ППДТМ KNJIŽNICA PJRAll
—LiCiiiCA CiViCA Ci ПЛАМО
Št./№ 1-2__Februar/Febbraio ^99	letnik/anno IX
PORTOFLEŠI
Ali popotovanje od Lucije do Pirana
0 Potem, ko se je januarja po naših krajih kar precej časa vlekla nadležna, hladna megla, ki je par naših sodelavcev pomagala spraviti v bolniško posteljo (zato prihaja prvi letošnji Portorožan šele tik pred pustom), je bilo nekaj februarskih dni tako vabljivo kristalno jasnih, da so nas zvlekli na sprehod od Lucije do Pirana. Pot je bila prav zanimiva in poučna, tako da bi kakšnemu sodobnemu Levstiku lahko navdahnila snov za nov potopis...
& V Luciji, katera že dolgo ni več raztresena vas, pa tudi pravo mesto (še) in kjer se v glavnem nič pretresljivega ne dogaja, že nekaj mesecev skrbijo, da prebivalcem ni dolgčas v glavnem gradbinci...
^ Podjetje Stavbenik izpolnjuje svoj dolg do Občine (oprostila ga je namreč plačila komunalnega prispevka za TPC) in nadaljuje z gradnjo druge faze Trgovsko poslovnega centra, v okviru katerega bo našla svoje mesto tudi nova osrednja občinska avtobusna postaja. Žal pa je tudi del odvečne zemlje s tega gradbišča »obogatila« že začeto nasutje na rtu Seče...
& Lucijčane pa vse od konca lanskega oktobra še najbolj zabava drugo veliko gradbišče v osrčju njihovega kraja, ki se vleče od križišča Podvozne s cesto Obala, pa tja do križišča z Liminjansko cesto in povsod tam na okoli. Datum, ko naj bi bila obnova te ceste zaključena (zamenjali so tudi vse komunalne vode, uredili meteorno kanalizacijo, napeljali plinske vode...), je bil že tolikokrat prestavljen, da prebivalci že stavijo, kateri datum bo pravi...
& Mimogrede smo še opazili, da Lenassijev kip v parku ob Podvozni cesti, ki so ga rotarijci lani podarili Lucijčanom, zdaj osvetljujejo reflektorji. Zelo lepo, vendar pa preveč svetlobe odganja zaljubljence, ki bi tam lahko našli romantičen kotiček zase...
& Še eno gradbišče je na tem koncu, ki mu je že zrasla dolga brada, saj se obnavljanje hotela Marita vleče že skoraj poldrugo leto. Marita naj bi sicer že sodila pod Portorož, a so mejo med Lucijo in ' Portorožem (pa tudi med Portorožem in Piranom) tako samovoljno prestavljali tja in sem, da tako rekoč nikomur ni več jasno, kje se začne in kje konča eden ali drugi kraj.Glede na to da Lucijčanom naslavljamo pošto v Portorož, ni razumljivo zakaj sploh še ohranjamo ime Lucija (za ene je še zmeraj Sveta Lucija) in zakaj iz utilitarnih razlogov obeh krajev enostavno ne združimo pod Portorož?1 Zdaj imamo na področju krajevnih
tš' clulic na str. 4
Naš obraz: mag. Robert Turk, str. 2 Portofleši se nadaljujejo na 4. strani Srečanje nekdanjih sošolcev v Villi Mariji, str. 4 Bazeni Morja vabijo tudi portorožane, str. 5,6 Obnavljanje stavbe KS Portorož, Hotela Valete, str. 6 Novi člani sveta občine Piran s svetoviškimi utrinki, str. 8,9 Švedinja med nami..., str. 10 Ob valentinovem in za pusta, str. 12,13
NAJRAJE IMAM MORJE...«
Ob koncu lanskega leta mi je prišla v roke knjiga Slovenski mediteran, ki me je pritegnila s svojimi kompozicijsko razkošnimi fotografijami motivov tukajšnje pokrajine: narave, mest, vasi, morja... Besedilo monografije je napisal magister Robert Turk, biolog in konservator na Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine (MZVNKD) v Piranu. Obiščem ga v njegovem podstrešnem kabinetu Zavoda, kot mu kratko pravi sam, pri vratih Marčana na Rokovem trgu. »Tu sem od leta 1986, zdaj opravljam funkcijo vodje oddelka za varstvo naravne dediščine.« Pred nekaj leti je magistriral z nalogo Značilnosti in pomen naravnega rezervata Strunjan. Strokovne podlage odloku, s katerim je naša občina leta '89 zavarovala Mesečev zaliv z obalnim klifom, pa nekdanjo ribogojnico Stjužo in solinska polja v Strunjanu, so prav tako njegovo delo. »Morje in obala sta moja šibka točka. S tem v zvezi sem v nalogi za Ministrstvo za okolje in prostor poskušal opredeliti ranljivost slovenskega obrežnega pasu. Rezultati dela narekujejo izredno previdnost pri posegih v obrežni pas,« se mu zaiskrijo kot morje modre oči, ko govori o svojem delu.
Medobčinski zavod funkcionalno deluje v dveh oddelkih: z naravno dediščino se ukvarjajo trije raziskovalci. Raziskovalno področje Roberta Turka je morje, obrežni pas in morska zavarovana območja. Aktivno sodeluje tudi pri Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznolikosti Sredozemlja, ustanovljenem leta '95 z Barcelonsko konvencijo. Veliko številčnejša pa je ekipa, ki se ubada s kulturno dediščino, vendar pa raziskovalci obeh oddelkov ves čas sodelujejo. Z novo zakonodajo, ki je že v parlamentarni proceduri, je predvidena delitev MZVNKD na ločeni enoti, s čemer bi se utečeno sodelovanje utegnilo zakomplicirati. Omenim, da sem ga že večkrat zasledila v medijih - na televiziji, v časopisih - ko so ga pobarali za mnenje o različnih posegih v naravo ali o odnosu, ki ga ima naša civilizacija do okolja. »Res je, o naravi se vse bolj govori. Ljudje se začenjajo zavedati nuje, da zavarujemo okolje - tako naravno kot kulturno dediščino.« »Je po tvojem dovolj, da se neko področje zakonsko zaščiti? Kdo mora potem skrbeti, da se to spoštuje: npr. da motorni čolni ne pristajajo v strunjanskem Mesečevem zalivu, ali da se ne trže zaščitenih rastlin in
plaši ptic v sečoveljskih solinah...?« »Vsi mislijo, da je samo naš Zavod tisti, ki bi moral za to skrbeti,« se razvname moj sogovornik, »pa ni tako. Ta skrb je odvisna od vseh občanov, da v varovanih območjih ne delajo škode, pa seveda od Občine, ki sprejema odločitve o posegih v prostor, od države -upravne enote - , ki izdaja dovoljenja, od podjetij, ki gospodarijo z deli prostora...« Kaj pa problem solin v Sečovljah, ki jih je država kot naravno dediščino podržavila, za njihovo vzdrževanje pa najraje ne bi ničesar primaknila?« ga prekinem. »Mislim, da se zdaj nekaj premika: Znanstveno raziskovalni center v Kopru je dobil naročilo za izdelavo načrta gospodarjenja s solinami. Tisti, ki sodelujejo v tem projektu, so si ob finančni pomoči Regionalnega centra za zavarovanje območij Sredozemlja, s sedežem v Tunisu na primer ogledali, kako imajo to urejeno v Franciji...,« je Robi optimističen. »Sicer pa vaš Zavod izdaja različna soglasja k posegom v prostor, tudi v morje... Na Bernardinu na primer so nameravali svojo laguno graditi tudi v mandraču, Metropol je pred leti načrtoval zabaviščni vodni park pod Sečo...«, pripomnem. »Bernardinu smo izdali soglasje samo za bazene na kopnem, kakršnokoli širjenje kop-
Mag. biologije Robert Turk je s fotografom Matevžem Lenarčičem lani izdal monografijo Slovenski mediteran, ki je izšla pri založbi EPSI iz Nazarij, pri kateri so izšle tudi zgibanke Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine: o naravnem rezervatu Strunjan, Rtu Madona, Debelem rtiču... Slovenski mediteran je izšel v angleškem, italijanskem in slovenskem jeziku; v vsakem po 1000 izvodov. Pred tem sta oba sodelovala tudi pri izdaji publikacije Slovenska obala, ki je primerna za turistično propagiranje naših krajev. Ko se hotelirji odločajo ali bi jo naročili, najprej pogledajo, če je v njej slika njihovega hotela... In če je ne najdejo... No, ampak to je že druga zgodba.
nega v morje (četudi so to bazeni) oz. uvajanje dejavnosti, ki ogrožajo ekološke procese ožjega obrežnega pasu, pa je nesprejemljivo. Žal, občinske službe naša soglasja včasih interpretirajo čisto po svoje.«
»In kaj trenutno pripravljaš?« se ogledujem po njegovem kabinetu, polnem brošur, knjig, plakatov... o morju, rastlinah... Zdaj dela seznam - nekakšno osebno izkaznico naših zavarovanih obalnih območij, ki bo uvrščen v preglednico varovanih območij Sredozemlja. Pravkar bo izšla tudi zgibanka, ki so jo pripravili o ogroženi cvetici, pozej-donki (»morska trava«), katera v Tržaškem zalivu uspeva le med Koprom in Izolo. Na koprski mestni občini že od leta '94 čaka, da bi jo še formalno zaščitili. »Kaj še je, poleg morja, v veselje Robertu Turku?«
»Odbojka; vse od leta '81 ljubiteljsko treniram odbojko. Rad tudi smučam. Vrsto let sem tudi predsednik portoroškega Smučarskega kluba.« Robert je poročen z Valentino, ki je tako kot on, biologinja, zaposlena na Morski biološki postaji na Fornačah. Je pa tudi oče štiriletne Kaje. Za kratek čas živi začasno v Portorožu, dokler se ne bo jeseni z družino preselil na Malijo, kjer si urejajo novi dom.
Livija Sikur Zorman
Naslovnica zgibanke Naravni spomenik Rt Madona
Turistično društvo Jjgg? Eiesa - Pacug
Soneta tunstica ć&fpC Fitsso - Pazzugo
OBVESTILO
Turistično društvo FIESA - PACUG prireja v soboto, 27.3.1999, predveli-konočni sejem CVETJE V FIESI, na terasi pred hotelom Barbara v Fiesi.
K sodelovanju vabimo: pridelovalce sadik, lončnic, cvetja, vrtne zemlje ter izdelovalce in prodajalce vrtnega orodja in pripomočkov za urejanje vrtov, balkonov in teras ter spremljajočih dejavnosti.
Posebej bomo veseli izdelovalcev žegnjev in barvanja pirhov, ter prodaje že pobarvanih jajc vseh vrst.
Rok za prijavo je 1.3.1999 na naslov: Turistično društvo Fiesa - Pacug, PP 144, 6330 PIRAN. Informacije po telefonu na št. 066 - 74446 od 13 ure dalje. Ponudniki bodo pisno obveščeni o pogojih udeležbe na sejmu in o višini kotizacije, najkasneje do 10.3.1999.
Turistično društvo Fiesa- Pacug Predsednica Nataša Umek
KLUB MLADIH MLADINSKI SERVIS
Zaposlovanje študentov in dijakov
PIRAN - Župančičeva 14 II. nad. tel./fax.: 76-490
PORTOROŽ - Obala 55 poslovna stavba Splošne plovbe (pritličje) tel./fax: 747-018
odprto vsak dan od 9 -15, razen sobot, nedelj in praznikov.
Ml MED SEBOJ
Čestitamo* zahvaljujemo* pozdravljamo
ж Društvo za boj proti sladkorni bolezni se zahvaljuje za pomoč: ga. Tatjani DETO-Nl, ki je organizirala srečanje društva, g. Borisu POŽAR-ju, direktorju podjetja M -Degro Portorož za dobrote, s katerimi so se člani društva pogostili na srečanju decembra lani in vodstvu ZDRAVSTVENEGA DOMA PIRAN, ki je za to priložnost dovolilo uporabo prostorov.
ж V vrstah društva invalidov Piran sta 17. januarja praznovali svoj rojstni dan predsednica društva, gospa Hilda VUGA in gospa Valerija BENKO. Vse najboljše jima želijo vse prijateljice in sodelavke.
ж Ob rojstnem dnevu, ki ga je praznovala ob koncu lanskega leta, iskreno čestitamo dragi mami, stari mami in tašči Cvetki POŽAR in ji želimo veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. Iz vsega srca si želimo, da bi nam še naprej stala ob strani na naših življenjskih poteh, ker so tako naši dnevi lepši: Nada, Jovo in Tadeja.
ж Iz vsega srca se zahvaljujem: dr. Ludviku ČEPARJU, Ani JAKIČ, Milki KLE-MENČIČ, Valentini KLEMŠE, Hildi LORBEK in Rozi RAŽEM za vso srčno dobroto, oporo in pomoč, ki so mi jo nudili v času, ko mi je bilo najhujše - hvaležna E.R iz Strunjana.
ж In questo periodo festeggiano in alle-gria il loro compleanno ben 6 componenti del coro misto G. Tartini di Pirano: Giulia VASCOTTO (9/1), Hilda VUGA (17/1), Maria SCHIULAZ (23/1), Romano KLOBAS (6/1), Nevia DEBERNARDI (7/2) ed Angela FLEGO (15/2). A tutti loro un sincero augu-rio di buon compleanno da tutti gli altri amici del coro!
№ Vse najboljše za rojstni dan (slavi ga 7. februarja) Bogdanu KLEMŠETU od njegovih domačih in prijateljev.
* Per il compleanno di Laura SLAMA-GIACCHIN (25 febbraio) tanti auguri sinceri da tutti gli amici.
rie Sonja KNEZ iz Portoroža praznuje
rojstni dan 12. februarja. K rojstnemu dnevu ji nazdravljajo prijatelji iz Vilfanove ulice.
Ж Dalla filodrammatica G. Tartini di Pirano felicitazioni vivissime a Jerica e Maurizio RUZZIER per la nascita della pic-cola Iris. Congratulazioni anche ai neo-nonni!
ж Un abbraccio augurale a Marjan DETONI per il suo compleanno (25 febbraio) da tutta la parentela!
ж V družini BARRILE bo kar dvakratno praznovanje: Anja BARRILE vstopa 12. februarja v svet polnoletnih, medtem ko se nono Vincenzo (24/2) vse bolj oddaljuje od svojih rosnih let. Obema naj, naj čestitke od vseh njunih domačih.
Ж Sinceri auguri affettuossi per il compleanno di Marija ČADEZ (13/2) e di Emilia VUK (30/1) dal Gruppo filodrammatico G. Tartini di Pirano!
ж Renato ŠRAML z Belega Križa praznuje svoj rojstni dan 10. februarja. Najiskrenejše čestitke od prijateljic in prijateljev.
ж Ob nedavnem drugem največjem uspehu v zgodovini slovenskega jadranja - 4. mestu na svetovnem jadralnem prvenstvu v razredu 470 v Melbournu - iskrene čestitke našima Tomažu ČOPI-ju in Mitji MARGON-u.
Ж Svojo 70. obletnico praznuje 24. februarja Mitja TRNOVEC z Vesne 16 v Portorožu. Čestitajo mu hčeri in vnuki.
Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje znance..., z objavo čestitke, pozdravov, zahvale..., v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (začasna pisarna tajništva KS je v III. nadstropju poslovne stavbe Splošne plovbe Portorož, Obala 55). Objava je brezplačna.
dalie s str. 1
imen zgolj popolno zmedo! No, pa da se vrnemo k Mariti: njenim lastnikom kot da se nič ne mudi, da bi hotel čimprej odprli gostom (in tako kaj zaslužili)...
& Le katere prodajalne imajo neki v Portorožu kaj možnosti za obstanek? Ko so - najbrž je bilo to predlani - ob promenadi pod
Metropolovim gričem odprli sex shop, smo si pomeli roke in si rekli:« To pa to, to bo pa šlo! Točno takšna trgovina je potrebna Portorožu, da bo res monden in da bo pometel z zadnjimi socialističnimi čistunskimi predsodki.« Ko pa smo oni dan, tik pred novim letom zbrali pogum, potlačili našo sramežljivost in zavili tja, da bi kupili čisto posebno darilo, smo obstali pred zaprto, prazno trgovino z dolgim nosom...
& Delov komentator Boris Jež v Sobotni prilogi bije malodane plat zvona nad širjenjem kitajskih restavracij tako rekoč v vsako slovensko selo. Pri nas pa držimo pesti, da bi se kitajska restavracija, ki se je naselila ob samo promenado, čisto ob morje, vendarle prijela...
& V portoroškem centru se uspešno nadaljuje obnavljanje stavbe lani poleti pogorele stavbe Krajevne skupnosti Portorož. Lahko bi rekli, da je bila to sreča v nesreči, saj je hiša že pred požarom močno kazila videz kraja...
& Avditorij prav tako uspešno nadaljuje z gradnjo kritine svojega letnega odra. Vendar pa je ta naložba za Občino, ki je kar dobro zadolžena, res (pre)velik zalogaj... Tako zelo da je bilo že treba na pomoč klicati kulturnega ministra Školjča...
Spet so dvignili oblak prahu Hoteli Palace, ko so se lotili gradnje prizidka k svojemu hotelu Mirna, ne da bi počakali na ustrezna dovoljenja. Tako se jim je mudilo, da so začeli graditi kar na črno in izsilili izredno sejo novoustanovljenega sveta občine, da bi sprejel predlagane spremembe prostorskega dokumenta za območje, v katerem se nahaja hotel Mirna...
& Z naložbami nadaljujejo tudi v Hotelih Morje. Začeli so z obnavljanjem hotela Riviera, vendar pa nameravajo urediti še svoj kongresni center, zgraditi tenis igrišča, garažo in še kaj...
& V eno največjih investicij na področju slovenskega turizma so se spustili Hoteli Bernardin, kar omogoča izdaja obveznic, s katero so začeli februarja. Vrednost investicije je 12,5 milijona mark in zajema temeljito obnovo hotela Bernardin, izgradnjo morskega parka Laguna z bazeni, vilo Orado. Hkrati pa se lahko Grand hotel Emona po novem ponaša še s petimi zvezdicami...
Da je tudi v Piranu gradbišče, smo ugotovili že takoj pred mestno prometno rampo, saj smo naleteli na semafor in lutko Okolja v človeški velikosti, ki pomaga usmerjati promet. Pričakala nas je raz-kopana Dantejeva ulica, kjer delavci Telekoma še zmeraj posodabljajo telefonsko napeljavo, pridružili pa so se jim - hvalabogu - še delavci Rižanskega vodovoda, da bi zamenjali stare vodovodne cevi. Tako smo se izognili, da bi na primer čez kakšnih šest mesecev v cestišče ponovno zarili. (Če se seveda ne bo našel kje kakšen drugi pametnjakovič, ki je zamudil tokratno priložnost...)
Obnavljanje Avditorija
V portoroški Villi Mariji, kjer je danes Visoka šola za hotelirstvo in turizem, je nekoč gostovala osnovna šola (do četrtega razreda), dokler niso nove zgradili drugje. Otroci, ki so drgnili šolske klopi v tej stari, častitljivi vili od leta 1955 do 1960, so ob koncu stoletja že krepko odrasli v gospe in gospode. Zdaj se najbrž tistih dni spominjajo z nostalgijo; izgubili so se spomini na takratne stiske, ki so jih zagotovo kdaj doživeli v šoli; ostali so predvsem lepi spomini... Tako si lahko verjetno pojasnimo, da so se nekdanji šolarji konec lanskega novembra spet zbrali - v svoji nekdanji šoli, natančneje v restavraciji Villa Maria, kjer jim je novi najemnik, Darko Marsič pripravil prav lep večer. Od nekdanjih 27. sošolcev se jih je srečanja udeležilo kar 17. Naj kot zanimivost še omenimo, da je bil njihov nekdanji sošolec tudi dr. Slavoj Žižek, priznani slovenski teoretik lacanovske psihoanalize, ki je zgodnje otroštvo preživel v Portorožu. Žal se srečanja ni udeležil, ker je bil v tujini.
L.S.Z.
Bilo je nekoč v Villi Mariji
w Nekdanji šolarji Ville Marije s svojo že pokojno učiteljico Silvo Čermelj... Jih kdo prepozna v gospeh in gospodih na spodnji fotografiji?
Veliko let kasneje... spet v Villi Mariji
Srečanja nekdanjih sošolcev osnovne šole v villi Maria so se udeležili: od leve k desni stojijo Graziano Križman, Ljubo Štibilj, Tone Poropat, Nevenka Požar, Miljana Seljak, za njo sta Jaka Rebol in Miro Dodič (pobudnik srečanja), skrajno desno stojita Franka Domio in Anica Milotič, na sredini čepita Igor Kos pa Franko Marinovič, od leve k desni čepijo še Klavdij Pliško, Dolores Trnovec, Milan Božič in Tatjana Bratoz. (Pri gospeh smo navedli dekliški priimek).
U S'iW SV >v. • V. ••
4
BAZENI MORJA VABIJO TUDI PORTOROŽANE
Bazeni morja, kjer se poletje nikoli ne končanje slogan portoroških Hotelov Morja. Lahko pa smo se na lastne oči prepričali, da je tudi zares tako! Bazeni morja v Hotelih Morje so kot sončen dan! Prostori so svetli: prevladujeta bela in modra barva. Vse je svetleče in čisto, a vendar prijetno toplo. Od bazenov je krasen razgled na morje, na Portorož.
Maja Križmančič iz Hotelov Morje, mlada, odločna, polna energije
Zaposlena kot vodja kopališč v Hotelih Morje, Maja KRIŽMANČIČ mlada, odločna osebnost, polna ustvarjalne energije. Maja je tudi zanimiva sogovornica, ki zna pripovedovati - z vsebino. Ni praznih besed in očitno je tudi, da so za njenimi besedami dejanja, ki sledijo določenim ciljem. Bazeni morja so gostom dobrodošli Gostje Hotelov Morja so novozgrajene bazene lepo sprejeli - kot prijetno in koristno popestritev svojega dopusta v Portorožu. V bazene pa seveda vabijo tudi nas domačine, Portorožane pa še posebej. V bazenih je ogrevana morska voda: do 32 stopinj Celzija. Sprva je bila voda hladnejša in morebiti se je komu, ki je bil takrat v bazenih, "zamerila". Voda se pač ogreva postopoma: gre za proces, ki ga ni mogoče prehitevati. Naša sogovornica Maja nam z veseljem zagotovi, da so vse dosedanje, sicer stalne bakteriološke analize pokazale, da je voda v bazenih neoporečna.
Tudi sicer je v bazenih Hotelov Morja higiena na prvem mestu. »Skupaj s prijaznostjo,« se nasmehne Maja.
Rekreacija in sprostitev, preventivna skrb za naše zdravje
V bazenih morja razvijajo programe rekreacije in sprostitve kot oblike preventivne skrbi za zdravje posameznika, kar je bistvena razlika med bazeni Hotelov Morje
in podobnimi bazeni, kjer predvsem skušajo odpravljati posledice različnih bolezni in poškodb. Letos so začeli tudi z lepotno kozmetiko z oblogami iz solinskega blata v kombinaciji z masažo. Zaželeni dnevni gostje Poletna sezona se zdaj lahko začne že zgodaj, saj se bo voda v bazenu na prostem - na (530 kvadratnih metrov veliki) terasi, v mesecu maju segrela toliko kot v avgustu. To pa je že nekaj. Poletje pa se bo lahko pozno zavleklo v jesen, saj se voda ohlaja postopoma. V Hotelih Morje torej upravičeno pričakujejo dolgo poletno sezono.
Pri vhodu in izhodu v bazene obiskovalcev nihče ne preganja za vsako zamujeno minuto, čeprav se niti v bazenih morja niso izognili tistim, vsaj meni nesimpatičnim, rampam. Prijazno pa nas bodo opozorili le, če bomo zamujali nad 30 minut in bomo zato morali doplačati 100 tolarjev. Bazeni, otroški bazen, savna V Hotelih Morje si lahko privoščimo tudi savno. Veselemu čofotanju lahko brez skrbi prepustimo tudi svoj naraščaj, saj je bazen Ribica s svojimi 35 centimetri globine vabljiv in primeren za male neplavalce. Tridesetmetrski bazen za odrasle je s svojimi 135 centimetri globine zelo prijeten za rekreativno plavanje.
Dva masažna bazena vas bosta s svojim delovanjem popolnoma prevzela. Posebno doživetje je tudi pečina, s katere se vlivajo vodni slapovi... Če pa se boste prepustili
strugi deroče vode, boste imeli zagotovljeno zabavo: v dobro voljo bo spravilo mlajše in tudi malo manj mlade plavalce.
Še precej lepega bi lahko napisala o bazenih morja. Morda še to da je ob njih prav prijeten bifejček, kjer se lahko okrepčamo s pijačo in, ob pogledu na zaliv, kakšno rečemo. A vse napisano je nič v primerjavi z obiskom bazenov. Zatorej vam toplo priporočam: naredite nekaj zase, za svoje v zimska oblačila zavito telo in zaplavajte v bazenih morja.
Dragica MEKIŠ
Pogled na lani zgrajene bazene v Hotelih Morje s kotička, kjer je priročen bile
*	VELIKI BAZEN - OSMICA: velikosti 312 m2,135 cm globine, 30 m dolžine: plavalni bazen z masažnimi sedeži in šobami;
*	OKROGLI BAZEN S PEČINO IN SLAPOM: 143 m2,135 cm globine;
*	OTROŠKI BAZENČEK - RIBICA - 18
m2, 35 cm globine;
*	DVA MASAŽNA BAZENA/WHIRPOOL:
6,20 m2, temperatura 34-36 °C;
*	ZUNANJI BAZEN: 85 m2, 100 cm globine, terasa v velikosti 530 m2.
TEMPERATURA ZRAKA JE VEDNO VSAJ ZA 2 stopinji Celzija višja od temperature vode.
Glavni vhod v bazene je v glavni avli hotela Riviera. Gostje lahko tam dobijo vse informacije o bazenih, savni in fizioterapiji. Tu kupite časovno omejene karte za bazene (čip-sistem). Vsak gost dobi omarico s ključem za osebno garderobo in običajno tudi ležalnik oziroma sedišče ob bazenu. Kapa za plavanje ni obvezna, gostje pa jih, če željo, dobijo brezplačno. Lahko si sposodite tudi brisačo ^ ali kopalni plašč.
I3P URNIK V BAZENIH MORJA
ODPRTO:
OB PONEDELJKIH od 14,00 do 21,00 ure OD TORKA DO NEDELJE: od 7.00 do 21.00 ure
CENIK STORITEV V BAZENIH MORJA -HOTELI MORJE
-	paket 30-dnevnih kart, ki jih lahko uporabite po svoji želji kadarkoli:
-	BAZEN 12.000 SIT
-	SAVNA 20.000 SIT
-	BAZEN In SAVNA 30.000 SIT. Brezplačno se lahko pod strokovnim vodstvom vsak dan razen ob nedeljah udeležite telovadbe v vodi.
Lepotna kozmetika z globinskim čiščenjem kože in drugi lepotilni program, pedikura.
Novi svet KS Portorož nadaljuje z obnovo pogorele stavbe
V devetčlanski svet krajevne skupnosti Portorož so bili na lanskih lokalnih volitvah izvoljeni: David Božič, Jožica Černič, Andraž Eller, David Furlan, Mitja Jančar, Boris Kopilovič, Jože Maver, Manuela Roječ (predstavnica italijanske narodnosti) in Marjan Simonovič, ki se je konstituiral konec lanskega decembra. Za predsednika krajevnega sveta sta kandidirala Mitja Jančar, ki je že bil predsednik v predzadnjem mandatu in Marjan Simonovič, ki je polovico prejšnjega dveletnega mandata opravljal podpredsedniško funkcijo. Izvoljen je bil Marjan Simonovič, podpredsednik pa je postal Andraž Eller, ki je že bil član sveta v zadnjem mandatu. Novoizvoljene člane je
prejšnji predsednik, Boris Pliško, seznanil z aktivnostjo starega sveta, ki se je v zadnjih mesecih pred volitvami ukvarjal pretežno s pripravami na obnovo stavbe KS Portorož v samem centru kraja, ki jo je lani 7. julija močno prizadel požar. Prav prizadevanju Borisa Pliška, ki je tudi po volitvah ostal predsednik gradbenega odbora za obnovo pogorele stavbe gre največ zaslug, da je sanacija in adaptacija objekta lahko relativno hitro stekla. Marsikdo je, najbrž zaradi nemalo slabih izkušenj iz Portoroža (stari Palace, vila Virginia, nekdanja stavba zdravstvenega doma, Vojkov dom in še bi lahko naštevali...) napovedoval, da se bo pogorišče sesulo v ruševine, ker se ne bo nihče podvizal, da bi se lotil dela. Pa ni bilo tako: Zavarovalnica Triglav je KS Portorož poravnala škodo v višini okoli 12.500.000,00 SIT, nekaj čez pet milijonov je imela KS lastnih sredstev. Tako je koprsko podjetje SGR katero je bilo najugodnejši ponudnik, novembra lani lahko začelo z deli, ki ves čas potekajo celo bolje od načrtovanega. Do srede marca bi obnova morala biti zaključena. Seveda pa mora medtem novi svet KS izpeljati vse potrebne poteze, da zagotovi manjkajoča finančna sredstva (s krediti, soinve-stitorstvom bodočih najemnikov,...) Obnova stavbe je namreč ocenjena na 43 milijonov tolarjev.
L.S.Z.
Bo obnovljena Valeta končno uspešna?
Ko so pred veliko leti zgradili gostišče s prenočišči na Valeti, po kateri nosi tudi ime, so vsi mislili, da je zaradi lokacije - ob magistralni cesti in slikovitega razgleda na zaliv - idealen prostor za tako dejavnost. Pa so se očitno ušteli, kajti Valeti nikoli ni šlo prav dobro. Zamenjalo se je kar lepo število lastnikov, ki so sprejeli izziv, da bi iz Valete naredili restavracijo solidnega slovesa. Včasih se je zdelo, da bo komu od njih uspelo, pa je vsak nazadnje obupal. Kaj je bil vzrok neuspešnosti tega gostinskega objekta, na katerega bi bil, ko so ga zgradili, še vsak stavil in za katerim je najbrž več let, ko je sameval zaprt kot pa let
obratovanja? Morda tiči razlog v nepreglednem dostopu ali pa v tem da je hkrati prebli-
zu Portoroža, a vendar tam še ni »pravi« Portorož... No, po večletnih peripetijah, ko so se zaradi lastništva pravdali po sodišču, je končno investicijo vzelo v roke ljubljansko podjetje Finog, ki je začelo s temeljito obnovo objekta. Valeto bodo temeljito obnovili, dozidali in ob njej zgradili manjšo garažno hišo. Do junija bi novoobnovljeni hotel moral že sijati v novo podobi: s sedemnajstimi razkošnimi apartmaji z okoli 50 ležišči. Gradbena dela, katerih vrednost se vrti okoli 200 milijonov tolarjev, izvaja portoroško gradbe-7 ^ no podjetje NIMM, ki se lahko že ponaša z lani adaptiranim hotelom Marko v centru Portoroža.
Livija Sikur Zorman
kavarna GALERIJA
na Tartinijevem trgu v Piranu
Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo!
Do konca meseca si lahko pri nas ogledate razstavo likovnega kluba Solinar.
V slaščičarni Mignon v Portorožu so vam vedno na voljo
izbrane sladice iz pekarne Stari pek
Slaščičarna
in pekarna
samo za izbran okus
Gazela za županjo v mesecu kulturnega praznika
(Prosto po Prešernu)
Med dijaki si čebljala, draga, lani - čas hiti; letos že vihtiš omelo po Pirani - čas hiti. Koder hodiš, opozicija sledi te vsepovsod, občinarjev trop se tvoje šibe brani - čas hiti. Tokrat najbolj je ugajal vsem volilcem tvoj plakat, člani vlade so ti, hočeš nočeš, vdani - čas hiti. Deva zmagovita, ne pozabi, da vrti se svet, da mandat začel se starat' je že lani - čas hiti. Se obljub domisli, ki so posadile te v fotelj, predno nov volilni golaž se oznani - čas hiti! Kadar v kronikah županovanja več je kritike nego pohvale, niso krivi zgolj občani - čas hiti...
Sonja Požar, Lucija
POZTL^C
ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji
*	Expres izdelava ključev
*	Računalniško graviranje
*	Pokali, športna priznanja
*	Štampiljke
Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke.
^oeiHO se v perqol
PIZZERIA - PCIB
PERGOLA
v Portorožu tel.: 746-775
z glasbo v živo: МАМВО KINGS in ROBERTO
pridružite se otroškemu
ŽIV-ŽAV-u: vsako nedeljo popoldan
KDO SO NOVI ČLANI SVETA OBČINE PIRAN:
Volitve v svet občine Piran so zdaj že kar krepko za nami. Medtem je seveda znano, kdo so bili izvoljeni v svet, katere politične stranke in nestrankarske liste so bile uspešnejše, namesto župana nam zdaj vlada županja.... Nekatere politične sile so že sklenile koalicijo, nastala so nova zavezništva (izven so ostale LDS, stranka, ki je sicer v svetu pridobila največ mest, pa Zveza za Primorsko, ki se je že pred volitvami odločila za povezavo z LDS, saj se je odločila podpreti njenega kandidata za župana, SLS in predstavniki italijanske narodnosti).
Nekaj pred božičem (21.12/98) se je novoizvoljeni svet sestal na svoji ustanovni seji, katere so se udeležili vsi svetniki. Seja je tekla kot namazana. Imenovali so Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, v kateri so: Luciano Milok, Jana Tolja, Patrick Vlačič, mag. Josip Rugelj in Alberto Manzin. Potem so vsem 25. novim članom Sveta potrdili mandat. Nato so ugotovili nezdružljivost funkcije dveh članov sveta (na podlagi 37/a in b člena Zakona o lokalni samoupravi) in sicer Saša Šramla (nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom v občinski upravi) in Klavdija Mallyja (nezdružljivost z njegovim delom vodje notranje org. enote v Upravni enoti Piran). Mandat jima bo prenehal, če bosta v roku treh mesecev od njegove potrditve še opravljala sedanje delo. Ker je bila Vojka Štularjeva izvoljena za županjo, ji je prenehal mandat članice občinskega sveta. Občinski svet je na svoji drugi seji, ki je bila že v novem letu, potrdil mandat Janezu De Reggiju z Letoviške poti v Portorožu (kandidiral je pri stranki ZLSD, za gospo Štularjevo). In čisto na koncu prvega sejanja so se novi člani sveta občine Piran skupaj slikali: še vsi složni, nasmejani, dobrodušni, s (še) skritimi krempeljčki. Pa jih na kratko predstavimo (podrobneje jih bomo kdaj drugič). Začnimo v 1. vrsti od leve proti desni: Drago Žerjal (DeSUS, najstarejši član, doma iz Pirana, ki je tudi eden od podžupanov naše občine), Vojka Štular (ZLSD, iz Lucije, tu že v funkciji županje, ki po novem tudi vodi seje sveta Občine), dr. Milena Oblak-Juh (LDS, iz Portoroža, predsednica sveta občine v prejšnjem mandatu), Jana Tolja (LDS, iz Pirana, direktorica Avditorija), Rozana Špeh (SKD, iz Sv. Petra), Emil Grižon (ZLSD, iz Nove vasi, kjer je tudi predsednik krajevnega sveta). V drugi vrsti (od leve k desni) so: Rado
Bedene (LDS, iz Lucije, v prejšnjem mandatu je bil v svet izvoljen na Listi za turizem), Sebastjan Jeretič (Lista mladih iz Pirana), za njim Patrick Vlačič (Lista mladih, iz Lucije, novi predsednik sveta KS Lucija), Sašo Šraml (LDS, iz Lucije, že član prejšnjega sveta), Rafael Dodič (Zeleni Slovenije, iz Portoroža, že član prejšnjega sveta, na teh volitvah je kandidiral tudi za župana), Ivan Dekleva (LDS, iz Sečovelj, član sveta tudi v prejšnjem mandatu), Bogdan Lulik (Zveza za Primorsko, s Seče), Rajko Ožbolt (ZLSD, iz Lucije). V tretji vrsti (od leve k desni): Luciano Milok (ZLSD, iz Pirana, že član prejšnjega sveta), Ugo Fonda (Zeleni Slovenije, drugi podžupan občine Piran), Sandro Kravanja (pripadnik italij. Narod., iz Pirana, že v prejšnjem mandatu član sveta), Jože Maver (SDS, iz Portoroža, izvoljen tudi v svet KS Portorož), bivši župan Franko Fičur, ki je tudi na zadnjih volitvah (neuspešno) kandidiral za župana, za njim je mag. Josip Rugelj (SDS, iz Pirana, že v prejšnjem svetu občine), Joško Joras (SLS, iz Sečovelj oz. iz enega od naselij, za katera še ni odločeno ali so slovenska ali hrvaška), za njim je Alberto Manzin (pripadnik italij. Narodnosti, iz Lucije), Marjan Jeretič (Lista za turizem, iz Pirana), Klavdij Mally (LDS, iz Portoroža, kandidiral je tudi za župana), dr. Peter Bossman (ZLSD, iz Lucije). Na sliki manjka Luciano Monica iz Pirana, ki so ga izvolili volilci italijanske narodne skupnosti.
Županja se na 1. seji Sveta občine Piran s priložnostnim darilom zahvaljuje prejšnjemu županu za trud v njegovem mandatu. Levo sedi Drago Žerjal, ki je kot najstarejši član sveta, vodil prvo sejo. Na drugi seji sveta občine pa je bil imenovan na mesto podžupana.
Vsem zaljubljenim želimo lepo Valentinovo
Portorožanovci
ČLANOM SVETA OBČINE PIRAN V POPOTNICO
SVETNIŠKI UTRINKI
Poslanec mora razen s splošnim znanjem in življenjskimi izkušnjami (ki niso nujno posledica dolge življenjske poti) razpolagati predvsem z modrostjo, pogumom in trdno zasidra-nostjo v moralnih vrednotah. To so sestavine, ki v največji meri zagotavljajo, da bo
lahko poslanec svojo vlogo dobro opravil.
Poslanec je lahko strokovnjak na posameznem področju, ne more pa biti na vseh. Tudi če ima široko znanje, široko razgledanost in izkušnje, ne more st^kovno odločati o vseh vprašanjih.
Ce bi šlo samo za strokovnost, bi bil sistem predstavništva nesmisel. Odločitev bi dali v presojo ustreznim strokovnjakom in bi bila stvar urejena. Vendar gre za več kot samo strokovnost. Tudi najbolj točna strokovna obdelava nekega vprašanja še ne predstavlja podlage za odločitev, če ne dojemamo notranje sistemske povezanosti takega vprašanja s celoto drugih družbenih vprašanj...
Poslanec vedno odloča z določeno stopnjo negotovosti. Čim višja je stopnja sistemske povezanosti, tem večji sta prepletenost in posledičnost posameznih odločitev. V takem položaju stopa v ospredje predvsem modrost. To je sposobnost odločati v
položajih, v katerih niso vnaprej jasni izid in vse posledice takih odločitev, na temelju bogatih življenjskih izkušenj, širokem splošnem znanju in trdni zasidranosti v moralnih vrednotah. Negotovost je sestavina našega življenja. Sleherno odločitev sprejemamo z večjo ali manjšo negotovostjo. Kako daleč smemo, pa je vprašanje modrosti.
Poslanec ni zgolj sredstvo, prek katerega neposredno uveljavljajo svoje koristi volilni okraj, posamezne skupnosti, zlasti pa politične stranke, ki jim poslanec tudi sam pripada in ki so omogočile njegovo izvolitev.
Nekaj misli iz članka dr. Franceta Bučarja Vloga poslanca (Nova revija Št. 163/letnik 1995) zbrala: Nada Kozina
	i S^f
[rročJ	i!Cr * -A-^ч / 1
	jjk 7 )
Rozana Špeh (SKD) in Jožko Jeras (SLS), koalicija dveh?
"Ma chi me lo fa tare?" si najbrž misli predstavnik italijanske narodnosti (3. z leve), ki je občinski svetnik že v drugem mandatu. Levo od njega sta njegova kolega Luciano Monica in Alberto Manzin. Na desnem koncu stikajo glave LDS-ovski svetniki (6) in se morda sprašujejo: "Smo poraženci ali zmagovalci?"
So mar oni pravi volilni zmagovalci? Od desne k levi: Patrick Vlačič in Sebastjan Jeretič (oba z liste mladih, ki nagiba k ZLSD), dr. Peter Bossman (kolikor vemo, prvi afričan, izvoljen v kakšen občinski svet v Sloveniji), Emil Grižon in Luciano Milok (vsi iz ZLSD).
TINTA d.o.o.
Obala 55 - Portorož (Stavba Splošne plovbe) 066/476-220, 76-793 Odprto vsak dan razen sobote, nedelje in praznikov med 8.00 in 15.30 uro
Nudimo vam:	^^
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo	Чг
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog...
-	izdelava reklamnih letakov A4 - A5 format
-	fotokopiranje na barvni papir A4 - A3 format
Za študente in dijake A4 -10 SIT!
Švedinja med nami
Od srede januarja poteka na Območni organizaciji Rdečega križa v Piranu, na ulici IX. Korpusa, ustvarjalna delavnica risanja na svilo.
Stalnih tečajnic je sedem ali osem, srečujejo pa se ob ponedeljkovih dopoldnevih. Predvidoma se bo zvrstilo deset takšnih delovnih srečanj. V čarobni svet poslikave na svilo jih vodi Švedinja Anna Birg-
Škor, iz mesta Göteborg. Poročila se je z našim domačinom in zdaj s svojo mlado družino živi na Sončni poti v Portorožu. Anna je mati petletne Eve in triinpolletnega Erika, K nam so se iz Švedske preselili pred dvemi leti. Da bi se Anna hitreje prilagodila novemu okolju in s tem svoji drugi domovini, si je izbrala prostovoljno delo pri Rdečem križu. Kar pa seveda ni naključje, saj je Anna Birgova umetniška in občutljiva duša.
Valentina Klemše
Udeleženke ustvarjalnih delavnic na sedežu organizacije Rdečega križa v Piranu. Prva z leve je predsednica RK občine Piran, gospa Ana Jakič, prva z desne je gospa Ivanka Ploj, ki je pred požarom v stavbi KS Portorož v Portorožu vrsto let merila krvni tlak krajanom, poleg nje je Anne Bjrg - Škor, ki tečajnice uvaja v skrivnosti slikanja na svilo.
OBVESTILO
S 1. marcem 1999 bomo ukinili zbirna mesta za odvoz kosovnega odpadnega materiala s kontejnerji: v Luciji pri kurilnici na Šolski ulici in v Portorožu pri glavni avtobusni postaji (pri stavbi parkovne enote JP Okolja Piran).
Odpadni kosovni material (vejevje, pohištvo, kovine, ind...) Lahko brezplačno odložite na deponiji odpadkov JP Okolja Piran v Dragonji. Vsak dan razen nedelje od 7.00 do 16.00 ure. To storitev vam sicer proti plačilu lahko opravi JP Okolje (informacije na mobitel št. 0609 644 283).
Javno podjetje »OKOLJE« Piran d.o.o.
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI
Ljudje s sladkorno boleznijo se združujejo v društva, kjer jim izmenjava mnenj in izkušenj pride v vsakdanjem življenju še kako prav. Dajejo jim občutek varnosti, kajti sami najbolje vedo, kaj potrebuje človek s sladkorno boleznijo, s katero preživlja vsak trenutek svojega življenja.
V	občini Piran je delovalo Društvo za boj proti sladkorni bolezni že vrsto let, vendar žal le v okrnjeni obliki. Zanimanje bolnikov s sladkorno boleznijo za tovrstno obliko druženja je bilo slabo. Ves čas doslej se je kot predsednica trudila gospa. Nada PUKŠIČ. Želela je spodbuditi večjo aktivnost društva, kar pa je bilo brez večjega sodelovanja bolnikov seveda neuspešno.
Na pobudo nekaterih bolnikov je višja medicinska sestra, gospa Tatjana DETONI konec lanskega leta sklicala sestanek društva, na katerem so dotedanjo predsednico Nado PUKŠIČ, na njeno željo razrešili funkcije in izvolili nov upravni in izvršilni odbor. Predsednik društva je postal gospod Veselin KEZUNOVIČ, tajnica je gospa Petra GAJŠT, blagajnik pa je gospod Guglielmo TOMASIN. V društvu upajo in si želijo, da bi v prihodnje pritegnili še več članov. Vodi pa jih moto vseh članic Mednarodne organizacije za sladkorno bolezen, v kateri je vključena tudi Slovenija: Skupaj smo močnejši!
Tako bodo lažje kos številnim problemom, ki jih prinaša sladkorna bolezen. S svojo dejavnostjo lahko zagotovo pripomorejo h kakovostnejšemu življenju ljudi s sladkorno boleznijo.
P.G.
PRENOVLJENI PROSTORI ZASEBNE SPECIALISTIČNE AMBULANTE ZA ŠOLARJE IN MLADINO V LUCIJI
V	januarju 1999 je zasebna zdravnica, specialistka pediatrije Vesna Lazar Daneu, dr.med. proslavila s sodelavci in prijatelji otvoritev prenovljenih prostorov starega šolskega dispanzerja.
Prenovo je financirala z lastnimi sredstvi zdravnica, ki je najemnica prostorov Zdravstvenega doma Piran. Delo v prenovljenih prostorih bo zaradi boljše funkcionalnosti in videza prijetnejše za zdravstvene delavce in paciente.
(Foto: Nataša Kocjan)
Pediatrinja dr. Vesna lazar Daneu in dr.Kranjc, direktor Zdravstvenega doma, skupaj režeta torto. V ozadju Danilo Daneu, soprog pedialrinje.
VSAK IŠČE V KNJIGAH NEKAJ ZASE...
V portoroškem Avditoriju se je začel niz večerov, posvečenih ljubiteljem knjig, pod naslovom Večer z bralci. Prvi je bil 4. februarja, naslednji bo 4. marca.
Ljubitelji knjig se bodo najprej dogovorili o vsebini srečanj. Srečanje bi lahko potekalo na primer kot bralni večer, kjer bi se udeleženci kar sami pogovarjali o knjigah. Lahko pa bi tudi pripravili srečanje z znanim avtorjem ali pa bi se bralcem predstavili mladi literati. Večer je lahko posvečen le eni knjigi. Tako bi se, denimo, lahko čez mesec ali dva lahko pogovarjali o knjigi Zofijin svet Josteina Gaarderja.
Branje knjig pomeni sicer bežanje v samoto, v svet predstav in sanj. Pravijo, da je na svetu neznansko veliko knjig in da je naše življenje daleč prekratko, da bi prebrali vse.
Nekatere knjige nas silno prevzamejo, druge pa sploh niso za nas. Zato je imenitno, če veš, katere knjige si želiš prebrati, če te kdo opozori na dobro knjigo, ti pove, kje jo dobiš, ali ti jo celo posodi.
Knjige nam pomagajo živeti. Bolje razumemo svet in ljudi in manj nas je strah. V Ljubljani je Bukvama, starinarnica z neznanskim številom knjig, ki so jih prestregli na poti na smetišče. Tam so zapisali dve gesli: Neprebrana knjiga - nova knjiga! Prebrana knjiga - problem manj!
Ko preberemo dobro knjigo, se želimo o njej pogovarjati; tako osvežimo tisto, kar nas je najbolj pritegnilo. Zanima nas tudi, kako so knjigo razumeli drugi, kajti vsak bralec jo doživi po svoje, ker zrcali svoje življenje v njej. Vsak išče v knjigah nekaj zase.
Zato je pogovor med bralci lahko zelo razburljiv in pogosto se zazdi kot bi ne brali iste knjige. Srečanje bralcev neke knjige lahko koristi tudi tistim, ki se jim pač ne ljubi brati. Na prijeten in kratkočasen način se seznanijo z bogastvom, ki ga skriva knjiga. Morda jih pogovor tako razvname, da knjigo potem še sami preberejo in ugotovijo, da so jo doživeli čisto drugače.
Nada Kozina
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku se je že in se še bo
zvrstila obilica prireditev: kulturni maraton na Tartinijevem trgu, osrednja prireditev Mladi mladim v Avdituriju, številne razstave v Mestni galeriji v Piranu, osnovnih šolah, vrtcih itd. Na sliki so glineni izdelki piranskih gimnazijcev, razstavljeni v avli občinske palače. Letos je 150 let od Prešernove smrti, naslednje leto pa bo že 200-obletnica njegovega rojstva.
Jože Tisnikar v Mestni galeriji Piran
Od srede januarja v piranski Mestni galeriji gostijo razstavo del lani umrlega slikarja Jožeta Tisnikarja. Razstavljena dela, slike in risbe, so iz stalne zbirke Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec, od koder je bil Tisnikar tudi doma. V slovenjgraški Galeriji umetnosti so slikarstvo Jožeta Tisnikarja spremljali vse od njegovih začetkov; torej štiri desetletja. Zbirka njegovih del je danes po številu druga najobsežnejša zbirka.
Tisnikarjeva ustvarjalna moč je bila naravnost fascinantna, opus pa izjemen, kar je pokazala lanskoletna retrospektivna razstava v Slovenj Gradcu (od 10.7. do 7.1.1998), kjer so razstavili cca 250 slik in risb. Še pred iztekom razstave pa je umetnik v prometni nesreči tragično preminil (30.10. lani). Razstava bo postavljena do 1. marca letos.
Pa naj še kdo reče, da ni lepo biti otrok!
Kako živ je še vedno dedek Mraz v otroških srcih, je bilo čutiti zadnje tri dni v decembru na mladinskem oddelku Mestne knjižnice Piran. Otroci želni pravljic so ga sprva samo od daleč opazovali s svojih kotičkov. Ob koncu pripovedovanja pa so se mu že tako približali, da so se ga celo dotikali. Nekateri so si ga drznili celo močno otipati, saj skoraj niso verjeli, da imajo med sabo čisto pravega dedka Mraza. Dotikali so se njegovih škornjev, vse dokler niso bili povsem prepričani, da je njihov dedek Mraz zares pravi; celo brado ima pravo! Dedek Mraz jih je vsak dan očaral z novimi pravljicami, jim zastavljal uganke, z njimi kramljal... in jih tudi obdaril. Enako nestrpno kot nekdanji otroci tudi današnji pričakujejo obisk dedka Mraza. Najbrž marsikateri malček že zdaj sanjari, kaj vse mu bo dedek Mraz prinesel naslednjo zimo, če bo le dovolj priden.
Nada Leban
Iz dejavnosti Društva invalidov Piran
Društvo invalidov Piran se je za novo leto odločilo obdariti vse svoje člane stare nad 80 let ter vse, ki preživljajo jesen življenja v domu upokojencev. Vseh je bilo kar šestdeset. Ker denarja ni nikoli dovolj, je društvo za pomoč zaprosilo Drogo Portorož, ki se je ljubeznivo odzvala njihovi prošnji ter jim podarila kavo in čaj, s čimer so obdarili svoje starejše člane.
Vsi, ki so jih obiskali v domačem okolju, so bili pozornosti nadvse veseli, posebej veseli pa so ga bili tisti, ki so v domovih upokojencev, saj so imeli občutek, da niso pozabljeni. V Društvu invalidov sicer vedo, da bi bilo najbolje, če bi lahko obiskali vse svoje člane, kar pa je fizično in časovno nemogoče. Zato je najbrž kar prav, da so se odločili obiskati tiste, ki se zaradi starosti ali bolezni ne morejo udeleževati stalnih aktivnosti društva kot so izleti, proslave, srečanja in podobno.
A.J.
OB VALENTINOVEM
Ko sem premišljevala, kaj naj napišem ob Valentinovem, dnevu mo, si zmeraj želimo biti boljši, kakor smo.« (Coelho, 1996).
Mnogi avtorji opredeljujejo ljubezen kot odločitev za dobro drugega. Večina med nami pozna notranjo potrebo po ljubezni in poskuša od drugih pridobiti ljubezen do sebe. Toda pogosto se pri tem srečamo s paradoksom; če iščemo ljubezen, je nikoli ne najdemo! Nemara vas bo to začudilo. A resnica je, da moramo postati vredni ljubezni, da bi bili ljubljeni! Kadar je zanimanje posameznika osredotočeno na njega samega in zadovoljitev njegovih potreb, pomeni, da je zazrt zgolj vase. In dokler bo središče njegove biti on sam, ni vreden ljubezni. Morda zgolj sočutja... Nespremenljivi zakon človeškega življenja nam narekuje sledeče: kadar ljubezni ne iščemo, ampak jo le dajemo, je bomo šele postali vredni. A v modernem času je to zelo težko. Sodobna civilizacija je naklonjena predvsem uživaštvu in obsedeni skrbi za lastno telo. Ob tem pa ostaja človek žal duševno vse siromašnejši! Pogosto se sicer zavemo potrebe po duhovni spremembi, kar pa zahteva velik napor in trdo delo. Največja ovira, na katero naletimo, pa je predvsem naš lastni jaz. Osebnostni zrelosti se lahko približamo le, če spoznamo, da je ljubiti drugega v pričakovanju povračila - vračanje ljubezni - utvara. Človek vreden ljubezni je le tisti, ki se je odločil za brezpogojno ljubezen! Nikar ne podležimo bolezni današnjega časa z njenimi simptomi vred - hlastanju po »imeti čim več, biti čim bolj zaposlen, biti v toku dogodkov...«
ibezni, sem se spomnila kratke, a globoke misli:«... zakaj če Ijubi-
Odpravimo (ali še bolje: ozdravimo) jo, še preden pademo v brezno njenega kroničnega stanja!
Na letošnji nedeljsko Valentinovo jutro vam predlagam sprehod v bližnjo naravo, kjer boste lahko kar v družbi svojih najdražjih nabrali valentinovo darilo: šopek trobentic ali zvončkov. Vonj po pomladi vam bo pričaral (in ohranil) prijetne občutke še potem, ko bosta megla in mraz še kar trajala in trajala. Upanje ostaja...
Valentina
Ljubezenske
¥ Kako modri so tisti, ki so nori samo v ljubezni.
(Joshua COOKE) ¥ Ljubezen je tiran, ki nobenemu ne prizanese.
(CORNEILLE) ¥ L'amore nasce per la curiosita' e perdura per 1'abi-
tudine. (Massimo BONTEMPELLI) ¥ Pil sem, da bi vas pozabil, da me ne bi preganjala vaša podoba... Kakšna napaka! Ko sem pil, sem vas videl dvojno. (Marcel ACHARD) ¥ Kupi si psa, ker je to edini način, da za denar
dobiš ljubezen. (Marian EILE) ¥ Ni sonca brez svetlobe, ni človeka brez ljubezni.
(GOETHE)
¥ Povero quell'amore a cui fantasia cessa d'essere
compagna. (Arturo GRAF)
¥ Ljubezni in kašlja ne moremo skriti. (George HERBERT) ¥ Prva, dasi otroška ljubezen, je več vredna nego vse poznejše. (Simon JENKO) ¥ Ljubezen je z valovi in vetrom vznemirjeno morje, ki nima ne luke ne obale. (Ramon LLULL)
Poiskal Mitja Jančar
V portoroškem Grand hotelu Metropol se zvrstijo prireditve za prireditvijo, ena imenitnejša od druge. Od 21. do 24. januarja so gostili modni sejem, ki so ga imenovali Firence po Firencah. Mi vam za pokušino objavljamo dva preprosta modela z modne revije, ki ju brhka dekleta brez prevelikih stroškov lahko takoj posnamete. Dandanes za to ni treba niti kaj dosti poguma, le nekaj dobrega okusa je dobro ohraniti. Kot uvod v pustno obdobje pa je bil v GH Metropol 5. februarja že tudi Ples v maskah. (Foto: FPA)
PORTOROŽANOV RECEPT
PER IL CARNEVALE ... E
Sara' successo anche a voi qualche volta di recevere una visita inaspettata che vi abbia messo in imbarazzo, oppure la programma-zione di una serata conviviale decisa Ii1 per Ii' poco prima dell'incon-tro. E allora, cosa offrire, cosa portare come contributo? Eravamo quasi alia fine della prova per la nostra commedia »Va Piran« e causa un paio di compleanni avevamo deciso di continuare per un po1 la serata. I negozi oramai erano gia' chiusi, ma Emilia si e' ricordata che forse a casa aveva qualcosa da poter preparare. Ma (data Tora) ha trovato solamente delle mele cotte. Ma ecco, dopo neanche mezz'ora ci ha portato una terrina di buonissome palline ancora calde, scatu-rite dall'idea e dalla sua fantasia di cuoca provetta. E allora I'altro gior-no mi sono ricordata di quei »topolini« (chiamiamoli cosi') e le ho chiesto la ricetta.
"TOPOLINI" DI CARNEVALE
E dopo aver nuovamente provato le dosi, ecco la sua composizio-ne: mezzo kg. di mele, 2 uova intere, 2 cucchiai di zucchero, 50 gr. di uva passa, 1 cucchiaio di rum, un' po' di bgccia di limone, vanig-lia, mezzo cucchiaio di bicarbonato, farina quanto basta.
Cuccinare le mele (non pelate, altrimenti ossorbono troppa acqua) dopo fredde eliminare la buccia e frullarle con tutto il materiale. Per ultimo mischiare la farina nella quantita' giusta per avere una pastella densa. Con un cucchiaino prendere un po1 di pasta e lasciarla cadere nelPolio non troppo caldo e friggere a fiamma moderata. Dopo cospargere di zucchero a velo.
...PER SAN VALENTINO
E dopo questa ricetta di carnevale (volendo, raddoppiare le dosi) eccovi un'altra facilissima ed economica per le giovanissime ines-perte, da offrire agli amici ed alle amiche il giorno di S. Valentino:
Tortino semplice di riso: 300 gr. di riso naturale, I litro di latte, 50 gr. di pinoli, 50 di uva passa, 50 di cedrini e di arancini canditi, 150 gr. di zucchero, un po' di buccia di limone, 2 uova, 2 tuorli, 1 presina di lievito per dolci, un po' di panna montata.
Bollire lentamente il riso nel latte fino al prosciugamento. Raffreddare e mischiare bene con tutti altri ingredienti. Arrostire in una tortiera imburata per 3Л d'ora nel forno a 200 gradi. Prima di ser-vire coprire le fettine di torta con panna montata. Entrambi i dolci sono leggeri, economici e riescono sempre bene.
Alle amiche che mi seguono vorrei in cambio chiedere un favore: se avete provato qualcuna delle ricette da me consigliate, se siete rimaste piu1 o meno soddisfatte, fatemelo sapere tramite il nostro »Portorožan (chiamate il: 73-046). Per me sarabbe un incoraggiamento a proseguire questa rubrical
Cesarina
6. PUSTNI FESTIVAL PORTOROŽ 1999
le tUdI letos pripravilo TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ
* PUSTNI SEJEM se je začel že 5. februarja in je odprt vsak dan do 12. februarja na tržnici Kaštel v Portorožu od 12.00 do 19.00 ure.
*	KARNEVAL
*	petek, 12.02.1999 - otvoritev pustnega festivala na tržnici Kaštel v Portorožu
*	10.00 - maškarada za malčke iz vrtcev
*	s predstavo Pika Nogavička, pomaga ji gusar Ficko in čarodejem Markom Čarkom
*	od 12. do 14.: plešimo in se veselimo z manekensko parado
*	12.00 - maškarada za osnovnošolske otroke (od 1. do 4.razreda)
*	od 14. do 18.: otroška delavnica - izdelovanje pustnih mask
*	16.00 - prihod piratske ladje s "pustnim admiralom"v piranski man-drač:
*	pustna predstava na Tartinijevem trgu v Piranu
*	ustoličenje pustnega admirala in prevzem "oblasti" v času pustnih dni
17.00: - odhod pustne piratske posadke v Portorož 17.30: - prireditev na portoroški ploščadi od 18.30 se nadaljuje piratski pustni večer v Portorožu
*	sobota,13.02.1999 - ISTRSKI DAN
od 10.00 - praznik kroštol, fritul in krofov -prodaja na stojnicah
10.00 -16.00 ure: pustne delavnice z rajanjem za otroke
*	od 10. do 16: pustne karaoke
*	ob 11.: Rdeča kapica, komična pravljica dua Kunaver 16.00 - folklorni pustni nastopi
17.00 - predstavitev istrskih tradicionalnih pustnih skupin 18.00 - rajanje za staro in mlado
*	nedelja,14.02.1999 - VALENTINOV DAN
od 10. do 14. ure: otroška Valentinova delavnica, izdelava drobnih daril in spominkov
14.00 - "Pustni poljubčki" - rajanje za otroke
*	z Zvezdnim showom POLJUBČKI (do 16. ure)
16.00 - povorka parov, družin in manjših skupin na temo Imamo se
radi: portoroška promenada
17.00 - rajanje ob večnih melodijah ljubezni
- predvidoma ob 18.00 - izbor NAJ PARA , DRUŽINE IN SKUPINE
*	torek 16.02.1999 - PUSTNI TOREK
10.00 do 16.00: pustne delavnice z rajanjem za otroke:
*	od 10. do 14.: izdelovanje pustnih piškotov
*	ob 11. do 11.45: predstava klovnov - mini cirkus Buffetto 16.00 - velika PUSTNA POVORKA SKUPIN skozi Portorož 18.00-izbor NAJ SKUPINE
20.00 - zabavni večer PUSTNA SREČA
*	sreda,17.02.1999 - PEPELNICA
16.00 - pogrebna pustna slovesnost s sprevodom do portoroškega pomola
17.00 - potop pusta: glavni portoroški pomol
Vse, kar bodo otroci izdelali v pustnih delavnicah, bo 16. in 17. februarja razstavljeno na tržnici v Kaštelu.
Dom upokojencev - ali slovensko društvo HOSPIC?
Zadnja leta sem velikokrat slišala, da bi bilo dobro, ko bi imeli v piranski občini dom za upokojence. Ob tem me navdajajo neprijetni občutki. Pojem staranje je pri nas simbol odvečnosti. Poveličujemo mladost, prizadevamo si čim dlje ohraniti mladostni videz. Modne revije so polne mladih deklet, še skoraj otrok. Damo pri sedemdesetih, še tako urejeno, pogledamo pomilovalno. Vidimo njene gube na čelu in nam ni mar njene modrosti in dobrote.
Za današnjo zahodnjaško civilizacijo, kamor sodimo tudi mi in kamor se tudi radi uvrščamo, stari ljudje niso več koristni, njihovo znanje je zastarelo; nejevoljni so in sitni.
Generacija, ki se ji danes obeta odhod v dom za ostarele, je rojena in vzgojena pred drugo svetovno vojno. Oropana je tradicije, začela je z nič, svoje moči je porabila za pridobivanje materialnih dobrin. Preseljena je bila v betonske kolose, kjer ni bilo prostora za dedke in babice. Otroke je poslala v vrtec in šolo in stare v dom. To je bil boj oblasti proti družini kot tradicionalni vrednoti.
Zaradi malikovanja mladosti smo starost kot naravni pojav odrinili na rob družbenega življenja, stran od družine in oči javnosti: v bolnice, domove za ostarele, itn. Starejše smo opredelili kot "»neaktivno prebivalstvo"«. To pomeni, da smo njihovo vlogo izmerili skozi prizmo pridobitne sposobnosti. Otroci se družijo s svojimi vrstniki, mladina in odrasli tudi, starejše odmikamo na družbeni rob. Tako je zgrajen naš družbeni sistem! Dedki in babice bi vzgajali staromodno, pravo znanje imajo le učitelji(ce) in je zapisano v novih knjigah.
Kako drugače je bilo nekdaj! In kako drugače je še vedno pri tistih narodih, ki jim 50 let komunizma in (ali) desetletja konzu-mizma ni sesulo tradicije kot nekaj nevrednega in neuporabnega. Tam so stari ljudje
častitljivi člani družbe, vir modrosti zbrane in posredovane iz roda v rod. Do svoje smrti so koristni in živijo s svojimi potomci.
Današnji človek se boji starosti. Ne znamo se veseliti življenja in ne znamo živeti sedanjega trenutka. Pa je vendar starost del življenja in ima svoj čar! Res, koža je zguba-na in moč je pošla. Ampak naše življenje je lahko prava umetniška slika; na starost se
podpišemo na spodnji rob in jo damo na ogled. Poglejte, ljudje, to je moje življenje, to so moji uspehi. Lahko vam dam veliko, da bo vaše življenje še bogatejše!
Smrt je del življenja. Vse življenje prehajamo iz ene oblike v drugo. To je vaja, ki nas utrjuje. Jokamo, ko pridemo na svet, ko gremo v vrtec in nato v šolo, težko nam je, ko gremo od doma, ko se selimo, ko se ločujemo od ljubljenih oseb, ko nam kdo umre, ko se upokojimo, ko zbolimo... Jok nas očisti in nam pomaga pozabiti.
Najtežje je umirati, zato smo takrat naj-
bolj potrebni pomoči in tolažbe. Leta 1995 je bilo po vzoru iz tujine ustanovljeno društvo HOSPIC. To je humanitarna organizacija, ki spremlja umirajoče bolnike in njihove svojce. Oskrba poteka tam, kjer jo bolniki najbolj potrebujejo; to je na njihovih domovih. Prizadeva si za detabuizacijo smrti in za čim bolj človeški odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi. Izdaja literaturo s tega področja, prireja predavanja in organizira skupine za samopomoč žalujočim. Hospic deluje v Ljubljani (Gosposvetska 10/1, tel/fax: 061/131 53 99) in v drugih krajih Slovenije; nam najbližje društvo ima sedež v izolski bolnici.
Preko Hospica se družina neposredno vključuje v odločanje in pomoč osebi, ki jo ima rada. Občutek, da je nekomu zanje mar, članom družine pomaga ohraniti pozitivno naravnanost. Hospic preprečuje osamljenost, izolacijo in strah pred zapuščenostjo. Bolnikom krepi zavest, da so še vedno pomembni za druge. S prostovoljci Hospica se pogovarjajo o življenju, njegovem smislu in doseženih ciljih; počnejo tisto, kar so si vedno želeli in se tako osredotočijo na kakovost lastnega življenja.
Morda pa ne rabimo doma za ostarele? Morda je zanje dovolj prostora pri nas doma? Japonska jih nima.
Nada Kozina
PRAZNIČNI OBISK
Nova županja, ga. Vojka Štular, se je pred koncem lanskega leta v dogovoru s Centrom za socialno delo in Rdečim križem Piran odločila obiskati naše starejše občane v domovih upokojencev in tiste, ki so zaradi invalidnosti ali socialnih razmer potrebni posebne pozornosti.
Vogrič, direktorica piranskega Centra za socialno delo in g. Atilio Radojkovič, je obiskala občane, ki so nastanjeni v domovih upokojencev Dutovlje, Ilirska Bistrica, Izola in Koper.
V Dutovljah, ki je socialni zavod, so pretežno mlajši ljudje, ki zaradi svojih specifičnih težav ne morejo živeti v domačem okolju. Po njihovem pripovedovanju v duto-veljskem domu preživljajo kar
Skupina, v kateri so bili: županja ga. Vojka pestro življenje: ustvarjajo v delavnicah, delu-Štular, ga. Ana Jakič, predsednica jejo v raznih krožkih (plesni, dramski), neka-območnega združenja RK Piran, ga. Nives teri pomagajo pri delih v pralnici in likalnici,
za kar so tudi nagrajeni. Seveda so bili obiska z domačega kraja veseli. Enako veseli so bili obiska trije naši občani v Ilirski Bistrici. Posebej prisrčen pa je bil sprejem obiska iz Pirana v Izoli, kjer je največ naših občanov. Počastili so ga z nastopom pevskega zbora in pozdravnim govorom direktorja doma, g. Ljuba Klanjščka. Županja Vojka Štularjeva je mnoge med njimi tudi osebno poznala. V imenu vseh se je Strunjančanka Elči Nurčis na koncu zahvalila za obisk in zaželela ga. Štularjevi uspešno delo. Prisrčen je bil tudi obisk v koprskem Domu upokojencev.
Kot se za novoletni obisk spodobi, so naše občane v vsakem domu tudi obdarovali.
A.J.

PRAVA POT DO ZOBOZDRAVNIKA IN LEPŠEGA NASMEHA
Na samem začetku želim pojasniti razliko med zasebnim zobozdravnikom s koncesijo v občinski javni zdravstveni mreži in zasebnim zobozdravnikom brez koncesije. Oba pacienti imenujejo privatniki, čeprav je razlika bistvena.
Zasebni zobozdravnik s koncesijo ima
sklenjeno pogodbo za izvajanje svojega zobozdravstvenega programa z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Skladno z obsegom programa oziroma z mrežo javne zdravstvene službe za zobozdravstvo v neki občini pridobi 100% ali, sorazmerno programu, manjšo koncesijo. Skladno s številom dnevov v tednu, urnikom dela v ordinaciji in povpraševanjem pri konkretnem zobozdravniku, se oblikuje čakalna doba za zdravljenje in protetične storitve. Zobozdravnik s koncesijo dela v okviru pogodbe zobozdravstvene storitve, ki so pravica zavarovanca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dodatnega prostovoljnega zavarovanja, ki je lahko tudi nadstandardno. Odvisno od vrste zobno-protetične storitve in vrste prostovoljnega zavarovanja je odvisna višina kritja stroškov za zobnoprotetične storitve in izdelke. O tem se pogovorite z zobozdravnikom in razčistite pred pričetkom dela, ter podpišete izjavo, da ste s tem seznanjeni.
Zobozdravniki zasebniki brez koncesije opravljajo 100% dejavnost brez kritja zavarovalnice, zato njihove storitve plačate 100% in se čakalna doba ravno tako oblikuje odvisno od vrste in obsega dela, ki ga je potrebno opraviti pri določenem pacientu. Zavarovalnica pacientu ne povrne stroškov,
S sprehoda po piranski ulici Svobode: pod enim od obokov, na poti k Rokovemu trgu, boste naleteli na ta oltarček
zato je to neke vrste pogodba med pacientom in zobozdravnikom.
Pravice do storitev zobozdravstvenih dejavnosti in pravila uveljavljanja so opisana v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Preden se odločite za obsežnejši zobnoprotetični poseg je priporočljivo posvetovati se z vašim zobozdravnikom o naravi in obsegu vaših pravic iz obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja ter možnosti nadstanclardnega zavarovanja za tovrstne storitve. Če slednjega ne obvladate sami, so vam na voljo prijazni uslužbenci izpostave ZZZS V Luciji.
Kako poteka postopek naročanja pacientov pri zobozdravniku.
1.	Izberite svojega osebnega zobozdravnika. Če ste ga zamenjali imate pravico do fotokopirane dokumentacije, ki jo vaš prejšnji zobozdravnik na vašo zahtevo posreduje novoizbranemu zobozdravniku.
2.	Ob naročanju pri zobozdravniku vam zobozdravnik oziroma medicinska sestra ob vpisu določi uro in datum pregleda ter vas vpiše v "naročilno in evidenčno knjigo".
3.	Ob prvem pregledu zobozdravnik ugotovi vrsto in obseg potrebnih zobozdravstvenih storitev, opravi morebitne nujne posege ter določi datum in uro naslednjega obiska.
4.	Če zobozdravnik ugotovi potrebo po protetičnem zdravljenju, vas vpiše v čakalno knjigo za zobno protetiko ter vas seznani z vašo evidenčno številko in predvidenim datu-
PRODAMO:
-	PIRAN več manjših stanovanj od 20-40 m2
-	LUCIJA - dvoinpolsobno stanovanje 68 m2,
lasten garažni boks 16 m2 -LUCIJA-hiša 290 m2,800 m2 zemljišča
-	SEČOVLJE - hiša 110 m2, delavnica 150 m2,
zemljišče 920 m2
-	LUCIJA-ŠC poslovni prostor 113 m3
- UGODNO
mom. Pri tem lahko upošteva strokovno upravičene prednosti (funkcionalne motnje).
5.	Predpogoj za začetek protetičnega zdravljenja je predhodna sanacija zobovja.
6.	Zavarovana oseba ima pravico do začasne snemne proteze, če iz anatomskih, bioloških in funkcionalnih razlogov ni mogoče izdelati trajnega nadomestka, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v času, ki bi bil krajši od šest mesecev.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja in postopki uveljavljanja pravic so dokaj zahtevni, zato se je potrebno pravočasno in sistematično lotiti tega problema, kadar načrtujete ureditev zobovja. Vsako zanemarjanje le-tega vas bo lahko drago stalo, posebej še ko ne boste mogli počakati na vrsto v čakalni knjigi. Predvsem se je treba zavedati dejstva, da nič več ni brezplačno, da so zobnoprotetične, zobnotehnične storitve visoko strokovno zahtevne, da so kakovostni materiali dragi in da vsako odlašanje obiska pri zobozdravniku pomeni večji končni strošek zavarovanca. Priznati morate, da v tem primeru ne po krivdi zdravstvenega sistema in zobozdravnikov, ker svoje zobovje in probleme poznamo najbolje sami.
Lep nasmeh želim vsem bralcem Portorožana.
Vodja org. dela v zdravstvu, ZD Piran Milica Maslo, višja med. sestra, prof.
zdrav, vzgoje.
-	PIRAN - CENTER POSLOVNI PROSTOR 48 m2
-	IZOLA - center novo enoinpolsobno
stanovanje 40 m2 NAJEM: za tujega poslovneža iščemo hišo za najem za daljši čas - DOBRO PLAČILO
URADNE URE od PO-PE od 8 -15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru).
ADf UITC^TA TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN AKV^m I LV/ \f\ P.ZZA TARTINI 15 6330 PIRANO ШК^^ШШШШШЕЕШШ TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562
Posredujemo in svetujemo v prometu z nepremičninami.
prof. Mojca Švonja - koordinatorica mednarodnih projektov
DVE MUHI NA EN ZAMAH ALI KAKD ZDRUŽITI UPORABNOST INTERNETA IN UČNE VSEBINE
Kako združiti učne vsebine in uporabo Interneta?
Na OŠ Cirila Kosmača Piran peto leto sodelujemo s skupino za mednarodno sodelovanje l*EARN (the International Association for Research Network) s sedežem v New Yorku. V Sloveniji deluje pod okriljem ZRSS in Zavoda za odprto družbo v Ljubljani. Ob pomoči kolegov iz tujine se vključujemo v projekte, ki jih ponuja ta raziskovalna mreža, namenjene pa so predvsem vključevanju vsebin v šolski kurikulum za učence od prvega do osmega razreda.
»Okužena z virusom« Internet, sem z veseljem prevzela vlogo koordinatorje in moderatorke tovrstnih projektov, zlasti tistih za otroke od osmega do desetega leta, med katerimi so mnogi zelo vešči uporabe programov in zlasti brskanja po Internetu. Generacijam, ki vstopajo v prve razrede, vse te novosti niso več tuje, zato moramo učitelji hitro in učinkovito slediti njihovim potrebam in zahtevam. Na piranski osnovni šoli tečejo ti projekti že četrto leto. Letos se je v projekt Medvedek bere priključila še OŠ Sečovlje. Z njo imamo že večletne stike. Skupaj smo se tudi vključili v vseslovenski projekt 1000 šol za leto 2000.
Po mnenju nekaterih učiteljic razredne stopnje - po novem imenujemo to prva triada - je opismenjevanje ovira številka ena. Tega pro-
blema pa brez določenega napora ni mogoče premostiti. Pri tem imajo veliko vlogo starši. O samem projektu jih seznanimo na roditeljskem sestanku. Otroci naj bi se učili branja igraje: na primer tako, da bi zvečer pred spanjem medvedku prebrali zgodbico. Medvedek jo kasneje zapiše in predstavi součencev v razredu. To pa vključuje še javno nastopanje pred sošolci, kar celo za odrasle marsikdaj predstavlja težavo.
Lanskoletne izkušnje so rodile uspehe, saj je otroke takšen način učenja vzpodbudil k učenju abecede, v razredih od drugega do četrtega pa k branju knjig z medvedkom.
Temu projektu smo v letošnjem letu dodali še enega, ki poteka tro-jezično: v angleščini, danščini in slovenščini - in sicer Pravljice Hansa Christiana Andersena. Zakaj Andersena in ne kakšnega slovenskega pravljičarja? Projekt je k nam prišel z Danske, kjer so tudi sestavili načrt zanj. Finančno ga je podprl Svet Evrope, ki je omogočil tudi izdajo zgoščenk Andersenovih pravljic. Oba projekta poskušata torej na zabaven način knjigo učencem približati in jih tako vzpodbuditi k branju in pisanju. Pomembno je, da oba projekta tečeta izključno pri pouku. Za učence tako ne pomenite dodatne obremenitve.
Leto 2000 in računalniška tehnologija
Leto 2000 se približuje, s tem pa tudi zanimanje javnosti o tem. Prebiramo lahko članke, ki problem dramatizirajo in take, ki ga mini-mizirajo.
Hrbtenico sodobnih telekomunikacijskih sistemov, ne glede na področje rabe, sestavljajo med seboj povezani računalniški sistemi. Za razvoj sistemskilrin uporabniških programov smo ljudje uporabljali različna programska orodja.
Izvirni greh je bil, ko se je zaradi varčevanja (strojna oprema je bila pač izredno draga) v podatkovna polja (tudi sistemska), v katerih so se zapisovale - shranjevale datumske vrednosti, izpustilo mesti za tisočletje in stoletje. Naprimer: namesto zapisa 19993112 (TSLLMMDD) shranimo samo podatek 993112 (LLMMDD).
Z razvojem računalniške tehnologije je cena strojne opreme sicer padala, toda problem leta 2000 se - kljub opozorilu - ni rešil. Razlog je najbrž predvsem v tem, da je bilo medtem napisanih nekaj milijonov in milijonov programskih vrstic. Medtem so bili izdelani in usklajeni različni standardi za strojno in programsko opremo. Spreminjati vse to pa ni enostavno. Predvsem pa bi bilo zelo drago. Cena delovne sile na področju razvoja programske opreme je naraščala (veliko povpraševanje po programih) in nihče ni želel razočarati potrošnika -uporabnika računalnikov.
Pristop k usklajevanju strojne in programske opreme lahko razčlenimo na sledeče korake prilagajanja:
1. Strojna oprema
BIOS je čip, v kateremu so shranjeni nujno potrebni osnovni podatki za zagon računalnika, vzdržuje pa tudi t.i. sistemski datum. Na trgu se nahaja nekaj tisoč BIOS-ov različnih proizvajalcev. Firma Compaq, na primer, zagotavlja, da imajo njihovi računalniki, kupljeni po oktobru 1997, rešen problem leta 2000 v BIOS-u.
2.	Operacijski sistem - OS
Operacijski sistem uporablja nekatere sistemske podatke iz BIOS-a za svoje potrebe. Uporabniški programi pa uporabljajo določene podatke operacijskega sistema za svoje potrebe. Potrebno je dobiti informacije o problemu leta 2000 od proizvajalca OS. Microsoft ima objavljeno spletno stran na naslovu: http://www.microsoft.com/ year2000.
3.	Programska orodja
4.	Sistemske knjižnice
5.	Lastni uporabniški programi
6.	Vmesniki, ki povezujejo računalnike v računalniška omrežja
Praviloma sami na domačem PC-ju ne bomo imeli težav z letom 2000. Drugače pa je v velikih sistemih, kjer je to zelo pereč problem.
Kompleksnost prilagajanja na leto 2000 je lepo prikazana na spletni strani: http://www.bsi.si/html/projekti/leto_2000 , ki kaže pregled pripravljenosti bančnega sektorja in ostalih na leto 2000. Bolj črnogleda je spletna stran http://www.nevtron.si/firbc/y2k. Spletna stran http://www.y2ktoday.com je naslov za tiste, ki želijo izvedeti več na to temo.
Lep pozdrav, Marjan Maslo dipl.ing. prom.
OŠ Cirila Kosmača Piran marian@o-ckpiran.kp.edus.si
50 LET ŠAHA V PORTOROŽU
»Dne 3. maja 1949 se je vršil ustanovni občni zbor Šahovskega društva Piran - Portorož. Kasneje se je društvo Portorož osamosvojilo...« se ugotavlja v zapisniku 1. občnega zbora Šahovskega društva Piran.
Rojstni dan Šahovskega društva Piran in Šahovskega društva Portorož je torej isti: 3. maj 1949.
V	tem obdobju so šah aktivno igrali v sekciji prosvetnega društva in v enotah JLA, ki so bile v coni »B« Svobodnega tržaškega ozemlja. Tedaj se vzpostavi že prej ustanovljeni Šahovski klub Portorož. To se je zgodilo na rednem občnem zboru 20. marca 1952. Vendar pa šahovska aktivnost ni trajala dolgo, saj je Svobodno tržaško ozemlje kmalu prenehalo obstajati. Pa je kljub temu Šahovski klub Portorož obstal do dandanes. V vsem tem času je pripravil kar nekaj odmevnih in pomembnih šahovskih dogodkov. Zaradi dolgoletne, uspešne šahovske tradicije je postal Portorož ne zgolj šahovski kraj, temveč tudi sinonim te kraljevske igre.
V	Portorožu je začel - kar je najbrž skoraj vsakemu Portorožanu znano - svojo bleščečo šahovsko pot slavni Bobby Fischer. Na šahovskih turnirjih v Portorožu je doslej igralo pet (!) svetovnih prvakov: Smislov, Petrosjan, Talj, Fischer, Karpov. Portorož je gostil dvanajst velikih mednarodnih turnirjev (Memorial dr. Milana Vidmarja). Organiziral je šahovsko prvenstvo bivše Jugoslavije; bil je tudi prizorišče kvalifikacijskih srečanj za naslov svetovnega prvaka (dvoboj Smislov - Portisch, ter troboj Portisch - Geller - Polugajevski). Tu je bil leta 1958, po mnenju mnogih šahovskih avtoritet najmočnejši turnir na svetu (v šahu znan kot Fischerjev turnir). Portorož je bil gostitelj 10 velikih turnirjev Alpe - Adria in, ne nazadnje, leta 1989 se je izkazal kot zelo uspešen organizator svetovnega prvenstva v kompjuterskem šahu. Šahovske amazonke, danes že legendarne Madžarke sestre Polgar so bile prav tako gostje šahovskega Portoroža. V šahovski zgodovini Portoroža lahko naštejemo preko tristo imen velemojstrov, ki so tu nastopili.
Torej menda ni treba posebej dokazovati, da je dosedanja bilanca portoroškega šaha resnično bogata. Hkrati pa bi za nas morala biti obvezujoča: za občino Piran, za Portorož in za tukajšnji turizem! Naj mi bo za zaključek dovoljeno zapisati nekaj besed o sebi. Bil sem namreč prisoten pri vseh dogodkih, ki jih v pričujočemu tekstu navajam - vedno kot neposredni organizator, razen ob dogodku, ki se nanaša na ustanovitev šahovskega društva Piran - Portorož leta 1949.
50 let: veliko ali malo? Veliko, če veš, da se je začelo iz nič. Malo, veliko premalo, ko pomisliš, kaj vse bi bili lahko v tem času naredili! A to sodi že v prihodnost portoroškega šaha!
Jovan Nikolic

оиипц - трс, m o [мсЈ^, u.: oamz-tn
Bralkam in bralcem Portorožana sporočamo, Da seje BOUTIQUE ASCADA preimenoval v ALI BABA in vam sedaj ponuja pestro izbiro vseh vrst daril za vaše najdražje: orientalske in domače obrti. Obiščite nas - pričakujemo vas.
Odprti smo non - stop Od 8.30 - 19.00 Nedelja zaprto.
Rabite steklarske storitve?
V Piranu je za vas nanovo odprta Steklarska delavnica v Goriški 2, (zraven zdravstvenega doma).
Nudim vam: uokvirjanje slik
zasteklitev oken in vrat obdelavo stekla vitraže
izdelavo akvarijev.
Za informacije pokličite: 041/728-648 (Robi Stare).
Priporočam se za obisk!
ZLATE PIRANSKE AKROBATKE
Na Državnem prvenstvu v akrobatiki za osnovne in srednje šole so slavile Pirančanke.
V športni dvorani Gimnastičnega centra v Ljubljani se je 23. januarja zbralo okoli tristo akrobatk in akrobatov iz vse Slovenije. V iz leta v leto hujši konkurenci, saj se raven kvalitete in težavnosti akrobatike v šolah nenehno dviga, so kar za veliko naročje odličij pobrale Pirančanke. Telovadke Flipa, ki so zastopale različne piranske šole, so s svojimi brezhibnimi nastopi, urejenostjo in kolegialnostjo do sotek-movalk navdušile vse. S pomočjo učiteljev športne vzgoje in trenerjev Mojke Mehora Lavrič, Gine Gržinič, Mitjo in Stasjo Mehora so tudi v najtežjih akrobatskih elementih - salt z obrati - dosegle pričakovano. Mlajše deklice osnovne šole Cirila Kosmača: Sara Herceg, Brina Šuligoj, Hana Muminovič, Senada Talič, Mateja Topolovec in Špela Bobič so ekipno zasedle tretje mesto, Sara Herceg pa je državna prvakinja posamezno. Državne prvakinje so ekipno postale tudi starejše deklice iz Pirana in sicer: Dijana Stanišič, Brina Klemenčič (ki se je kot posameznica uvrstila na tretje mesto), Vesna Iveljič, Jerica Zeljkovič, Aja Golja in Ingrid Jelen. Prav tako so državne prvakinje piranske gimnazijke: Ana Stevanovič (ki je bila posamezno druga, takoj za bivšo slovensko tekmovalko v gimnastiki Bojano Vrščaj), Tanja Tul, Tanja Peternelj, Diana Palakovič, Nika Čelhar in Katja Križman. Bronasto odličje pa je med srednješolkami pripadlo zdravstveni šoli iz Pirana, ki so jo zastopale: Mateja Pavlin, Jasmina Avdičauševič, Anika Humar, Vesna Belle in Nataša Pogačar. Tokrat so piranske akrobatke imele »za maskoto« kar učenca OŠ Cirila Kosmača iz Pirana, ki tudi trenira pri Flipu, Danijela Golenača. S svojo prvo udeležbo je pristal na odličnem petem mestu. Uspešna, četrta, pa je bila tudi druga ekipa OŠ Piran.
Piranske akrobatke in Danijel so torej ponovno posegle v sam vrh slovenske šolske akrobatike in dokazale, da je z resnim in vztrajnim treniranjem tudi uspeh ne izostane. Zdaj jih čaka nova preizkušnja: ubraniti se bodo trudile naslov državnih prvakinj na Državnem prvenstvu slovenskih gimnastičnih klubov. Vso srečo, dekleta!
G.G.
RESTAVRACIJA
Portorož, Obala 55 vhod skozi park vile San Marco tel.: 73-894, 476-490 Se veseli vašega obiska in vas pričakuje tudi v svoji pizzeriji v Luciji!

Zlate piranske akrobatke
Zlate gimnazijke s trenerjem Mitjo Mehora.
Zmagovalke osnovne šole C. Kosmača Piran s trenerji Stasjo, Mitjo in Mojko.
IZGUBA OBČINSKEGA PODJETJA "AEBODBOM PORTOROŽ" - odgovor g. direktorju A. Kovšci
Navajen sem že, da me javni uradniki in drugi delavci, plačani iz javnih sredstev žolčno napadajo, kadar v javnosti objavim podatke o njihovem nepoštenem delu, slabem gospodarjenju z javnimi sredstvi, ali neupoštevanju ekoloških in drugih predpisov. Ni mi prijetno, ko me zmerjajo z visokih položajev, vendar se pustim prepričati le z argumenti. Tokrat mi je g. direktor javnega podjetja pripisal kar Goebelsove metode.Z argumenti pa je bil g. Kovšca bolj šibak.
Letališče Portorož je okoljevarstveni in ekonomski problem občine Piran. Tega se zavedajo tudi občinski organi, zato so skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor naročili študijo "Ocena vpliva na okolje letališča Portorož". Ugotovitve te študije potrjujejo ekološko in ekonomsko neprimernost portoroškega letališča.
V primeru, da bi javno letališko podjetje Aerodrom Portorož pod vodstvom g. A. Kovšce upoštevalo zaključke te in drugih strokovnih študij in mnenj, bi bila vsaka časopisna polemika odveč in bralcev ne bi bilo potrebno obremenjevati s takimi pisarijami. Ker pa g. Kovšca poskuša s puhlimi trditvami in zavajajoče podanimi podatki prikriti resnično stanje, je potrebno odgovoriti.
Poglejmo primer: Napisal sem, da letališče "pripelje" le peščico turističnih gostov. G. Kovšca trdi: 19622 potnikov v letu 1997, od tega 74% iz tujine, ni peščica. Res, številka zgleda na prvi pogled kar velika. Vendar upoštevajmo še druge podatke: ko odštejemo 1420 panoramskih potnikov (to so tisti, ki si za nekaj tisoč SIT privoščijo hrupno letalsko ali helikoptersko vožnjo nad slovensko obalo), jih ostane še 18202. Ko odštejemo še domače potnike, ki večinoma predstavljajo le nekaj urne obiske iz sosednjih letališč in aero klubov, nam ostane še 6203 tujih potnikov, ki so preko letališča Portorož prispeli v slovensko Istro. Kar znaten del teh je v preteklih letih predstavljal "bencinske" goste, ki iz sosednjih držav prihajajo le napolnit letalski rezervoar s cenejšim gorivom in spotoma spijejo še kapučin.
A tudi če za vse iz tujine prispele goste predpostavimo, da v polni meri koristijo naše hotelske in druge usluge, pomeni to le 17 turističnih gostov dnevno. Če pa upoštevamo, da za teh 17 iz tujine prispelih gostov državljani preko proračuna finansiramo dvoizmensko delovanje carine in mejne policije, gasilske službe in službe varovanja letališča ter službo konrtrole letenja in metereološko službo, ostane zadeva ekonomsko nesmiselna. Poleg tega, za to peščico potnikov skrbi še 12 delavcev javnega podjetja Aerodrom v izgubi. Res pravi kraljevski sprejem, saj imamo na vsakega tujega potnika skoraj dva uslužbenca.
Letališče v Sečovljah se po številu vzletov in pristankov postavlja ob bok samemu Brniku. Le, da na brniškem letališču prepeljejo kar 35 X več potnikov. Saj ne, da bi se tudi na tem področju lahko kosali z Brnikom. Podatek pa nam le pove, da je naše letališče predvsem vadbeni poligon. To pa pomeni veliko hrupa in malo prihodka.
Resnici na ljubo je potrebno reči, da g. Kovšca ni kriv, da letališče Portorož nikoli ni zaživelo kot potniški terminal, ter da je javno podjetje v izgubi. To je predvsem posledica danosti tega letališča. Je pa g. direktor kriv, ker kljub strokovnim dognanjem podjetje vodi v drugo smer, kar za občane pomeni ekološko in ekonomsko škodo.
Direktor javno trdi, da govorim neresnice in da občina Piran ne poseduje študije, ki bi ugotavljala, da bi bilo najbolj smotrno letališče postopoma zapreti. Naj mu odgovorijo kar ključni citati iz te študije, ki jo je izdela Inštitut Jožef Štefan, organizacija z najvišjimi referencami v Sloveniji:
-	"Letališče je s socialno-ekološkega vidika povsem neustrezno. Zavzema veliko dragocenega prostora in s svojo dejavnostjo obremenjuje tudi širšo, gosto naseljeno okolico. Lokalne in regionalne koritsti pa so zelo skromne. Ekonomski (neposredni in posredni) učinki so negativni, tudi če ne upoštevamo ekosocialnih stroškov objekta. To pomeni, da je razmišljanje o spremebi stanja nujno in podprto iz ekosocialnih kot tudi drugih vidikov." (študija: točka 4,5d)
-	"Dolgoročno bi bilo smiselno letališče Portorož ukiniti ali preseliti." (študija: točka 1,5)
-	"Najnujnejša je realna ocena sedanje in prihodnje gospodarske utemeljenosti letališča." (študija: točka 1,1)
-	"Pripraviti je potrebno načrt o zapiranju in opustitvi letališča ter o ureditvi lokacije za novo dejavnost (namembnost).
Iz prihodka letališča je potrebno namensko odvajati sredstva za zapiranje letališča in ureditev lokacije.
Preprečiti je potrebno neorganizirano opustitev letališča." (študija: točka 1,6).
Tudi Ministrstvo za promet in zveze je v svojem mnenju dalo jasno vedeti, da letališče nima velike perspektive, da je kakršnokoli podaljšanje steze nesmiselno, ter da je nujno narediti oceno gospodarske utemeljenosti letališča (mnenje MPZ št. 101-04/85).
Vodstvo letališča seveda ni zainteresirano za izdelavo realne ocene gospodarske utemeljenosti. Mnogo lažje je lastne podatke in ocene servirati organom občine in javnosti na podoben način kot je to storil g. Kovšca v zadnjem Portorožanu. To je seveda zavajanje javnosti in organov občine. Tako je moral občinski svet brez ustrezne gospodarske ocene v zadnjih letih sprejeti vrsto pomembnih odločitev, ki jih je predlagalo javno podjetje Aerodrom: letne gospodarske načrte, postopek za dokapitalizacijo podjetja, odločitev o vlaganjih v infrastrukturo letališča, predlog za podaljšanje letališke steze, itd...
Zato je Nadzorni odbor občine Piran 20.10.1997 in ponovno 18.5.1998 zahteval naročitev izdelave ocene gospodarske utemeljenosti letališča. Ob koncu leta 1998 je bilo javno podjetje Aerodrom to tudi primorano storiti.
Za konec g. Kovšci na ostale njegove trditve odgovorjam kar s citati iz gradiv, ki jih je sam podpisal ("Pregled poslovanja in programa razvoja Aerodroma Portorož", "Gospodarski načrt za leto 1998"):	№
Mercator-Degro
PORTOROŽ
Vaš najboljši sosed tudi v letu '999
PISMA PORTOROŽANU
- "Podjetje amortizacijo za infrastrukturo izračunava, vendar je ne knjiži v svojih poslovnih knjigah, saj ne more zagotoviti sredstev"...
-	"Nujna so vlaganja v infrastrukturo v letu 1998, za katere podjetje nima sredstev: 20.000.000 SIT".
-	"Ministrstvo za notranje zadeve je opravilo nadzor in ugotovilo, da naše podjetje nima organizirane službe varovanja v skladu z zakonom
-	"Kolikor bi striktno upoštevali vse predpise, bi morali imeti zaposlenih najmanj 24 delavcev. Zaradi premajhnih prihodkov pa je v podjetju zaposleno trenutno le 12 delavcev ..."
-	"Zagotoviti moramo pokritje izgube iz sredstev občinskega proračuna."
-	itd...
Hkrati pa v odgovoru na moj članek g. Kovšca trdi, da ne država ne občina niti občani ne prispevajo niti tolarja za kritje izgube podjetja ali za njegovo poslovanje. Ko zberemo letno izgubo podjetja, neknjiženo amortizacijo, potrebna nova infrastrukturna vlaganja, potrebe po novi opremi in novih zaposlitvah itd..., pridemo do mnogo višjih zneskov kot sem jih navedel v prvem članku.
Da letališče Portorož, ki nima pogojev za redno linijo, na katerem so celo čarterska letala redkost, druge dejavnosti pa so ekološko neprimerne, ne bo sposobno pokrivati teh stroškov, je jasno. Da stroške državnih služb in izgubo javnih podjetij tako ali drugače plačujemo državljani, je tudi res.
G. Kovšca, kot direktor javnega podjetja prejemate plačo, ki je komaj desetino nižja od županove. Pričakujem, da boste delovali v javnem interesu in upoštevali zaključke strokovnih študij.
Žare Lipušček
PS. Dragoceni prostor, ki ga zaseda portoroško letališče, je potrebno nameniti okolju sprejemljivi dejavnosti, ki bo prinesla več delovnih mest, občini pa ekonomski dobiček. Podaljševanje sedanjega neprespektivnega stanja je najslabša usluga tudi zaposlenim na letališču. Prej ko se bo občina odločila za preusmeritev dejavnosti in poskrbela za prekvalifikacijo delavcev, manj boleč bo prehod.
Civilna iniciativa Slovenije Za vprašanje piranskega zaliva
PETICIJA
Gospodu Janezu Podobniku
Predsedniku DZ Republike Slovenije
Zgodovina Slovencev od pradavnih časov je zaznamovana s pomanjkanjem občutka, dolžnosti in obveze politikov do državotvornosti. Posledice tega je konstantno krčenje etničnega ozemlja Slovencev.
Ta pogubna posebnost značaja slovenskega naroda se sicer, s stopnjevano samozavestjo, izgublja, a še vedno premalo, predvsem med tistimi politiki, ki krojijo usodo mlade slovenske države.
Reševanje vprašanja Piranskega zaliva sodi med najbolj nedržavot-vome poteze slovenskih politikov, ki ne vidijo, niso sposobni videti ali celo nočejo videti treh vidikov eksistence države, povezane s tem:
1. Celovitosti Piranskega zaliva, ki pomeni gospodarsko-turistično destinacijo in ki pomeni zagotovilo celovite obravnave in vzdrževanja ekosistema tega pomembnega naravnega območja.
Adrijanu Delbellu v slovo
Odpotoval si daleč v nepoznano.
Pusto je. Oljke samevajo, trta se sklanja k tlom.
Nič več ni tvojega klica po telefonu.
Bila sva soseda, prijatelja; naši otroci so se skupaj
razposajeno igrali. Punce so skuhale kavo, midva
pa sva z užitkom kakšno pokadila in se veselo
smejala kakšni neumnosti.
Rada sva kdaj pobegnila v gozd iskat gobe, kostanj ali šparglje, pa še kakšnega fazana sva spodila. Skupaj sva kosila: ti tik ob tleh, jaz neizkušen, krepko više. Pa si se mi smejal, jaz pa kritiziral kakšne zanič kosilnice delajo. Narava je bila tvoj drugi, dobro poznani dom. Tukaj so ti igrale violine. Opazoval sem tvoje roke: kako spretno so znale narediti zaželeno. Tu so kaj odtrgale, tam pričvrstile; nič preveč, nič odveč. Slika, ki ne zbledi. Kar si posadil, je zdravo raslo!
Rad si jo imel, naravo in ona ti je vračala in
te vzela. Odtrgala: naenkrat, silovito, pod tvojo oljko...
Bil si skromen: škatla cigaret, dobra šala, tu
pa tam kakšen »kafe«, kavbojke na sebi...
Tvoj cilj je bila družina. Tukaj so bile tvoje sanje, nisi
jih razlagal...
Slovo je vedno težko.
Nekako se spominjam besed in smeha prijateljev, ki so se poslavljali za daljše obdobje, ne vedoč, se bodo še kdaj videli, so, z razposajenostjo vzklikali: »Hej, če ne prej se vidimo v peklu!« Tudi sam bi lahko tako rekel, vendar bi te tam zaman iskal.
R.A.
VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219
-	adaptacije stanovanj
-	postavitev pregradnih sten
-	montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
-	pleskarska dela ^
-	montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
PISMA PORTOROŽANU
2. Rešitve lastninskih pravic do zemljišč v Savudriji, ki so iz več vidikov izpričana lastnina občine Piran in države Slovenije.
3. Pogoja za svoboden vstop države Slovenije v svetovna morja.
Utemeljitve za državotvorno držo pri omenjenih vprašanjih:
1.	Del polotoka Savudrija je bil od druge polovice 13. stoletja do leta 1940, zgodovinsko potrjeno, sestavni del občine Piran.
2.	Leta 1881 je gospod Antonio Caccia z oporoko podaril svoja zemljišča v Savudriji mestu Piran, pod pogojem, da ta zemljišča ne odtuji ali proda. Leta 1893 je oficielno vodstvo Pirana potrdilo in prevzelo dediščino g. Caccia. Z osamosvojitvijo so ta zemljišča postala neodtujljiva last države Slovenije
3.	Istra ni bila nikoli v zgodovini Hrvaška. Območje do Mirne je bilo pod koprsko cerkveno oblastjo. Še po 1. svetovni vojni je na podeželju, do črte Umag-Buje-Buzet, bil 10% slovenski živelj. Šele po 2. svetovni vojni se je Istra priključila Hrvaški.
4.	Do leta 1910 so bili avtohtoni prebivalci Savudrije le Italijani in Slovenci
5.	S pripojitvijo cone B Jugoslaviji, leta 1954, ni bila določena meja med Slovenijo in Hrvaško. Obstajala je samo administrativna meja, ki je določala slovenski prostor do reke Mirne. Londonski memorandum iz leta 1954 pa v 4. odstavku izrecno govori o nespremin-janju administrativnih meja.
6.	Odlok iz leta 1947, ki ga je sprejela Vojna uprava Jugoslovanske armade, o ustanovitvi IOLO, na osnovi katerega so bila leta 1952 dodeljena nekatera slovenska naselja Okraju Buje, je bil samo vojaški odlok, ne pa civilno-pravna razmejitev, zato ne more imeti nobene relevantne veljave.
Civilna iniciativa Slovenije za vprašanje Piranskega zaliva zahteva:
1.	da se obravnava vprašanje celovitosti Piranskega zaliva v pristojnih odborih DZ in v poslanskih klubih z jasnimi opredelitvami in državotvorno držo, kar nas bo obvarovalo ponovitve primera Lipice.
2.	da v zvezi s tem vprašanjem ne sme biti nobenih tajnih pogajanj in da se javnost sproti in celovito o vsem tem obvešča.
V vednost
Predsedniku Republike g. Milanu Kučanu
Predsedniku vlade g. Janezu Drnovšku
Odboru za mednarodne odnose
Poslanskim klubom DZ RS
Spomini na Parenzano..
Znanstveno raziskovalno središče v Kopru, ki s projektom Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo na Obali povezuje tukajšnje mlade raziskovalce, je že gostovalo na Portorožanovih straneh. Lani smo našteli osnovnošolce in dijake ter njihove mentorje s šol v piranski občini, ki so bili na regijskem srečanju - potekalo je na Srednji pomorski šoli v Portorožu - nagrajeni za svoje raziskovalne naloge. Najboljše naloge mladih, ki obiskujejo šole v treh obalnih občinah, so potem predstavili še na XXXII. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije.
Tudi tu so se nekateri naši mladi nadebud-neži dobro odrezali. Na tehničnem področju so bili najboljši učenci Srednje pomorske šole Portorož: Martin Bratož, Aleksander Franza in Dean Fikon z nalogo Uporovni merilni trakovi in računalnik pri merjenju sile. Z mentorstvom jim je pomagal Andrej Florjančič. Z raziskavo Uporabe drog med učenci osmih razredov različnih osnovnih šol v povezavi z njihovim življenjskim okoljem se je na področju psihologije najbolje odrezala učenka piranske gimnazije Urška, Krek. Pri nalogi so ji pomagali dr. Milan Krek, dr. Jelka Mišigoj-Krek in Darja Matičetova. Na področju geografije so bile zelo uspešne Brina Knez, Darja Janjatovič in Urška Krek, prav tako dijakinje Gimnazije Piran, ki so se pod mentorstvom Eve Slekovec lotile raziskave o železniški progi Parenzana. Povzetki najboljših raziskovalnih nalog so izšli v zadnji lanski številki publikacije Mladi glasnik. Tokrat povzemamo dve izmed nagrajenih raziskav. Morda bomo kdaj objavili še katero.
PARENZANA Raziskovalci: BRINA KNEZ, DARJA JANJATOVIČ, URŠKA KREK Mentorica: Eva Slekovec
V naši raziskovalni nalogi smo ugotovile marsikaj zanimivega, pa tudi to, da Parenzana še vedno živi v srcih tistih, ki so živeli z njo. Ljudje večinoma poznajo oziroma vsaj vedo, da je po Primorski nekoč tekla mala železnica, ki pa je kljub svoji majhnosti tukajšnjim ljudem veliko pomenila. Prišli smo do pomembnega sklepa: obnovitev vsaj koščka poti, po kateri je tekla ta istrska železnica, bi domačinom veliko pomenila, pa tudi
občine, skozi katere je tekla nekdanja proga, bi imele od tega veliko koristi, saj bi bilo turistov, po našem mnenju, več, kot jih je sedaj, in jih ne bi zanimale le igralnice, temveč tudi zgodovina in nekatere turistične znamenitosti Iskreno upamo, da bo naša raziskava pripomogla k obnovitvi te stare železnice -Parenzane.
UPORABA DROG MED UČENCI OSMEGA RAZREDA RAZLIČNIH OSNOVNIH ŠOL V POVEZAVI Z NJIHOVIM ŽIVLJENJSKIM OKOLJEM
^Raziskovalka: URŠKA KREK Mentorji: Darja Matičetova, Milan Krek, Darja Mišigoj - Krek
V raziskovalno nalogo sem zajela 341 učencev in učenk osmega razreda šestih slovenskih osnovnih šol: OŠ Ciril Kosmač, 'i OŠ Lucija, OŠ Sečovlje, OŠ Majde Vrhovnik Ljubljana, I. OŠ Rogaška Slatina in II. OŠ Rogaška Slatina. Povprečna starost učencev in učenk, ki so izpolnili vprašalnik, je bila 14,2 leti. Najpomembnejši rezultati: 78% učencev živi v popolni družini, 12% pa v razvezani. Svoje težave lažje zaupajo materam kot očetom. Starši so, pa mnenju njihovih otrok, najpogosteje segali po tobaku in alkoholu, očetje pogosteje kot matere. Učenci najpogosteje eksperimentirajo z alkoholom, sledita tobak in marihuana. Ta pojav je prisoten na vseh v raziskavo vključenih šolah. Prav tako na vseh omenjenih šolah osmošolci in osmošolke poznajo uporabnike različnih, tudi ilegalnih drog.
AVTO MOTO DRUŠTVO "Pinko Tomažič" PIRAN AVTOKAMP STRUNJAN tel. 782-076, fax 782-344
Priporočamo se za uporabo naših storitev v avto šoli in za aktivno včlanjevanje v naše društvo.
Uradne ure: ponedeljek torek
8,00-15,00
četrtek sreda
petek 8,00-13,00 in 16,00-18,00 sobota 8,00-12,00

NASMEJMO SE S PORTOROŽANOM
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
Kako se je začelo leto v mojem kraju
(Prosti spis)
možje, zavezani zgoraj naštetim vrednotam, pa nič! Moja mama, ki zmeraj najde odgovor na vsako težko vprašanje, je na vse to pripomnila, da imajo bratje minoriti svojega nadrejenega nad oblaki in da jih bo že on ustrezno kaznoval zaradi kršitve delovne discipline. Rekla je, da jih na onem svetu, v vicah, zagotovo čaka kakšno desetletje klečanja na osatu.
Tudi pri delitvi vrtnic je odgovorni odbor pozabil na nekatere zaslužne ustanove in posameznike. Tako so, na primer, izpustili gospo županjo, ki bi morala prejeti kar celo naročje vrtnic za izjemni optimizem, s katerim je zaznamovala prve korake na poti županovanja. Dobra duša je prepričana, da ji bosta uspeli garažna hiša in prijateljsko sodelovanje med strankami! Če se ji zares posreči to zadnje, pa bo že resna kandidatka za Nobelovo nagrado za mir!
Vrtnico zaslužita tudi naročnik in izvajalec gradbenih del na Podvozni cesti v Luciji. Toliko presenečenj in korenitih sprememb prometnega režima v tako kratkih časovnih presledkih ni krajanom do danes še nihče pripravil! Zima bi bila brez njih neznansko dolgočasna. Zlasti med križiščem in podvozom je bilo vsak dan kaj novega. Nikoli nisi prav vedel, če ti bo uspelo priti do cilja po običajni poti ali pa bo tamkaj ovira, zaradi katere boš moral peljati vse do šole, tam obrniti vozilo in napeto razmisliti, kam naj zdaj kreneš. Na opozorilne napise o obvozu in možnih smereh so graditelji namreč, v delovnem zagonu in naglici, popolnoma pozabili. Zjutraj si v polmraku naletel na jarek, kjer ga še včeraj ni bilo, se v mislih toplo zahvalil angelu varuhu za prisebno ukrepanje in peljal proti križišču, ki se je nenadoma zožilo, se za las izognil neosvetljenemu delovnemu stroju, mrzlično tuhtal, kdo za vraga ima v tem hipu prednost in navsezadnje le prispel živ in zdrav (predvsem pa bogatejši za dragoceno izkušnjo) do delovnega mesta. V bifeju »Pri žejni sipi«, od koder se lepo vidijo vsa dogajanja, so vsak dan padale stave o iznajdljivosti voznikov, ki so se s treh strani (iz portoroške smeri, iz smeri lucijske pošte in iz Ukmarjeve ulice za Degrojevim marketom) zlivali proti začasnemu semaforju pred podvozom. Izjemne razmere čakajo v prihodnje voznike avtobusov, ki vozijo proti Kopru in ki so do sedaj v Luciji ustavljali na ravnem. Novo avtobusno postajališče pa prijazno gleda navzgor proti nebu in ni nič širše od dela ceste, kjer so avtobusi ustavljali do nedavnega. Kako se bodo tam izmotavali iz zagat vsi, ki bodo mimo avtobusa zavijali na glavno cesto, bo pokazala prihodnost. Vsekakor je pomembno, da so krajani izgubili prijazno zelenico.
Sonja Požar, Lucija
Zapluli smo v zadnje mesece tega tisočletja. Praznoverni se zelo bojijo letošnjega leta, saj so preroki napovedali silne naravne katastrofe. Moj tata pravi, da so to babje čenče in da je on dosti bolj zaskrbljen spričo dejstva, da so naši politiki tako polni načrtov in tako odločni, da jih uresničijo. Pravi, da je najbolj miren, kadar nihče od tistih zgoraj ne kaže delovne vneme, kajti to je najboljše jamstvo, da se državljanom ne bo zgodilo nič neprijetnega.
Nekaj neprijetnosti pa so še pred koncem starega leta doživeli vsi, ki so bili »nagrajeni« z osatom. Moj tata je sicer rekel, da ga je odpad odsluženih plovil pri gostilni Ribič prejel po krivici, saj gre pravzaprav za turistično zanimivost. Naj bi raje tam postavili tablo z napisom, da je to tehnični muzej starih barkač in vsega, kar spada zraven, zaračunavali vstopnino in tako povečali prilive v občinsko blagajno. Tudi slaščičarskim zabojnikom ne bi smeli naprtiti osatovega pečata, saj so ljudje samo pošteno in brez zle misli izkoristili priliko za zaslužek. Osat pritiče kvečjemu občinski službi, ki je dovolila postavitev zabojnikov (katerih, mimogrede povedano, nikjer na svetu ne preganjajo ampak kvečjemu priporočijo lastnikom, naj jih opremijo tako, da se lepo zlijejo s podobo kraja). Enako velja za mega panoje (tudi le-ti so prejeli bodečo rastlinico), ki očem sveta skrivajo morje in podobo kraja. Bržkone za njim stoji kakšen priimek, katerega bi bilo dobro javno obelodaniti, v svarilo in poduk vsem, ki so tako silno zagnani, kadar je treba sprejeti škodljivo in neumno odločitev. Ko je nato omenil še osat za stavbo na Stari cesti 5, pa ga je od škodoželjnosti kar zvilo; na tej številki imajo namreč Zeleni Pirana svoj štab in moj tata jih nemilost-no krivi za razne druge osate, češ da fantje ne nastopajo dovolj drzno in trdo, da se pustijo teptati itd. Pa se je moja mama, blaga duša, takoj zavzela zanje, češ da so bili osata najbrž prav veseli in ga bodo (kot se naravovarstveni-kom spodobi) skrbno gojili; če ga bodo namreč Portorožani tudi v bodoče tako neodgovorno delili vsevprek, bo tej sicer neugledni rastlini vsak čas začelo groziti izumrtje.
Se je pa tata čudil, zakaj niso osata prejeli bratje minoriti, katerim se tako mudi odpovedati gostoljubje srednji medicinski šoli, se pravi približno 250 dijakom in profesorski zbornici. Ker vem, da tata ni ravno ateist, me je ta izjava presenetila in sem to naglas povedal. Pa je tata pojasnil, da naj bi bile dobrota, ustrežljivost, sočutje, samoodpovedovanje, prijaznost in še katera teh redkih lastnosti znak dobrega krščanstva. Ker trenutno ni dovolj denarnih sredstev za selitev šole v Izolo, kaj šele za prevoz dijakov, bodo le-ti najbolj prizadeti; sveti
Podvozna v Luciji - šolski primer funkcioniranja gradbenega lobbyja.
Dolgo pričakovana obnova, ki para ljudem živce
Ko je celjsko podjetje Alea, ki se je izkazalo kot zanesljivo pri rekonstrukciji piranske Župančičeve ulice, začelo konec lanskega oktobra z deli na Podvozni cesti v Luciji, so se prebivalci sprijaznili, da bo treba nekaj časa pač potrpeti, saj vsi vemo, da podobna gradbena dela vselej pomenijo tudi kup nevšečnosti. Nihče pa si niti v najbolj pesimističnih napovedih ni predstavljal, da se bodo zavlekla tako dolgo (zdaj tečejo že četrti mesec). Menda je imel izvajalec na začetku nekaj težav pri nabavljanju materiala, nekaj jesenskih dni je bilo morda res nekoliko deževnih, kar naj bi oviralo dela, res je tudi, da se je Občina šele kasneje domislila, da bi ob tej obnovi položila tudi plinsko napeljavo..., a vse to ne more pojasniti vsega kaosa, s katerim se Lucijčani nekaj mesecev vsakodnevno srečujejo na Podvozni cesti, na križišču z Liminjansko, Šolsko cesto in še kje. Ko pred kakšnimi štirinajstimi dnevi v delu Lucije iz pip ni pritekla voda, so ljudje brez pomisleka našli krivca v izvajalcu teh del. Čemur pa se niti ni čuditi, glede na vso zmedo, ki jo povzroča s svojimi diletantsko izpeljanimi prometnimi zaporami in obvozi. Menda pa je vodo zaprl Rižanski vodovod, ki je v ulici XXX. Divizije opravljal neka vzdrževalna dela.
Investitor pa Lucijčanom zagotavlja, da so že nameščeni semaforji, ki sicer še ne opravljajo svoje funkcije, sodobni in da bodo služili tudi slepim in slabovidnim (oddajali naj bi zvočne signale). Imeli pa bodo tudi tipala, ki bodo semaforjem omogočala prilagajanje gostoti prometa.
(L.S.Z.)
LJUDSKA UNIVERZA KOPER Z enotama v Izoli in Piranu vabi na vpis v spomladanski semester:
JAVNO VELJAVNE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE - IZOBRAŽEVANJE OB DELU:
Program organiziramo s pomočjo SEDŠ Koper
•	PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC PRODAJALCA - pogoje: končana katerakoli 3-letna srednja šola
•	Diferencialni program EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK - pogoj: končana šola za prodajalce
•	Diferencialni program UPRAVNI TEHNIK - pogoj: končana poklicna administrativna šola
•	Usposabljanje za poklic RAČUNOVODJE - pogoj: zaključena 4 letna srednja šola, ki vključuje matematiko, slovenski in prvi tuji jezik v obsegu programa ekonomski tehnik
•	Usposabljanje za poklic POSLOVNEGA SEKRETARJA -pogoj: zaključena 4 letna srednja šola ter aktivno
_ obvladanje angleškega jezika
Število prostih mest v posameznem programu je 25. Predviden pričetek 15.2.1999
•	OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE
6. razred osnovne šole - enota Koper
8. razred osnovne šole - 3 oddelki Koper in Izola
Maksimalno število kandidatov je 17.. Predviden pričetek februarja
TUJI JEZIKI:
•Verificirani jezikovni tečaji: ANGLEŠČINA, ITALIJANŠČINA, NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, SLOVENŠČINA
•	Tečaji: RUŠČINE IN ŠPANŠČINE
•	POSLOVNA ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA
•	NOVO: NEMŠČINA ZA TRGOVCE
Brezplačno testiranje in svetovanje.
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE:
•	KNJIGOVODSTVO ZA MALA PODJETJA
•	VODENJE POSLOVNIH KNJIG SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA
•	Tečaji RAČUNALNIŠTVA - Grafično okolje Windows 95, Word, Excel, Access, Corel draw, Osnove interneta, Powerpoint
•	Tečaji za VOZNIKA VILIČARJA IN UPRAVLJALCE TEŽKE MEHANIZACIJE
SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE:
•	Tečaj STROJEPISJA
•	Tečaj za VODITELJE ČOLNOV
•	Intenzivni tečaj ŠIVANJA
•	TUJI JEZIKI ZA UPOKOJENCE
•	Tečaj ŠIVANJA
•	SLIKANJE NA SVILO
Informacije in vpis: Koper, Cankarjeva 33, tel. 21-280.
APPUNTAMENTI DI FEBBRAIO 1999
*	La MOSTRA DI MASCHERE di Loredana Musizza di Parenzo nella Sala dei Capricci Archittetonici di Casa Tartini a Pirano rlmar-ra1 aperta al pubblico dal 9 al 18 febbraio 1999.
*	Da lunedi 15 a domenica 28 febbraio 1999 nell'aula del Palazzo del Comune si potra' visitare la mostra 10 ANNI DI PITTURA IN CASA TARTINI.
*	Martedi 16 febbraio 1999 alle ore 17.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini MASCHERETA CHE TI GIRI... ballo in maschera per bambini con balli, canti e giochi per I'occasione con Martina, lleana e Teja. Organizzato in collaborazione con il Giardino dinfanzia "La Coccinella".
*	Venerdi 19 febbraio 1999 alle ore 17.30 presso il Palazzo della Provincia di Gorizia incontro COME VIVONO GLI ITALIANI IN ISTRIA - LA COMUNITA' DEGLI ITALIANI DI PIRANO PRESENTA LA PUBBLICAZIONE USA PUR DIR.
*	Sabato 20 febbraio 1999 alle ore 20.30 all'Auditorio di Portorose rappresentazione teatrale della Compagnia dialettale triestino sezione teatro amatoriale I GREMBANI con la commedla "SCONDARIOLE" di Gianfranco Gabrielli. (Prezzo dei biglietti 1000 SIT (adulti), 700 SIT (studenti-pensionati). Biglietti in prevendita presso la segreteria della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano.)
*	Mercoledi 24 febbraio 1999 alle ore 18.00 nella Sala delle Esposizioni di Casa Tartini presentazione del CATALOGO ED INAU-GURAZIONE DELLA MOSTRA DEDICATA Al 10 ANNI DELLA FESTA DEL VIN con la collaborazione dell'Universita' Popolare di Trieste e la Fameia Muiesana di Muggia per la realizzazione della sezione riguardante i tempi e strumenti della vita contadina attra-verso i modelli di Vittorio Soraz. La mostra rimarra' aperta al pubblico dal 24 febbraio al 24 maržo 1999.
*	Giovedi 25 febbraio 1999 alle ore 17.00 nella biblioteca di Casa Tartini primo incontro de T ORA DELLA FIABA" con Doriana Kozlovie. L'incontro dedicato ai bambini si terra' mensilmente.
*	Venerdi 26 febbraio 1999 alle ore 16.30 presso il ristorante "MIRANDA" di Portorose TORNEO DI BRISCOLA - TRESSETTE. Informazioni e iscrizioni presso la C.l. fino al 25 febbraio 1999.
In data da stabilire verra' organizzato I' INCONTRO CON GLI AUTORI. Gli alunni delle classi III e IV della Scuola Elementare incontrerranno Giacomo Vit, autore del libro "Tunin il porcellino di S.Antonio" e "II topo incantatore".
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100
Gallusove značke za dolgoletno petje
Ob 5. obletnici samostojnega delovanja Portoroškega zbora in 40. obletnici umetniškega ustvarjanja na glasbenem področju njegovega dirigenta dr. Mirka Slosarja so konec lanskega leta pripravili koncert zborovskega petja v obnovljenem kulturnem domu v Novi vasi. Ob tej priložnosti so za večletno sodelovanje v zborovskem petju nekaterim pevkam in pevcem podelili Gallusove značke. Zlato Gallusovo značko je dobil Dare Brezavšček, srebrno pa: Tedy Grbec, Niko Gorela, Boris Požar, Dario Rodela, Emilio Stanič, Janja Stanjko, Branko Varljen in Biserka Zabukovec. Podelili pa so tudi kar dvajset bronastih značk.
Z razstave likovnih stvaritev dijakov Gimnazije Piran v avli občinske palače ob kulturnem prazniku.
KARMIČNI HOROSKOP - Vas zanima, kaj ste počeli v prejšnjem življenju? Najglobji uvid v osebnost, razpoznavanje notranjih talentov ter ozaveščanje in reševanje psiholoških problemov. NATALNI HOROSKOP - Kompletna analiza vaše osebnosti.
PARTNERSKI HOROSKOP - Medsebojna privlačnost, harmonija in neskladnosti v ljubezenskih in drugih odnosih. LETNI HOROSKOP - Vpliv zunanjih okoliščin na vasBrezplačne informacije. Pisno (20 do 40 strani) - 2500 sit astr. Armand Keber C. na Markovec 29 6000 KOPER tel. 066/ 275 434
PORTOROŽANOV HOROSKOP ZA FEBRUAR 999
VODNAR
Zelo se čutite svobodne in se skladno s tem tudi svojevoljno obnašate. Ni vam mar, če si zvečer sezujete eno rdečo in drugo zeleno nogavico. Ste namreč rojeni upornik; torej vedno proti in običajno tudi brez razloga. Uživate pač v vseh kombinacijah, ki nasprotujejo družbeno uveljavljenim pravilom. Sanjate o boljšem svetu, kjer carujeta ljubezen in prijateljstvo med ljudmi, sami pa za to ne naredite prav ničesar Še ljubezen in prijateljstvo kaj hitro zamešate. Stvari spreminjate zaradi gole želje po spremembah in ker je monotonost vaš največji sovražnik V vseh zvezah pa ostanete "nedotakljivi". Dragi vodnarji, le kako naj se naučimo živeti s tako ekscentričnim človekom, kot ste Vi?
OVEN
Vaš tekmovalni duh bo kot običajno, neznosen. Ves mesec boste iskali nekaj, kar bi lahko pogasilo vaš ogenj. Sprostitev v športu vam bo najbolj koristila.
BIK
Ljubezen, hrana in zabava bo vaša glavna obsedenost. Še bolj kot običajno boste občutljivi na vonjave in zvoke. Tudi vnaprej se boste seveda najraje oprijemali svojih starih navad.
DVOJČEK
Kar je bilo za vas prejšnji mesec najpomembnejše, boste zdaj zavrgli in pozabili. Morda tudi v ljubezni. Spet boste nemirno poskakovali okoli novega predmeta poželenja.
RAK
Kot običajno vas bo preteklost bolj zanimala kot sedanjost. V sanjah lahko počnete vse za kar se vam ni treba boriti. Zato boste še naprej sanjarili in fantazirali.
LEV
S svojo vzvišenostjo in samohvalo ne boste ničesar dosegli. Zaradi vašega pretiravanja vas bo potrebno vleči za rokav. Razumeli vas bodo le, dokler se boste obnašali dovolj skromno.
DEVICA
Kot je v vašem življenju običajno, se bodo stvari zakomplicirale. Spet boste rabili veliko časa, da pokažete prve znake naklonjenosti. Poslušajte raje svoje srce.
TEHTNICA
Bili boste privlačnega in zapeljivega videza. Ljubezen bo, kot običajno, za vas pomembnejša od vsega drugega. S svojo privlačnostjo in toplino boste pospešili zbliževanje in iskali zadovoljstvo.
ŠKORPIJON
Z laskanjem in premetenostjo si boste poskušali pridobiti tisto, kar želite. Pazite, da se ne boste usmerili le v zadovoljevanje svojih želja. Prijatelji lahko zaslutijo vaše namene.
STRELEC
Svobodno se boste lahko gibali in to vas bo osrečevalo. Odločitev po telefonu morda ne bo preveč odgovorna. Postanite in v miru premislite, kaj boste storili.
KOZOROG
Trud in potrpežljivost, ki ste ju dolgotrajno vlagali, bosta dala rezultate. Morda se vam bo ponudilo tudi novo delovno mesto. V kritičnih trenutkih boste naleteli na pomoč.
VODNAR
Kmalu boste srečali nekoga, ki bo zelo zanimiv. Uporabite svoje nove metode, vendar najprej dobro premislite in uporabite tudi stare in preverjene. Kreativnost bo na visoki ravni.
RIBA
S svojo nežnostjo in milino lahko očarate vsakega partnerja. Zaradi svoje neodločnosti se lahko zgodi, da boste vstopili v skrivno zvezo. Pretiranega izliva čustev ne utapljajte v alkoholu.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: gospa iz Sečovelj 1.000 tolarjev, Angela FLEGO iz Portoroža 1.000 tolarjev, družina PEROŠA iz Pirana 1.000 tolarjev, David FURLAN z Vilfanove ulice 1.500 tolarjev, Jožica ČERNIČ z Vesne 2.000 tolarjev, Božo KOŽAR z Lucana 2.000 SIT, Irene POLETU s Seče 3.000 SIT, Vrtec La Coccinella 10.000 tolarjev Sonja DEVIČ iz Lucije 2.000 tolarjev in Anica IBRIŠEVIČ 1.000 SIT..
Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča!
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (začasna pisarna tajništva KS je v III. nadstropju poslovne stavbe Splošne plovbe Portorož, Obala 55) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom »Za Portorožana«.
Številka 1* februar 1999* letnik VIII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. Urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN * oblikovanje naslovnice / copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom EDI * tisk / stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * naklada / tiratura 3.000 * izdajatelj / editore: KRAJEVNA SKUNOST PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 55, Portorož / Lungomare 55, Portorose * tel. / fax.:066 / 73-046 * cena enega izvoda / prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Ana JAKIČ, Valentina KLEMŠE, Marjan MASLO, Armand KEBER, Mojca ŠVONJA, Milica Maslo, Cesarina SMREKAR, Sonja POŽAR, Nada KOZINA, Dragica MEKIŠ, Petra GAJ ŠT, Gina GRŽINIČ in še kdo.. Vinjete: Sandro SAMBI.
MIZARSTVO
Pohištvo po vaših merah in željah. Mizarska popravila in montaža.
Dean Jukić s.p. tel. (066) 76-953
Centralno ogrevanje in vodovodno napeljavo pri novogradnjah ali adaptacijah izdelamo strokovno in po zelo ugodnih cenah.
Pokličite na 061/761-073.
OBVESTILO IZ ZDRAVSTVENEGA DOMA PIRAN
NOVA DEJAVNOST - AMBULANTA ZA
STROKOVNO MEDICINSKO PEDIKURO Z ZDRAVIMI STOPALI V ZDRAVO ŽIVLJENJE
V januarju 1999 je pri dispanzerju za sladkorno bolezen začela delovati samoplačniška ambulanta za strokovno medicinsko pediku-ro. Storitve opravlja posebej usposobljena višja med. sestra Tatjana Detoni. Ambulanta je namenjena bolnikom, ki imajo težave z nogami in bi jih radi odpravili ter preprečili nastanek razjede, oziroma bolniki, ki želijo ohraniti stopala čimdlje zdrava.
CILJI MEDICINSKE PEDIKÜRE SO:
*	strokovna oskrba bolnika tako, da ne prihaja do poškodb in okužb,
*	preprečevanje bolezenskih sprememb zaradi vraščenih nohtov,
*	odstranjevanje trde kože, pod katero lahko nastanejo razjede,
*	zdravstvena vzgoja in izobraževanje bolnikov o samooskrbi.
Za vsakega bolnika višja med. sestra vodi skrbno dokumentacijo.
URNIK: vsak petek od 7.00 do 13,30
NAROČANJE IN INFORMACIJE PO TELEFONU ALI OSEBNO:
ponedeljek - 18.00 do 19.00
torek-12.00 do 13.00
petek -13.00 do 13.30
P0RT0R0ZAN0VI MALI OGLASI
✓	Nudimo računovodske storitve za podjetja. V kolikor še nimate računovodstva ali pa niste zadovoljni z dosedanjim, nas pokličite vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15,.00 na tel. št. 066/746-815.
✓	Polaganje, brušenje in lakiranje parketa ter
polaganje laminatov.
Tel.: 066/76-760, GSM 041/749-177.
✓	Rotwailerja z rodovnikom, starega 3 mesece, dvakrat cepljenega, z vsemi papirji, ugodno prodam. Tel.: 772-481.
✓	Prodam 140 kom. monte - italijanske - po zelo ugodni ceni. Tel.: 773-204.
✓	Prodam dobro ohranjen električni štedilnik za 5.000 tolarjev. Tel.št.: 773-204.
✓	Nudim ŠIVILJSKE storitve: izdelava in popravilo oblačil. Informacije na tel.:772-070.
✓	Poceni prodam delujoči pralni stroj, 5 kg. in hladilnik Gorenje 10 I, v dobrem stanju.
Tel.: 73-209.
✓	Dva mladiča perzijske muce oddam ljubiteljem živali. Tel.: 772-070.
✓	Zelo ugodno prodam peč za etažno centralno ogrevanje na trdo gorivo, moč 20.000 kal, rabljeno samo eno zimsko sezono. Kličite na: 066/73-995.
✓	Prodam rabljeno opremo za dnevno sobo.
Tel.: 73-995.
✓	Prodam stanovanje v centru Pirana, Trubarjeva ulica: 65 m2 stanovanjske površine, 30 m2 terase, 2. nadstropje, popolnoma na novo obnovljeno, ogrevanje (marmorni radiatorji), telefon KaTV. Informacije: dopoldan (od 10. do 13. ure) po tel.: 274-837, zvečer (po 20. uri) na 282-535.
✓	Inštrukcije iz angleščine in matematike za osnovne in srednje šole. Nudim tudi pripravo na maturo. Cena: 150 SIT na uro. Tel.: 73-283, Maša.
✓	Če hočete poskusiti resnično domači med, ga zagotovo dobite v Portorožu pri čebelarju Dragu Henigmanu, Fizine 13, tel.: 76-584.
✓	Poučujem kitaro za začetnike na svojem domu v Portorožu. Pokličite na: 73-335.
✓	Belo vino (malvazija), žganje (tudi iz kakijev) in kis prodam. Kličite na: 79-917.
✓	V najem oddam in prodam vinograd. Tel: 79-917.
✓	Clio RT 1,4 letnik '96, 59.000 km, redno servisiran, ohranjen, bel, 3 vrata, prodam. Tel.: 76-834, po 20. uri.
Cenjene bralce obveščamo, da ne bomo več brezplačno objavljali malih oglasov pravnih oseb, podjetnikov in obrtnikov. Zahvaljujemo se vam za razumevanje!
V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.
Februar 1999
poTtotozattšt.l'Z

OTOPLIMO MRZLE ZIMSKE DNI!
prijetnimi presenečenju s sproščenimi trenutki v krogu najbližjih.
Na poti tja, kamorkoli že greste, kjerkoli že boste, Vas čakajo prijetne pozornosti Vaše banke. Posojila do 12 mesecev z ugodno fiksno skupno obrestno mero 11,50% in nižjimi stroški odobritve, za vse namene. Posebne ugodnosti za komitente, ki redno sodelujejo z banko Koper.
MINI POSOJILO ne pozna čakanja -
Takojšnja odobritev, do zneska 100.000 SIT in dobe 6 mesecev.
Informativni izračuni:
Najamem SIT	100.000	100.000	300.000
Doba posojila v mesecih	12	6	12
Mesečno odplačujem SIT	8.836	17.203*	26.506
Vrnem skupaj SIT	106.032	103.218	318.072
* odplačevanje s trajnim nalogom
Vse informacije so vam na voljo v Vaši enoti Banke Koper.
VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA
1.	Kako bi lahko na kratko komentirali podeljevanje turističnih osatov v Portorožu?
Z arabskim pregovorom: psi lajajo, karavana gre dalje...
2.	Kakšna je razlika med sveti, komisijami, odbori, vladami itd. v Sloveniji in enakimi institucijami v drugih evropskih državah? Drugod se borijo, da bi vanje imenovali kar največ sposobnih ljudi, pri nas pa trosimo moči v boju za strankarsko zastopanost.
3.	Kako se bo končal spor med ribiči in piransko upravno enoto glede ulova cipljev?
Dobro za ciplje, ki bodo po zaslugi počasnega reševanja spora doživeli visoko starost.
4.	Zakaj je zamisel o Slovenski Istri kot zelenjavnem vrtu za vso Slovenijo neizvedljiva?
Ker država ne bo nikoli podprla tovrstnih načrtov; kje bodo pa potem, lepo vas prosim, gospodje iz Ljubljane postavljali svoje razkošne črnogradnje?
5.	Katera je največja likovna galerija na svetu?
Piranska občina, kjer mesec dni po volitvah še vedno lahko občudujemo razobešene plakate s portreti kandidatov.
6.	Kaj bo piranska občina imela prej: podzemno železnico ali otroško igrišče?
Podzemno železnico, ker je donosnejša in ker z lokacijo ni težav.
7.	Ali bo nova občinska vlada odpravila večno prometno stisko Pirana in bila kos hrupu ter smetem?
Bo - če se bodo vsi njeni člani preselili v Piran...
Sonja Požar, Lucija
l<
Podjetje za gradbene storitve in inženiring „	Obala 55 - Portorož
GSM:
Tel.: Fax:
041/618-541 639-283 630-91 1 718-142 066/746-230 066/770-426
iSBE ил
Obala 55, PORTOROŽ