bičkih deli "a ravnatelj-^nj^-ihšoma t, : piko D “bmoeju Sloven-n: 'kod, a' ,a eas preostaja le Ulturn, Proseni predsed- U^trijsko t "mštva 7. člen šči? J'r hoče ? aicrsko Andrea “čitei-^ nekaT^'‘ečaj sloven‘ Hi« '6'. Ot, "* zail>teresiranih ni ^biDra*6"1 se b«1i "Pa-MovfPJikato^ ucitc|j' postali Pa sl ?cine Po v SmuSh' 8°jenja ColV6 enaP v?seh. Nakazuje tzjavi?^0S2’ Saj dr n»ed Casu nr-.i ’ da bo v določe-d° P°gov°rov v .drustvom in pred-t»errU ZastonaJneLSkem dežclnem (ktJč^rijska Syank’ pri če' kan ^ko-den,lj.udska stranka »li? DVp ?ern«kratska stran-J "Mi. e n' izrekla pripra- IN ODGO-»Wa7zNeGa KANC-bo>btemu "a in j^tavli?3 ,tudl dr- Gom-ob£itnoStajerSkhda "slovenšči-sPloh b Venc' uradno a^ua?at° se ne obstajajo!« š^jero0 vDr P°stavlja še bolj sCkih S o anje ^stopstva v manjšin-dvetni, 'n tem vidi nji-.^ov^osti j SePP Brugger Mi vnc' ha G,Jdsno Je> da so ^onu ajerskem zajeti |reba “narodnih sku-panj^Hje, ali b' bll° razčistiti Ut > _ sOsvet,,naT bodo zastoji rn(?r°ški S| v istem organu aH dok ?Venc! Potem Nseb» ' Pa ie 1 v?aJ št'ri sede-ustanoviti „ za štajerske Savnik. 't člena A kulturnega ^iJ^angL pndrea Zemljič nCndu he Ti^mbocz v tem \ °d Prednosti Uvedenih različic. škim Srednješolskim centrom tehni-ško-pedagoške usmeritve, pri čemer se spodobi, če odgrnemo še drugo možno plat čezmejnega sozvočja, ki ga moremo strniti v zahtevo Kulturnega društva 7. člena za avstrijsko Štajersko za uvedbo pouka slovenščine po šolah na mejnih dvojezičnih območjih avstrijske Štajerske in torej tudi v radgonski gimnaziji. Po besedah direktorja gimnazije mag. Johanna Wieserja so bili na njihovi šoli načelno vselej za pouk slovenščine, vendar je bilo menda zanimanje dijakov premajhno, tako da se ga ni dalo organizirati. Mag. Wieser pravi, da bo menda v prihodnje cenzus, torej število dijakov, ki je zahtevano za ustanovitev ali oblikovanje razredov s poukom slovenskega jezika, nižje, in upa, da bo vse skupaj bolje organizirano. Za imenovano društvo je že slišal, vendar se mu zdi, da nekatere društvene zahteve ne ustrezajo stvarnosti. Katere? »Predvsem je nestvarno manipuliranje s številkami. V društvu trdijo, naj bi bilo od približno štiri tisoč prebivalcev v Radkersbur-gu in bližnji okolici kar 1500 dvojezičnih. To ne ustreza dejstvom, saj bi lahko vsakega, ki seje voljan učiti slovenski ali katerikoli drugi tuji jezik, razglasili za dvojezičnega prebivalca. Da pa se ne bi napak razumeli! Sodim, da je mogoče dvojezičnost lažje uveljavljati z manj hrupa, brez pobud od zunaj in različnih pritiskov.« Prvi mož Borga zatrjuje, da glede na odzive ljudi, ki jih sliši, pač nima smisla načenjati ali poudarjati problema, ki ga dejansko ni. Tudi v tem šolskem letu so — kot že vsa leta — razpisali pouk slovenskega jezika, vendar brez pravega odziva. Dopuščajo celo možnost, da pri pouku slovenščine ne bi šlo zgolj za prost predmet, temveč za obvezen izbirni predmet. In v čem je potemtakem bistvo problema? Mag. Wieser: »Bistvo je v nekoliko neustreznem ali morda ne najboljšem postopku omenjenega društva. Nihče namreč ne more trditi, da ljudje, ki bi se radi učili slovenščino, že sami po sebi pripadajo slovenski manjšini ali narodnosti. Isto je, če trdimo, da so tisti, ki se pri vas učijo nemščino, hkrati že člani nemške narodnostne skupine. V tem vidim napačno postavljen poudarek društva.« Pa odgovor na vprašanje, kolikšen bi moral biti cenzus oz. koliko zahtevkov, da bi na gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni lahko prišlo do pouka slovenskega jezika? »O tem ne morem ničesar povedati, ker ni v moji pristojnosti. To bi morale določiti deželne šolske oblasti.« Branko Žunec OTROCI BREZ LUČK IN Čipsa ... Trgovina na Tišini je le ena od mnogih poslovnih enot Potrošnika, ki zapira vrata ob 12. in jih odpira spet ob 15. uri. Delavci so takšno odločitev vodilnih sprejeli z negodovanjem, saj izgubijo ves dan. Čeprav je minil že mesec od začetka izvajanja sklepa, pa se ljudje še niso navadili na novi delovni čas in marsikateri pride zaman v prodajalno med opoldanskim triurnim »odmorom«. Poslovodja Tibor Kuharje dejal: »Delavci smo se delno že navadili, težje pa je s strankami. Še težje pa je z otroki, ki se ob enih, pol dveh vračajo iz šole, pa ni lučke, čipsa. V tem času od 12. do 15. ure smo dosegali od 10 do 15 odstotkov dohodka. Vsi pravimo, da to ni ravno pametna poteza. Če bodo temu sledili drugi, bo v redu, če pa bomo potem mi spet menjali delovni čas na Glavni direktor Potrošnika, mag. Jože Kovač: »...normalno sem sedaj najmanj priljubljena osebnost v kolektivu ...« »non-stop«, ne bo ravno pametno. Zaenkrat smo izjema.« Tišinska prodajalna nima problema vozačev, saj je večina zaposlenih domačinov. Podobno je tudi v Gederovcih, kjer se vozi v Mursko Soboto le ena trgovka. So pa to v glavnem mladi ljudje, ki imajo družine z enim ali dvema otrokoma. Podobno je tudi v Ravenki v Beltincih. Tudi tamkajšnji prodajalci so prepričani, da so ob precejšen del prometa. Pa ne zaradi otrok, ampak zaradi zaposlenih v Beltinki in drugod, ki se prav med tem časom vračajo domov (čakajo na avtobus ali pa se pripeljejo). Poslovodkinja oddelka s tekstilnim blagom v Ravenki v Beltincih Elizabeta Kozlar je o deljenem delovnem času dejala: »Večina zaposlenih je iz sosednjih vasi in se morajo dvakrat dnevno voziti v službo. Meni m tako hudo, ker sem iz Beltinec, vendar pa ves čas gledaš na uro, kdaj boš spet šel nazaj. Izgubljen je ves dan in družine praktično ne vidiš do večera. Posebno prikrajšane so mlade mamice zaradi varstva. Pri prodaji blaga se nam tudi pozna, ker izgubimo celotno Beltinko. Delavke so bile naše redne stranke. Sedaj je trgovina zaprta, in ko enkrat odidejo domov na vas, se jim res več ne da spet nazaj v trgovino. Kljub temu se trudimo, da bi prodajo povečali, tako smo začeli prodajati blago tudi na stojnici pred trgo- vino. Vendar moramo ob 12. uri vse blago preseliti in narediti obračun. Pa potem spet zvečer. Precej več časa in stroškov gre zaradi tega deljenega delovnega časa. Vozači se pritožujejo, ker ne dobijo povrnjenih potnih stroškov. Po mojem mnenju bi vsekakor imeli večji promet, če bi imeli odprto ves dan. Pritožili smo se, vendar nič ne pomaga. Prav tako nas ni nihče vprašal, če se s tem strinjamo. Naše plače so odvisne od prometa.« TO NI VPRAŠANJE SOCIALE... Najpomembnejše pri vsem je preživetje, rešitev podjetja, zato bodo morali potrpeti prav vsi zaposleni. Manj bo zaposlenih, večja bo plača. 1. januarja 1990 je delalo pod Potrošnikovo streho še 1127 zaposlenih, konec aprila le 1074, torej 5 odstotkov manj. In kako v upravi? Noben delavec v upravi ni preveč, saj morajo opraviti številna knjiženja in izračune, ki jih zahteva vlada. Dosežek je že to, da v pisarnah niso zaposlili novih ljudi. Te podatke smo dobili od vodilnih. In ker je najodgovornejša oseba za spremenjeni delovni čas glavni direktor Potrošnika, mag. Jože Kovač, smo mu postavili nekaj vprašanj. Najprej: kakšni so bili osnovni razlogi za uvedbo deljenega delovnega časa? Po opozorilu, da je to le eden izmed ukrepov za preživetje v teh težkih ekonomskih časih, je odgovoril: »Rad bi zelo kategorično rekel, da delovni čas ni vprašanje sociale, ampak je to vprašanje ekonomike. In jaz kot glavni direktor sem se tega problema lotil izključno z vidika ekonomike; določene probleme je potrebno rešiti, še preden bo položaj težji. Po svetu je normalen delovni čas od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Tega nisem uspel uresničiti v celoti, ker je tu še nekaj zadev, ki nas omejujejo. To je občinski odlok, ki določa, katere trgovine, v katerem mestu in ob katerem času morajo biti odprte. To pa nima nič skupnega z ekonomiko. Žal pa je tako, da dokler so odloki veljavni, jih moramo spoštovati. Mi smo pravzaprav sedaj kombinirali troje: da imamo delovni čas, ki je dejavnik racionalnosti in ekonomike v podjetju, da zadovoljimo kupce v tistih strokah, kjer je to potrebno, in da upoštevamo veljavni občinski odlok. Normalno deljeni delovni čas ni za nikogar prijeten, to je razbijanje dneva, družine, ločevanje od otrok. Jaz sem tako na sindikatu kot na delavskem svetu rekel, da se globoko opravičujem, ker delamo vsi skupaj v trgovinah. Vendar je najpomembnejše preživetje, kajti če ne bo dela, ne bo niti delovnih mest.« Ukrep ali sklep vodilnih, pravilen ali napačen, ne bo uspel, če ga ne bodo podprli vsi zaposleni. Ta podpora pa je lahko zaradi strinjanja ali iz strahu. Prav tako moramo upoštevati dejstvo, da bo podpora potezam vodilnih tem večja, čim večja bo materialna spodbuda — plača. Ali se tega v Potrošniku zavedajo? MAKSIMALNA PODPORA ZAPOSLENIH »Jaz bi najprej o tem >ni pod-pore<. Moram reči, da je bila maksimalna podpora za uvedbo deljenega delovnega časa. Po ustaljenih poteh smo najprej o deljenem delovnem času razpravljali na konferenci sindikalnih »Stoodstotno. Z ekonomskega vidika. Ker sem ekonomist. Socialni problemi pa so druge narave. Vendar so za tiste, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, v ospredju gospodarski problemi. Jaz sem se zelo bal. tega prvega meseca poslovanja, da bomo imeli na seji delavskega sveta konec aprila podatek, da je v tem času zmanjšana realizacija zaradi spremenjenega delovnega časa. Na srečo se to ni zgodilo. Vendar pa je v trgovini tako, da lahko promet prikrojuješ tako kot-ti paše, tudi število strank. Jaz mislim, daje ukrep ekonomsko upravičen. Potrošniku je dogovor, da ne bomo zaposlovali novih delavcev, dokončen. Pri nas velja ta delovni čas šele mesec dni. V Sloveniji so o tem sicer že dolgo govorili; mogoče pa smo mi vse to prezgodaj prenesli v okolje, ki nima pravega razumevanja. Težko je reči, da se bomo kdaj dogovorili na jugoslovanski ravni, lahko bi se pa vsaj na slovenskem območju, saj imamo trgovsko združenje. Lahko pa rečem nekaj (ker že dvajset let Elizabeta Kozlar, poslovodkinja oddelka Tekstil, Ravenka Beltinci organizacij, prav tako na delavskem svetu in poslovodnih sestankih. Z ekonomskega vidika so se s tem časom povsem strinjali, seveda pa so se pojavila, vprašanja, zakaj ne vsi, zakaj ne občina, SDK . .. Jaz mislim, da če mi tega ne bi počeli, bi bil Potrošnik v še večjih težavah zaradi padca kupne moči, cenovnih razlik. In pameten gospodarstvenik mora problem pravočasno ugotoviti in ga na neki način rešiti. Osnovni problem je v tem, da se mora zmanjšati število zaposlenih. Za ta promet, ki ga imamo, nas je preveč zaposlenih. Za pokrivanje tega delovnega časa, ki smo ga imeli, pa nas je premalo. Zato .smo imeli slabo postrežbo, dolge vrste pred blagajnami, ljudje pa so stalno kritizirali vodstvo, da jim ne omogoča letnih dopustov. 5-odstotno zmanjšanje zaposlenih se kaže tudi v osebnih dohodkih, ker se masa deli na manj delov .. . Vmesno vprašanje: ali ni plača trgovcev odvisna predvsem od prometa? »Jaz sem se bal — ker sem sedaj normalno jaz najmanj priljubljena osebnost v kolektivu in prek članov kolektiva tudi širše . ..« Vendar pa verjamete v pravilnost svojih ukrepov? Tibor Hari, poslovodja Poslovne enote Tišina delam v trgovini): tisti, ki se je odločil za natakarja, ve, da bo delal ponoči, v soboto in nedeljo; tisti, ki se je odločil za železničarja ve, da mora biti točno v službi, ker vozi vlak po voznem redu; in tisti, ki dela v trgovini, mora vedeti, kakšen delovni čas ima kot trgovec. Žal so to ekonomske zakonitosti.« Tako torej Jože Kovač, glavni direktor Potrošnika. Kot ekonomistu mu je najpomembnejše, da reši celotno podjetje, to pa bo mogoče med drugim z zmanjšanjem števila zaposlenih. Po njegovi oceni se promet zaradi »opoldanskega odmora« ni zmanjšal, pripomniti pa moramo, da podatki le o nekaj dneh (novi delovni čas velja od 23. aprila) ni zadosten pokazatelj resničnih razmer. Poleg tega ni nič dorečenega glede osebnih dohodkov in vračila potnih stroškov. Za tiste .tri ure bi morali delavci dobiti vsaj toliko denarja, da bi lahko šli na kosilo ali pa bi jim povrnili potne stroške. Menda je to stvar sindikata in podpisovanja kolektivnih pogodb, smo slišali. Ali res? Ali bo podjetje zares uspešno in trdno, če bo moral odnose med zaposlenimi in vodilnimi urejati zgolj sindikat, če se ne bo dalo tudi drugače dogovoriti? Tudi sami lahko opazimo spremembe v trgovinah (nekaterih), saj so prodajalci bolj prijazni in ustrežljivi. V to jih je prisilila nuja; zaradi zmanjšanja kupne moči in številnih nakupih čez mejo se je zmanjšala njihova prodaja. Plača je manjša. Verjetno se danes tudi bolj bojijo za svoja delovna mesta. V prihodnje naj bi bilo vsako delovno mesto posebej ovrednoteno. Dejstvo je, da se bo tudi v trgovski dejavnosti (tako kot marsikje drugje) moralo marsikaj spremeniti. Trgovska podjetja, pa najsi so še tako velika, se bodo morala boriti za svojo likvidnost. Tu je tudi vse večja konkurenca zasebnikov. Namesto sklepa pa opozorilno vprašanje: ali ne bi bilo umestno novinarskih vprašanj upoštevati tudi pri sprejemanju poslovnih odločitev: kdaj, kje, kdo, kako in zakaj? Bernarda B. Peček t?4- maja 1990 STRAN 5 Heleni Ravnic Zlati znak medicinskih sester »V začetku mi je bilo nerodno, zakaj so predlagali mene, saj ni treba, da prav jaz poberem vse trofeje,« je v šali dejala Helena Ravnic, upokojena višja medicinska sestra iz Murske Sobote, »toda dobila sem vabilo in bilo je prepozno karkoli reči, enostavno sem morala iti in sprejeti značko.« Helena Ravnic je namreč dobila zlati znak, ki ga podeljuje Zveza društev medicinskih sester Slovenije, edina do sedaj v Pomurju. »Ko pa sem slišala utemeljitev, lahko samozavestno povem, da sem res veliko naredila, ne da bi se samo hvalila.« . Rodila seje 1914 v Bogojini in 1936. končala šolo v Zagrebu. Prvo delovno mesto ji je bilo dano v ambulanti tovarne Bata, sedanjega Borova. Potem se je vrnila v Mursko Soboto, kjer je dobila državno službo. »Zdravstvene razmere so bile takrat zelo težke in bile smo le tri medicinske sestre, pionirke v Pomurju. V začetku sem delala pri zatiranju trahoma. Bila je organizirana protitrahomska služba, katere šef je bil dr. Pečan. Imeli smo tudi tečaje za trahomske pomočnice, ki so potem delovale po vseh antitrahomskih postajah. Delala pa sem tudi na drugih oddelkih v zdravstvenem domu, v ambulanti za siromašne, protituberkuloznem dispanzerju, v otroški posvetovalnici in dispanzerju za žene ter šolski polikliniki.« Ker je bil mož oficir, seje veliko selila z njim, tako je prišla službovat v Slovensko Bistrico in Ptuj, prej pa kar devet let v Splitu na higienskem zavodu. TUDI DEL EVROPSKE DEDIŠČINE Prav gotovo so bili člani Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona pred štirimi leti prepričani, da bodo imeli pri iskanju najprimernejših rešitev za gcrnje-radgonski in negovski grad več sreče. Za tako mogočne stavbe, ki so več desetletij propadale, ni lahko najti »rešitelja«, poleg tega pa jim je načrte v veliki meri onemogočala inflacija. Nekaj pa so vseeno dosegli — pogodba o obnovi gradu pri Negovi je pripravljena za podpis, za gornjeradgonski grad pa morajo v prihodnjih mesecih izbrati najprimernejše »partnerje«, med katerimi bo najverjetneje tudi Radenska. Za samo enega investitorja bi bil grad prevelik zalogaj. Nad vsemi prizadevanji je v minulih štirih letih bedel predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona, Janko Slavič. Vprašanje je verjetno, kako pritegniti tiste, ki imajo denar? »Naša dediščina je še vedno premalo znana, tudi marsikdo od nas še ne pozna vsega, saj imamo poleg dveh gradov tudi številne druge znamenitosti. Da ljudje to spoznajo in so pripravljeni vložiti denar, je potrebno precej časa, pa tudi denarja. Ce nima- Zdravilišče Radenska s trem; srci n aoL o.______________ Tod Tovarna polnilne opreme a. »oL o.__________________ 692S2 Radenci_____________________________ DELOVNE ORGANIZACIJE IN KMETIJCI! Strokovno vam zaščitimo cisterne za prevoz fekalij in drugih tekočin — s peskanjem in kakovostnim premazom. Zaščitena cisterna bo kot nova! Informacije: RADENSKA, Tovarna polnilne opreme, telefon: 73-040, interna 530, TLX: 35-278 YU tgora, FAX: 069/73-572 Slovenije »Celo Pohorje sem prehodila peš in s kolesom, kar je bilo zelo naporno. Enkrat sem prišla iz službe tako izčrpana, da, ko sem sedla,. nisem mogla več vstati. Pol ure sem tako obsedela, da sem prišla k sebi.« Leta 1957 je Helena dobila stanovanje v Murski Soboti, kar je bilo za tisti čas kar čudežno, pravi sama, ter spet začela delati v patronažni službi in otroškem dispanzerju. Z ustanovitvijo srednje medicinske šole v Murski Soboti pa je prevzela dolžnost ravnateljice. »Šolo sem ustvarila iz nič, saj sem našla prazne stene. Spominjam še, da mi je takrat ravnatelj trgovske šole posodil nekaj pohištva za v pisarno.« Poučevala je tudi etiko medicinske sestre, dokler je niso ukinili. »To se mi zdi zelo napačno. te neke preizkušene ideje, zasnove in raziskave trga, potem ne morete dobiti niti investitorja, ki bi bil pripravljen vložiti denar. Mislim, da nam bo uspelo rešiti negovski grad, ker imamo že pripravljeno pogodbo, pa tudi sami bomo vložili nekaj denarja, ki se nam bo kasneje povrnil. Seveda pa imamo pri tem veliko problemov. Kako dati našo, družbeno lastnino nekomu v upravljanje? Tako' je: ko vse propada, smo zelo kritični, ko pa želimo nekomu dati kaj v uprvljanje, smo spet nezaupljivi. Če pa nič ne napravimo in se zgradba podre kot naša »hujdriga«, pa sploh več ne vidimo.« Nad gradovi naj bi bdel Zavod za Gre za to, da greš v ta poklic res iz poziva in ne samo da si služiš kruh. V času, ko so nas pripravljali za poklic, so celo menili, da ne moreš biti poročen, da se moraš v celoti posvetiti poklicu, predati delu. Nas so vzgajale nune in so nam nekaj tega privzgojile. Dobro za ljudi, za tebe pa ne vedno.« Po upokojitvi, leta 1965, je še poučevala predvsem higieno, prehrano dojenčka, na trgovski šoli higieno prehrane in na gimnaziji spolno vzgojo. Vsa leta poučevanja je zbirala gradivo za predmet Higiena ter že v pokoju pripravila učbenik za ta predmet srednje medicinske usmeritve. Kar dvakrat je bil ponatisnjen in sprejet kot strokovno, jezikovno in didaktično dober učbenik, ki je bil osnova poznejšim piscem učbenikov. »Za svoje delo sem dobila številna priznanja in medalje, red z zlatim vencem za delo, priznanje prosvetnih delavcev, od prejšnje SZDL, Zveze borcev, sedaj značko, tako da sem na to napisala celo pesem v smislu, nekaterim priznanja se delijo, drugim za vse se denar ponudi. S svojim delom nisem obogatela, še v po-koju sem si opremljala stanovanje, svojega niti nimam, avto, ki je bil možev, pa sem dala sinu.« Varstvo vnuka je bilo zanjo dober prehod v pravi pokoj, sedaj pa se dolgočasi in, kot pravi, piše marsikaj. Pred časom je namreč v samozaložbi izdala pesniško zbirko Otava. »Nekaj moram delati, da mine čas.« Majda Horvat spomeniško varstvo; v kakšno pomoč so vam bili ali vam bodo v prihodnje? »Lahko rečem, da smo z Zavodom dobro sodelovali, ker ne gre le za obnovo kulturnih spomenikov, ampak tudi za urejanje prostora, tekočih voda, izsuševanja, zložbe. Z zakonom je pač urejeno tako, da je zavod strokovni skrbnik, mi (občina) pa lastniki. Eden in drugi pa nima denarja. Dober primer ohranjenega gradu je v Črncih, kjer ga vzdržuje Kmetijski kombinat. Mislim, da bi ti naši grado- INTERVJU vi tudi bili ohranjeni, če bi tisti, ki so lastniki, imeli tudi nekaj posesti, ki je včasih pripadala graščakom. Tako pa so gradovi postali občinski, gozdove smo dali gozdarjem, njive kombinatom, občina pa naj vzdržuje grad, pa ne ve, kako.« Drugim to uspeva. Ste mogoče seznanjeni, kako rešujejo te probleme v drugih občinah? »Mislim, da poznam precej primerov. Uspeva jim predvsem z vlaganjem denarja raznih podjetij, ki ga namensko vlagajo in se v začetku ne vrača. To ni narobe, saj gre predvsem za ohranjanje kulturne dediščine. V naši občini imamo sicer dobra podjetja, vendar denarja vedno zmanjkuje, Radenska na primer, je imela v minulih štirih letih zelo obširen program razvoja (Moravske Toplice, Banovci...) in ni mogla sodelovati, bo pa lahko v prihodnjih letih.« Zanima me vaše osebno mnenje: bi morali tovrstne zgradbe obnavljati drugače? »Mislim, da bi bolj pametno napravili, če bi sprejeli kak zakon, kot je bil na primer zakon o obveznem zbiranju denarja za zaklonišča in na tak način bi zbrali več. Menim, da so lahko stare stavbe, ki so dobro grajene, zelo uporabne. Pa ne le gradovi, imamo tudi stare šolske zgradbe, ki samevajo. Tako je pač, da pridejo novi z novimi idejami in mislijo, da je vse staro zanič Torej uvesti nekakšen prispevek ali prispevno stopnjo na republiški ravni? »Prav gotovo. Mislim, da bi bilo to dobro tudi za obnovo starih mestnih jeder. Še več ga bomo potrebovali kot drugod, ker stavb ne obnavljamo sproti in so že skoraj v celoti propadle. Zavedati se moramo, da to ni le radgonska ali slovenska dediščina, ampak da je vse to tudi del evropske kulturne dediščine.« Boste novi vladi zapustili nekoliko lažje delo na tem področju, kot pa ste ga sprejeli vi pred štirimi leti? »Pri reševanju gradov bodo imeli nekoliko lažje delo kot mi, ker smo jim že nakazali določene rešitve. Seveda pa bo lahko nekdo rekel (in prav bo imel), da je laže doseči idejo in načrt, kot pa potem le to uresničiti in najti investitorja. Vsekakor upam, da bodo s tem delom nadaljevali, ker to ni le naloga izvršnega sveta ampak celotne občine. Naloga nas vseh je, da gradove zopet oživimo!« Bernarda B. Peček Predstavitev podravske in pomurske magistrale Lenartu se obeta konec meseca zanimiv dogodek. Poleg kulinarične razstave si bodo lahko domači in tuji gostje ogledali predstavitev gostinske in turistične ponudbe v Pomurju, Podravju, predvsem pa v Slovenskih goricah. Ideja je zrasla na zelniku podjetnega Stanka Vindiša, ki je pred kratkim ustanovil Podjetje za storitve in trgovino Lenart Mototurist. Kulinarična razstava bo pripravljena na novi pokriti terasi motela Vindiš, pred lokalom pa bo pripravljena razstava in prodaja raznih izdelkov in spominkov. Vsi udeležnci bodo oblečeni v delovna oblačila, kakršna uporabljajo v svojih lokalih. Obiskovalci prireditve bodo lahko obiskali posamezne lokale in turistične znamenitosti, saj bo organiziran prevoz s kombiji in kočijami. K sodelovanju so povabljeni poklicni in ljubiteljski kuharji, izdelovalci spominkov, gospodinje in kmetovalci. Predstavitev podravske in pomurske Gostinsko-turistične ponudbe pri Lenartu bo 24. in 25. maja (na »telo-vo«), prijave pa sprejemajo do 17. maja. bbp DOKUP LET ZA POKOJNINO Zakon o delovnih razmerjih pravi, da delavci, katerih delo ni več potrebno po kriterijih ugota nehanja potreb po delu, lahko dokupijo zavarovalno dobo zaradi uveljavitve pravice do pokojnini' več do pet let. Z dokupom pa se lahko dokupijo le leta, ki manjkajo do izpolnitve pogojev za u . ce do starostne, predčasne oziroma invalidske pokojnine, ne morejo pa se dokupiti leta le za dvig v nine ob siceršnjem izpolnjevanju pogojev za upokojitev. '15™ Odmera ali izračun prispevka je seveda individualna in je odvisna od pokojninske osnove, števila let, ki jih je zavarovanec dokupil, ter starosti in spola, vse pa je postavljeno po ekonomskih merilih. Sistem izračuna je naslednji: v strokovnih službah bodo najprej izračunali pokojnino po dejanski delovni dobi. Dobijo osnovo in znesek pokojrtine, potem pa izračunajo, koliko bi upokojenec dobil z dokupom let. Razlika pomeni dokup let oziroma plačilo prispevka. Za najnižjo pokojnino in pet dokupljenih let bi bilo treba plačati približno 203 tisoč dinarjev. Delovna organizacija je prva poklicana, da zbere potrebna sredstva, v dogovoru pa lahko tudi delavec sam ali druga inšti- IGRE ODRASLIH ZA DENAR Tako krivično se mi zdi, da so enemu dali sedem milijonov, toliko denarja, da mu ne b° tr®^e j rajda celo življenje. Ali ne bi bilo pravičneje, če bi to razdelili desetim, morda dvajsetim? Tako J rekla po veliki pomladni igri na srečo ter s tem pokazala na bistvo pojava, vala iger na srečo, ki s |3| vojile ljudi naše družbe. . j/ Opozorila je na dvoje: na delo ter na enakopravnost, socialno pravičnost, dve vrednoti časa socialističnega samoupravljanji. Vrednoti, ki pa nista združljivi s pridobivanjem denarja na lahek način. Ugotovitev je: ljudje so množično začeli igrati na srečo prav v sedanjem času, zato lahko predpostavljamo, da je zanje to zlati čas. Vemo za podjetniške težnje, ukinjanje družbene lastnine, ble-denje pomena in vrednotenja dela kot pravičnega dejavnika družbene promocije, napredovanja človeka ter zaslužka lastnih rok. Vse to se godi, tudi budi želja približevanja razvitemu delu Evrope. Tam delo in enakopravnost po delu in ne po premoženju ter lastnini nimata pomena — naivci bi trdili, da sta povsem imela v socialistični samoupravni družbi, saj so prav v nji mnogi doživeli izkustvo nevrednote-nja dela, ki pa je imelo vrednost po moralni plati in vrednostni lestvici. In tako je sedaj zlati čas za igre, igranje na-srečo tudi zato, ker izgubljajo tisti negativni prizvok morale socialističnega samoupravljanja. Igre niso od včeraj, niti samo stvarnost bogatega sveta, bile so tudi v času, s katerim želijo obračunati. Res pa je, da se ljudje vanje niso tako množično vključevali, za njimi in za njih tudi ni tako trdno stal javni medij, kot sedaj. Bile so, družbeno sprejete pa samo tiste, od katerih se je del zaslužka moral nameniti humanitarnim organizacijam in dejav- IN MEMORIAM dr. Jože Antonič 1918—1990 Tiho, skorajda skrivaj, da bi nas preveč ne bolelo, je 8. maj010^ poldneva odšel od nas dragi in spoštovani zdravnik dr. Jože/Moder cialist splošne medicine. Smrt nam je vzela iskrenega prijatelja, zdravnika. Vsaka smrt se s svojo življenju nedojemljivo dokončnostjo upira in besedi. Toliko bolj, ko je prekinjena življenjska pot človeka, bil dr. Antonič. Vedeli smo za njegovo trpljenje, ki se je začelo som. Boril se je. Morilska bolezen je zlomila njegovo telo, vse a0 . pa ni mogla zlomiti njegove volje. Redko je potožil. Predvsem ga)1 lo, da je postal nemočen, odvisen od drugih, da ni mogel večdajdi pakje bil prisiljen sprejemati. To je občutil kot veliko breme. M z njim delali, se z njim osebno srečevali ali ga obiskovali met> V^ boleznijo, smo imeli priložnost spoznati njegovo predanost, vek U _ mevanje, njegovo predanost delu, ki se je kazalo v garaštvu, vsarn vedovanju, v vztrajnem iskanju in dopolnjevanju, ter njegov0 premagovanje bolezenskih težav. Vse. kar smo ob tem spoznali m H. vzbuja v nas hvaležnost in spoštovanje. .3» Njegovo ime je bilo v Zdravstvenem domu Lendava in zunaj nj1^ jem odličnega zdravnika, strokovnjaka, polnega ljubezni in skr* nikov, izredne srčne kulture, plemenitega značaja in neprisiljen'! fr Nekoč davno je bil kamenjan . . . Kljub temu je veroval 1° v c veške lastnosti. j; Ob zadnjem snidenju mu je z obraza bilo razbrati, da vsem svetom, da so kakor nepotrebno breme odpadle vse skrbite sli. da ni niti seme spomina na krivice in trpljenje. „ Težko je verjeti, da dr. Antoniča ni več. Koliko lepega in sp° je vsakomur vedel povedati! Anit# Klanjamo se spominu velikega pokojnika! tucija. Zato mora delavec k predloženi dokumentaciji dodati še potrdilo delovne organizacije, da je na seznamu presežnih delavcev in pa, da so sredstva zagotovljena in bodo znesek plačali v petnajstih dneh po izdaji sklepa (v celoti). Konec marca pa je skupščina Slovenije sprejela tudi zakon o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem je bila črtana določba 162. člena. To pomeni, da se nekaterim zavarovancem spet všteva v zavarovalno dobo čas opravljanja samostojne dejavnosti, kmetijske, športne (vrhunski šport) dejavnosti ter čas opra- ■ vljanja del pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa — vse pred uvedbo in 0 obveznega zavarovanj^ da, če so posamezniki p ni plačati prispevek za veznosti iz pokojnin p validskega zavarovanj p niso omejena, prav ta računani prispevek tr v celoti in v sprejema sklepa- PrlsP zavarovanec Plača. e deM opravljanja samostojne jsl’ sti, je določen v enot ku, torej v višini 40 od nove. Tako določena spevka pokriva povPr < prispevno stopnjo V rAjilr prispevno stopnjo iz dohodka. . m Za eno leto opravljaj3 tijske dejavnosti bo času odšteti približno 1' I narjev. I v d P i I s l tl f ž i; j i t 8 r r i « 2 d P ti P B tl d o li P ji ž p f ji p l c p I ( r t t nostim, torej so morale biti moralno čiste. Sedaj pa krožijo igre, verige, ki obljubljajo čisti dobiček posamezniku, ki je samo srečnežev in od nikogar drugega. Sreče mu ni treba deliti ne z državo niti s kom drugim, mirno lahko pospravi zalogaj, ne da bi se zato moral nelagodno počutiti, ali se čutiti za kaj krivega. In koliko je v igranju človeko- je, vega pohlepa? Ga je, % mami, nikoli nepoteš6"^^ tudi človekova želja ga življenja. Pa ne san^ 'ji no težje je zaslužiti z de' f veti le od dela. . j£ti,% Redki so srečneži tovo pa so to tisti, k' domislili, saj nese veh , Podjetje TOKO iz Domžal odpira v Črenšovcih, v centru vasi, nasproti nove pošte NOVO TRGOVINO. V njej si boste poleg izdelkov usnjene lahko kupili tudi artikle tenis programa, j« kozmetike, pletenin in drugih galanterijskih | kov. STRAN 6 kmetijska panorama ^VEČJO KAKOVOSTJO NA SVETOVNA TRŽIŠČA PREŽIVNINSKO VARSTVO KMETOV m en^m tednu se danes v |MnEe? ^adu končuje največja ia v Ja- kmetijska manifestaci-■tikki r2aVI’ Mednarodni kme-odnr|Sejen?' Fa Je tokrat že 57. ceminSk°Ji vrata razstavljal-soC J” “^itovalcem, na 300 ti-nih n adr?tn'b metrih razstav-veiš^a™..pa je?voje najno-ra s avKaiZke 1-600 jem v m Cev lz 27 držav. se-ItOt nnUOrm SadU S‘ Je V VeČ svoi» mS 0'etnem razvoju utrdil tiiskeJ?65'0 v svetovnem kme-no nnn.Pr°Storii 'n se upraviče-večie asa z nazivom tretje naj-«1 veJSvetSu eTmetijske prir^ k. svetu- To potrjuje tudi zanimanje razstavljalcev, saj se je letos na sejmu predstavilo 100 novih, o pomenu te prireditve pa govor: tudi promocija kar 500 novih izdelkov. Osnovni poudarek na letošnjem sejmu so dali ekonomskim odnosom s tujino, kmetijstvu in gospodarski reformi. V slednji dobiva kmetijstvo pomembno mesto, saj je po besedah dr. Borisava Joviča, predsednika predsedstva SFRJ, ki je odprl sejem, ta panoga gospodarstva bila v preteklosti dolgo zapostavljena in temu primerne so zdaj tudi posledice. So pa bile v zadnjem letu tudi v kmetijstvu narejene številne pozitivne spremembe, ustvarjeni so bili sistemski pogoji, da se položaj kmetijstva na tržišču izenači z ostalimi panogami gospodarstva, prav tako pa se izenačuje tudi položaj zasebnega in družbenega kmetijstva. Kljub težki gospodarski krizi se iz proračuna federacije zagotavljajo pomembna sredstva za razvoj kmetijstva, zvezna skupščina pa je pred kratkim razpravljala tudi o programu gospodarske politike v kmetijstvu, ki vsebuje dolgoročnejše rešitve za njegov celovitejši razvoj. Z njimi se zagota- vljajo najpomembnejši pogoji za stabilno proizvodnjo, financiranje tekoče proizvodnje, njeno prestrukturiranje kot tudi večji izvoz te gospodarske panoge. Seveda pa vse to ne bo dovolj za uresničitev zastavljenih ciljev, če se ob tem ne bodo spremenili odnosi znotraj kmetijstva. Vsi kmetijski proizvajalci bodo morali spremeniti svoje poslovno obnašanje, vpeljati učinkovitejšo organizacijo in še bolj dvigniti kakovost proizvodnje, saj je ta pogoj za vključevanje v konkurenčno svetovno tržišče. L. Kovač V lendavski občini 24 prejemnikov Kaj zavira širitev preživninskega varstva? Vzdrževanje melioracijskih :i skUnn^r^.enem melioracijskem sistemu se vzdržujejo zemljo pri zakopavanju jarka. Vsiskup ■ -nem dfeiiaža in naprave: melioracijski jarki, cevna Hske’p0CfVI1' PrePusti, mostovi, protivetrni pasovi in zemljo pri zakopavanju jarka. Za zagotovitev popolne zaščite, po- ^?&anje ODPRTIH . Funkciia JARKOV: ssistemJar^a v meboracij-.'ahk0 zaščita f° °br°bni ; du ?’1 (°blčajno so ali Pa je ta Podtalnime ioracbska (zni‘ i„IVa vode i? a* ter om°gočanje ima-LC da globin Jarka običajnO ^ine |r ”a £a odvisno od M s‘stema J6' funkc>onira-di"0 Vzdrževn Ze 0 Pomembno koš»ja^ Jark°v: 7 °hrani a as,i’ J^R), 'skopan (čiščenje 2^'etozHe°St brezin Je nujna J*V Ceveh Drende mu,ia’ ki se vse->potrl-epustov, v jarkih°Frav''° kanalet in d°gradi-"0 jarka * Se P°kazei° r aradi preLn prevec erodira-«enjP ,kega padca), dre^kho, kjer Je najbolj po-OpSa-.ker £P°'?žena cevna ne more ^eV^Urih PredstavlJajo v predvsem povojno kos °raJ onemogoča-dna jarka ter tid RoS dobili n zamuljenost. ^ob^EO, ki herbi' 2 . 01 ("i kL J bl rešil ta k d J1V za ribe)- S,STEMA ki zagotavljajo, da bo cevna drenaža ves čas zadovoljivo delovala. V kolikor cevni drenažni sistem ne deluje zadovoljivo, je možno naslednje: a) Zamašitev s talnimi delci (zablatenje); — zemlja, ki vstopa v cev, izhaja večinoma od zgoraj in s strani, tj. iz raztresene zemlje v zapolnjenem jarku, zamašitev od spodaj pa je tudi možna; — visoka stopnja zablatenosti cevi se bo večkrat pojavila v zemlji z nizko stabilnostjo, to je pri peščenih ali glinastih tleh, prav tako se to pojavlja, če je bila drenaža opravljena v mokrih razmerah; — visoka stopnja zablatenja se pokaže takoj po izvedbi, posebno, če je drenaža izvajana v mokrih razmerah, pozneje se zablatenje povečuje, vendar počasneje; — v skrajnih primerih je potrebno drenažo čistiti po nekaj mesecih po izvedbi, na drugi strani pa je tudi veliko drenažnih sistemov s pretežno težkimi tlemi, ki imajo le nekaj milimetrov usedlin po 20 do 30 letih, tudi če sploh ni bil uporabljen filtrski material, — objekti na drenažnem sistemu (površinski vtoki za vodo in revizijski jaški) so potencialni vzroki za zamašenost. Ukrepi proti zablatenju so, da ga preprečimo ali čistimo. PREPREČITEV ZABLATENJA Če so ugodne razmere za zablatenje drenaže, mora biti lateralna drenaža zauščitena s filtrom ali drugim pokrivnim materialom. Delci tal še vedno lahko vstopijo v cev od spodaj, vendar pa je pokrivanje drenaže običajno zadostno, ker le-to filtrira sebno v peščenih tleh, je potrebno popolno ovijanje drenaže. Cevi lahko ostanejo zadovoljivo čiste brez ovojnega materiala, posebno v težjih zemljinah (z vsebnostjo gline 20 % ali več), če je drenaža izvedena v dobrih (suhih) razmerah in če so drenažne cevi pokrite z dobrim vrhnjim slojem tal, ki ima obstojno strukturo. Zbiralci običajno ne sprejemajo vode direktno iz tla. Zato je priporočljivo uporabiti za kolek-torje zaprte cevi, da se prepreči vstop mulja. Če se mulj nabira v kolektor-jih, ga lahko ujamemo z revizijskimi jaški, ali površinskimi vtoki za vodo, kjer obstaja bojazen, da bo vstopila tudi zemlja. Verjetnost samoočiščevanja drenažne cevi je le majhna. Da bi se omogočil dober prenos peska v drenažni liniji, bi morala biti najmanjša pretočna hitrost okoli 0,35 m/sekundo (De Jager and Haayer, 1963). Delci gline pa se premikajo mnogo počasneje toda ko enkrat sedejo ali se sprimejo, jih ni mogoče več premakniti s tokom. Tudi pesek se sprime z delci gline. Kot rezultat pa pretočna hitrost 0,35 m/sec najbrž ne bo zadostna za samoočiščevanje drenaže. Hitrost 0,35 m/sec je možna pri odtoku 60 m3/dan v 5-cm cevi in pri odtoku 240 m3/dan pri 10-cm cevi. To količino da odtočna količina 10 mm/dnevno iz drenažnih področij 0,6 ha in 2,4 ha. To so zelo velika prispevna področja za dreniranje z eno cevjo in bi jih težko našli. Se več, upoštevana hitrost je zahtevana pri iztoku drenažne linije, hitrost pretoka pa se zmanjšuje v smeri navzgor po cevi. V kolikor torej obstaja samo-očiščenje, bo delovalo le na določenem odseku drenaže blizu iz- ŠKROPILNICE 44q | 1$ m delovne širine, primerne za vse vrste škropljenja (možnost e sob za škropljenje različnih kultur) MatSJ^LNICA je izdelana v celoti iz uvoženih Rialov RAU IN IZENAČEVALNI REGULATOR TER ŠOBE TEEJET RAZLI- >n prodaja: ^RVIS COLNARIČ VC| 47, pošta KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, tel.: (069) 87-590 sistemov toka, v glavnem preostalem delu drenažne linije pa bodo usedline ostale. ZAMAŠENOST ZARADI KEMIČNIH USEDLIN Kemične snovi, ki običajno zamašijo drenažne cevi, so železove spojine, včasih železov oksid ali železov sulfid ali manganske spojine (GRASS, 1969). Mehanizem odlaganja železovih spojin je načeloma naslednji: raztopljeno Fe + + teče v cevi s talno vodo. Ko pride v stik z zrakom, oksidira v Fe+ + + in tako se' ustvarjajo netopljive sestavine. Mehanizem usedanja je zelo kompleksen, v večini primerov je vmešana bakterijska aktivnost in pH ter temperatura, ki na to vplivajo. Zato so lahko usedline različnih sestavin in odvisno od okoliščin, pod katerimi se ustvarjajo (KUNTZE, 1966). V zemlji, bogati z organskimi snovmi, je žveplo zelo pomembno (FORD, 1965, FORD in CALBER, 1969, FORD in BELILLE, 1970). Problemi z železovimi spojinami se pojavijo, če je drenaža izvedena v plitvejših talnih plasteh. Običajno se stopnja železovih spojin ob stopu v drenažo zmanjša, ko talne plasti postanejo bolj zračne zaradi izvedbe drenaže. V teku let se problem sam po sebi običajno reši. Vendar se odlaganje železovih spojin rado nadaljuje, če v drenažo vstopa pronicna voda. Problem je lahko zelo pereč tudi v zelo vlažnem podnebju, npr. na Floridi (FORD in BELVILLE, 1970). Stopnja usedanja železovih spojin je lahko zelo problematična, v ekstremnih primerih se lahko drenažni sistem pokvari v času nekaj tednov. Poskusi s preprečevanjem usedanja železovih spojin v drenažo doslej niso bili dovolj učinkoviti. Najzaneslivejše zdravilo je čiščenje cevi (izpiranje), čeprav se je raztapljanje z žveplovimi spojinami tudi pokazalo kot učinkovit ukrep. (zamašitev drenaže z [rastlinskimi koreninami Razraščanje korenin okoli drenaže in v drenažo je problem, odvisen od vrste rastlin, globine drenaže in klimatskih razmer. Problem nastopi; ko korenine vstopajo v drenažo skozi perfo-racije cevi ter tako onemogočijo pretok vode. Izkušnje v nekaterih evropskih deželah kažejo, da nekatere vrste grmovja in dreves, ki jih uporabljajo za zaščito pred vetrom okoli sadovnjakov in športnih igrišč lahko povzročijo resno razraščanje korenin v drenažnih ceveh. Korenine ene rastline se lahko razrastejo v cevi v razdalji nekaj metrov. Problemi zamašitve s koreninami sadnega drevja dosedaj še niso bili objavljeni. Tam, kjer linija drenaže križa vetrobranski nasad, se lahko izo-'. gnemo koreninam tako, da uporabimo zaprte cevi na določeni razdalji. Druga možnost je še vgradnja globoke drenaže ali pa odprtih jarkov namesto drenažnih cevi. (Prihodnjič: Čiščenje cevi in vzdrževanje tal) Ali je cena zemlje prenizka ali pa so prezahtevni pogoji za pridobitev preživnine? To je vprašanje, ki se postavlja marsikomu, ki ugotavlja, da onemogel kmet, ki bi rad z oddajo zemlje pridobil preživninsko varstvo, zdaj praktično te pravice ne more več uveljaviti. Za pridobitev preživnine je treba dati v zemljo vrednosti, ki je enaka štiriinosemde-setim mesečnim prejemkom preživnine. To pa je več kot 100.000 dinarjev. Ker je cena zemlje v obmejnih in nerazvitih območjih lendavske občine nizka (okrog 30.000 dinarjev), je treba na takih območjih prodati več kot 3 hektarje zemlje. Povprečne kmetije v lendavski občini pa toliko zemlje nimajo. Drugače je seveda s ceno zemlje na razvitejših območjih, kot so Turnišče, Bistrice, Črenšovci, Polana, kjer je cena zemlje višja, zato bi za preživninsko varstvo že zadoščala prodaja dveh hektarjev zemljišč, to- da na teh območjih ljudem zemlje ni treba prodajati, ker na stara leta niso ostali sami (izjeme sicer so), ampak so ob njih sinovi, hčere in vnuki, ki skrbe zanje. Iz opisanega izhaja, da bi bilo treba v preživninski zakonodaji, ki zadeva kmete, nekaj spremeniti. Morda bi bilo prav, ko preživnine ne bi pogojevali z denarno višino prispevkov od prodaje zemljišč, ampak bi bilo določeno, da je treba za uveljavitev preživnine prodati recimo 2 hektarja zemlje. Ni mogoče namreč pričakovati, da se bo cena zemljišč na obmejnih in nerazvitih območjih izenačila z razvitimo območji. Res bi tako pokojninski sklad dobil manjše vplačilo, toda, če so v tem skladu solidarni do kmetov, ki so še aktivni in ustvarjajo (izenačitev delavcev in kmetov), naj bi bili še do tistih, ki bi še kako radi delali in ustvarjali, a so jim opešale moči. Š. Sobočan Granulirano gnojilo fertina v Sloveniji Kutina je pred dnevi v Kranju slovenske kupce seznanila z vsemi vrstami gnojil iz Kutine, posebej s tistimi iz novejšega programa ter z dodatki za živinsko krmo (benurali). Prvič so predstavili tudi granulirano gnojilo fertina. To je univerzal s 46 odstotki uree. Od tekoče »fertine« so predstavili tudi ca-special, namenjen gnojenju visoko-rodnih jablan. B. Hegeduš Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek je bila ponudba pujskov na tradicionalnem sejmu v Turnišču veliko večja kot pa povpraševanje. Rejci so navsezgodaj pripeljali 99 pujskov, ki so jih bili voljni prodati za ceno od 900 do 1100 dinarjev za par (kar je veliko manj kot pred tednom), vendar je bila kupčija bolj slaba, saj je lastnike zamenjalo le 20 pujskov. Vse nižje cene pujskov so prav gotovo posledica nizkih odkupnih cen za pitane prašiče, zato je marsikdo že uvidel, da se mu bolj splača kupiti že spitanega prašiča, kot pa (drage) pujske. PLETEV VINSKE TRTE Pletev vinske trte je zelo pomembno opravilo, s katerim odstranimo odvečne nerodne poganjke (zelene mladike). Ti poganjki porabijo v začetku rasti obilo rezervnih hranil. S pletvijo začnemo, ko je minila nevarnost spomladanskih pozeb in ko je dolžina poganjkov v rodnih vinogradih 15—25 cm (vidimo prve grozdiče-kabrnike). S pletvijo naj bi končali vsaj deset dni pred začetkom cvetenja trte, sicer je lahko motena oploditev. Posebno pomembno je pletev opraviti v vinogradih z manjšimi medvrstnimi in med trsnimi razdaljami in če imamo posajene bujno rastoče sorte (sauvignon, beli pinot, chardonnay, renski rizling in druge). Priporočljivo je da v rodnih vinogradih pleve trto Vinogradnik, ki jo je obrezoval, kajti pletev je korektura rezi. Mnogokrat je potrebno v rodnih vinogradih puščati tudi jalovke (nerodne mladike, ki so odgnale iz tri- ali večletnega lesa), predvsem takrat, ko hočemo vzgojiti novo deblo (pomladiti trs), kordon oziroma znižati rodni štrcelj. Pri pletvi oplevemo tudi nerodne mladike, ki so pognale iz sobrstov na šparonih. Pustimo samo najmočnejše mladike, ki poženejo iz glavnega brsta. Oplevemo tudi slabo rastoče nerodne (pri nekaterih sortah rodne) mladike, ki so odgnale — iz spečih očes na deblu in drugem starem lesu. Pri močnem nastavku pa odstranimo tudi nekaj rodnih poganjkov, kar pa vinogradniki le s težavo storijo. Poglejmo si na kratko posebnosti pletve za različne starosti vinograda. — Prvi letnik (zdaj posajeni vinogradi) Cepljenke že odganjajo, s pletvijo pričnemo, ko so poganjki dolgi 5 cm, pustimo dva poganjka, tam, kjer je najbolj rizično območje za točo(?), pa lahko pustimo vse poganjke, kajti prvo leto je pomembno listna masa, ne pa dolžina poganjkov. o se tudi s servisnimi storitvami za škropilno tehniko. — Si slišal, da so pomurski mesarji uvozili za 100 ___milijonov dinarjev mesa? — Me zanima, koliko ga bodo uvozili čez leto dni, ko na domačem trgu ne bo več živine! — Drugi letnik Puščamo dva najmočnejša poganjka, ostale odstranimo. Poganjke privezujemo h kolu. — Tretji letnik Pri vzgojni obliki »gijo«, kjer smo spomladi obrezali rozgo eno oko nad ali pod glavno žico, pustimo 3—5 najvišje ležečih mladik, kjer je deblo tanjše, pa dve. V tretjem letu obstaja nevarnost, da trto preveč izčrpamo, če pustimo več mladik, kot je pa zgoraj navedeno. Pri kordonski vzgojni obliki (kratki kordon) pustimo na kordonu iz vsakega očesa na gornji strani kordona eno mladiko, mladike, ki odganjajo s spodnje strani, lahko odstranimo. Najvišje na deblu pa še pustimo eno do dve mladiki, tako da imamo maksimalno pet do osem mladik, ki so večinoma vse rodne, kajti odganjajo iz dvoletnega lesa. Pri pletvi popravljamo tudi mladike med žice, da nam jih veter oziroma stroj ne polomi. Pletev je ukrep, čeprav so ročne ure »drage«, ki nam zmanjša možnost pojava glivičnih bolezni. Drugo pletev in popravljanje mladik med žice pa opravimo po cvetenju vinske trte. Ernest Novak, aipl. inž. agr. STRAN 7 SREČANJE MLADIH TEHNIKOV POMURJA Z USTVARJALNOSTJO BOGATEJŠE ŽIVLJENJE REZULTATI TEKMOVANJ Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota je pripravila tradicionalno srečanje mladih tehnikov Pomurja pod geslom RAZVIJAJMO — USTVARJAJMO. Na srečanju je sodelovalo okrog 500 mladih, kar je največ doslej. Zlasti je razveseljivo, da so se poleg osnovnošolcev številčneje vključili srednješolci, s čimer se je povečala-množičnost, zahtevnost, kakovost in raznolikost dejavnosti. Širi se torej krog mladine, ki se aktivno vključuje v dejavnost tehnične kulture in tako ima Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota vključe- ne modelarje, maketarje, energetike, ekologe; strojnike, agrotehnike, radioamaterje, konstruktorje, računalničarje, raziskovalce, inovatorje, izumitelje in druge. Pri razvoju te vsestranske tehnične dejavnosti imajo poleg ZOTK pomemben delež mentorji, ki brez ustreznih materialnih spodbud opravljajo pomembno družbeno poslanstvo. Tudi tokratno srečanje je pokazalo, da imamo v Pomurju množico mladih, ki že obvladujejo in razvijajo nove tehnologije in znanja, kar dokazujejo tudi na zveznih tekmovanjih. »Naša naloga je, da jim prek ZOTK ponudimo zunaj šolskih obveznosti programe, v katerih bo vsak našel nekaj sam zase, kjer mu bo osnovni motiv rezultat lastnega dela,« je med drugim na slovesni otvoritvi srečanja poudaril predsednik ZOTK, Rudi Cipot. Čeprav zaradi vetrovnega vremena niso mogli končati tekmovanja z jadralnimi modeli in zmaji, je srečanje pokazalo določen napredek. Najboljši pomurski mladi tehniki pa bodo svoja znanja predstavili na republiškem in državnem tekmovanju. Feri Maučec Model jadrnice — razred G 1. Andrej Šporn, 2. Simon Horvat, 3. Franc Legen (vsi OŠ III MS); model jadrnice — razred K: 1. Tadej Sever, 2. Dejan Šeruga, 3. Robert Tanacek (vsi OŠ III MS); modeli jadrnic — estetsko ocenjevanje: 1. Borut Sabatin, 2. Franc Legen, 3. Tomaž Semen (vsi OŠ III MS); ladijski modeli MČ 2: I. Dejan Ščernjavič (OŠ III MS), 2. Boris Balažič (OŠ Puconci), 3. Vito Horvat (OS III); ladijski modeli MČ 1: 1. Rok Križmanič (OŠ III MS), 2. Kristjan Lovenjak (OŠ Kuzma), 3. Andrej Ajdnik (OŠ Puconci); ladijski modeli MČ 3: 1. OŠ III Murska Sobota (Lončar, Jošar, Križmanič), 2. OŠ Puconci, 3. OŠ III Murska Sobota II; avtomobilski modeli na električni pogon: 1. Mitja Klemenčič, 2. Bojan Božanovič, 3. Nives Sapač (vsi OŠ III MS); estetsko ocenjevanje: 1. Nives Sapač, 2. Tadej Sever, 3. Bojan Božanovič (vsi OŠ III MS); zbirka dobro jutro elektronika: 1. Ar-pad Biirmen (OŠ III MS), 2. Marko Martinuzi (OŠ I MS), 3. Miran Kosednar (OŠ I MS); raziskovalne naloge: 1. OŠ I. Murska Sobota (Cikajlo, Štivan), 2. OŠ črenšovci, 3. OŠ Črenšovci II; tehnične naloge — električne in elektronske naprave: 1. Boštjan Štiblar, 2. Boštjan Meolic, 3. Dejan Borovič (vsi OŠ II MS); klip-klap: 1. OŠ Dobrovnik (Var- ga, Magdič), 2. OŠ Gornj | trovci, 3. OŠ <- ren'^2vP lesko-modelar: 1. OŠ I M Sobota (Kološa, Cigut), 2-0 Murska Sobota, 3. OS I M_ Sobota II; lov na lisico: I." ko Nemeš (OŠ R°"as0'iiLt Boštjan Baranja, 3. (oba OŠ I MS); račun*® srednje šole: I. Borut Barb ■ Janez Perš (SCTPU); o* le: 1. Peter Kocan (OS 1 ’' 2. Damir Cifer (OŠ IMS),V di Širovnik (OŠ Tišina). ANKETA Če so si interesi dveh srednjih šol podobni, potem ni ovir, da ne bi sodelovali. In če so za sodelovanje še posebno navdušeni učenci, potem mora skoraj zagotovo uspeti. Sredi maja, meseca mladosti, je 22 učencev srednje šole iz Rade-nec na kateri se izobražujejo bodoči gostinski delavci, obiskalo svoje vrstnike v Kbflachu. Pri njih so preživeli dva dneva. Kakšni so njihovi občutki po vsem, kar so doživeli? Nekaj najboljšega! harmonija zdrave narave Pot do zdrave narave začenjamo z ekološkim letom 1990. Vanj vstopamo z novim znakom POMURKA. Vrsta naših izdelkov bo brez kemičnih dodatkov. V njih bomo ujeli del zdrave narave. ŽIG, KI JAMČI ODSOTNOST KEMIČNEGA DODATKA. POMURKA Murska Sobota p. o., Bijedlčeva 11, 69000 Murska Sobota • tel.: 069/22-440, telex: 35243, telefax: 069/22-007 SAŠO ŠUNKO, Veržej: »Kar se tiče tehnične opremljenosti, je ta šola precej boljša, glede praktičnosti in ostalega... če je to evropska raven, potem imamo tudi mi v Radencih evropsko raven. Pri pouku so vsi bolj sproščeni. In tudi mi smo tukaj bolj sproščeni v učilnicah, kot pa doma.« VALERIJA ŠMID, Ormož: »Vsi so zelo prijazni in gostoljubni in tudi jaz bi rada povabila svojo novo kolegico k sebi domov. Kaj bi ji pokazala zanimivega? Še ne vem, verjetno pa bi morali iti malo dlje, kam ven.« ROBERT ČIRIČ, St»r>' vas: _ kaj rf »To sodelovanje je n boljšega, kar sem dozive /i-jim šolanjem v Radencih-po mi je tukaj. Pouk bolj všeč kot pri nas. ^er"Drjj)tdf mi pri sporazumevanju s P ne dela težav.« TAMARA CVETKO, Žepovci: »Čeprav nemščina ni moja najboljša stran, pa pri sporazumevanju nisem imela nobenih težav. Zdi se mi prav, da se med sabo obiskujemo, saj od tega zelo veliko odnesemo. Šola v Kbflachu je sicer lepša kot pri nas, vendar se mi zdi naš pouk boljši.« PETRA GALLAUZ: »Pri meni doma je Valerija, dobro govori nemško in odlično se razumeva. Včeraj sva bili zunaj in se čudovito zabavali. Nadvse sem navdušena nad takim sodelovanjem, kjer se bosta povezali dve deželi in vesela sem, da so začeli s takimi akcijami. Meni osebno je v veliko veselje, če se lahko pogovarjam. Če bomo šli v Jugoslavijo, bom tudi spoznata, kako je tam spodaj. To je pozitivno. Učila bi se tudi slovenskega jezika. Zaenkrat vem povedati le lep, ne, da in na zdravje. Rada bi se naučila vsaj nekaj osnovnih stvari, da bi lahko sama naročita pijačo, hrano.« HERMINA HOLZEB: »Pri meni je BrigiD -X bro se razumeva, saj z„j fr nemško. To je dobro, it družini, ki se je žeto obiska, ne ve nihče m Ml E slovensko. Z Brigito sv . ij/ dopisovali in si /zrn™ ji L srna, zato sem jo poe“ * A poldne v šoli. Skupaj Z sem potem šla na ogleM ce v Piber in v Barnb . n fč sva šli domov, se spreb^ bi njem gozdu. Zelo rad11 Radence. Prav vse n običaji, navade, kako J Jjlč j šola. Rada bi se tudi11 venskega jezika, ker h” čnit" tudi bolje bi se lahko r iijj a bi bila enkrat v Jugos o fr Bernard*, Čevlji za vaš smelejši korak iz uvoza! Edina brezcarinska prodajalna v Sloveniji v kateri lahko po najugodnejših cenah kupite izdelke iz usnja. Čevlji, torbice, kovčki, športna obutev, pasovi in modni dodatki iz Italije Čevlje dobite že za 35 mark! HISTRIA, brezcarinska prodajalna na mejnem prehodu v Gornji Radgoni v Kerenčičevi ulici 12 Pokličete nas lahko tudi po telefonu 74 40^ STRAN 8 VESTNIK, 24 gospodarstvo SOLARTOURS LENDAVA Poceni počitnice . V februarju je Katica Solar ir Lendave ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo So-iartours. S tem je izpopolnila VTzel, kajti v mestecu ob vznožju vinogradov ni bilo turistične agencije. Kaže, da k bila odločitev pravilna, saj ”0 ustanoviteljica uresničila SVČ poslovne ambicije, na račun pa bodo prišli vsi tlsU, ki bi radi šli na izlete, lc-'ovanja... s posredovanjem domačega' organizatorja, la casje največje povpraševanje po poceni letovanjih in v d. o- Solartours bodo veliko uresničili; povezali so se tako ’ Cističnimi agencijami, kol u?' z obmorskimi turistični-rai društvi. . Solartours pa želi pripeljati '7’etnike in dopustnike tudi v našo pokrajino, zlasti pa še aa lendavsko območje. Nekaj oomačih izletnikov (iz notra-"josti Slovenije) je že bilo, n ipa so na vrsl’ Se tujc' Pa bodo sem prišli ne le zara-'epe pokrajine, zdravilne 'Calne vode, ampak tudi radi vinogradov, kajti v vskem Solartoursu se u^v'Atjaii tudi z gostin-ln sicer v samih gori- Naložba je gospodarna , ajnovejša ni^koliko črnila. . aiVerze kažPS ljubljanske ^Cičena da Je gospodarsko ^^a Prečiščevalni-bs ŠH VS ' ^ločili, da bodo S'J°nov dol a °Žbo' vredno 45 Ur^Ojskim Srjev' K sedanjim bodo ki bo-v^zCi ben- Tež"en *n v L?"? 'n tudi neos’ Z’v Cnda k°°ktanski bencin. ne?‘ Naftni kOnd° ne s surovi’ ni; Pr°dain ^Ondenzat) in tudi eKtUdi se b° Slove-Ihi^^Cm i7^b^8a oskrbovala se J^fti nam'3/"1^6 na Reki. CVz^^a tržišče v je i?5 ^draVl°Ven,J,> Medži-]ah a' Prodaja J’ Predv>dena pa da\AVstrije a VK sosednjih deže-'etno^^^^^ke, tako \at0n nafig^dela'1 čez 1 mi- Rudije o go-V Len?Valn>cedVn1Čfnosti obnove vršnndavi (na _na te v Ini Nafti bo^a sveta) ^'.ob^inskega iz-20 Odstotl0 Še povedab’ da PC 40 aV denarJa zago-gatN9 nili dom^z*51-01^07 naJ bi čsll’ 30 °ds on ’ sovla-Pa > Poso2ak°V,bibi10 ita,i-sklaa rePubliii’ 0 odstotkov hod a- Odlofii: e8a razvojnega Ct ‘Cno?' So se 'udi za za-^iz^^OV ve° (Večja kako’ CTp?e|jali p ’ Projekt pa bo-n|jubHankLa'Ja,lskefirme Janskega Smelta. ^ki Š. S. av°varstveniki so vse Lek bolj vznemirjeni ekološka , bomba? ?'so he^biotj^ eku Pred kratkim obširno pojasnili, da odpadki iz QUje hoVarn'’ kaže 8en,am'cina, ki jih sežigajo z zapekanjem v opeko, sPet Dn' °krat t i S ,em duhov še niso pomirili. Lek namreč dokon-dJay''° vnra- a! za 'zz sedanjega obrata pa jih bodo še naprej zape-^i ^vci^^^ači opekarni. useji i 0 vsa ust' ' Ze'° Prepričljivi. Kaže jim verjeti, saj projekt n Ppsči^^hega oj^z"a dovoljenja in soglasja. Ne glede na to pa so n 'ožK • 0 komi -ta vs.eeno menili, da bi kazalo ustanoviti ustrezno U So ^'Uli pr0ipSi!J?’ k’ naj bi pregledala (soglašala) s prihodnjimi > eSicPel.iali v n - da pozneje ne bi bilo očitkov posameznikom, v [zdaj čestaSei°k°ije ekološko oporečno industrijo. Taki očit-Cdar s °vanje l- s .'J?- Glede na veliko nezaposlenost je možnost n aisn^ Za9jo'ni na' b' jo dali novi obrati vsekakor dobrodošla, k^gočj^jeli Uf'1?080^6 odločiti kar tako. Ze zdaj so bili previdni, ^nik' ?00 2a okovega programa za predelavo kož, čeprav naj bi U 'n zgr-Lm- ev' So se Pa v dilemi drugače odločili v samem erdd>h tak obrat sami. S. S. Pri prodaji avtomobilov že škriplje ročna zavora V Agroservisu ABC Pomurke v Murski Soboti se pripravljajo, da bi Zastavine avtomobile prodajali na 6-mesečno posojilo s 40-odstotnim pologom nakupne cene avtomobila. Vodja prodaje Marko Končan je povedal, da bodo na posojilo prodajali tudi rabljena vozila pod enakimi pogoji kot nova vozila. Urediti morajo le še zavarovanje plačila — saj so tačas, ko je veliko podjetij v težkem gospodarskem položaju oziroma tik pred stečajem, v skrbeh, ali bodo kupci vozil lahko slednja tudi plačali. Zastava iz Kragujevca je prodajalce svojih vozil obvestila, da bo na posojilo prodajala tudi tovorna vozila. Za slednje bi kupec moral položiti 30 odstotkov gotovine ob nakupu, ostali del kupnine pa bi plačal v 6 mesecih. Seveda tudi ti pogoji niso ugodni, saj tisti, AVSTRIJA DEŽELA KMEČKIH TURIZMOV IN VINOTOČEV Na Štajerskem, v bližnji sosednji Avstriji, se veliko ljudi ukvarja s turizmom na kmetih. Največ turističnih kmetij je na vinorodnem hribovitem območju Klocha, kjer je tudi veliko vinotočev. Lastnik turistične kmetije z do 10 ležišč za promet od gostov ne plača davka. Plača se le 7 ATS turistične takse na dan po osebi. Prenočišče z zajtrkom stane 110 ATS. Gostje preživijo večino dneva v termalnem kopališču v avstrijski Radgoni. Gostje radi pomagajo pri kmečkih opravilih, nabirajo gobe, borovnice in druge gozdne sadeže. Veliko vinogradnikov ima tudi vinotoče, kjer je pijača cenejša, postrežejo pa lahko še s hladnimi jedmi oziroma narezki in domačim kruhom. Večina vinogradnikov ima v kleteh stroje za mletje grozdja, sode, cisterne za mošt in vino, lastne stroje za pranje steklenic in vstekleničenje vina. Zanimivo je delo davčne službe. Vsak vinogradnik dobi od davčne uprave nalepko za grlo steklenice in štampiljko. Brez tako opremljenih steklenic vinogradnik vina ne sme prodajati. Po številu porabljenih obročkov zamaškov in etiket vina mu odmerijo davek. Za pridelano vino plača vinogradnik 20 odstotkov davka in 5 odstotkov na stopnjo alkohola od vrednosti vina. Vino v vinotočih, ki ga kupec vzame domov, stane od 35 do 55 ATS — odvisno od kakovosti. Vino v vinotoču pa je v povprečju dražje za 10 ATS. Ina Nafta Lendava Jih bo rešilni čoln prinesel na želeno mesto? Poslovno leto so v lendavski Nafti sklenili brez izgub, vendar se iz dneva v dan spopadajo z nelikvidnostjo. Tovarna metanola obratuje le občasno, še najbolje pa kaže rafinerijski izdelavi. V začetku leta so našteli 250 delavcev presežka. Dogovorna ekonomija postaja preteklost in na vseh področjih se kot edini možni kazalec uspešnosti uveljavlja trg s svojimi zakoni, po katerih se morajo ravnati vsi. In ravno ti zakoni izločajo nesposobne in ohranjajo dobre. V Ini Nafti se te resnice zavedajo, saj na lastni koži občutijo posledice njihove predrage proizvodnje metanola, ki mu cena na svetovnem trgu pada (lani je padla kar za polovico). Predsednik poslovodnega odbora Friderik Kramberger pravi, da s ceno, ki zdaj vlada na svetovnem trgu, v Lendavi komaj pokrivajo stroške surovin, tj. plina. »Tovarna metanola bo tako delovala le občasno, saj bomo metanol pridobivali le za lastne potrebe in nekaj malega za trg.« Strojna dejavnost se ubada s pomanjkanjem dela. V začetku leta je bilo 40 odstotkov zmogljivosti neizkoriščenih, ob tem pa Friderik Kramberger poudarja, da so stroji zastareli in normativi preohlapni. Naftaplin, za katerega so delali največ opreme, je prav tako v velikih težavah in je to proizvodnjo vzel v svoje delavnice. Lendavska rafinerija je edina v naši državi, ki ji gre brez izgub. Letos bodo predelali načrtovanih 600 tisoč ton surove nafte. ki nima dovolj gotovine, čeprav so možni družinski krediti, v pol leta ne zmore prihraniti več deset starih miljard. Po oceni se bodo na posojilo še najbolje prodajala rabljena vozila, čeprav tudi 24-odstotna obrestna mera ni nezanemarljiva — še posebej ne pri večjem posojilu. Obrestna mera pa tudi ni zajamčena, saj se bo ob ponovnem »divjanju« inflacije ustrezno povečala. DO Agroservis ima tačas v zalogi vozila yugo 45 in 55, ki jih je mogoče dobiti takoj po vplačilu. Pristojni v Agroservisu so nejevoljni, da so o prodaji na posojilo prej zvedeli kupci iz časopisov kot pa prodajalci, ki sta jih ZASTAVA in TAS obvestila s teleksom skoraj teden dni potem, ko sta kreditno prodajo najavila v sredstvih javnega obveščanja. Boris Hegeduš Boris Hegeduš Uporabljajo tudi domačo surovino — kondenzat, s katerim dosegajo visoko kakovost, vendar nekoliko manjšo proizvodnjo. Ker je rafinerija stara že več kot trideset let, vztrajajo pri njeni posodobitvi in dograditvi. To je edini razvojni program, ki ga, imajo in bodo vanj usmerili vse sile. Najprej bodo zgradili sekundarne rafinerijske zmogljivosti, kar jih bo stalo 45 milijonov dolarjev, v drugi fazi pa bi radi zagotovili kakovostno predelavo do milijon ton nafte, za kar bodo potrebovali še 35 milijonov dolarjev. Za vse to iščejo sovlagatelje. Dogovarjajo se s Petrolom, Smeltom in Ino ter nekaterimi tujci; Za nekaj manjših petroke-mijskih programov pa morajo ponovno preveriti trg. Vzrok za nelikvidnost je tudi finančna nedisciplina, saj jim kupci ne plačujejo redno in imajo v tem času za skoraj 30 milijonov din dolžnikov. Največ jim dolgujejo kupci lesnih lepil, ki jih precej tudi izvozijo, čeprav po nižji ceni, vendar za takojšnje plačilo. Rafinerija, ki so jo prodali na Kitajsko, jim je nakopala 28 milijonov dolarjev izgube (Kitajci pa jo bodo pognali julija letos). 17,5 milijona dolarjev dolgov so reprogramirali, 12,3 milijona pa odprodali Iplasu in Elanu, poravnati pa jih bodo morali v treh letih. Ina Nafta se bo ponovno reorganizirala, in sicer bo poleg matičnega podjetja še 9 hčera. S predčasnimi upokojitvami in podobnimi ukrepi bodo v kratkem zmanjšali obseg zaposlenih za okoli 20 odstotkov. Delo bodo izgubili slabi delavci, pa tudi tistim s kmetijami se obeta podobno. Najverjetneje bo že julija nekaj delavcev čakalo na delo doma, ker ne bo dovolj dela za vseh 1209 zaposlenih. Do konca maja bodo vsi izkoristili desetdnevni neplačan dopust, kar naj bi podjetju prineslo 4,2 milijona din. »En delavec nas stane na mesec 16 tisoč din,« pravi Friderik Kramberger in dodaja, da imajo 142 starih štipendistov, zato novih štipendij ne razpisujejo več. »Če bi šlo tako naprej, bi se sestava zaposlenih zamenjala vsakih 8 let, kar pa ni realno.« Novih ljudi torej ne bo, zato bodo morali »rešilni čoln krmariti stari«. Brez soglasja v vodstvu pa bo to zelo težko. Lidija Kosi Novi objekti, v katerih je tudi pokrit bazen s termalno vodo, so za termalno kopališče Banovci velikega pomena, saj so prešli s sezonskega na celoletno poslovanje. Zanimanje tujcev je veliko, zato jih niti ne skrbijo kritike domačih gostov in očitki, da je bila lani voda v zunanjih bazenih umazana. »Takšna je naravna voda, je namreč neprečiščena in bolj zdrava. Tujci imajo takšno vodo rajši kot prečiščeno,« je pojasnil direktor Jeruzalema Franc Tominc. Moramo mu verjeti, kajti če je za tujce dobro ... bbp, foto: nj Zgradbi dveh kmečkih turizmov na Klochu, katerih lastnika sta mož in žena, uradno ločena (da ne presegata neobdavčenih ležišč pod eno streho) BO SPLOH SE KDO GRADIL? Visoki zneski odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč Republiška skupščina je 7. marca sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih. Objavljen je v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 9, 22. marca, veljati pa je začel 31. marca. Po sprejemu zakona, 15. marca 1990, pa je Izvršni svet skupščine Republike Slovenije sprejel še Odlok o določitvi vrednosti točke za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda. Objavljen je v istem uradnem listu, veljati pa je začel prav tako 31. marca. Slovenske občine so po določilih spremenjenega zakona razvrščene v tri katastrske okraje. Občine Murska Sobota, Ljutomer in Lendava so v L, občina Gornja Radgona pa v 2. katastrskem okraju. Temu ustrezno so določene tudi točke za posamezne površine (kulture). Zgled: za njive, vinograde, plantažne sadovnjake (če so v 1. kakovostnem razredu) je določeno 100 točk (Radgona 80 točk). Točke je treba pomnožiti s 5,00 din, kakor je določil republiški izvršni svet za kvadratni meter. Tako znaša V trgovini GEA lahko kupujete vso kmetijsko mehanizacijo vedno ceneje! SPECIALNA PONUDBA ZA KMETOVALCE: • avtomatski sadilnik krompirja stane samo 9.900,00 dinarjev • vreče za krompir pa le 2 dinarja 89 par • in še ostali izdelki in priključki kmetijske mehanizacije NAJNIŽJE CENE IZDELKOM KMETIJSKE MEHANIZACIJE LE PRI GEI V MURSKEM If II ll SREDIŠČU! ŽELJO PRPROVIČ 42315 MURSKO SREDIŠČE M. Tita, tel.:042 843 232 Nov delovni čas: Od 7.00 do 15.00 in ob sobotah od 7. do 12. ure GEA IN VI SKUPAJ O CILJA! sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča 1. kakovostnega razreda 500,00 din (v radgonski občini 400,00 din) za kvadratni meter, kar je 50.000 dinarjev za ar (v radgonski 40.000 dinarjev). Še nekaj zgledov (v oklepaju so zneski za radgonsko občino): njiva, vinograd ... 2. kako- vestnega (37.500), 3. (32.500), 4. 45.000 40.000 30.000 razreda: razreda: razreda: (27.500) dinarjev. Za spremembo namembnosti travnika in ekstenzivnega sadovnjaka je treba za 1 ar plačati za površino 1. kakovostnega razreda 30.000 (27.500), za 2. kakovostni razred pa 20.000 (enako v radgonski) dinarjev. Če spreminjamo namembnost pašnika iz 1. kakovostnega razreda, je treba odšteti povsod za ar 10.000 dinarjev, če pa spreminjamo namembnost gozda iz 1. kakovostnega razreda, pa znaša odškodnina za ar 5.000 dinarjev. Za gradnjo na nerodovitnih površinah ni treba plačati odškodnine zaradi spremembe namembnosti. Dodamo naj, da so to trenutni zneski, kajti v zakonu je določeno, da morajo občinski upravni organi, ki obračunavajo odškodnino, le- Industrija konfekcije Velika Polana Izdelava brez zalog V velikopolanski Industriji konfekcije, kakor se od novega leta imenuje prejšnji tozd Deloze, šivajo delovne in zaščitne obleke iz blaga, ki je last kupcev in zato nimajo zalog lastnih surovin. Gre za tako imenovane lohn ali po domače dodelavne posle, ko dobijo plačilo le za delo. Največ delovnih oblek in plaščev (60 odstotkov) izdelajo za tujega partnerja, ostalo (40 odstotkov) pa je uslužno-stno šivanje oblačil za soboško Muro. Direktor Anton Cigut nam je povedal, da so izkušnje z dodelavnimi posli dobre, saj jim tako ni treba kupovati materiala in tako vezati denarja (še prej pa najemati posojil), poleg tega pa poslovni partnerji kar v redu poravnavajo račune. Zdaj, ko je Industrija konfekcije postala povsem samostojno podjetje, pa so vendarle na prelomnici: ali še naprej ohraniti ali celo razširiti usluž-nostno šivanje, ali pa morda poskušati prodreti na tržišče s povsem svojimi izdelki. Odločitev (tveganje) bo padla kdaj pozneje, saj jim v letošnjem letu dela ne manjka (imajo sklenjene pogodbe), na vidiku pa je tudi poslovno povezovanje z neko švicarsko firmo, ki je voljna vlagati denar v modernizacijo izdelave, morda tudi za razširitev. Tovarniška hala je namreč dovolj prostrana in v njej bi lahko namestili še nekaj šivalnih strojev. Sicer pa jih bodo 15 dobili že v kratkem, vendar bodo z njimi nadomestili dotrajale. V Industriji konfekcije Velika Polana je ta čas zaposlenih 139 delavcev, od teh sta nova direktor in računovodja, nujno pa potrebujejo izkušenega inženirja tekstilne tehnologije. Š. Sobočan to sproti valorizirati v skladu z indeksom rasti cen. Odškodnino je treba plačati v 15 dneh po prejemu odločbe. Brez potrdila o plačani odškodnini ni dovoljeno izdati gradbenega dovoljenja, prav tako pa brez tega dokumenta ni dovoljena gradnja na podlagi priglasitve del (garaže, ute in podobno). Tistega, ki se bo odločil za spremembo namembnosti (gradnjo) in bo plačal visoko odškodnino, prav gotovo zanima, za kakšne namene bo porabljen denar. Odgovor: za osuševanje zemljišč, vzdrževanje in sanacijo melioracijskih sistemov, namakanje, komasacije kmetijskih zemljišč, agromelioracije, pripravo razvojnih projektov in študij za celoten razvoj podeželja, sofinanciranje zgraditve infrastrukture v območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja, sofinanciranje razvoja dopolnilnih dejavnosti pri kmetijah ... Bo sploh še kdo gradil na izrazito kmetijskih zemljiščih? Marsikdo se bo rajši odločil za nadzidavo ali preureditev starejše hiše. Š. Sobočan Maja 1990 STRAN 9 pisma, mnenja, stališča Kulturna dediščina ali le spomin nanjo Meščani Ljutomera in odrugi občani smo se že v preteklem letu ali dveh odločili, da ustavimo nekontrolirano spreminjanje podobe mestnega jedra. Mesto, ki mu uspe ohraniti svoje prvobitne vsebinske in prostorske elemente, predstavlja izrazito manifestacijo zgodovinskih procesov neke družbene skupnosti in kot tako veliko kulturno vrednoto. Ne glede na to, da prihajamo do tega spoznanja vsaj deset let prekasno, še ni vse izgubljeno. Proces prenove je dolgoročno dejanje, ki zagotavlja smotrno rabo prostora in hkrati ohranja skozi zgodovino oblikovane in pridobljene vrednote. Mesto Ljutomer opravlja zrelostni izpit iz prenove na znameniti zgradbi, t. i. Stari pošti, sezidani 1906. leta v poznohistorični tradiciji. Izvajalec del očitno ni dovolj pretuhtal projektne dokumentacije in tej priloženih soglasij Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, kajti težko je razumeti, da je s tako lahkoto in brezobzirnostjo zrušil najimpozant-nejši del zgradbe, to je povišano trikotno čelo na strehi osrednje stavbne osi. Objekt je tako nenadoma izgubil svoj dominantni element, ki ga je na hierarhični lestvici kulturnih spomenikov VESTNIK, odgovornemu uredniku! Zadeva: Objava neresničnih podatkov v listu VESTNIK dne 26. aprila 1990 na strani 3 — volitve v Zbor Krajevnih skupnosti Tešanovci, kjer sem bil imenovan. 26. aprila 1990 ste objavili na strani 3 v Vestniku imena izvoljenih v Zbor Krajevnih skupnosti, in moje kot delegata v KS Tešanovci. 7. maja 1990 je Občina od mene zahtevala, da vrnem vse dokumente, ker nisem izvoljen jaz, ampak Štefan Kuhar iz Tešanovec. Ne vem, kako more priti v današnjem času po teh demokratičnih volitvah do takih neresničnih podatkov. Za mene je to velika blamaža in kršitev časti in mojega dobrega imena, ker ljudje sedaj pravijo, saj so ga vrgli iz delegatskega sistema. To je za mene k. d., ker je blateno in oskrunjeno moje ime. Nihče drug ni objavil nobenega sporočila ali opravičila za neresnice, objavljene v listu. Do danes sem bil dober in zvest za delo v DPZ in drugod, sedaj pa je to sramota za mene. Zadevo uredite, kakor veste, sicer sem pripravljen vložiti tožbo zaradi objave. To zadevo uredite prek Občine M. Sobota. V pričakovanju rešitve moje vloge lepo pozdravljeni! Štefan Kržanko, Vučja Gomila 103 PRIPIS: Upravičen je protest Štefana Kržanka, ki je bil po prvih uradnih podatkih, ki smo jih dobili na sedežu občinske volilne komisije v Murski Soboti, razglašen za delegata v Krajevni skupnosti Tešanovci. Ta podatek smo objavili v Vestniku 26. aprila 1990. Pozneje nismo dobili kakega obvestila o tem, da je bila storjena napaka, ali pa opravičila za tako objavo, kar bi seveda morala storiti občinska volilna komisija ali volilni odbor v Tešanovcih, kjer so opravili volitve. To pa sta prava naslova, kamor se lahko prizadeti Štefan Kržanko obrne in zve za resnico, ki je nastala pri napačnem preštevanju glasovnic. Zato v Vestniku ne moremo prevzeti odgovornosti za objavljeni podatek, ki smo ga dobili iz uradnega vira. Sicer pa so podatki o izvoljenih delegatih v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota objavljeni v Vestniku 10. maja 1990, kjer ni več navedeno ime Štefana Kržanka. dvigoval prav v vrh (vrednotenje in režim varovanja opisan v Morfološki analizi-ZZVNKD Maribor). Z vidika funkcionalnosti in tehnične dovršenosti zgradbe je poseg povsem nepomemben in s strani gradbene stroke morda opravičljiv. Žalostno je to, da smo se s podobno površnostjo že srečali v naši občini, in to pred dobrim letom dni na starem gradu v Lukavcih. Pri obnovi zgradbe se je zrušil znameniti stolpič, ki je oblikoval razpoznavnost naselja Lukavci sredi panonske ravnice. Vzpostavitev stolpiča v prvotno stanje (po obliki in velikosti) bi takrat pomenila dodatno finančno breme, zato ga je izvajalec del v soglasju z nadzornim organom sicer ponovno zazidal, a ga je za 6 m znižal. Kljub urgencam investitorja, nekaterih vaščanov in ZELI M. Sobota ter ZVNKD Maribor stolpiča niso dvignili na zahtevano višino, zaradi česar ni bil nikoli tehnično prevzet in usklajen s spomeni-škovarstveno službo. Ostaja torej kot črna gradnja, ki se ne bo nikoli legalizirala, počasi bo tonila v našo pozabo in, kakor kaže praksa, tudi v pozabo pristojnih inšpekcijskih služb. Zdelo se mi je potrebno opozoriti na ta zgled, ker zadosti slikovito kaže ignoranco zidarskih mojstrov vseh drugih predhodnih strokovnjakov, ki sodelujejo v procesu oblikovanja projektne dokumentacije. Zgled Stare pošte je mnogo težji in enostavno žalosten. Kaže na veliko neznanje pri obnavljanju starih gradenj, strah pred starimi stavbnimi substancami in nespoštljiv odnos do preteklosti. In tukaj je konec z našim zrelostnim izpitom. Mogoče je izvajalcu del uspelo porušen del strešnega čela obnoviti v prvotni obliki z vsemi členi, štukaturami in drugim okrasjem, vendar to nikoli več ne bo unikat. Ali bo tako potvorjena priče-valnost neke preteklosti še vedno spomenik? Ali bomo še dolgo nemo gledali, kako nam neznanje in neodgovornost spodkopavajo korenine? JERICA MLINARIC Zeleni odgovarjajo! Čeprav Zeleni nismo politična neznanka, navsezadnje je znano, za kaj si prizadevamo, smo v očeh kmetov včasih krivi za stvari, za katere si sploh ne mislimo prizadevati. Krivi pa smo že sedaj, čeprav s svojim zunajskupščinskim delovanjem doslej nismo imeli prav velikega vpliva na odločitve. »Škoda, da niste prišli na predstavitev strank v ta naš konec. Tako pa je zdaj med kmeti nekdo razširil izmišljotino, da vi prepovedujete sečnjo v gozdovih.« Nekako takole nam je pripovedoval dr. Marjan Kiršner v Petrovcih, ko smo ga nagovarjali, naj kandidira za Zelene na svojem območju, in ki je zaradi spomina na ohranjenost okolja v času, ko je prišel v ta del Goričkega, kandidaturo sprejel ter ima danes mandat za poslanca v občinski skupščini. Ni bilo prav, da nismo šli na predstavitev strank, vendar nismo zmogli, ker je bilo potrebno biti vsepovsod. Sleherno razlaganje in prepričevanje o tem, da ne nameravamo prepovedati sečnje v gozdovih, pa je seveda odveč. Nihče ne gospodari z gozdom bolj ekološko kakor njegov lastnik in neposredni sosed, kmet. Takrat pa ne bi bilo prav, če ne bi odgovorili kmetu, ki je v kontaktni oddaji soboškega radija, vodil jo je novinar Jože Graj, dolžil Zelene, češ da smo mi krivi za traso nove ceste na Petanjcih. Spoštovani kmetje v tisti oddaji povedal, da je Zelenim več do močvirja, ki se ga cesta izogiba, kot pa do njegove njive, ki naj bi jo s cesto očitno uničili. Zeleni nismo ne v skupščini — doslej smo bili uradno tam samo enkrat, na prvem zasedanju — niti drugače predlagali ničesar glede te ceste. Tudi načrtov še nismo videli. Karkoli pa bomo predlagali, v škodo kmetov to dolgoročno nikakor ne bo. Za Zelene Sobote Štefan Smej Moja resnica o telegramu Takrat, 10.5. 1990, ob 10. uri, ko se mi je meglilo pred očmi in^ sem zbranim novinarjem Vestnika, Radia M. Sobota, Dela m , Ljubljana skušal pojasniti namen telegrama in novinarjem gov teksta telegrama niti niso dobro prebrali, pa že izrekajo o njem sodbo, sem marsikaj spoznal. Res lepo spoznanje. Večino te narjev osebno poznam in cenim njihovo delo. Telegram ni ime na ocenjevati strokovnost novinarjev, spuščal pa se je v et'č,nos. Čanja s prve seje novega slovenskega parlamenta. Morda bi la meril novinarjem, da so tako reagirali, pa jim ne. Zakaj? Vsak ima svojo resnico. Mojo resnico telegrama sem P klubu poslancev Demosa Murska Sobota 13. 5., in to: »N®"1 grama je bil zaščititi kmetovo dostojanstvo. Kmet je zame, Telegram nima nobene povezanosti z Janšem in drugimi ok mi, ki so pripeljale novinarje Slovenije do zavezmanja sta IS t^ii. jih. Nisem računal na tako reakcijo. Nisem hotel nikogar P j Zamenjava še ne pomeni čistke. Lahko gre zamenjani še na ^(f. ne slabše mesto. Če bi bila takšna situacija še enkrat, bi tudi p legram, vendar najprej s svojim podpisom.« .- »obči1* Sklep tega sestanka (bilo je okrog 50 poslancev skupščin Murska Sobota) je povzel novinar Jože Pojbič in jih objavi 14. 5.: ». . . toda od vroče teme (telegrama), ki je tudi med Pr jeiii. delegati naletela na zelo različen sprejem, očitno ni bilo m 6 Prevladalo je mnenje, da je bil telegram nujno potrebna poj.e tero je bilo treba zaščititi čast najstarejših delegatov repubhs ščine, ki so morali brez vseh izkušenj voditi seje zborov.« Žaradi tega niso hoteli slišati v Vestniku? Bili so vabuea 1$ samezniki, kot organizacija in kot ustanova — res samo ust, pa na naslovni strani Vestnika 17. 5. zapišejo tisto, kar ne drz tat telegrama po svoje zamišljajo. Saj nočejo razumeti,^ »... prosimo ... predlagamo . . . poskrbite za zamenjavo . ■ ■ je to kar zahtevamo . . .1« . tejcgP' Nočejo razumeti drugega stavka telegrama, kar je bistv jj. ma: »To, kar so naredili z najstarejšimi poslanci, je več kot n no.« In zato so potem lahko novinarji štrajkali?! Škoda, . j,. N! telegram povzročil takšne občutke. Jaz takšnih občutkov nI ja čis^ vidim vraga tam, kjer ga ni. Nekateri pa ga, ker jim je ntet Mf del njihovega razumevanja sveta, ki so se ga navzeli v času /^pi-skega sistema. Sicer pa tudi jaz razumem: »Le čevlje sodi . , tar.« ' . njega* »Sprašujem pa se: Je sramotno ali celo greh, braniti svcu rjje’ starejšega poslanca, pa četudi s telegramom predsedniku N . pjlo Telegram pa je v določeni meri dosegel svoj učinek, in poročanje z druge seje slovenskega parlamenta bolj objektiv rektno. " i.šati,^' Pripis: V zadevi telegrama se nisem imel namena °8 dhnInOF mi zdi marsikaj nerazumljivo. Od sedaj naprej pa se res ne o šal, upam, da tudi o drugih rečeh ne. J°ze PRIPIS UREDNIŠTVA: Resnice Jožeta Tivadarja ne bomo komentirali, kajti t^a tar izzove nove komentarje, in tudi nam ni do neracionalnih P° ^'(d dragem papirju, zato le dejstva, še zlasti tista, ki so povezana i Vestniku. Dejstvo je, da je bi! v uvodniku Pravljica o cesarja oblačilih neustrezno uporabljen izraz ZAHTEVAMO. človeku, ki je poleg kmetovanja vse svoje življenje zelo prizade lova! v javnem in družbenopolitičnem življenju, napisa! tud članke z vsakokrat aktualno vsebino, bil nosilec številnih vni zadruge, občine in republike, ni mogoče podtikati neizkus vodenje sestanka, tudi kot razlog za telegram ne. kulturna obzorja Akcija 25 in 50 kulturni koledar poslancev "Gonja proti petindvajsetim Poslancem, cestna afera, akcije proti >perspektivašem< in >libe-ralcemi so bile čudovite prilož-nossu za kritiko znanosti (štev. -Modele DUŠE" avt°rskimiS?Ča?no z nekaterimi r°du večiH?!0® ed' na »mlademu ^^atizaci; ?eznan poskus de-Politik? ;Je korovske in volil-v bi« Začetkov 70. let.« O ?segajoče ? '79 strani i,n'v d6'0’ izšl° te M°dov na t °Zb' V nakladi 1500 ak« doigo čLterega -ie biio 'reba ■G|«de lCakatl? >>0 času t?’ kako Je Ptičeva-k«> zgraie' k' |e odtekel v pe-«rbno in Se ga sP,ača lotiti e ' Poglav; rA?°:. Predgovoru pV 15 razd mkcija 25 P°slan-sira>reka^ lnte™ju r>aa.C|Jami . Remcem z ilu-/ Se najzaie, prdo8arni, končno čd'S 24 razdal?6 P?8lavJe Pro- Vestn0 kk Tistl’ ki koli‘ Prelistaio ?remlJaJ°, morda pd^ko, ^dnevno časopisje s Več^dtkio bndevno 'n mesečno d Vtu in tam ?° v. knJigi našli VoVpiseni ob.iavljenih gra-I tistim ^^orov, odme-Dje^^^Ovo oseh"11 Je do vrtanja Z skovalec in ploden M OBJEKTIVU s ir l^^o Uličic- NEKOČ — Tako, iz ptičje perspektive, se stičišče osrednje Titove ulice s l/^ih na S *c,a, drev ". tCana Kovača, bistveno ne razlikuje od dandanašnjega. Trg zmage je tak kot .nonskih hiš LS° “djakrat zrasla, nekatera so tudi posekali, križišče pa je ostalo. Namesto ^ri»|l^a v Pritli’’ •" *lP'čn'h /a razvlečene ravninske kraje, stoji zdaj poleg glasbene šole blok, s Na na' Prodaja'na,n'’ z gradbišča na sliki pa je zrasla današnja zavarovalna skup- ,k'k f°ton^a Ce»tra'o?"' današnje Ulice Staneta Rozmana je »šoping« (domače ime za tujo oznako na-hi' ^ezdi Sobota r°™a kar "‘•kopovanja), Sočičeve kavarne, o kateri smo že pisali v ciklu umetni-il( cga n pr'je' daAh Pregrne-Pomije,? ^vnePloskve, ter napleni Uh ■ 2 miln‘co in ščetko, ^site dn lZkerele v čisti vodi in ' da posušijo. ^olni na ieto je treba strni L'ako,.e očistiti: v pr a-b°lnega ^ter belega alko-'o vkliučiip a ,er mcdo vr°če vode Program za izpiranje. Vlasti nt s'h Polne vzmetnice so vča-prijetno in seča, ki ne- Posujie m ^ar/ajo. Na madeže dajte čezen - ”■ otr°škega pudra, lnic° Pusm P'Vnik’ nal° pa vzme-Ko ie e Prostem, da se pobile pude^t?’ le še dobro izčet-Jeien voni k ako madež kot nepri-nj bosta izginua, če Hhrepr^.e boste lepo os-nP0' namodpebr^ete s flanelasto ^»go pustih a pe,rolej- Fat0 ' e’ da se posuši. 2 k!jdke ,eP° očistite kazm - zreHh paradižnikov, drgnite s r:ga P° kljukah ter nato n°do speS°vlazno krpo. Kljuke ^‘‘e^ Labko pa ^iPa,e z n ' lako' da kljuke po-drgnete sokom, jih ,n osušite. lako, na steni odstra-Prn^o pud*”0 Premažete z metan 'n benCina Pri-stm ^ote Z mora bili ka-n'te 2 mehdZ P°SUŠi' ga od~ krtačo. —SKRBIMO ZA SVOJO LEPOTO--------------------— Maske, ki jih pripravite same Ničesar ni, kar bi bolj napenjalo, pomlajevalo in gladilo kožo obraza, kot so obloge in maske. Lepotilo, staro kot sam svet. Na tržišču je cela vrsta pripravljenih mask, ki naj bi učinkovale na vse mogoče načine. Vendar boste imele poleg koristi še obilo zabave, če si boste obloge in maske pripravljali same. MASKE IZ LIMONE;. Limona je zelo pomemben sadež za mnogostransko uporabo. Na voljo je skoraj vse leto. Moramo poudariti, da je v lupini in predvsem soku veliko vitamina C, vsebuje pa tudi precej kalcija. Zato je limonin sok priporočljiv zlasti za mastno kožo z odprtimi porami. Stepite beljak v trd sneg. Dodajte žličko limoninega soka in zmes ponovno stepite. Dodajte košček svežega pivskega kvasa in žličko olivnega olja. Na čist obraz nanesite masko, počakajte, da se strdi. Zmijte jo z mlačno vodo, masko si pripravite enkrat na teden. MASKA IZ JABOLK. V plodit jablane je dosti sladkorja in rudninskih snovi, zlasti natrija, vsebuje pa tudi nekaj eteričnega olja, in veliko vitaminov. Maska iz jabolk je priporočljiva zlasti za normalno in suho kožo. Narezano neolupljeno jabolko kuhajte v mleku, da se popolnoma zmehča. Malo ohladite in dodajte žličko mandljevega olja. Še toplo nanesite na obraz. Po 15 do 20 minutah masko zmijte z mlačno vodo. —DOBRO JE VEDETI------- KAKO NEGUJEMO PONEV? V kuhinji potrebujemo najmanj dve pdnvi, eno lahko, aluminijasto, ali jekleno, s prevleko iz teflona. V tej ponvi pečemo vse, kar se rado prime dna. Poleg tega potrebujemo še težko litoželezno ali jekleno emajlirano ponev za jedi, ki jih na hitro in močno zapečemo. Kako pa ponev negujemo? Običajno zadostuje, da ponev podržimo pod vročo vodo, skrtačimo jo s krtačko za pomivanje (ali gobo za pomivanje), nato pa obrišemno s papirnato brisačo do suhega. Detergenti, pa naj bo to pri ročnem ali strojnem pomivanju, razmastijo ponev, kar pa ni koristno. Ponev pomivamo s pomivalnim sredstvom le v primeru, da se dna ali sten držijo ostanki jedi, ki jih je treba odmo-čiti in odstraniti. Težko litoželezno ponev po pomivanju skrbno obrišemo do suhega in namastimo z nekaj kapljicami jedilnega olja. Če tega ne storimo, ponev rjavi. Apnene madeže, ki jih pušča voda na jeklenih ponvah, odstranimo z okisano vodo. NAD NAHOD Z AGRUMI ?nsko 'n pomla- naj|ažJe Kdor s 2 vitaminom C. obvarovati teh gaV^ani «ra,"a dan zau’ j^ina c ""•'gvamov te-rali torej poje’ °v’ ‘o ie d gramov agru-Jedv® oranži ali tri do štiri mandarine ali eno grenivko. Dobro je, če se vsak dan odločimo za drugo vrsto sadja. Grenivka odstranjuje iz telesa odvečno vodo in uravnava prebavo, limone pa varujejo pred revmo. Ker je citronska kislina zelo ostra, je marsikateri preobčutljiv želodec ne prenese, zato pijmo sok, razredčen z vodo, nikoli pa limone ne sesajmo. In še vitaminska bovla: ra- zlične agrume narežimo na kocke, naložimo, v stekleno steklenico ali kozarec, dodajmo na obročke narezano banano in vse skupaj prelijmo s sektom. Računamo kozarček na osebo. Wl0 murska sobota! 5 NAJ V a S,V'ca radia Murska Sobota. 4 nT1"0 ea 0,0 Cutugno Ucki So la - 1?res — Sinead O’Connor laiah name - Don Juan ~ dopisnice — pošljite na naslov: Radio h*1 za $ Titova 29, 69000 Murska Sobota, s pripi- je na sporedu radia Murska Sobota (UKV ^V 64g kHz) ob petkih od 18. do 19. PREVERIMO SVOJE ZDRAVJE— Sladkorna bolezen Pred vami je kratek test, s katerim lahko preverite svoje zdravje. Odgovorite na vprašanja z da ali ne. Več kot štirje pritrdilni odgovori opozarjajo, da ste nemara nagnjeni k sladkorni bolezni, posvet z zdravnikom ne bo odveč. 1. Ali ima kdo v družini sladkorno bolezen? 2. Ali ste pogosto utrujeni in pobiti? 3. Ali je vaša teža precej visoka? 4. Ste pogosto žejni in zelo veliko pijete, posebno ponoči? 5. Ali ste nagnjeni h kožnim infekcijam? 6. Ali vas srbi koža? 7. Ali morate nenavadno pogosto na vodo? 8. Ali se premalo gibljete? 9. Ali se neprimerno hranite? 10. Ali ste za nekaj kilogramov shujšali, čeprav ste več jedli? 11. Ali imate občasno težave s potenco oz. menstruacijo? 12. Ali se pogosto težko koncentrirate? Drobiž za masažo HREN Hren poznamo in gojimo zaradi 3 do 4 cm debele in do 20 cm dolge korenine, ki pa je močno vlaknata in trda in zato užitna šele, ko jo naribamo. Hren je izredno pekočega okusa in ga uživamo le v majhnih količinah ali pa zmešanega s drugimi sestavinami, ki ublažijo ostrino. Na zraku se naribani hren hitro rjavo obarva, zato ga sveže naribanega takoj pokapljamo z limono ali kisom, pomaga pa tudi, če mu dodamo nekaj kapelj mleka. Do uporabe hranimo hren v pokriti posodi. Če ga segrevamo in kuhamo, izgubi značilen okus ali postane celo grenak. Hrenovo korenino hranimo v hladni kleti. Če nimamo hladne kleti, zavijemo načeto hrenovo korenino v alufolijo, da se ne izsuši. Kadar nas boli hrbet, ni treba takoj seči po tabletah. Pomaga tudi domače zdravilo: masaža s kovancem. Za ta način zdravljenje potrebujemo kovanec in partnerja, ki nam z njim masira hrbet. Kovanec primemo s palcem in kazalcem. Z robom kovanca narahlo drsamo po dolečih mestih, od hrbtenice navzven. Ko je masaža končana, damo na hrbet toplo vlažno oblogo: gumijast termofor napolnimo do polovice, zavijemo ga v vlažno brisačo in položimo na boleče mesto. KIS S timijanom odišavimo kis, ki ga boste s pridom uporabljali v kuhinji. Vzamemo kakovosten beli kis in v njem namočimo timijanove vejice. Po dveh do treh tednih je kis pripravljen, da ga uporabimo. Primeren je za marinade, za solate, prav posebna pa je tudi majoneza, ki jo okisamo z nekaj kapljicami timijanovega kisa. Kuhajte z nami KVAŠENI ŠARKELJ Priprava peciva iz kvašenega testa daje gospodinjam mnogo možnosti — od priprave belega kruha, različnih potic, kolačev,', rahlega cvrtja — do drobnega kvašenega peciva. Za peko izdelkov iz kvašenega testa se odločamo tudi zato, ker je količinsko izdatnejše in jih je v kombinaciji z drugo jedjo, npr. juho ali enolončnico, lahko sestaviti v popoln dnevni obrok. Poskusimo pripraviti fini kvašen šarkelj, ki se prileže kot dopolnitev vsakega dnevnega obroka. ... . Zanj potrebujemo: 15 dag masla ali margarine, 5 rumenjakov 10 dag sladkorja z vanilijo, približno 1 del tople sladke smetane ali mleka, 1 I moke, 3 dag kvasa, dobro žličko soli. Kvas postavimo z žlico sladkorja in s tremi žlicami toplega mleka. Maslo in sladkor penasto umešamo in dodamo rumenjake. Vse spenimo. Dodamo vse druge sestavine, prilijemo 1 veliko žlico ruma in dobro zamesimo bolj mehko testo. Pokritega pustimo, da vzhaja na dvojno količino. Testo rahlo razvaljamo in potresemo s 15 dag v rumu namočenimi rozinami. Tesno zvijemo in položimo v dobro pomazan model, kjer naj vzhaja, da se model napolni. Pomazanega z jajcem pečemo približno 1 uro pri 220"C. V drugi polovici peke temperaturo nekoliko znižamo. Pečeni šarkelj zvrnemo na desko in ohlajenega potresemo s sladkorjem. Za odlaganje peciva — vročega ali ohlajenega — ne uporabljajmo deščic na katerih sekljamo začimbna zelišča, čebulo in česen. SESTAVIL MARKO NAPAST BOLEZEN KROMPIRJA DEL DNEVA OD JUTRA DO POLDNEVA DELAVEC, KI HODI NA DNINO MOŠKO IME (EDVARD) Glavno MESTO TOGA VRSTA AFRIŠKE ANTILOPE PREBIVA- LEC KANADE DEL UPRAVE, USTANOVE, PODJETJA DOLG BENEŠKI ČOLN UŽIVALEC OPIJA AMERIŠKO MOŠKO IME (RONALD) ŠTEVNIK PISATELJ KAZANT-ZAKIS UD KAKE ORGANIZACIJE DELNIŠKA DRUŽBE BESEDA SOZNAČNIC ZADNJI LIBIJSKI KRALJ ŠUMNIK GLAVNO MESTO ALBANIJE AVTOMOBILSKA OZNAKA ČAČKA SPLET LAS TOPOTANJE ČEŠKI POLITIK NOVOTNY RIMSKA PETICA MESTO NA CRESU HRVAŠKI PESNIK UJEVIČ KOPALIŠČE V BELGIJI KRAJ IN REČICA NA KOPRSKEM FR. FILM. IGRALKA MISTER MEMOARI ZGORNJI KONEC CEVI PRI VODNJAKU REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: fanatik Rio Muni, Amneris, Neal, Ca, CE, Ipin, I, saraj, drahma, ritje, K, Ati’ Nil kiklica, Esad, as. Maja 1990 STRAN 13 utrip življenja POMURCI NA KLEKU V AVSTRIJI LE DESET POSTELJ! Aprilski izlet pomurskih lastnikov turističnih kmetij in vinotočev ter drugih, ki se ukvarjajo s turizmom, se je sicer končal v enem dnevu, kljub temu pa so videli in zvedeli toliko zanimivega, da bomo imeli gradiva še za eno nadaljevanje. Po ogledu gospodinjske šole v Halbenreinu (Obrajni) je avtobus zavil proti Kleku. Najprej smo se ustavili na pravi turistični kmetiji, nato pa še pri gostišču, ki je sicer registrirano kot turistična kmetija, vendar se ukvarja le z izdajanjem sob. Rosa Weber iz Pbltna nas je kot prava gospodinja in gostiteljica pričakala na hišnem pragu. Seveda smo si po kratki predstavitvi lahko vse sobe tudi ogledali. Presenečenje — brez pretiravanja in težnje po ne vem kakšni udobnosti, preprosto, udobno ..., kakor si pač uredimo v domači hiši. Edina zahteva za vsakega gosta, ki biva na turistični kmetiji, je, da ima v sobi tuš in stranišče. Z malo iznajdljivosti in pregradno steno se lahko tudi ta problem hitro reši, čeprav hiša ob gradnji ni bila načrtovana za sprejemanje gostov. Gostje pridejo na Webrovo kmetijo predvsem zaradi bližine termalnega kopališča v Radgoni. Teh nekaj kilometrov res ni nobena razdalja, zato pa mnogo raje bivajo v naravnem okolju in pozajtrkujejo domačo hrano, kakor pa da bi stanovali v hotelu v mestu. Za Roso, ki je edina ženska pri hiši, je dela vedno dovolj. Skrbeti mora za deset postelj za goste, poleg tega pa še pomagati pri de- Rosa Weber je morala odgovarjati na številna vprašanja. Na prvi pogled bi lahko rekli, da je na posnetku baraka iz kakšnega predmestja, pa ni tako. Tale »baraka« stoji in smrdi (ali diši, kakor za koga) prav v središču Murske Sobote — in kar je še huje, v bližini avtobusne postaje. Če se odpravite z avtobusne postaje v središče mesta, vam na levi strani najprej zasmrdijo ostanki iz železnega zbiralnika, nato pa pridete v oblak izparevajoče maščobe, ki prihaja iz kuhinje (če jo lahko tako imenujemo), katere vrata so skoraj vedno odprta. Kaj moremo, blagajno pa le najbolj polnijo. Obljubljajo sicer, da bo v kratkem zamenjana, saj bodo odprli nov prostor, le na ustrezna dovoljenja so morali počakati. Upajmo, da v središču mesta ne bo v kratkem deset takih barak, ki jim bo pomemben le zaslužek. bbp, foto: nj Z oddajanjem sob se pri nas ne da preživljati. Kdo je kriv za čudne predpise in določanje cen. Verjetno bi se tudi v Pomurju našli številni »Tegli in Webri«, ko bi le imeli takšne možnosti (zakonske in materialne). lu na 28 hektarjih zemlje. Splača pa se, saj imajo lahko do deset turističnih postelj brez dodatne obdavčitve, plačajo pa le sedem šilingov turistične takse na osebo. In kako je z drugimi predpisi in dovoljenji. Povedala nam je: »Kake posebne izobrazbe za opravljanje tega dela ne potrebujem. Sem kmetica. Res je, da sem pred leti obiskovala neki tečaj o turizmu, to pa je tudi vse. Sanitarna in druga inšpekcija prihaja enkrat letno. Najbolj pozorni so na varnost, daje gospodinjstvo varno zaradi gostov, predvsem zaradi otrok. Čistoče sploh ne preverjajo ... to nadzorujejo gostje. Če ne bo tako, kot si želijo, torej tudi čisto, več ne bodo prišli k nam.« Webrovi imajo vedno dovolj gostov. Nekateri prihajajo k njim že petnajst let. Čeprav je največ gostov prišlo po zaslugi »ustne propagande«, pa so Webrovi vključeni v združenje Počitnice na kmetiji. To skrbi za njihovo predstavljanje na sejmih po vsem svetu. Vsaka tri leta pa izdajo obsežen prospekt z natančnim opisom in fotografijami turističnih kmetij. Franz in Maria Tegel imata 20 postelj za goste. Seveda imata oba obrtno dovoljenje, tako da je na vsakega zapisanih 10 postelj, te pa morajo biti v dveh hišah. Pred letom sta nekdanja gostinca iz vasi Klek zgradila še eno stanovanjsko hišo. Povpraševanje je bilo tako veliko, da sta bila v to sko raj prisiljena. Gostje so zelo zadovoljni z udobnostjo, še bolj kot to pa jim je všeč čudovit razgled. Od marca do novembra imajo vse postelje skoraj vedno zasedene, prenočišče z zajtrkom pa stane od 137 do 140 šilingov. Načrtujejo že vnaprej — v kratkem naj bi uredili nekakšno »hišno savno« in prostor za rekreacijo. In kar je pri vsem najpomembnejše — oblast jih pri tej dejavnosti ne omejuje z raznimi predpisi, odloki in drugim, ampak jih spodbuja. Pa ne le z besedami! (Prihodnjič: Kakovost ni naključje) Bernarda B. Peček Gradijo dvorano Potem ko so na Srednji Bistrici uredili ceste, vodovod, telefonsko omrežje, so se odločili še za gradnjo velike dvorane. Objekt bo res velik, saj bo meril 30 krat 12 metrov, oziroma 360 kvadratnih metrov. Glavnino prostora (250 kvadratnih metrov) bodo namenili za dvorano, ostalo pa bosta kuhinja in sanitarije. Temelji so že položeni, v kratkem pa bodo začeli zidati. Predstavnik gradbenega odbora Matija Majcen je povedal, da bodo z vsemi deli dokončali proti koncu prihodnjega leta. Za gradnjo se niso odločili na pamet, ampak potem, ko so jo potrdili na zboru občanov in seveda na referendumu. Na njem so tudi sklenili, da bodo za dvorano zbirali denar s krajevnim samoprispevkom. Pa tudi z delom bodo pomagali: vsako gospodinjstvo mora dati letno dva delavca. Š. S. Kopali jarke V Bokračih jih je strojno kopanje obcestnih jarkov na pomlad stalo približno 12 tisočakov, kar je dosti za vas, z malo zaposlenimi in večino starejših. Prav zato imajo najvišji odstotek samoprispevka v krajevni skupnosti. Z denarjem, ki so ga zbrali s samoprispevkom, so kupili potrebni material za protipožarne vodnjake. Kar sami so si naredili štiri take vodnjake, trem pa morajo narediti še betonsko ploščo. Pred kratkim so širili del vaške ceste, sedaj pa bodo morali nanjo navoziti še gramoz. mh Skrb za zdravo življenje Ob 8. maju, svetovnem dnevu Rdečega križa, bi rad izrazi! nekaj pohvalnih in zahvalnih besed vsem, ki so in bodo morda še postali krvodajalci. Krvodajalstvo je humano in človekoljubno dejanje, ki nesebično pomaga vsem, potrebnim te nenadomestljive življenjske tekočine. Vsi vemo, da je kri, ki so jo darovali znam in neznani, že mnogim rešila življenje. V nadaljevanju bi rad omenil še nekaj, kar je tudi povezano z našim zdravjem. Z ogorčenjem sem prebrat članek, ki opisuje in je tulil vidno na sliki, kako žalostno je pogledati na polomljena mlada drevesa na Kroški ulic1-Mar se storilec ali storilci ne zavedajo, da til"1 zelenje in drevesa pripomorejo za lepše in bolj zdravo življenje? Vemo, da so gozdovi nasj pljuča in da ta naravna pljuča vse bolj umira)0’ da nam poginjajo ribe itd. Na koncu naj dodam in prosim vse storili brezvestno dejanje, ne samo na ulici, ampak tudi drugod, da tega ne počnejo več. Lepo in čisto okolje je zrcalo naše kultn^ Zavedajmo se, da je bolj zdravo in prijetno z1 reti v lepem in čistem okolju. Alojz Gombon , ki Kroški Je nemiren duh, ki venomer razmišlja, snuje, _ komentira. Pred njegovimi očmi še teče film življenja. »Ko človek obuja spomine, je bilo najlepše takrat, ko je bil pravzaprav konec vojne. Takrat sem bil v Dalmaciji, in sicer je bila bolnica Glavnega štaba partizanskih odredov moje začasno bivališče, ker so me operirali na grlu. Potem sem se nekaj časa ostal tam in sem na zahtevo SNOS-a prevzel bataljon v Kaštel-Štafeliču v neposredni bližini Splita. Predvsem smo imeli nalogo, da raztovarjamo blago z ladij, ki nam ga je pošiljala UNRRA. Naši vojaki so pravzaprav pazili na Nemce, ki so opravljali to delo. Imeli smo tudi prevozni park z okrog 60 avtomobili, ki so prek Gorskega Kotarja in hribov na Velebitu vozili tovor v Slovenijo, predvsem v Črnomelj. Kajti takrat je že bilo občutno pomanjkanje živil in je ponekod že skoraj vladala lakota. Menim, da smo tedaj opravljali pomembne naloge za slovenski narod. Dan zmage je bil za nas zato zelo pomemben dogodek. Z nepopisnim veseljem smo sprejeli novico^ o tem, da je 9. maja 1945 nemška vojska brezpogojno kapitulirala. Spomnim se, da sem bil takrat komandant bataljona, sestavljenega iz borcev prekomorskih brigad, imeli pa smo tudi svoj pevski zbor in dramsko skupino, zato smo lahko dostojno proslavili dan zmage,« nam je živo pripovedoval nosilec Spomenice 1941 iz Murske Sobote, Rudi Rappl-Savo, ki bo letos dopolnil 74 let. • Kljub letom je še vedno kot trdna korenina, poln življenjskega optimizma m veselega duha, ki mora prevzeti slehernega njegovega sogovornika Ljudje ga poznajo kot nekdanjega političnega aktivista ki je v pokrajino ob Muri prispel šele po osvoboditvi. Dotlej se je Z vso svojo gorečnostjo boril proti okupatorju v rodni Dolenjski. Rodil se je 28 oktobra 1916 v Gabrovki pri Litiji v številni trgovski družini. Kot eden izmed osmih otrok je moral kmalu s trebuhom za kruhom. Med dru-aim je obiskoval meščansko šolo v Ljubljani, končal obrtno šolo v Litiji in se izučil za mesarski poklic. Ker tedaj ni bilo lahko najti zaposlitve, je opravljal tudi razne druge poklice, dokler ga niso v stari Jugoslaviji poklicali na orožne vaje. Ob začetku 2 svetovne vojne so ga ujeli pri Hajdini blizu Ptuja in ga privedli v Maribor. »Ker je bil oče nemškega rodu, sem imel možnost, da sem se leta 1941 vrnil domov. Bilo je težko, ker ni bilo živeža; in takrat se mi je ponudila priložnost, da se vključim v revolucijo za boljše življenje. Dolenjska je bila znana po predvojnih komunistih, zato so v našo vas prihajali razni aktivisti iz Novega mesta, pa tudi iz Ljubljane. Glavni agitator za borbo v OF pa je bil narodni heroj Jože Borštnar iz bližnje Mirne Peči. Razporejeni smo bili v trojke, z nalogo, da priskrbimo čimveč orožja, organizirali pa smo tudi igre in dramske skupine, saj smo čisti dobiček dali ljudem, ki ■ ■■■ ■■■ ■ I so jim okupatorji požgali hiše. 24. aprila 1942 smo imeli zadnji sestanek v hosti Velika luža, nakar smo se razporedili po terenu, ker je obstajala nevarnost, da nas ujamejo in pošljejo v internacijo,« pripoveduje Rudi Rappl-Savo, ki se je za tem vključil v Dolenjski odred. • »Po številnih javkah in akcijah sem bil žal hudo ranjen v obe nogi in roko. To se je zgodilo v Suhi krajini. Ker ni bilo nobenih nosil, me je osem partiza- STRUMNI MOŽ SAVO POKONČNA DRŽA — Spomeničar Rudi Rappl-Savo iz Murske Sobote je še vedno poln idealizma in nemirnega duha. Foto: M. Jerše. nov nosilo skoraj 20 kilometrov daleč. Močno sem krvavel in sem na poti do Kočevskega Roga, kjer so bile partizanske bolnice, že močno obnemogel. Transfuzije krvi ni bilo, zato sem bil večinoma v nezavesti, včasih pa sem se vendarle prebudil. Spomnim se zdravnika Pavla Lunačka-lgorja, ki je kot porodničar večkrat hodil tudi v vas. Ob neki priložnosti je bolničarko vprašal, ali je tisti veliki Savo že umrl? Na srečo sem preživel nekaj najbolj kritičnih noči in sem končno prišel k sebi, ko se je pripravljala Roška ofenziva. Zato so nas kot najtežje ranjence skrili v kraško jamo. Tam pa nas je nadlegoval mrčes in so nas dobesedno žive žrli črvi. Šele po več mesecih so nas potegnili iz jame in nam s špiritom polili rane, da so se bolje celile. Nekega dne je prispel mož Vide Tomšič in nam sporočil strašno novico, da so v sosednji vasi Italijani požgali bolnico, v kateri so zgoreli ranjenci. Tedaj sem zdravnika prosil, da nam da kakšen strup, izročil pa mi je še pištolo. Pred odhodom pa je zdravnik posul vse vhode v naše skrivališče s poprom, da psi niso našli sledi,« razkrije grozote vojne. • Seveda pa borec, kot je Savo, ni mogel dolgo vzdržati na miru in se je zopet vključil v I borbo. Najprej so ga poslali n g kurirsko postajo TV 15, nato P. I so ga sprejeli v artilerijsko eno ■ to. »Ker je v ofenzivi padlo ve f ko aktivistov, sem dobil pon® bo, da postanem sekret | Okrajnega komiteja KP in Pre I sednik OO OF. Poslali so me | partijsko šolo na Trebelnem-Moral sem na teren, kjer so n g 'najhujše racije po kapituja l^ I Italije. In tako sem se znase I Dalmaciji, od koder sem nek j mesecev po osvoboditvi oos v Ljubljano, kjer sem P1^ I Slamičevo tovarno mesnin I delkov. Pozneje sem bil izvolj " za delavskega zaupnika in v nistrstvo za trgovino, od ko g so me leta 1946 poslali v M I sko Soboto, kjer sem skrbeI | odkup živine v štirih obcm^ Kmalu sem se vživel v n° okolje, dobil svoj dom in ni g žal, da je bilo tako! Zunaj deio ■ nega časa sem bil večino J aktivist. Nekaj časa sem bil poslen na okrajnem s’n“jt,j|< | nem svetu, potem predseo I ZB od ustanovitve leta 194/ | nazadnje predsednik obcinsk ga odbora Socialistične zvez^ -Od tod sem leta 1969 odse q. i pokoj, ker sem izpolnjeval P I goje za to, drugi pa so čakali 9 zaposlitev. Toda kmalu so angažirali pri Invalidskih de I nicah kot honorarnega seK I farja.« .. ,a- ’ • Tudi danes, ko uživa služeni pokoj, mu žilica ne g miru, da ne bi še naprej 5°°% I val v družbenem življenju. | vedno rad zapoje v upok°J® skem pevskem zboru, do g davnega je bil v nekaterih ko . I sijah pri OK SZ; zlasti v ver | in romski se ga spomini« Vključen pa je tudi v delo sv I krajevne skupnosti Park, kjen I zadolžen za razne govore, P je I blaščen pa je tudi za sklepa!^ * porok pri Skupščini oboi' , . Murska Sobota. In kako I spomeničar danes? »Nek°c E I bilo težko, ko so bili trije otr | še majhni in žena ni bila zaP ; slena. Slabo je bilo še lam- g se spominjam, da sem irTiel.fLr- I jemkov nekaj čez staro I do, kolikor sem moral ods’ npr., tudi za elektriko. Leto5 upokojencem relativno vis I zvišali prejemke in zdi se mk g je dovolj za dostojno življenj f • Ob koncu prijetnega Kj menka me je še zanimalo, kal, g lahko sporočil novim m«‘ I generacijam, ki niso doz' | vojnih grozot, so pa priče ® Ijavljanju pluralizma in večst . karstva. »V zdajšnjem trenUna- I se mi zdi najbolj pomembna I rodnostna zavest. Menim, d > to prva,odlika človeka, ki ne K žabi na svojo mater in dom g no, ki je samo enkrat dan®^^ g novi generaciji slovenskih P° J kov vidim zelo poštene lju?'’ bi nam lahko pripravili Is^^v' | svetlejšo prihodnost, zlasti I generaciji, ki naj ji bo bolje I nam. ki smo preživeli F življenja!« In ta film nam n® . kazuje samo njegovega zl I nja, ampak tudi zgodovino l stajanja naše revolucije, g.^iti * darskega sistema in Poli'Lj- . struktur. Tak je pač Savo. '1 I ski človek! ..tč I Milan J STRAN 14 utrip življenja kražem po terenu se včasih naleti na kakšen 'Miran posnetek. Na Srednji Bistrici so učenci Kai^a razreda osnovne šole pridno urejali okolico. JPada je veliko lepše biti na toplem spomladan-vai^-Zraku kot v učilnicah, dela pa so tako ali tako |eni- Foto: N. Juhnov Ali se bo Dri i »utapljajo«? । Nekoč znano kolišče Bobri pri D. Bistrici je bilo pred nedavnim prodano na javni dražbi. Gostišče je doslej menjalo štiri lastnike. Novi lastnik Tomislav Magdič pravi, da bo spet oživel nekdanjo slavo tega gostišča. Kolišče se vedno bolj pogreza, zato bo novi lastnik moral kaj hitro lukreoati. sicer se bo gostišče utopilo. J. Ž. ' ^teho "'i!6 Me,lt0 Toplak odprl zasebno trgovino je niso ,''J*.- Trgovina je bila tej vasi potrebna, saj nakupih pa so se odpravljali ali v nuja obča a ' pa v Bogojino. Zasebna trgovina po-mcšano bin°m ','ag0 po cenah — po živila, ago in gradbeni material. K. Ščavničar Pesem je lovljenje v avn oblakov ževno J®*6 Kerenčič v Gornji Radgoni je de-^pravir °V° P°Po>dne minilo v znamenju petja, skih zb«.1 S° namreč srečanje osmih mladinskih pev-di pevcj ov občine pod okriljem mestne ZKO. Mla-opere nS* Se Prer°.^ram pesmi, s katerim bodo sode-aplavz nnhri^va'u Naša pesem 90 in poželi buren " ‘tke. Program je povezovala Norma Bale. ikal'če^hJSE KURJE JAJCE. V Veliki Polani pri ki ie t„L° presenečeni, ko so našli kurje jaj-"" št ni » a*a!° samo 2 dekagrama. Kaj takega se ■ ^gi Mali Matjaž drži v eni roki jajce, JajCa f škatlo vžigalic, da bi ponazoril majhnost J. Ž. n« 1 prepozno Priča lepote in grozodejstev v ' Vbabuškic Seveda sem se uprl, pograbil puško in ustrelil. Še sreča, da je nastal vsesplošen preplah, pa so ga tako tovariši odstranili. Huje je bilo tam, kjer mož doma ni bilo, saj so se rdečearmejci spravili nad ženske. Eno od njih — vso krvavo — sem pozneje odpeljal k zdravniku. Od njihovih namer jih ženske niso odvrnile, četudi so se oblačile v stare cunje in četudi so imele po več kril.« Evgena sem prekinil v pripovedovanju, ker mi je bilo hudo. Bolečina pa seveda ostaja, in če se le da, je treba početje nekako pozabiti, morda tudi oprostiti. Vsekakor ni mogoče ničesar očitati prizadetim ženam in dekletom, ker so pač bile žrtve. Svojevrstna žrtev pa je bil Evgen, ki se je pred dobrimi 81 leti rodil v Križevcih v Prekmurju v revni družini, zato je moral star komajda 7 let z doma v Adrijance k materini sestri, ki je bila premožnejša, čez dve leti pa je postal kravji pastir v Središču na Goričkem. Nekoliko boljše je bilo 1921. leta, ko se je oče Janez vrnil_ iz Amerike in kupil za 1200 dolarjev v obmejnem avstrijskem kraju Feldbach posestvo. S starši se je preselil tja, vendar je mater Evo vleklo nazaj na Goričko, pa je oče moral posestvo prodati za polovično ceno. Evgen se je v Feldbachu, kjer je obiskoval osnovno šolo, dobro naučil nemško, kar mu je pozneje v življenju (in trpljenju!) prišlo prav, pa tudi zdaj ima od tega korist, saj se gre često za prevajalca, redno pa prebira nemško revijo Spiegel. Leta 1926 se je začel učiti pri mizarju Kardošu v Peskovcih je Alojza Cigiita. Ta je seveda zdaj na trnih in, kot nam je povedal, je zelo zaskrbljen, če bi zamisel skušali izpeljati. Kot je razvidno iz katastrskega načrta, na ka- Š. Sobočan za mizarskega pomočnika, tri leta pozneje pa je naredil praktični izpit: »štokrlin«. Leta 1934 je prišel iz Francije ujec Lajči in naročil izdelavo spalnice iz češnjevega lesa za ženino sestro Juliško, ki se je poročala. Ujec ga je opozoril, da bi se moral oženiti tudi on in mu namignil, da pozna v Bodoncih mizarjevo hčerko Marijo. »Dajte mi jo pokazati!« je velel Evgen in se razveselil skorajšnjega srečanja. Bil je namreč prepričan, da bo do njega prišlo, kajti kot dobrega mizarja ga je poznalo vse Goričko. Ni se zmotil, saj je dekle že naslednjo nedeljo prišlo v Križevce, kjer je ostalo dva dni. Čez pečarovski in košarski breg jo je vodil domov, ampak v hišo si še ni V KUZMI RASTE NOVA ŠOLA — Če ste namenjeni v Kuzmo, lahko že od daleč zagledate gradbeni žerjav. Tega, oziroma vsega, kar se okrog njega dogaja, so še najbolj veseli učenci in učitelji kuzemske osemletke, saj jim delavci SGP Pomurje gradijo nove prostore — manjkajoče učilnice, telovadnico, večnamenski prostor in še druge nujno potrebne prostore. (Foto: J. G.) upal stopiti. To je storil malo pozneje, ko je šel sam »v ogledi«. »Čez tri tedne je bila že poroka. Tudi gostija je bila in godci so igrali!« Evgen se je torej priženil v Bodonce. Veselje pa ni dolgo trajalo, kajti mizarstvo je šlo fuč, saj je radovski mizar postal huda konkurenca: kupil je več mizarskih strojev, delo mu je šlo hitreje od rok in postal je cenejši. Evgen Šebjanič je moral odložiti oblič in žage ter se podati v svet. S seboj je vzel ženo in prva postaja je bil Leipzig v Nemčiji. Proti koncu leta 1943 je vsenaokrog pokalo, zato si je zaželel še vsaj enkrat videti domači kraj. Z ženo in otrokom je pripotoval domov, vendar ni ostal dolgo, saj je moral delat na škofijsko posestvo v Gydr na Madžarsko. Tu je sicer dobro živel (jedel), zaslužil pa nič. »Želja po hrani me je minila, ko so Angleži in Nemci bombardirali tovarno vagonov in so trupla letela naokoli...« Leta 1944, proti koncu decembra, se je vrnil v Bodonce. Tu so ga mobilizirali Nemci in je moral kopat strelske jarke. Potem so prišli Rusi (in počeli čedne in nečedne vragolije), ki pa ga tudi niso pustili pri miru in je, kot mnogi drugi, moral spet kopat strelske jarke, tokrat seveda zanje. Pozneje je dobil partizansko kapo, določili so ga za ljudskega tožilca (nikogar ni zato-žili), nato je postal član krajevnega ljudskega odbora ... Pa kaj bi naštevali, bilo bi preveč. Ob vsem tem pa ni pozabil mizarstva in je pozneje, ko si je še sam kupil stroje, kar veliko zaslužil. Tedaj, ko bi mu bilo lepo, pa je nenadoma umrla žena. Pred leti se je z grunta odselil še sin z družino in tako je zdaj Evgen v veliki hiši in na velikem posestvu sam. Štefan Sobočan Maja 1990 STRAN 15 križemkražem po naših šolah VLAK----------------------------- Vlak, kaj pomeni beseda vlak in kaj je sploh vlak? To so vagoni in lokomotiva, stroj in kolesa ... V vlaku so ljudje, ki kadijo, pišejo, berejo, jejo, govorijo, nekateri pa celo spijo. V vlaku so tudi otroci, kajti če ni otrok, potem vlak ni vlak. Bojana Ralevič, 4.b, OŠ Dane Šumenjak, Murska Sobota P.S.: Bojana je prejela za to pesmico 1. nagrado na mladinskem natečaju Železniškega gospodarstva Ljubljana za leto 1990. 4.b razred pa je dobil tudi kolektivno nagrado — potovanje z vlaki. Zelo dobro se je odrezala tudi Martina Šooš, ki je osvojila 3. nagrado. Čestitamo .' Spominska knjiga Miki pri peči sedi, spominsko knjigo v roki drži in spomine budi na mlade dni. »Ko odrasteš in boš velik(i), spomni se name- tvoj Piki S prve strani prva ljubezen govori: »Imam te rada kot tulipan rdeč, v slovo iz tretjega razreda ti pišem — zelo si mi všeč. Ko ostarim, očala dobim, spominsko knjigo prelistam in se zadovoljna smejim Iris Tomka, 3.b, OŠ Lendava Na potepu Potep je takrat, ko se nekam odpraviš in ne poveš staršem. Nekega dne, ko sem bila na morju, sem se zvečer zelo dolgočasila. Sklenila sem, da grem na sprehod. Bila je sreda. Z Natašo in Anjo smo povedale mamam, da se gremo sprehajat po ulicah. Krenile smo. Šle smo v lunapark, na igrišče, k obali in na ples. Ko pa smo hotele domov, nismo vedele, kam naj bi šle. Zavile smo na to stran, zdaj na ono stran, a nikamor nismo mogle priti. Bile smo v skrbeh, takrat smo se domislile, da bo vsaka šla v eno ulico. V pravo ulico je prišla Nataša, zato nama je zažvižgala in midve sva pritekli k njej. Ko smo stopile vsaka v svojo prikolico, so nas mame vprašale, če je bilo lepo. Zaradi premaganega strahu samo pokimale z glavami. Sedaj vem, da moram hoditi po poteh, ki jih poznam. Iris Faflek, 4. a, OŠ E. Kardelj, M. Sobota NAŠ KRAJ SPOMLADI Spomladi je tudi naša vas oživela. Trate so ozelenele. Med travo cvetijo drobne rožice. Sonce topleje sije. Zbudilo je gozdne zaspance. Ptički se vračajo v svoja stara gnezda. Kmetje imajo polne roke dela. Čistijo po dvorišču, sadovnjakih in vrtovih. Smeti odlagajo v veliko posodo pri gasilskem domu. Tako bo naš kraj še lepši in čistejši. Mitja Horvat, 2. raz., OŠ Stogovci TUDI MLADI RADI BEREMO VESTNIK - Narisal Štefan Lazar, 6. raz., OŠ Turnišče. Moj rojstni kraj Vsako bitje ima svoj dom, varno zavetje, kamor nasloni trudno glavo, kjer se počuti varnega, srečnega .. . Živim v prijetni vasi v pokrajini ob Muri. Doma sem zelo blizu Murske Sobote, zato je tam zaposlenih mnogo naših ljudi. Moj rojstni kraj obdajajo polja, na katerih je vedno dovolj dela. Ko se peljem iz šole, opazujem pokrajino, vedno isto, ki pa je vedno drugačna, vedno zanimiva. V vas vodi asfaltna cesta, kjer nas pozdravljajo moderne hiše. Ze od daleč se vidi vrtec. Kmalu zavijemo levo in pridemo v središče Lipovec. Tu najdemo samopostrežno trgovino, gasilski dom, cerkvico ... Če bi se peljali še dlje, bi kmalu prišli na moderno športno igrišče in h gramozni jami. Povsod nas pozdravljajo majhne, pa tudi velike prijazne hiše. Okna krasijo lepe rože, po dvoriščih pa capljajo kure. Ti ljudje, ki so tu doma, so mi zelo všeč. Rada poslušam njihove pogovore o pridelkih, vremenu, cenah . . . Opazujem njihovo borbo za obstanek, njihovo žalost, njihovo voljo za življenjem. Vsekakor pa so med ljudmi velike razlike. Tu so bogati ljudje; imajo lepe hiše, avtomooile; stroje, nekje drugje pa sameva kočica in na klopici pred njo sedi stara, zgrbljena starka, ki bi nam lahko marsikaj povedala ... Življenje ji ni bilo naklonjeno, dve vojni, mnogo otrok, morda izguba moža in imela je le dvoje pridnih rok. Preživela je dve vojni vihri. Lahko bi nam povedala o trpečih, revnih ljudeh, o taboriščih, o frontah, na katere so odhajali možje in se niso vrnili. Otroke je vzredila, a vzela jih je tujina; odleteli so kot štorklje jeseni. Pogoltnil jih je vrtinec sodobnosti. Takšne so pripovedi tisočerih naših mater. Ponosna sem, da živim na tej zemlji, na kateri so naši dedje stoletja rojevali, se borili in umirali; ponosna sem, da živim v svobodi, ki se je rodila iz krvi; ponosna sem na svoj kraj. Tadeja Tratnjek, 7. b. OST Beltinci PREGOVORI O ZDRAVJU Važni mlečni so zobje, ki prostor stalnim narede. Če zdrave mlečne boš imel, boš stalnih zob še boli vesel. (Melita Hašaj) Vsako jutro, vsak večer in po jedi venomer, zobke umivaj si skrbno, to si piši za uho. (Tanja Strniša) Zdrav duh v zdravem telesu. (Vjekoslav Baranja) Bolje je bolezen preprečevati kot zdraviti. (Andrej Benko) Zdravje je stanje popolne fizične, duševne in socialne blaginje, in ne le odsotnost bolezni ali okvare. (Metka Filip) Čuvaj zdravje, dokler si zdrav! (Vera Mertuk) Deževno jutro Dežuje. Vstanem z neko nejasno grenkobo v srcu in z zdolgočasenim pogledom pogledujem proti oknu, polno deževnih kapljic. Obstojim in se zravnam. Soba je ovita v somrak in zdi se mi, kakor bi me hotelo zadušiti. Z vajeno kretnjo si oblečem srajco in se dokončno uredim. Vendar se mi zdi, da stoji pred menoj visoka ovira in me stiska v prsih. Kapljice z enoličnim zvokom udarjajo ob šipe. Zaprem vrata in brezciljno tavam po poti. Cesta je vsa razpokana in polna rjavih, umazanih luž. Ob cestni bankini se vije majhen potoček. Vsa ta megla in vlaga me stiskata k tlom, v prsih me vedno huje skeli neprijetna bolečina. Vaški potok je narasel v pravi hudournik. Njegovo, prej prijetno žuborenje, zdaj narašča v grozljivo bučanje. Po travnikih stojijo plitve mlake. Drevesa stojijo vsa premočena in zdi se mi, kakor da v srcu jočejo z menoj. Jaz pa grem naprej s svojo bolečino in poskušam zbrati voljo ... Milan FRANC, 6. raz., OŠ Marija Rožman, STOGOVCI Naš razred V razredu nas je osel’!nŽw.W cev. Od tega nas je desetde _ p rajši imamo telovadbo. In13 ysak j; di tudi vse druge predme .‘jeftudj po svoje zanimiv. Zelo so m se jiti odmori. Večkrat se zgodb V®’ odmori zgodi kaj nepnje ® jjpi sih se med seboj stepemo, y p tudi s katerimi iz drugih ra končanem odmoru v strahu ejsk nas bo kdo zatožil. Takrat n di kazen. Tega se zelo bojii • jeja-krat sem sklenil, da Pn s »sf njih več ne bom sodeloval, P eno pritegne. Denis Fuka^j OP# tališ / । najboljša ta hip »Hajhitla, Glattstein!« mu zakliče eden izmed fantov z domačega brega. »Zid, si se v hlače podelal? To ni tele, za katerega si me nekoč prevaral.« Opazka je tako strupena, da ga zbode pri srcu. Fantje se zasmejijo in odidejo v dež. Zadnji se odpravlja Lončar. »Če Mura ne bi bila tako mrzla, bi jo preplaval. Še enkrat bom poskusi! pri mlinarju,« zavpije Lončarju čez široko reko. »Kar dajte,« zakliče Lončar, še za hip postoji, mu pomaha z roko v slovo in odide za drugimi ubežniki. Šele potem ko Lončarja ni več, se spomni, da je Klara v skrbeh za njegovo življenje in da bi ji po Lončarju lahko poslal glas, da je vojno srečno preživel in da je na poti domov.» Prepozno! Lončar je že izgini! v gosti obmorski megli. 2 Ubežniki, ki so srečno pribežali iz vojske domov v Murin, so povedali, da so bile nad Mariborom strašne bitke z velikimi kupi padlih vojakov, naših in nemških. Klara je mislila, da bo znorela. Že od cvetne nedelje so jo obhajale hude slutnje, zdaj pa še takšne novice! Valentin ji je sicer sveto zagotavljal, da se bo pazil. Zatrjeval ji je, da se mu ne more nič hudega zgoditi, ker je kuhar in bo noč in dan v kuhinji. Ali na kuharje ne streljajo ? Kam sili lačen vojak najprej, če ne v kuhinjo? Tako je razmišljala in trepetala ob misli, da bi . vojna utegnila pobrati tudi njenega Valentina. Ko je potem v sredo v polmraku stopi! z ulice v prodajalno in ga je zagledala v kratkih usnjenih hlačah, v belih dokolenkah in z gamsovim čopom na klobuku, je najprej mislila, da vidi pokojnikovega duha. Saj je tri noči zaporedoma sanjala, da je padel. Zdaj ga je videla s prestreljeno glavo zraven kuharskega kotla, potem vsega krvavega in v zadnjih zdihljajih v obcestnem jarku, potem zopet doma v klavnici z mesarskim nožem v plečih. Šele ko jo je veselo pozdravil in predvdem, ko si je prešerno zavihal oba konca svojih brkov — noben duh, pa naj bi bil še tako nadarjen gledališki igralec, si ne bi znai tako spretno zasukati brkov kot on — je vedela, da zares stoji pred njo njen ljubi Valentin. »Kurti! Igor! Šarlota! Apuš je doma,« zakliče radostno in mu solznih oči plane v objem. Šarolte ni bilo doma, sinčka pa na vrat na nos pritečeta v prodajalno in se srečnemu očetu obesita za vrat. Do solz ginjen oče dolgo drži svoja paglavca v naročju, vsakega na eni roki, in ju obsiplje s cmokajočimi poljubi. Ko ju postavi na tla, še enkrat objame Klaro, si jo prižme na prsi in ji pritisne glasen poljub na usta. »Hvala Bogu, niso nas oplenili!« reče in se ozira po prodajalni. »Skrbelo me je. Že na Muri sem slišal, da so Goričanci oplenili vse judovske trgovine.« »Res je,« pritrdi Klara in jame na dolgo in široko pripovedovati, kaj vse so počeli Goričanci na cvetno nedeljo. »Vse po vrsti so oplenili: Levina, brate Hirschle, Schbnhoma, Yaelino prodajalno s čipkami, Trautmana, starega Žigo Rosenbiatta . . . Staremu Žigi so odnesli iz prodajalne vse sekire, pluge, žage, dleta, kladiva, poljedelske stroje, kose, lopate in motike. Neki posebno ognjevit plenilec je celo vrata snel s tečajev in jih odnesel na Goričko. Na koncu Žigi niso razbili samo izložb, ampak tudi njegov nos. »Navsezadnje se jim je postavil po robu?« »D3. »Žiga je bil že zmeraj nepremišljen.« »Pri bratih HirschHh so vdrli iz veleblagovnice v stanovanje, razbili dragoceno pohištvo in zmetali vse knjige skozi okno.« »Pri HirschHh!? Ti imajo vendar samo nemške knjige« »Goričanci so pač mislili, da so hebrejske. Šaroita mi je povedala, da so se Goethe, Schiller, Nietzsche in drugi nemški klasiki valjali na ulici v prahu. Goričanci pa plesali po njih. Vse to ood var- stvom Hitlerjevih bajonetov. Že opoldan se je pričelo. V mesto se je nasulo toliko Goričancev, kot če bi bil sejem. Množica je valovila gor in do! po mestu, se ustavljala pred judovskimi trgovinami, izzivala njih lastnike, ki so se zaklenili v svoja stanovanja, in si dajala pogum. Vsaj uro so razgrajali in vpili »HeH Hitler! Sieg Hei!!< in -Tod den Juden!< Domači nacistični hujskači so neuko množico premeteno podpihovali, nemški časnikarji pa marljivo slikali. Čim je prifr-čal v Hirschlovo izložbo prvi kamen, je nahujskana množica dobesedno pobesnela. Navalili so na več trgovin hkrati. Razbili so izložbe, razsekali rebrače in vlomili vrata. Pobrali so vse, kar ni bilo pritrjeno. Če nemška vojska ne bi posegla vmes, bi oplenili ves Murin, starega Žigo pa linčali« »AH ti nisem pravil da se nam Nemcev ni treba bati? Nemci so vestni ljudje. Nemec se tuje lastnine ne bo dotaknil, vsaj tako dolgo ne, dokler ne dobi povelja od zgoraj. Naš domači človek pa je že po krvi tat in komunist, ki ne loči tuje lastnine od svoje in krade iz lastnega nagiba. Pod Beiom Kunom so Goričanci oplenili tudi mojega očeta. Naši ljudje niso vredni prebite pare. Še kožo bi odrli človeku in ustrojili usnje iz nje. Čim bližji ti je kdo, tem bolj je škodoželjen.« 6 »Samo tega mi ne pravi, da bi bili Nemci vestni ljudje! Prav oni so leglo vsega zla. Naši ljudje pred Hitlerjem niso bili takšni. Šele nemški nacisti in naši domači podrepniki so jim zmešali glave in v preproste goričanske duše vcepili smrtno sovraštvo do vsega judovskega. Nemci niso pregnali Goričancev zaradi človekoljubnosti, temveč zaradi osebnih koristi, ker sicer njim ne bi ničesar .ostalo. Že prvo noč so prišli tiho kot tatovi in naložili tovornjake z judovskim blagom. Razbojniki pa so nas obrali tudi ppdnevi, ko so za svoje ničvredne marke, ki so jih baje tiskali kar na tovornjaku, pokupili naše blago. Danes v vsem Murinu ni ne kave, ne riža, ne olja in ne tobaka. Prav ničesar ni.« »Čudim se, da jih ni bilo k nam.« »Tudi nas so nadlegovali.« »Ivan jih je privedel, kajne ?« »Ne, Ivana ni bilo k nam. Najbrž si ni upal. Končno smo si le v krvnem sorodstvu. Pač pa sem slišala, da je nadvse navdušeno plenil po drugih trgovinah. K nam je prišel Kozičev Janči s tremi nemškimi vojaki. Reke! je, da je prišel po nalogu nemške oblasti. Izjavil je, da morajo po nemški vojaški odredbi preiti vse judovske trgovine v Murinu v nemško državno tast in zahteva! inventar. Govori! je pol slovensko in pol nemško, kot pač govorijo nemškutarji. Zavrnita sem ga, da je naša trgovina arijska in ne semitska, da sem lastnik jaz, ne ti. Pogodbo sem mu pokazala, pa se ni da! ugnati. Trdi! je, da je pogodba lažna. Potem zopet, da sploh ne velja, ker je sklenjena pod staro jugoslovansko oblastjo. -Potem tudi ti ne ljaš<, sem mu oponesla, -ker si bil spočet pod staro oblastjo.' k $ uvidet, da po tej poti ne bo nikamor prišel, nas je jel črniti, smo komunistična svojat, ki spadamo na prisilno delo. Ireno je omenil, češ da je komunistka, mi pa njeni sorodniki- ’ „ me briga Irena;- sem ga zavrnita. -Če nas boš po sorodstv s ’ potem je predvsem tvoj prijatelj Ivan komunist, ki je navseza' Irenin rodni brat,- Na koncu je trdil, da je samo polovica pretn nja mojega. -Pa si vzemi drugo polovico, samo prej dokaži, ka polovica ni moja; sem rekla. Pričkanju je napravit konec šele mec, ki me je vprašat, če sem -Judim. Pokazala sem mu krstm Ko se je prepričal, da sem slovenske narodnsoti, je Kozicu n povedal, nakar so odšli.« »Mama se je borila kot levinja,« pove Igor. »Od sile si, Dragica, reče Glattstein in si zaviha brke. P°^n 0. čudovanja objame svojo levinjo in ji pritisne na lica dva glasni H ljuba. Pri večerji Igorju in Kurtu pripoveduje o svojih vojnih Pust°^nO ščinah, kako je na cvetno nedeljo navsezgodaj z volovsko VP e^-in dvema kotloma golaža neustrašeno zapeljal naravnost pred n ške tanke; kako so nemški tankisti, začudeni nad tolikšnim j štvom, ustavili tanke in zlezli iz njih, nakar je on vso posadko h z golažem; in kako ga potem nemški poveljnik zaradi nleS0^ljdo-brosti ni postat v nemško vojno ujetništvo, temveč ga poln obe vanja potrepljal po plečih in mu dovolil iti domov k svoji družim Igor in Kurti nad tolikšnim očetovim junaštvom kar strmit^. odprtimi usti ga samo gledata in pozabita jesti torto. Oče pa n ljuje, kako se je z obema voloma pretihotapil skozi sovražniku .p ste; kako se je pri nekem kmetu preoblekel v nemško obleko, ima na sebi, in kako ga je kmet nameraval izdati Nemcem, da oi r šel poceni do volov, a ga je pretentat, tako da za rogača ni dob mo obleke, ampak tudi denar. Igor med pripovedovanjem potipa očetove usnjene hlače čudi debelemu suknu, iz katerega so prikrojene. To bi bilo zanj. Brez strahu pred materino šibo bi se lahko vozil po Takšnih hlač niti na najbolj ostrem kamenju in ledu ne bi ra?' y misli in svojo željo, da bi rad ime! takšne hlače, glasno izpoje _ t »Dobil jih bog. Tudi Kurti jih dobi. Kar jutri. Zdaj smo Nee obljubi oče.. j „rg- Najbolj pa sinčka prevzame ko slišita, kako je njun apus j p koračil ledeno mrzlo Muro, ki je zaradi spomladanskega dežeVLionier »Sašovci >i h6»n »Sna p»vci Sla fenik 'ŽJ* >22 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 20 14 12 7 5 8 8 7 4 4 5 0 2 4 4 8 10 3 3 3 7 7 4 2 2 4 5 5 9 9 10 9 9 11 60.20 54:21 51:25 60:35 34:38 37:40 25:32 42:32 27:42 25:40 30:51 । « 5 15 Lenda 5 15 29:98 va S« Sca Sklica S« »M Sa, Ne "'ŠOVci 17 17 17 17 17 16 16 17 17 17 10 10 10 8 8 7 7 4 2 4 6 3 2 4 2 3 2 2 4 0 «■ MNi J;'*« 1,5 — •tek. . ®sannur.: n . Se T(>vih Sh 17 17 17 17 17 17 17 17 17 [t oni fapca sta is? "»Kija 17 11 11 12 7 7 5 4 4 4 3 15 15 15 16 15 9 7 6 5 3 5 4 1 4 3 3 4 4 2 4 2 6 3 3 2 34 32 28 22 20 19 19 17 15 15 14 5 1 35:18 26 4 34:14 23 5 30.25 22 5 38:25 20 7 37:26 18 6 19:19 17 7 32:32 16 11 17:36 10 11 21:36 8 13 b 22:54 8 1 71:31 27 2 47:17 26 4 48:23 25 6 38:43 18 7 32:45 17 9 45:48 13 9 33:40 12 9 37:51 12 11 33:54 10 10 29:59 10 dava 4 47:27 20 2 34:16 20 6 22:26 15 8 39:54 13 10 28:47 8 ’24- Maja 1990 ---STRELSTVO------------------------------------ Planika druga, Špindler tretji Strelska družina Štefan Kovač iz Turnišča je ob preznovanju 15-letnice delovanja in ob otvoritvi novega strelišča za zračno puško pripravila tekmovanje. Sodelovalo je okrog 50 strelcev iz 16 strelskih družin severovzhodne Slovenije. Ekipno je zmagala SD A. Majerič Maribor z 830 krogi pred Planiko Turnišče, 816, Kovinarjem Ormož, 811, Noršinci, 806, in ABC Pomurko, 805 krogov. Pri posameznikih pa je bil najboljši Kurnik z 280 krogi pred Majheničem (oba MB), 278, Lj. Špindlerjem (Noršinci), 275, R. Markojo (Planika), 274, in J. Stergarjem (Videm), 274 krogov. A. Sep ---KAJAKAŠTVO----------------------------------- ČETRTI TEK MLADOSTI V TR0P0VCIH Športno društvo Tišina je pripravilo četrti tek mladosti v Tropov,-cih na 700 metrov dolgi progi. Najštevilčnejši so bili pionirji in rekreativci. Zmagovalci v posameznih kategorijah pa so bili — ml. pionirji: Damjan (OŠ KDKMS); ml. pionirke: Klemenčič (Norički Vrh); st. pionirji: Pertoci (Tropovci); st. pionirke: Gujtman (Tropovci); člani: Zupec (Benedikt); mladinci: Klemenčič (Nor. vrh); rekreativci do 30 let: Bedok (Bogojina), od 30 do 40 let: Lehner (Benedikt); od 40 do 50 let: Klemenčič (Nor. Vrh) in nad 50 let: Cebar (Trbovlje). ---Dan pomurskih planincev v Gančanih--------■----- Proslava 40-letnice PD Matica Letošnji dan pomurskih planincev bodo ljubitelji gora proslavili prihodnjo nedeljo, 27. maja 1990, ob 11. uri pri Osnovni šoli v Gančanih. Ob tej priložnosti pa bodo tudi proslavili 40-ietnico Planinskega društva Matica iz Murske Sobote. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, v kulturnem programu pa bodo sodelovali: moška pevska zbora iz Beltinec in Gančan, pionirska folklorna skupina in učenci Osnovne šole Beltinci, harmonikarji ter učenci Srednje družboslovne in ekonomske šole iz Murske Sobote. Podelili bodo tudi častne znake Planinske zveze Slovenije ter pripravili družabno srečanje. Anita na zmagovalnih stopničkah Reka Una pri Kostajnici (na meji med Hrvaško in BiH) je bila v nedeljo prizorišče odprtega hrvaškega prvenstva kajakašev in kanuistov, na katerem je sodelovalo okrog 100 čolnarjev iz Hrvaške, Slovenije, Bosne in Hercegovine in Srbije. Med njimi sta se preizkusila tudi mladinka Anita Gjerek in mladinec Egon Krampač, člana Brodarskega društva BISTRICA. V kategoriji kajak enosed je Gjerekova zasedla odlično 2. mesto in tako osvojila srebrno medaljo tega prvenstva. Krampač pa se je uvrstil na 12. mesto. "aj ---karati:--------------------------------------- Na seminarju 40 karateistov Karate sekcija soboškega Partizana je pripravila strokovni seminar, ki se gaje udeležilo.40 karateistov iz pomurskih klubov, vodil pa je mojster karateja 2. dan Tone Ančnik iz Črnuč. Udeležencem seminarja je predaval o principih karateja, na osnovi katerih se skozi tehniko generira moč. Po predavanju pa so to prikazali tudi praktično. V sklepnem delu seminarja je predavatelj popravljal tudi nastope domačim tekmovalkam v katah. Pohvalil je nastope Gabike Boč-jak, Tatjane Ternar in Sabine Jakovljevič ter jih povabil na poletne priprave v Bohinjsko Bistrico. B. Sušeč ---NOGOMET------------------------—------ TEKMA SODNIKOV V Dolgi vasi je bila prijateljska tekma nogometnih sodnikov Murske Sobote in Lendave. Možje v črnem so se razšli z neodločenim izidom, 3:3. Strelci: Irat-njek 2 in Gazdak enega za Lendavo ter Kuren 2 in Žekš enega za Mursko Soboto. Povratno srečanje bo jeseni v Murski Soboti. JI |)() _ MEMORIAL ŠTEFANA KOVAČA MEDNARODNI TURNIR V MURSKI SOBOTI Judo Partizan Murska Sobota organizira v soboto, 26. maja 1990, 24. tradicionalni mednarodni turnir v judu za memorial Štefana Kovača. Na tek-mbvanju, ki bo ob 9.30 v športni dvorani Osnovne šole Edvarda Kardelja v Murski Soboti, pričakujejo nad 300 tekmovalcev iz Avstrije. Madžarske in Jugoslavije. Računajo pa tudi na judoiste iz Italije. Med njimi bo tudi okrog sto pionirjev in mladincev iz pomurskih klubov. KOLESARSTVO Šooš zmagal v Kobaridu Na izredno zahtevni progi, dolgi 45 km, za nagrado TIK 90 v Kobaridu, je bila kolesarska dirka. Lep uspeh je dosegel Simon Šooš. Pri mlajših mladincih je v silovitem šprintu premagal vse tekmece in zmagal. V kategoriji starejših mladincev je Dušan Hajdinjak zasedel 16., Robert Šooš pa 21. mesto. Seminar za inštruktorje Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota — trenerska organizacija bo konec maja ali v začetku junija organizirala seminar za nove nogometne inštruktorje. Prijave je potrebno poslati v enem tednu na naslov: Medobčinska nogometna zveza Murska Sobota, Mladinska ulica. TEK V RADGONI ZTKO in Partizan Gornja Radgona organizirata v četrtek, 24. maja 1990, ob 17. uri 12. tradicionalni tek mladosti po radgonskih ulicah. Štart bo pri Vzgojno-varstveni organizaciji v G. Radgoni. Tekli bodo po kategorijah od najmlajših do članov. MALI NOGOMET Mariborčani v Gradišču V Gradišču je bila prijateljska tekma v malem nogometu med Mariborom Branikom in Gradiščem. Zmagalo je Gradišče s 4:2. Strelci golov; Ficko, Gerek, Horvat in Stefanec za Gradišče .ter Prosen in Bloudek za, Maribbr Branik. fk KOŠARKA ZMAGA SOBOČANK V prvenstveni tekmi republiške košarkarske lige ža, mladinke je ekipa Pomurja v.Celju premagala Metko z visokim rezultatom 72:34. Strelke za Pomurje: Cerova 20, Broderjeva 17, Brezičeva 15, Friškičeva 10, Harijeva9, Karova 4 in Keljevičeva 2. ŠAH Logar in Hari Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo majski hitropotezni turnir. Med 11 ša-histi sta po 8 točk zbrala Ciril Logar in Danilo Hari. Sledijo: Bor^Kovač 7, Bogdan Hari 6,5, Igor Kos 6 točk. ATLETIKA REKORD SEPOVE V Ljubljani in Celju je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za atletski pokal Slovenije. Sodelovali so tudi pomurski atleti in dosegli naslednje rezultate — 100 m Špur 10,8; 110 m Horvat 16,5; višina Horvat 1,80 m; 100 m Se-pova 13,2; daljina Sepova 5,26 (pomurski rekord); 1500 m Pergarjeva 5:05; 800 m Pergarjeva 2:27,1. RADOVCI Vlečenje vrvi za prvenstvo Športno društvo Radovci organizira v nedeljo, 27. maja 1990, ob 13. uri pri gasilskem domu v Radovcih tretje občinsko prvenstvo v vlečenju vrvi. Prijave zbirajo po telefonu, številka 69 264 ali pred tekmovanjem. Kavcija je 100 dinarjev. Prvih osem ekip prejme pokale, prve tri ekipe pa še medalje. Vlečenje vrvi je igra, ki je privlačna za obiskovalce. Ob jubileju novo strelišče Strelski šport, s katerim so se v Turnišču začeli resneje ukvarjati v začetku sedemdesetih let, pred petnajstimi leti pa so ustanovili S D Stefan Kovač. dobiva v zadnjem času večjo veljavo. Turniški strelci, ki so doslej imeli provizorično 5-stezno strelišče v stari osnovni šoli, so si vsekakor zelo želeli novega, sodobnega, na katerem bi lahko vadili in tekmovali. Ta velika želja se jim je naposled uresničila. Preteklo soboto so ob praznovanju 1 S-letnice delovanja strelske družine Štefan Kovač ki ima še sekcijo v Planiki, odprli no-VO. 9-stezno avtomatsko strelišče za zračno puško, ki so ga uredili na podstrešju prizidka osnovne šole. Zgradili so ga s skromnimi finančnimi sredstvi, sai so porabili le 3.500 dinarjev, kar je za takšen objekt vec kot minimalno. Zato pa so levji delež prispevali strelci sami, ki so opravili več kot 3.000 prostovoljnih delovnih ur. Pomagali pa so jim tudi krajevna skupnost in tovarna Planika iz Turnišča. Občinska strelska zveza Lendava, turniska osnovna šola. Zveza telesnokultur-nih organizacij Lendava, sekretariat za ljudsko obrambo občine Lendava in občinski štab teritorialne obrambe Lendava. Pomemben delež pri gradnji strelišča pa sta prispevala tudi obrtnika — mizar Dani Lebar in pleskar Mirko Gajšek. Rudi Leiner. predsednik skupščine občine Lendava Franc Balantič, predsednik občinske strelske zveze dodava in Franc Koren, predsednik SD Štefan Kovač Turnišče so v svojih nagovorih poudarili pomen športnega objekta, kije večstranski. Na slovesnosti ob 15-letnici strelske družine m otvoritve strelišča so turniški šolarji pripravili priložnostni kulturni program. Strelišče pa je predal namenu najstarejsi član in soustanovitelj strelske družine, Ivan Koren. Prizadevni strelski delavci v Turnišču so ponosni na novo, sodobno strelišče, saj se zavedajo njegove pomembnosti za razvoj strelskega športa ne samo v Turnišču, temveč tudi v sirsi okolici. Feri Maučec ODBOJKA SOLIDNI VERŽEJČANI Po zmagoslavju v pomurski odbojkarski ligi in uspešnih kvalifikacijah so se odbojkarji Veržeja uvrstili v drugo republiško ligo vzhod. Kot novinec so sklenili tekmovanje na odličnem četrtem mestu. Kot pravijo v klubu, so jih nadigrali le prvaki — ekipa Pomurja, doma in v gosteh pa so izgubili tudi s tretjeuvrščenimi Hočami. Sicer pa je uvrstitev pričakovana, saj tvorijo ogrodje moštva nekateri nekdanji igralci ljutomerskega Agroploda (oba Pušenjaka, Belec, Torič), še posebej pa se je izkazal republiški mladinski reprezentant Mitja Belec. Ob igralcih gre zasluga za dobre rezultate predsedniku kluba Andreju Frasu, trenerju in tajniku Mihi Pušenjaku ter članu upravnega odbora Pavlu Rojku. Tudi za prihodnjo sezono napovedujejo Veržejčani uvrstitev v zgornjem delu prvenstvene lestvice. V vojsko odhaja Mitja Belec, zato pa bo ekipo okrepil Karli Krajcar iz Beltinec. Na posnetku D. Topolinjaka igralci Veržeja — stojijo od leve: B. Pušenjak, Trep-po, Belec, M. Pušenjak, Fras (predsednik); čepijo: Puklavec, Repija, Dobrajnš-čak, Škrajnar in Potočnik. Manjka pa Torič. N. Š. STRAN 19 Radijski in televizijski spored od 25. do 31. maja PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO _ „n_nT1 MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA S(W 5.30 Prebujajte se z nami! (Najnovejše informacije iz Pomurja in bližnje in daljne okolice, glasba in jutranji pozdravi), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Utrip življenja — petkova reportaža, 17.00 Aktualno, 18.00 21 232 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno s sobotno anketo, 17.20 Strokovnjak odgovarja, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi TV SLOVENIJA 9.00 Nedeljska kuhinja (humor Džoužija, Srečanje na pomurskem valu, polfinale kviza 10 sekund z atraktivnimi nagradami!), 12.00 Oddaja v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Novice, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi TV SLOVENIJA 9.00 Mozaik: Narodni parki, Boj za obstanek, Ptice na Kosovu. 10.35 Vnovič v Bridesheadu, angl, nada- ijevanka. 16.30 Tv Mozaik: Glasbena 15.55 Žarišče. dnevnik 1. 16.45 Tednik, oddaja. 17.45. 18.15 8.30 Nemščina. 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček, Lonček, kuhaj, Jesen v dolini ribnikov, Ku-ku, Aliča v dejželi risb, Ovčar Hobo, " Pogledi, Zgodbe iž školjke. 12.30 Večerni gost. 13.15 Oči kritike. 13.55 Videogodba. 14.35 Poletna čarovnija, amer. 5.30 Prebujajte se z nami! (Če boste začetek tedna preživeli ob radiu, naj bo to na frekvencah murskega vala! Zvedeli boste marsikaj novega, skupaj nam bo lepše!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod, 16.15 Športna oddaja, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, obvestila, glasba, 18.00 Rezerviran čas 5.30 Prebujajte se z nami? (Le še nekaj dni v maju je ostalo, ne porabite jih za slabo voljo, ampak za ljubezen in veselje — skupaj z jutranjim murskim valom!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod, 16.15 Pogovor v živo, 17.00 Aktualno, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi film. 16.30 Tv dnevnik 1. TV SLOVENIJA 13.25 Formula 1, franc, nadaljevanka. 14.15 Prisluhnimo tišini. 14.55 Križ-kraž. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Kulurock, zabavno- glasbena oddaja. 17.3(J TV SLOVENIJA TV SLOVENIJA 5.30 Prebujajte se z nami! (Če ste se morda prebudili pred začetkom radijske oddaje, se nikar ne razburjajte — potrudili se bomo in zato toliko večkrat voščili dobro jutro!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod, 16.15 Gospodarske teme, 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.15 Poslušamo vas (telefon 21 232) 5.30 Prebujajte se z * (Še zadnjič v najlep«® seču dobro jutro. P°. 8 pa še nagradna igra m koristnih •nf°rm^clA’nn fr ob dobri glasbi!), “• nec jutranje oddaje 16.00 Uvod, 16.15^“ na oddaja, 17.00 Akt 17.20 Reklame, 18.00 Pri vas doma z domačnim vzdušje , mursko pristnostjo i stvom ljudskega izročila) Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Rumena reka, japonska serija. 21.15 Zakon v Los Angelesu, amer, nanizanka. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Oči kritike. 23.10 Smrt prijateljstva, film. Program LJ 2: 16.45 Stanežiče: Raly Saturnus, posnetek. 17.50 Tv studio Maribor. 19.00 Alpski večer. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Končen orkestra RTV Ljubljana, prenos. 21.00 Vprašajte ZIS. 16.45 Spored za otroke. 16.55 Športni dogodek. 18.25 19.00 Vaš zelenjavni vrt. Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.30 Kolo sreče. 22.05 Tv nik 3. 22.25 Grehi, nadaljevanka. 23.10 lepotice z naslovnice. dnev-amer. Smrt Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 19.00 Kako biti skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Filmske uspešnice: Organizacija, amer. film. 21.50 Satelitski programi. Oklahoma Kid, ameriški film (čb). 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Balkan expres, zadnji del nadaljevanke. 20.55 Zdravo. 22.35 Skrivni predal, Program LJ 2: 10.00 Oddaje za JLA. 13.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Drobno gospodarstvo. 20.30 Tone Demšar, dokum. oddaja. 20.50 Satelitski programi. 21.50 Športni pregled. 22.35 Satelitski programi. 9.00 Mozaik: Spored za otroke, Slovenska glasbila in godci, Utrip, Zrcalo, Mernik. 15.35 Skrivni predal, franc, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Zdravo. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka, 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Volčji čas ljubezni, drama SNG. 22.00 Osmi dan. 22.45 Tv dnevnik 3. 23.05 Operne zgodbe, angl, serija. 0.05 Skrivni predal, franc. 15.30 Skrivni predal, franc, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Šolska tv. 17.50 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Moja poslednja sanja, franc, nadaljevanka. 21.05 Cirkum Musiča. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Skrivni predal, franc, nadaljevanka. TV SLOVENIJA TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB 12.35 Prezrli ste, poglejte, 17.00 Dnevnik, 17.20 Znanstveni razgovori, 17.50 Oddaja za otroke.. 18.20 Številke in črke, 18.45 Muppet show, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Glas srca, serijski film, 21.00 Domači show program, 21.45 Dnevnik, 22.05 O sole mio^ kulturni magazin, 23.05 Šport danes, 23.10 Noč z vami, 01.10 Poročila, 16.50 Dnevnik, 17.05 Hrvaški pisci na TV: Miroslav Krleža, 18.30 Teleobjektiv, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.15 Alf, humoristična 13.00 Uragan Tracy, serijski film, 13.45 Poročila, 13.50 Nedeljsko popoldne, 16.15 Bitje po imenu človek, znanstvena oddaja, 17.15 Nepremagani, ameriški igrani film, 18.45 Risanka, 19.10 TV fortuna, 19.30 Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 19.00 Kulturna dediščina: Graditelj in njegovo mesto. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledejj napredka. 21.00 Športna oddaja. 21.15 Koncert za Nelsona Mandelo. Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 18.10 Svet športa. 19.00 Naša pesem 90. J9.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Dunaj: Tekmovanje mladih glasbenikov, prenos. 22.45 Žrebanje lota. 22.50 Satelitski programi. 15.30 Skrivni predal, franc, nadaljevanka. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Mozaik: Tone Demšar, Po sledeh napredka. 18.05 Spored za otroke in mlade: Podelitev Levstikovih nagrad. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Misijon, angl. film. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Tuje pesmi, tuji obrazi: Biljana Ristič. 23.15 Skrivni predal, franc, nadaljevanka. TV AVSTRIJA 9.00 Poročila, ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali (n), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Časi kot so tile, 22.20 Filmske novitete, 22.50 Gola sila (f), 0.25 Zahodno od Santa Fe-ja. Drugi program 15.30 Sanje o zahodu, 17.15 Šport, 17.30 Iz sveta živali, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Sadovi iz vesolja, 21.20 Kompas, 22.00 Čas v ■ sliki, 22.25 Šport, TV MADŽARSKA 9.30 Kako plavajo ribe? 10.00 Kemeri, madžarska serija. 16.50 Narodne za zbore. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vdova naroda, komedija. 21.15 Panorama. 22.15 Umetnina tedna. TV ZAGREB Program LJ 2: 16.30 Satelitski programi. 19.00 Vaš zelenjavni vrt. 19.15 Opera prima^ 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Musorgski: Boris Godunov. 22.50 Svet poroča. TV ZAGREB /O ljubljanska banka [ Pomurska banka d. d. Murska Sobota oddaja, 20.50 Vodja jutranje oddaje, kanadski igrani film, 22.40 Dnevnik, 22.55 Športna sobota, 23.15 Poročila v angleščini, 23.20 Noč z vami, 01.20 Poročila. TV AVSTRIJA Dnevnik, 20.00 Vrnitev Ar-sena Lupina, serijski film, 21.00 Zabavna glasba, 21.30 Dnevnik, 21.50 Športni pregled, 22.35 Poročila v angleščini, 22.40 Noč z vami, 00.40 Poročila. 14.20 Poročila, 14.30 Noč z vami, 17.00 Dnevnik, 17.20 Nekaj več, izobraževalna oddaja, 17.50 Otroška oddaja, 18.05 Goranove zgodbe, oddaja za otroke, 18.20 Številke in črke, 18.40 Risanka, 18.45 Čas, ki ga živimo, dokumentarna oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.05 Vrnitev Katarine Kožul, dramska serija, 21.10 Paralele, zunanja politika, 21.40 Dnevnik, 22.00 Šport danes, 14.50 Poročila, 15.00 Nočni program, ponovitev, 17.00 Dnevnik, 17.50 Oddaja za otroke, 18.20 Številke in črke, 18.45 Znanost in mi, 19.30 Dnevnik, 20.00 Loto, 20.05 Otok Ellis, serijski film, 21.10 Kontaktna oddaja, 22.40 Dnevnik, 23.00 Šport danes, 23.05 Nočni program. TV AVSTRIJA TV ZAGREB 14.50 Poročila, 15.00 Nočni program, 17.00 Dnevnik, 17.20 Izobraževalna oddaja, 17.50 Najlepša leta, nanizanka za otroke, 18.20 Številke in črke, 18.45 Potopis, 19.30 Dnevnik, 20.00 Gibljive slike, igrani film, 22.45 Dnevnik, 23.05 Šport danes, 9.00 Mozaik: Adams, Šolska tv. D u rišče. 15.30 Skrivni p^„ zadnji del. 16.30 T a nik 1. 16.45 Mozaik-^ tv. 18.00 Spored za i in mlade. 19-30 Tv dn^ 2. 20.05 Vnovič v headu, angl- na^9n5 T* 2..00 Tednik. 2^ dnevnik 3. 22.žu . ktiva sodobnega s ga filma: Ljubezni Kolak. Program LJ 2: 19.00 Alo, alo, hu®^ ja. 19.30 Tv dnevntk-^ Žarišče. 20.30 Boj .anS|(j nek. 21.00 Novi godalni kvartet- 2 ■ , e pena Kosovu: Od b.gveO!? srni do baleta. 21- jjisii zaslonu. 22.15 programi. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, 13.40 Mladinski spored, 18.30 Nogomet, 19.00 Zabavna oddaja, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jack Razparač (f), 21.50 Cooganova velika prevara (f), 23.25 Račun brez krčmarja (f). Drugi program 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čaš v sliki, 20.15 Kraljica Kristina (f), 21.55 Šport, TV MADŽARSKA 9.25 As. 10.25 Magazin cultu-ral. 10.55 Vaterpolo. 12.00 Panorama. 14.00 Formula I., igrana serija. 14.55 Geološka zgodovina. 15.25 Pesmi dveh stoletij. 16.20 Hišni prijatelj. 16.35 Zabavni program. ■ 18.15 Kviz. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Popre-čneži, ameriški film. 22.20 Rock na odru, Z’Zi Labor. 23.10 TV dnevnik. 23.25 EP v gimnastiki. TV AVSTRIJA 9.00 Ponovitve, 14.00 Mladinski spored, 18.30 Dom za živali, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Don Juan (opera), 23.20 Glasba. Drugi program 9.00 Matineja, Šport, 18.00 Sužnja Isaura 13.30 (n), 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jack Raz-parač, 22.20 Ali poznate mojo ženo? 9.00 Ponovitve, tv v šoli, 14.00 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali (n), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Hun-ter, 22.10 Marija in angeli (D- Drugi program 17.00 Šport, 17.30 Lipova cesta, 18.00 Sužnja Isaura, 18.30 Glasbene želje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hotel Raj, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki. 22.25 Dok. film, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali (n), 19.30 Čas v sliki, 10.15 Življenje po požaru, 21.00 Julija (n), 22.10 Pogrešani (f). Drugi program 16.45 Šport, 17.00 Tv v šoli, 17.40 Usmeritev, 18.00 Sužnja Isaura (n), 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sli- TV AVSTRIJA 18.00 Družinski magazin, 18.30 Dom za živali (n), 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldnoburgov, 21.10 Hudobnost pod soncem (f), 23.00 Priznanje (f). Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Sužnja Isaura (n), ^oS11 14.50 Poročila, 15-^ program, 17.00 17.20 Kulturna. 17.50 Doživljaji Kuglofa, nanizanka ke, 18.20 Številke > 18.45 Dokumenta«1 gram, 19.15 logija, ekonomija, ža 19.30 Dnevnik, Politični magazin- J, Kviskoteka, 22.20 22.40 Šport danes’ TV MADŽARSKA 8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Dan otroka '90. 14.45 Četrt ure za baptiste. 15.10 Formula L, prenos iz Monte Carla. 17.40 Beseda — glasba — slika, kviz. 18.15 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Filmski program. 21.40 Interart, gala-koncert, prenos iz Vigada. 23.10 Tele-šport, EP v gimnastiki za moške, posnetek iz Lusanna. Ona: Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena, pa se ti to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja! On: Nikar ne razlagaj problemov tistim, ki mislijo, da jih ni-OVEN maš. Pomoč boš našel na povsem naključen'način, a ne bo zato prav nič manj dobrodošla. Konec tedna se ti obeta prijeten dogodek, ki ti bo ostal v spominu. Ona: Dogajale se ti bodo nenavadne, vendar prav prijetne in zanimive stvari. S partnerjem boš imela v začetku nekaj težav, pozneje pa bosta vendarle uspela ugotoviti skupne interese. Z denarjem pa nikar ne razmetavaj! On: Nikar ne poslušaj tistega, kije najglasnejši,temveč poslušaj raje glas svojega srca. Seveda pa bi bilo priporočljivo, da bi se čimprej postavil na svoje noge, saj imaš za to prav odlične pogoje. Ona: Nekaj noči ne boš imela pravega spanca, saj je pod pepelom preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji te bodo sicer povabili na zabavo, vendar pa boš vikend preživela na povsem drugačen način. On: Prijeten pomenek se bo vse prehitro prevesil v nekaj_ povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v DVOJČEK povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, kajti vse skupaj lahko pride na povsem napačna ušesa. Ona: Sicer ti to uspelo, da se boš dokopala do nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar pa si nikar ne delaj prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživaj dokler še lahko ... On: Bodi bolj oprezen, saj ti nekdo prav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar pa bo takrat že vse prepozno. Raje malo pohiti. /0 ljubljanska banka [ Pomurska banka d. d. Murska Sobota | ki, 20.15 Mladi glasbeniki tekmujejo, 20.30 Prenos koncerta, 22.45 Kavarna Central. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.10 Magnificat, kanadski film. 10.00 Ponovitve: Teden, Delta. 16.30 Video novice. 16.45 Naštevanje mesecev. 17.20 Za najstnike. 17.30 Četrt ure za gospodarstvo. 17.50 Katoliški dnevnik. 18.00 Jezikovne uganke. 19.00 Cimbora. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Charlie Chan v Egiptu, ameriški film. 21.20 Pesmi o mesecih. 22.20 Varstvo umno prizadetih. 22.40 TV dnevnik. 9.10 Filmski program. 10.25 Morje in Zemlja, 4. del. 10.50 Telovadba za invalide. 17.00 Panonska kronika. 17.10 Narodnostne oddaje. 17.50 Četrt ure za gospodarstvo. 18.05 Smeri v XX. stoletju; Pop-art v Ameriki. 20.05 Polip, italijanska serija. 21.15 Studio '90, kulturni TV dnevnik. 22.15 Sodobniki, stari petdeset tisoč let; 4. Papuanska vojna. 23.00 TV dnevnik. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nevidni zidovi (tv f), 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 9.10 Živi svet barja. 9.35 Angleščina. 10.20 Studio ’90, pon. 16.45 Video novice. 17.00 Živim v pesmi, italijanska serija. 18.10 »Camp-pedagogika«, dokumentarni film, 1. 15? 19.30 Čas v sliki, zu'1O fr bavni program, *n3v< deoteka 23.15 Pf‘1,8 . Drugi program ■ 15.30 Šport, I/' goS« tja pod vodo (n), g (jl»s, nja Isaura (n), (?’čtaj^ bene želje, 19-0« p# utrip, !9.30 _ Etična »J 20.15 Notranjepo1« j daja, 21.05 Vzhod v Benetkah 22.00 Čas v slik, TV MADŽARSKA 9.10 Barenboun vnu. 9.35 Randevu v r in s film. 11.20 Telovadba .1, de. 17.00 PanonsK« j Jr 17.15 Lepi madzart^ 17.25 Tretji kanal. ‘A rarni program iz IG madžarskih Otroški verouk. 19->” A. lota. 19.30 TV dn^Z Sosedje, 81. del. 21-2 pi. 22.00 Kaj CdX gleški film. 22.50 T Ona: Ne poskušaj na vsak način ujeti tisto, za kar ®|Olislj moraš imeti. Z malo potrpljenja ti bo uspelo uresničit' ^4’ kar se ti je venomer izmikalo. Oglasil se ti bo star znane težavami. te b« On: Začel boš premišljevati na povsem nov način, ka STRELEC vedlo do prav osupljivih rezultatov. Toda nikar ne st J opeK -ust, ampak zagrizi v vabo, dokler je še topla. Nekdo se toda to vsekakor ne boš ti. Ona: Je že res, da sedaj nisi ravno v zavidanja vredne«1, F,S1F ju, toda naj te tolaži to, da bi lahko bilo vse skupaj še še. Tako pa ti še vedno ostaja vsaj partnerjeva podpora novo situacijo. tudi le moralna. . gol0 J On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več, kot pa si On: Začel se boš spraševati, ali je določen dogodek tap- predvideval v začetku. Je že res, da boš kasneje dobil občutek KOZOROG ključje, ali pa premišljeno delo nekoga, ki se ti že dolgc'k 4" krivde, vendar pa se bo izplačalo ... Vprašanje je le, kaj bo stori- ' nogami. Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, an r . kaj konkretnega! ( saj* Ona: Naj te občutek zadovoljstva ne zaziba v len??jflost-lahko s takšnim ravnanjem zapraviš res čudovito pri10 v p0 kdo, ki ti veliko pomeni, te bo docela zmedel, a predvs . tivnem pomenu besede. aš i” On: Se vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj tveg VsA meš ponujeno priložnost, ali pa se držiš sigurnega P°?a> ki kor pa je dejstvo, da brez tveganja ni pravega zasluz ’ la ona. .. Ona: Čeprav boš v začetku nasprotovala partnerjevi ideji, se boš na koncu koncev vendarle sprijaznila z usodo. Ta pa niti ni Z tako mračna — iz vsega skupaj boš izvlekla veliko več, kot pa si { JgE i pričakovala. On: Če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla x-------- marsikatera vrata, ki so ti bila do sedaj zaprta. In to tako na po- vodnih slovnem področju, kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Torej se ti res splača potruditi! Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko /Ufr dodobra spremeni tvoj odnos s partnerjem. Raje mu pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega sre- ( Čanja. On: Po >težkem< vikendu se boš zbudil s še >težjo< glavo, zato — se ti lahko kaj hitro zgodi, da ti bo šlo vse kar najbolj narobe. Ra- RiBi je se malo potuhni in počakaj na ugodnejši trenutek, predvsem pa na treznejšega. prišel še kako prav. a kAj« Ona: Dosegla boš tisto, kar si prizadevaš že dalj P tro boš spoznala, da si se ponovno zmotila. Bilo bi ve jV|jeiir’ bi del te energije posvetila tudi svojemu poslovnemu je trenutno pravi obup. , najboft On: Znašel se boš v prav komičnem položaju in se da vse skupaj pustiš, še preden se ti bo celotna zade n9 glavo. Poskusi raje na kakšnem drugačnem področj , mer v ljubezni . . . tl VESTNIK, 24. STRAN 20 kino KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO NEPTUN 413 prodam. Cvcn 51, ® 81 728. IN-I4I59 TRAKTOR STEYR 18 z bočno koso prodam. Milan Lebar, Gornja Bistrica 152. M-8935 TRAKTOR ŠTORE 502, prodam. Turnišče, 4. maja 4. M-8936 SAMARO 1300, letnik 1988, prodam. Lipovci 71, ® 71 487. M-8927 KADETT LS, letnik 1985/maj, prodam. Ivan Markoja, Odranci, Ravenska 52. M-8928 ŠKODO 120 LS, obnovljeno, ugodno prodam. Jožef Jerebic, Srednja Bistrica 39 a, ® 70 351. M-8929 ZASTAVO 101 GTL, 55, letnik 1986, ugodno prodam. ® 75 482. M-8931 OSEBNI AVTO GOLF, dizel, in zastavo 750 E, prodam. ® (069) 75 539. FORD TAUNUS 1.6 L, letnik 1980, prodam. Cvetkova 40, M. Sobota, ® 21 773. M-8799 FORD CAPRI prodam. Murski Črnci 20. M-8800 OPEL REKORD 2000, prenovljen, in menjalnik za ascono 1.3, prodam. Grad 64. M-8801 RENAULT 18 TU, letnik 1983, november, 5 prestav, dobro ohranjen, ugodno prodam. Grad 62, ® 77 747. M-8823 LADO 1200, ugodno prodam. Ko-štric, Ravenska 6, Beltinci, zvečer. ■ ■■ ■ - —> — __ nan n^sa, mambo«, Lent, kmetuska prodam PRODAM PRODAM ŽIVAL! Prodam Razno 8941 ~,d i° ar^a 29' Gornia Radgona. 7aodRnn 10 varščine v višini 10% izklicne cene bo istega Sico d°° d0 9 00 ^e. J2dražhUdeležbe 'mai° vse družbene pravne in fizične ose-u 7a6n' 2nesek mora kupec plačati v petih dneh, sicer v°ziio n ojio Se pVrodrel<’ 29- 5. 1990, ob 15.00 na dvorišču podjetja. četk6ri Uro preH)a ?° sistem|J »videno-kupljeno«, ogled pa je boa 111 Plačatip 2ačetkbm dražbe. Interesenti morajo pred pri-a'Se inforrn' t1 varščino na blagajni podjetja. mscije dobite pri tov. Josipu Debelcu. sveta podjetja Gradbena obrt in M-8898 PEUGEOT 305, letnik 1986, prodam. S 48 185. M-8899 OSEBNI AVTO ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, na novo registriran, prodam. ® 46 552. M-9003 -RENAULT 18 TL, letnik 1982 prodam. ® 24 400. M-8904 RENAULT 4, karamboliran, prodam. Lahko tudi po delih. Tišina 15, ® 46 326. M-8905 ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. Krpič, Staneta Rozmana 2, Murska Sobota. M-8908 TOVORNO VOZILO, ZASTAVA 430 T, letnik 1978, prodam. ®76 269, od 15. do 20. ure. M-8910 ZASTAVO 128 SKALA, staro 2 leti, prodam. Karel Krenos, G. Slaveči 124, ® 78 275 M-8911 ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirano, karambolirano, za dele, digitalni avtoradio in tomos avtomatik prodam ali menjam. Kupšinci 23. M- POZOR! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685. FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Ficko, Korovci 42. M-8791 ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Ludvik Cipot, Moravske Toplice, Dolga ulica 59, po 12. uri. M-8794 ŠKODO 120 L, letnik 1981, prevoženih 30.000 km, športno predelan, prodam. Dušan Fister, Trubarjeva 42, Krog. M-8795 MOPED AVTOMATIK, s smerokazi, prodam. Krog, Murska 63. M-8804 YUGO 55, star 5 let, prodam. ® 77 091. M-8815 Soji |n Morajo izpolnjevati pogoje po 73. čl. Zakona o \ SQbotaarstvu Predšolskih otrok in 173. čl. Statuta WO 5 h aJn 'meti: " 0tn°^ in VansbVnih i2kušenj lv|anrt9aniZaciic!L,VU Predšolskih otrok, traja 4 'n s,rokovne sposobnosti kidati ■9-1990 Sani,'5 dheh J° poslati prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo- 0 iJ^Pije po objavi razpisa na naslov Vzgojno-varstvene or- ,od tega najmanj 2 leti dela pri MAJA 1990 PUHALNIK ZA SENO prodam. Ne-delica 80. LE-12678 BOČNO KOSO za mali ursus prodam. Anton Zamuda, Stara-Nova vas 60, Križevci pri Ljutomeru. IN-14156 CISTERNO 2000 1, motor za APN 4, dele za Škodo S 110 in 120 L prodam. ®(069) 82 401. IN-14155 OBRAČALNIK SIP PAJEK prodam. Krištanci 8, Križevci pri Ljutomeru, ® 82 801. IN-14151 TRAKTOR TORPEDO 4806 c, malo rabljen, prodam. ®(062) 711 033. 1N-14I50 KOSO za traktor Ferguson, 35 KS, prodam. Noršinci 15, p. Ljutomer. PRODAM KRAVO, staro 6 let, kontrola A, dobra mlekarica, prodam. Sebeborci 80. M-8793 SVINJO za zakol in belo vino — šmarnico prodam. Ivanci 40, ® 76 387. M-8797 KRAVO, kontrola A, brejo 8 mesecev s 5 teletom prodam. Brezovica 40, ® 70-567. M-8811 TELICO, kontrola A, brejo devet mesecev, prodam. Markovci 105. M- 8830 SVINJO, 150 kg, in bučno olje, prodam. Polana 23 pri M. Soboti. M- 8839 RODOVNIŠKE MLADIČE nemških ovčarjev, odlični čuvaji, prodam. Hajdinjak, Rogašovci 13. M-8845 PUJSKE prodam. Šebjanič, Vaneča M-OP ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1980, prodani za 20.000 din. Gordan Štih, 42316 Vratišinec 245, Medži-murje. M-OP FREZO 95, za TV, novo, nerabljeno, ugodno prodam. Jože Žinko, Zg. Ka-menščak 12, Ljutomer. M-14134 TRAKTOR STEYR, 28 KM, prodam. Farkaš, Lončarovci 36. M-8798 OBRAČALNIK PANONIJA prodam. Murski Črnci 20. M-8800 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 523, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam za 40.000 din. 'S? 77 301. M-8814 PUHALNIK za seno za 5.000,00 din prodam. Dolina 38. M-8817 KOMBAJN ZMAJ 133 v dobrem stanju, z adapterjem za koruzo in stiskalnico za slamo, prodam. ® 78 632. M-8917 LADO 1200 KARAVAN, prodam. ® 82 637. IN-14162 ZASTAVO 1300, letnik 1979, prodam. Cena po dogovoru. Anton Košar, Bučečovci 6, ® 87 377. IN-14160 DVA MOPEDA AVTOMATIKA prodam. Kapca 113 a, ® 36 533, IN-12689 MOTORNO KOLO TOMOS 14 M, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. ® (069) 68 028. M-OP GOLF JGL, letnik 1982, malo vožen, in hrastov hlod, prodam. Šiftar, Stru-kovci J. M-8924 MERCEDES, bencinar, letnik 1975, registriran, in POLONEZ, letnik 1981, neregistriran, ter dva mopeda tomos avtomatic prodam. Šparaš, Černelavci, Gorička 22, ® 23 402. M-8920 GOSTILNA ŠTAUS DOKLEŽOVJE OBVEŠČA SVOJE CENJENE GOSTE, DA BODO IMELI ZAPRTO OD 28. maja 1990 do 23. junija 1990 zaradi rednega letnega dopusta. Po tem času se zopet toplo priporočajo s svojimi storitvami. 14. M-885i MALE PUJSKE prodam. Krog, Murska 10. M-8877 LABRADORJE, stare sedem tednov, mladičke vrhunskega porekla, prodam. Ortar, Ribiška 26, Bakovci, M. Sobota, ® 22 290 v večernih urah. M-8861 MALE PUJSKE prodam. Gradišče M-8842 PUHALNIK za seno prodam. Horvat, Brezovica 3. M-8844 BOČNO KOSO za traktor Steyr prodam. Mele 20. M-8852 DVE KOSILNICI BCS (v dobrem stanju in v okvari) prodam. Martin Vučko, D. Bistrica 83. M-8865 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso, in obračalnik Panonija prodam. Sebe-borci 108. M-8874 TRAKTOR FERGUSON (angleški), 42 KS, prodam. Anton Gider, Gerlin-ci 9, p. Cankova. M-8883 KOMBAJN Potinger mex 2 prodam. ® 70 862. M-8886 REDUKTOR za samonakladalno prikolico in VW santana, letnik 1983, prodam. Skakovci 58. M-8892 BAL1RKO LIFAM po ugodni ceni prodam. Vidonci 116. M-8912 STISKALNICO, PREŠO, Poljostroj, visokotlačno, staro 2 leti, prodam. ® 76 973 ali Zenkovci 42. M-8913 BOČNO KOSO za traktor Ursus 355 prodam. Šalamenci 69. M-8915 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 418, s frezo, prodani. Jože Kajdič, Čreš-njevci 189, p. Gornja Radgona. GR- 12. M-8922 MALE PUJSKE prodam. Rakičan, Prešernova 18. M-8930 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24 393, pri Gradu pa . sprejema naročila Dragica Bokan, ® 77 686. M-OP NESNICE, MLADE JARČICE? pasme hisex, rjave, iz kooperacijske reje, opravljena vsa celjenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčič, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Anica Benčec, gostilna, Bakovci, Prečna 6 a. M-OP VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič Brigita Bavčar, Jani Dominko Silva Eory, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač Dušan Loparnik, Fen Maucec, Stefan Sobočan, Branko Zunec, Endre Gonter (tehnični urednik) Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emn m Marjan Maučec (lektorja). ' Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/I. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064; odgovorni urednik 21-579; glavna urednica in direktorica, naročniški oddelek, računovodstvo in tajništvo 21-064 in 21-383' GPS (trženje) 22-403 in 21-064; dopisništva: Gornja Radgona 74-597, Lendava 75-085 in Ljutomer 81-317 Telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1990 je 70,00 dinarjev, za delovne organizacije 140,00 dinarjev za naro- čnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota. 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana' 50100-620-00112-5049512. Tisk CGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju ie Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK ŠOTOR PRODAM. ® 22 080. M-8901 NOTRANJA VRATA, 2 x 85, 1 x 65, ladijski pod, 80 m’, in topli pod, 28 m’, širine 4 m, prodam. ® 23 813. M-8906 AVTOPRIKOLICO prodam. Jezera 29, Rakičan. M-8916 ZAČETO GRADNJO HIŠE v Rakičanu, na 12-arski parceli, prodam ali zamenjam za stanovanje ali počitniško hišico. Jerebic, Lendavska 8, telefon: 23 372, po 17. uri. POHIŠTVO za spalnico in 50 I hladilnik ugodno prodam. Valenčič, M. Sobota, Kidričeva 3. M-8918 GORSKO KOLO, moško, novo in nov moped avtomatik zelo ugodno prodam. ® 22 424, popoldne. M-8919 POMIVALNO KORITO z električnim štedilnikom, komplet, prodam. ® 78 275. M-8911 POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA 380, 2 + 2, s predprostorom, odlično ohranjeno, prodam. M. Sobota, B. Kraigherja 20, ® (069) 22 796. M- MM PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTOMOBIL, večjo, ugodno prodam.Cena po dogovoru. ® 70 280 — Črenšov-ci. M-RK GUMIJAST ČOLN, uvoz, manjšo prikolico IMP, 300 kg, francosko posteljo z omaro za posteljnino, pro dam. ® 74 547, od 16. do 20. ure Gr-13661 STRAN KOMPLET ZA AVTOGENO VARJENJE (jeklenke, 1 x acetilen, 2 x kisik) in manjši kompresor prodam. Bojan Hozjan, Veržej, Maistrova 7. Gr-14166 TELEVIZOR, črno-beli, El NIŠ prodam. Vučja vas 40, ® 87 268, po 15. uri. IN-14163 SVEŽO SVINJSKO MAST in otroško kolo (4—5 let), prodam. Martin Kralj, Hrastje—Mota 43 b, 69252 Radenci. In-14158 VINO, šmarnico, 200 1, prodam. ® 76 377, po 15. uri. M-MM NOV HLADILNIK in ŠTEDILNIK, 20 % ceneje kot v trgovini, prodam. ® 75 681. M-12677 SLAMO v balah prodam. Murski črno 20. M-8800 VINO prodam. Noršinci 32, p. Martjanci. M-8803 POHIŠTVO za kuhinjo prodam. Benko, Št. Kovača 18, M. Sobota, ® 24 042. M-8807 POHIŠTVO za otroško sobo (brez postelje) ugodno prodam. Sonja Vogrinčič. Tropovci, Križna 4. M-8809 PLANIRNO DESKO prodam. ® 23 020. M-8812 REGAL ZA DNEVNO SOBO, 3,80 m, kavč in dva fotelja, prodam. Šercetjeva 22 (pred Čemelavci). M-8820 DOLGO, belo poročno obleko, št. 38 (kupljeno v Italiji), z modnimi dodatki, prodam. Marija Filipič, Babinci 46, Ljutomer, ® 81 820. M-8824 TRAVO za košnjo prodam. Lipovci 50. M-8825 KORUZO na storžih prodam. Hotiza 145 a. M-8831 SLAMO prodam. Tešanovci 99. M-8832 MEŠALEC ZA BETON LIV, nov, nerabljen, za 8.000 din prodam. Branko Topolovec, St. Rozmana 14, M. Sobota. M-8835 POHIŠTVO za otroško sobo, termoakumulacijsko peč Elind 3,5 kW, cena 1.800 din, krzneni plašč št. 42, kozliček, siv, nošen eno sezono, prodam za 8.000 din. ® 22 709 — dopoldan. M-8836 TRAVO za košnjo v Zenkovcih prodamo. Kovačeva 37, M. Sobota, ® 25 386. M-8846 POHIŠTVO za kuhinjo, novo, prodam. Krog, Plečnikova 59. M8835 SENO IN OTAVO za košnjo prodam. Prosečka vas 21. M8867 ZIDANO ŠUPO, v zelo dobrem stanju, za rušenje prodam. ® 45 268 po 15. uri. M-8869 ŠTEDILNIK GORENJE MIV za centralno etažno, novo, zapakirano, 20 % ceneje prodam. ® 24 175. M-8872 STARO OSTREŠJE, star gradbeni material in kosilnico BCS prodam. ® 23 158 ali Cankarjeva 2, Rakičan. M-8875 DVOREDNI PLETILNI STROJ BROTHER, s krojilcem in dodatki, ugodno prodam. ® 71 161 ali 42 161 po 16. uri. M-8876 KOMPLETNO POHIŠTVO za dnevno sobo prodam. ® 21 400, od 15. do 19. ure. Irena Časar, Cvetkova 4, M. Sobota. M-8878 RDEČE VINO prodam. Tešanovci 120. M-8879 MOTOR za ZASTAVO 101 prodam. ® 77 456. M-8880 KUHINJO GORENJE, kompletno, televizor Gorenje in vrtno kosilnico prodam. ® 22-602. M-8888 CRNO-BELI TELEVIZOR, star 1,5 leta, ugodno prodam. Vida Kovač, Mojstrska 1 (3/19), M. Sobota. M-8890 ŽAMETNO OBLEKO za 8-letnega dečka prodam. ® 77 224, M-8894 GARAŽNA VRATA LIP Bled prodam (s popustom). ® 21 249. M-' 8896 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, star dve leti, prodam. ® 74 518, interna 58. GR-13678 AKVARIJ, 140 I, komplet, prodam. ® 62 268. GR-13677 MOTORNO ŽAGO TOMOS, novo, mešalec za beton, nov, ugodno prodam. ® v večernih urah: 74 353. GR-13665 KOMPRESOR 3-6 ATM in 6mVmin., 10 ATM, z rezervnimi deli, kompletno, ugodno prodam. ® 72 711. M-8921 Kupim ČEBELE (roje) kupim. 13? 25 274. M-8813 Sobe MLADA DRUŽINA išče stanovanje v Murski Soboti. ® 23 395. M-8855 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI išče mlada družina z enim otrokom, ® (068) 89 016. M-MM zaposlitve Dva strojnika gradbene mehanizacije z izpitom C in E kategorije in prakso zaposlim. 13? 76 860. M-8706 SEM PRED UPOKOJITVIJO in bi se želela honorarno zaposliti v Avstriji. Imam nekaj znanja nemščine in prakso v gostinstvu. Sprejmem vsako delo. Ponudbe na naslov: Lojzka Pomberg, Hrastje 42 a, p. Limbuš. M-OP Frizerko za določen čas zaposlim. Informacije 25 475 zvečer. M-8828 Imate tedensko do pet ur prostega časa? Imate lasten prevoz? Oglasite se za prevzem priložnostnega dela. Za-željeno je, da ste iz pomurskih krajev. Telefon in naslov na upravi lista. M-8838 Iščemo dekleta za prodajo cvetja v lokalih. Is? (062) 305 765. M-8849 PRODAJALKO z večletno prakso zaposlim. Vaš dom, Žižki 63 b. M-8937 Razno Preklic! Preklicujem spričevalo zaključnega razreda osnovne šole Jože Hedžet, Šafarsko, izdanega na ime Miran Modlic, Razkrižje, Ljutomer. IN-14154 30. marca je bil v neznano odpeljan pes, mešanec, srednje velik, bele barve s črnimi in rjavimi lisami. Glava rjava, eno uho je štrleče, drugo spuščeno, rep je bel in zavihan. Vse, posebno pa pismonoše prosimo, da nam .proti nagradi sporočijo, kje je naš pes: 25 537. M-8777 CENTRALNO PEČ, trajnožarno, peč Feroterm, 40 kW, novo z garancijo zamenjam za obdelovalno zemljo. ® 74 029. M-8868 Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala I. letnika SCTPU — smer strojni ključavničar, izdano leta 1982. Dušan Celec, Vrtna 6, M. Sobota. M-8837 TAKOJ oddam v najem delavnico z vsemi stroji za opravljanje stavbnega kleparstva. Resni interesenti naj se oglasijo po ® 89 003. M-8850 LETO IN POL STAREGA PSA ČUVAJA hiše, srednje velikosti, odstopim. Informacije: Murska Sobota, Talanyijeva 15. M-8790 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 32590-2, izdane pri HKS Pa-nonka M. Sobota. Franc Šadl, Veče-slavci 11. M-8926 OBRTNIKOM VODIM KNJIGOVODSTVO. ® 23 408. M-8934 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 04682-1, Jože Vajs, Zbigovci 51, Gornja Radgona. GR-13667 ZAGOTOVITE SI TRAJEN SPOMIN! Snemanje porok, obletnic in drugega, na kasete VHS sistem. Kovač, Kocljeva 7, Gornja Radgona.-GR-13660 Pomlad je na vrt prišla, sedla na rožna tla in jokala, ker tebe ni. Oh, kako je hiša prazna, odkar več tebe ni. Prej domača in prijazna, zdaj samotna, otožna tam stoji. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je 10. maja 1990 zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče Jože Cipot iz Polane 48 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam kakorkoli pomagali, darovali v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. Balažiču za pogrebno slovesnost, pevcem žalostink iz Polane in Puconec, družini Franca Barbariča iz Polane, gasilcem za spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti, govornikoma KS in TMP Murska Sobota, društvu upokojencev in združenja borcev ter godbi na pihala. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Irma, sin Branko z ženo Vido in vnuk Andrej Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli v tople dlani. Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami. . . tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori. N SPOMIN 23. maja je minilo šest žalostnih let, odkar nas je za vedno zapustil v Jože Contala s Krajne 28 Dragi mož! Odšel si na pot neznano, zapustil si ženo žalostno in samo. V mojem srcu in mislih boš živel do konca mojih dni. Žalujoča žena Viktorija in drugo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec Jakob Čuk zavarovalni zastopnik v pokoju iz Hrastje-Mote Nekdanjega dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem in lepem spominu. DELAVCI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV, POMURSKA OBMOČNA SKUPNOST Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Imel težko si življenje nikoli več ne čaka te trpljenje. ZAHNklA V 84. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek Alojz Pečic iz Veržeja Ob boleči izgubi dragega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, posebno kolektivu uprave TZO Klas Križevci, sodelavcem v skladišču, cestnemu podjetju, DO Mura, farmi Nemščak, GD, Krištanci-Šalinci in vsem, ki ste sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Prisrčna hvala medicinskemu osebju bolnice, posebej dr. Ivici Kapun med njegovo boleznijo, Nadi, župnikoma za lep pogrebni obred, pevcem, govornikom pri odprtem grobu in kulturnemu društvu Veržej. Posebna hvala častni straži Zveze borcev in mojstru Mulcu ter za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat — hvala. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi. Povej nam, mož in oče dragi, zakaj odšel si v grob prerani? K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo. ZMlNMJk V 51. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož in skrbni oče, tast, brat, svak, bratranec, boter, stric in dober prijatelj Avgust Legen upokojenec iz Lipovec 86 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in botrini, ki ste nam izrekli sožalje, priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje in za sv. maše. Posebna hvala zdravstvenemu osebju soboške bolnišnice in osebju Zdravstvenega doma Beltinci, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma GD Lipovci in DO Mlinopek M. Sobota za izrečene ganljive poslovilne besede ter sodelavcem iz Mlinopeka za cvetje in vence. Iskrena hvala sodelavcem DO Mura M. Sobota, ki ste nam izrekli sožaje in darovali vence, vsem iz gasilskega društva in drugim, ki ste ga v tako velikem številu-pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Matilda, sin Daniel, hčerka Danica z možem Antonom, sestra Marija z družino, drugo sorodstvo in vsi, ki so ga imeli radi V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, tašča, stara mama in prababica . Neža Kuronja roj. Hari iz Panovec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Panovci, 9. 5. 1990 Žalujoči: vsi njeni Kako je dom naš prazen, . odkar v njem te, draga mami01’ odšla si k večnemu počitku, zaprla za vedno si oči. 24. maja bosta minili 2 leti bridke žalosti, odkar nas jezave no zapustila naša ljuba mamica, hčerka, botrca in sestra roj. Temlin iz Doline Hvala vsem, ki se je še spominjate in prižigate sveče na nj®n preranem grobu. Žalujoči: sinek Dejan, hčerkica Jasmina, mama, oče ter sestra brat z družinama ZAHVALA .dra. Boleče in brez slovesa nas je po kratki bolezni zapustil nas gi mož, oče in dedi dr. Jože Antonie zdravnik spec, splošne medicine iz Lendave Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Ijem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v najte J nutkih, nam izrekli sožalje, darovali za cvetje in sv. mas v tako velikem številu pospremili na zadnji pot • jj. Posebna hvala osebju Zdravstvenega doma Lendava, hovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalo Vsem še enkrat — iskrena hvala. Lendava, 9. maja 1990 Žalujoči: žena Hermina in hčerka Vlasta z družin® ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila Verona Korošec roj. Dravec iz Nedelice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sfse in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti-Hvala gospodu župniku za obred, pevcem, govorniku in niči Mariji. Vsem — hvala! Žalujoči: sinova Ignac in Tone z družinama iz Kanade te sorodstvo « I b^' Ne jokajte ob m oj etn ir0 le tiho k njemu pristop1 spomnite se, kako trpeia in večni mir mi zaželHe' ZAHVALA . Po dolgotrajni bolezni nas J® vtj|a letu starosti za vedno zapu= draga žena, mama in babi® Verona Soštarec roj. Špoiar iz Tropovec ■ ■ Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, Pr^;j pfj sorodnikom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni za® Posebna zahvala osebju kirurškega oddelka v Murski it posebno dr. A. Norčiču in patronažnim sestram na °. obfe^ domu. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za pogrebn pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovi i de, gasilskemu društvu iz Tropovec, pogrebništvu Ra Gornje Radgone in kolektivu Diane. setd^ Hvala vsem, ki ste ji darovali vence, cvetje in svete ma^. jp J v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji p ^Ij^ ohranili v lepem spominu. Naj ji bo lahka domača Tropovci, 5. 5. 1990 Ver*1*1 Žalujoči: mož Štefan, sin Štefan, hčerke Marija, Slava, Cvetka z družinami STRAN 22 VESTNIK, 24. Življenje tvoje bilo je težko, za vse si skrbel, le zase časa nisi imel, a v naših srcih boš večno živel. Hvala ti za vse! V SPOMIN 24. maja mineva deset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Franc Koren iz Beltinec Hvala vsem, ki ste ohranili spomin na njega. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Marije Šinkec roj. Cigut iz Moravskih Toplic (j0 reno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sose-za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku in pevcem za žalostinke. Vsi, ki smo jo imeli radi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 59. letu starosti nas je tiho in brez slovesa zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN 20. maja je minilo najbolj žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša najdražja hčerka in sestra Sandra Karaš iz Černelavec Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Bila je prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Tam, kjer si, Sandra, zdaj ti, kjer zdaj počivaš, ni svetlobe, ne luči, le vetrič okrog groba piha in sprašuje, zakaj naše drage Sandre več med nami ni. Hvala vsem, ki se je še spominjate, postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po daljši in težki bolezni nas je v 88. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Štefan Viner iz Martinja 42 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in maše ter nam izrekli iskreno sožalje. Posebna hvala g. župniku Camplinu in pevcem za odpete žalostinke. Vsem — iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 27. maj, ko si nas moral za vedno zapustiti, naš dragi mož, oče in brat Štefan Berglez iz Šalamenec Nikoli ne boš zvedel, kako pusto in težko je brez tebe. Grenka je resnica, da se nikoli več ne vrneš. Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi najdražji Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo tako lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. V SPOMIN 22. maja je minilo 5 žalostnih let, odkar nas je zapustil naš ljubi mož, oče, dedek, brat in stric Aleksander Žilavec iz Lucove 3 Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja velika praznina v naših srcih. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče ali z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem tihem domu. Žalujoči: žena Gizela, hčerka Sidonija, sinova Ernest in Vili z družinama ter brat Ludvik in sestra Emilija z družinama Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. Anton Vereš iz Ižakovec boleči ' 'z®uki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, p jnika ponancem in prijateljem ter vsem, ki so dragega pošlje in Premili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, j "‘ih slov SV' maše, nam pa izrekli sožalje ter v najtežjih tre-y Pniku Zaesa sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo g. °rniku pr.P°8rebni obred, pevcem za odpete žalostinke in go-Parka p0 1 Za besede slovesa. Lepa zahvala kolektivu Avto-rJe, NK Ižakovci, kolektivu Tesarstva Rudija Pore- $ doša, obratu oblačila Mura. enkrat hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba. ZAHVALA Mirno in tiho, kot je živela, je po 6-mesečni težki bolezni v 72. letu starosti zaspala v Gospodu moja draga žena, mama in omama arija Gyorek-Marika iz Murske Sobote se zahvaljujemo g. Z“P^“U jaTolažilne be-p s«de ;8' ZuPniku bogojinske fare g. Gju slovesa. evangelija in pevcem za ganljiv P , A sosedom, ?ahcem! Zahvaljujemo vsem sorodnikom kih stan ob "aai, nam pr'jate'jem, ki so nam ob težki u vence in Vetjg p 01 Pomagali, izrekli izraze sožalja, vpi;vem števi- ? ter za sv. maše 1 njen spomin ter jo v tako velikem L^Vai;. • 'u pospremili na njeni zadnji P° ’ imenu ^>0» g- Farkašu za ganljive besed slovesa v^ "e'ka uj^na hvala osebju intenzivne n g e doma 0^’^ce M- Sobota in osebju kovancev za pomoč med njeno težko Vsem še enkrat - prisrčna hvala. * Murska Sobota, 5. maja 1990 Jožef’ s-’posebnih< šolah pa je to čisto drugače. Tam jih je večina uspeS ^10^? usposabljajo s posebnimi, njim prilagojenimi metodami učenja to,^ < usposabljanja. Ampak starši teh otrok vseeno neradi pristanejo vpišejo v takšno šolo. Ko pa jo otroci že obiskujejo, se lahko ve । njimi veselijo številnih uspehov, ki jih drugače ne bi dosegli- Tako kli, da so na 3. srečanju šol s prilagojenim programom, ki je bilo Pr Lendavi, v okviru katerega so dali poseben poudarek športnemu tako rekoč vsi zmagali. -J| »Namen tega našega tradicionalnega srečanja pa je bil Pre^^a po humanizaciji telesne vzgoje, utrjevanju znanja in psihomoton otrok. Seveda je bila to tudi priložnost, da se srečamo učitelji in u * skih osemletk s prilagojenim programom in se v sproščenem vzdu J mo, kako doseči celostnejšo obravnavo naših otrok ter prispevati sni, duševni in socialni rehabilitaciji,« nam je o tem srečanju med . dala učiteljica šole gostiteljica, Slava Donkova. In res je bilo tako- N. 1 V V K § sl * le ki P: P it Glasbe, petja in plesa ni manjkalo. Piko na i so dodali tamburaši, ki so iz svojih majhnih instrumentov izvabili za vsako uho prijetne zvoke. Meh za smeh so v VerzeJu njale šaljive igre bučk0’ jfH' domačega in turističn«|a štva iz Železnih Dveri- ’ (i(0' gor ali dol, klobase na vrvici pa ni bilo tako en° hitro pojesti. ^‘VulZ Foto: Nataša J