ZELEZAR
Leto XIX.	1979
JANUAR	Št. 2
XIV. divizija na Štajerskem
Letos mineva 35 let zmagovitega: pohoda XIV. divizije na: Štajersko, divizije, ki je štela. 1112 borcev 'iz sestava Tomšičeve, Šercer je vein Bračičeve brigade. To so bili najboljši borci, izbrani za enega najtežjih in najzahtevnejših pohodov v deželo, za katero je Hitler dejal:. »Naredite mi Štajersko nemško!«
Del kolone borcev XIV. divizije
I Slovenska Štajerska se je po o-kupaciji Znašla zaradi specifičnih pogojev v izredno težkih razmerah za razvoj narodnoosvobodilnega boja. Bhote IV. operativne cone so bile v razmerah, v katerih so se bojevale, prešibke, da bi sovražnika prisilile na obrambo in tako izrabile možnost večjega razmaha narodnoosvobodilnega boja. Potrebno je bilo na to ozemlje poslati večjo enoto, ki bi pospešila razmah osvobodilnega boja in. osvobodilnega- gibanja, o-benem pa bi vojaško in politično povezala, ter kontrolirala, slovensko ozemlje.
Tako, je vodstvo osvobodilnega gibanja, odločile, da pojde na to pomembno pot XIV: divizija. Njen pohod pa je odobril 5, januarja 1944. leta vrhovni komandant tov. Tito.
Divizija je krenila 6. januarja 1944 na več kot 300 km dolgo. pot.
Pohod bratstva in enotnosti je tekel od Suhorja v Beli Krajini čgz Pokuplje, Turopolje, Posavino, Moslavino in Hrvaško Zagorje. Za udeležence je bil pohod naporen. Na vsej poti pa jih je sve- . čano sprejemalo prebivalstvo.
Po bojih na Hrvaškem je; divizija 6. februarja pri Sedlarjevem prešla Sotlo in Nemce dokaj presenetila. Vendar je okupator hitro ukrepal. Začeli so se težki boji v izredno hudih vremenskih razmerah. Huda zima in vedno večji pritisk sovražnikovih enot je terjal od borcev nadčloveške napore.
Po hudih bojih na Kozjanskem, Bohorju, Konjiški gori, pri Lindeku in na pobočju Stenice, se je divizija 16. februarja 1944 prebila na Paški Kozjak. Toda tu je bila ponovno obkoljena. Obroč je štel skoraj 3000 nemških vojakov. Po "večkratnih poizkusih proboja . je ta uspel šele 20, februarja. Sledila je epa najtežjih bitk XIV. .divizije na Graški gori »Gori jurišev«:! Ob pomankanju streliva in orožja se je divizija z nadelo-, veškimi napori in hudimi žrtvami prebila 22. februarja pri Kaplanu. Boji so se nato nadaljevali še v Belih vodah, Ljubnem, Solčavi. Sovražnikova ofenzija se je končala- 25. februarja. V dvajsetdnev-nih neprestanih bojih je divizija skupno izgubila 360 borcev (padli, ujeti, pogrešani), ranjenih pa je bilo okoli 200 borcev. Izgube so bile velike tudi v orožju in opremi.
V teh bojih je blizu svojega doma padel tudi obetajoči pesnik. Karel Destovnik-Kajuh.
Prihod XIV. divizije na Štajersko ni'pomenil samo številčno o-krepitev enot NOV, temveč tudi kadrovsko okrepitev, saj so to bili prekaljeni borci in starešine. Nastopilo je obdobje ofenzivnega bojevanja, jačanja enot in političnega delovanja ter pridobivanja novih borcev.
Štirinajsta divizija je tako v celoti izpolnila svoje poslanstvo.
KOLEKTIVNO VODENJE
PREDLAGANA NOVA ORGANIZIRANOST ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE V ŽELEZARNI ŠTORE
ZSMS Železarne. Štore je trenutno organizirana po statutu ZSM Slovenije in v skladu s pravilnikom o organiziranju OK
ZSMS Celje. V-začetku leta 1978 oziroma 15. marca 1978 smo v Železarni reorganizirali mladinsko organizacijo, tako da smo na ravni DO ustanovili posvet predsednikov OO ZSMS kot akcijsko koordinacijsko telo, ki koordinira skupne akcije vseh naših OO (Nadaljevanje na 2. str.)
RAZPIS
„Inovator Celje“ za leto 1978
Koordinacijski odbor za stabilizacijo pri občinski konferenci SZDL Celje in Raziskovalna skupnost občine Celje objavljata razpis
o podelitvi nagrad in priznanj »Inovator 1978«
P
Za nagrado »Inovator 1978« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Celje, ki so v letu 1978 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave).
2.
Kandidate za nagrado lahko predlagajo:
—	komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD oz. DQ,
—	delavski sveti TOZD ali DO,
—	družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh ravneh,
—	društva DIATI, LT, DIT,
—	strokovna društva in
—	posamezniki.
3.
Prijava v pismeni obliki mora vsebovati:
—	osebne in splošne podatke prijavitelja,
—	kratek opis ali risbo prijavljene inovacije,
—	podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, uporabnost, izvirnost,
—	pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo,
—	dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drugi pristojni organ.
4.	.
Na predlog razpisne komisije in na osnovi »Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »Inovator«, bosta Občinska konferenca SZDL in Raziskovalna skupnost Celje podelila največ pet denarnih nagrad s plaketami in 10 nagrad s priznanji najboljšim inovatorjem v letu 1978.
5.
Prijave zbira Raziskovalna skupnost Celje, Ulica XIV. divizije 14, do 1. marca 1979.
6.
Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v javnih sredstvih obveščanja.
7..
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Raziskovalni skupnosti Celje.
INFORMATIVNI DNEVI NA VISOKOŠOLSKIH ZAVODIH
Odločitev za vsako šolanje ob delu zahteva tehten premislek in dobro poznavanje zahtev, ki jih bo šolanje postavljalo, ter pogojev, pod katerimi poteka šolanje.
Informiranje o teh zahtevah ip pogojih je bilo v preteklih letih organizirano v glavnem za tiste, ki so se redno šolali, slabo pa za tiste, ki so se odločali, da se bodo-začeli šolati ob delu. Šolanje ob
delu pa zavzema že velik del vsega šolanja, zato so informacije kandidatom za to šolanje nujno potrebne.
To je pokazala tudi skupna akcija za usmerjanje vpisa, ki smo jo za »redno šolanje« prvič izvedli za šolsko leto 1977/1978. Usmerjanje vpisa namreč ni bilo tako učinkovito ,kot smo pričakovali,
tudi zaradi tega, ker v akcijo ni bilo vključeno - šolanje ob delu. Zato je koordinacijski odbor za poklicno usmerjanje pri Komiteju za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije sprejel načrt za usmerjanje vpisa v šolskem letu 1979/ 1980, vkaterem so vse akcije namenjene tudi kandidatom ža šolanje ob delu.
To'velja v polni meri tudi za visokošolsko šolanje. Zato so za vse, ki se pripravljajo na ta korak vsako leto organizirani »Informativni dnevi« na vseh visokošolskih organizacijah združenega dela. Doslej je bil posebej en dan posvečen vsem, ki želijo študirati ob delu. Študentov, ki vsako leto začnejo študij ob delu, je veliko. Že nekaj let je na visokošolskih zavodih med 1 vpisanimi vsako leto okoli 60 % študentov za reden študij in okoli 40% za študij ob delu.
Zato bosta letos, oba informativna dnevna na vseh visokošolskih zavodih namenjena vsem, ki jih zanimajo informacije o študiju na posameznih šolah. Torej tistim, ki nameravajo študirati redno in tistim, ki se bodo odločili za študij- ob"' delu. Udeležite se informativnih dni in povprašajte o vsem ,kar vas zanima.
Letos bodo informativni dnevi na vseh visokošolskih zavodih v SR Sloveniji 9. in 10. februarja. V petek, 9. februarja bodo informacije ob 9. in ob 15. uri, v soboto, 10. februarja pa ob 9. uri/
Poleg teh dnevov pa bodo nekatere šole pripravile še posebne informativne dneve na Sedežih za študij ob delu.
Podrobnejša pojasnila o informativnih mesti na visokošolskih organizacijah združenega dela dobite lahko v oddelka za izobraževanje.
Obravnavane inovacije
KOLEKTIVNO VODENJE
Komisija za racionalizacije je na 2-3. seji 21. 12. 1978 obravnavala in sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Viktorja FA-LERJA in Ivana ZAVŠKA iz TOZD Vzdrževanje, št. 381 »Izboljšava postopka zamenjave verige na dvigalu MINOR«, je komisija obravnavala in sklenila, da se predlog ne sprejme, ker je za izvajanje neprimeren;
2.	Predlog tov. Silva KROFLIČA iz TOZD vzdrževanje — el. obrat, št. 375 »Izboljšava vezave kontaktorske tehnike na 10 MP žerjavu«, je komisija obravnavala in sprejela^ Odločila je, da predlagatelju pripadajo tri posebna nadomestila, faktor ustva-ritvene sposobnosti je 2b. Prvo izmed nadomestil se obračuna na osnovi prihranka 21.222,00 din.
3.	Predlog tov. Srečka ŠOŠTARIČA iz TOZD vzdrževanje, št. 370 »Usmerjanje gredic v valjarni II« je komisija obravnavala in ga zavrnila, ker predlog ni. umesten.
4.	Predlog tov. Marjana SENICE iz TOZD vzdrževanje — meh. del., št. 329 »Namestitev vibratorja na bunker«, je komisija obravnavala in sprejela že na 19. seji, kjer je bilo določeno, da še dopolni z izračunom prihranka.
Komisija je odločila, da predlagatelju pripadajo tri posebna nadomestila, faktor ustvaritvene sposobnosti je 2b. Prvo izmed nadomestil se izplača na osnovi prihranka 49.549,00 din.
5.	Predlog tov. Alojza ŠRAMLA iz TOZD MO, št. 157 »Sprememba načina upravljanja žerjava«, je bil sprejet že na 2. seji
3.	9. 1976, kjer je bil določen faktor ustvaritvene sposobnosti 2b.
Po enem letu uporabe predloga je predlagatelj predložil izračun prihranka, ki znaša 246.579,85 din, na osnovi katerega se izplača prvo nadomestilo.
6.	Predlog tov. Jožeta JEVŠE-VARJA in tov. Milana LEVCA iz TOZD vzdrževanje, št. 372 »Rekonstrukcija ter ureditev mazanja ležajev vstopnih valjčnic pred hidravljičnimi škarjami konti naprave«, je komisija o-bravnavala in sprejela. Predlagateljema pripadajo tri posebna nadomestila, faktor ustvaritvene sposobnosti je 2b. Enoletni prihranek znaša 130.404,00 din, na osnovi katerega s® izplača prvo izmed nadomestil.
7.	Predlog tov. Marjana TA-CERJA iz TOZD livarna I, št. 392 »Krtača za čiščenje zobnika z vlitimi zobmi«, je komisija obravnavala in sprejela. Odločila je, da avtorju pripadajo tri posebna nadomestila, faktor ustvaritvene sposobnosti je 2b. Zahteva se, da livarna I predlog dopolni z izračunom gospodarske koristi; Ponovno se obravnava na prihodnji seji.
8.	Predlog tov. Vlada GRADIČA iz TOZD MO, št. 374 »Priprava za centriranje valjev«, je komisija obravnavala in sprejela. Odločila je, da avtorju pripadajo tri posebna nadomestila, faktor ustvaritvene sposobnosti je 2b.
Prvo izmed nadomestil se obračuna na osnovi prihranka po e-nem letu uporabe predloga.
9.	Predlog | 'skupine LOGAR, MILANO VIČ, .. KUMPERGER, KRIŠTAN in MENART, št. 298 »Preureditev rezkalnega stroja Waldrich za globoko vrtanje«, je komisija obravnavala in sprejela. Avtorjem pripadajo tri posebna nadomestila, faktor ustvaritvene sposobnosti je 2a.
Prihranek znaša 741.148,00 din, na osnovi katerega se izplača prvo izmed nadomestil.
10.	Za predlog 150 »Rešitev pogona magnetnega izločevalca« sta predlagatelja tov. Daniel MLAKAR in tov. Franc RUPRET iz TOZD vzdrževanje, predložila izračun gospodarske koristi za II. obračunsko Obdobje in znaša 307.717,75 din, na Osnovi katerega se izplača drugo nadomestilo.
11.	Komisija za racionalizacije je določila strokovno podkomisijo v sestavi ing. Starc, tov. Škorjanc in ing. Marolt, da proučijo in dajo svoje mnenje o predlogu št. 349 »Rekonstrukcija vodnih skodel in meča skodele«, predlagatelja tov. Jožeta Zapuška.
12.	Komisija je sprejela predlog, da naj delavski sveti TOZD in DS sprejmejo Samoupravni sporazum o inovacijah v SŽ kot svoj samoupravni akt. Od te seje se vsi inovacijski predlogi obravnavajo po sprejetem sporazumu in jih v prvi stopnji obravnavajo njihove komisije za gospodarjenje. Komisija za racionalizacije pa je v pomoč tem komisijam. Na njihove seje pa mora biti vabljen en član komisije za racionalizacij e.
Oddelek za inovacije
(Nadaljevanje s l. Strani)
ZSMS. Osnovne Organizacije So povezane v občinsko * konferenco mladih delavcev, ki žal ne izvršuje vse svoje programske aktivnosti.
Našo. organiziranost ZSMS Železarne Štore je novi- statut-- samo potrdil.
Predsedstva OO ZSMS v naši DO so se konec leta sestala in smo o; njihovih ugotovitvah razpravljali na posvetu predsednikov dne 21. 12. 1978. Na seji sta bila prisotna tudi predsednik predsedstva OK ZSMS Celje tov. Riki Majcen in koordinator OO ZK 2Š tov. .Mirko Gozdnikar. Razpravljali smo predvsem o vzrokih neaktivnosti OO ZSMS in ugotovili, da je vzrok za to predvsem neaktivnost OK KMD, katere program smo dobili šele konec leta 1978. Del krivde leži tudi na naših predsedstvih OO ZSMS, ki pravzaprav svojih zapisnikov v večini primerov niso posredovali občinski KMD, ampak v mape, določene Za naše osnovne organizacije na OK ZSMS. Akcije, ki izhajajo iz programa na ravni DO, smo uresničili in tudi naredili nekaj akcij, ki • So: se -naknadno pojavile v programu OK KMD-
Iz 'nastale situacije nas lahko reši. le takšna organiziranost ZSMS, ki bo zagotovila aktivnost članov ZSMS na vseh nivojih in tudi na nivoju DO. Če bi hoteli ponovno organiziranti vodenje vseh akcij na ravni DO, bi to praktična pomenilo, da se OK KMD povezuje z našim OO ZSMS v TOZD prek enega foruma, kar ni sprejemljivo ne po riašem in ne po programu OK KMD, Zato .se je mladinska organizacija v Železarni štore odločila, da bo V OO ZSMS in na ravni delovne organizacije vpeljala kolektivno vodenje.
Kolektivni organ vodenja
Kolektivni organ vodenja (v nadaljevanju KOV) je najnovejša oblika organiziranosti. V takšni obliki organiziranosti je delo kolektivno in vsak član OO tesneje sodeluje pri izpeljavi določenih programov. Prav tako vsak član sodeluje pri vodenju in s tem za krajšo dobo vodi kot predsedujoči (akcijski vodja) določene akcije za izvedbo programa.
Kolektivno vodenje in vpliv ter organiziranost v osnovni organizaciji
OO je Skupek članov, ki* tesno sodelujejo na konkretnem področju. Je bolj ali manj močna. Vsak član OO je lahko predsedujoč (akcijski vodja) in mora izpolnjevati program, ki si ga je zastavila OO. On vodi sestanke ter akcije in je odgovoren OO pri izpeljavi programov. Za predse-dajočega OO izbere člana, za katerega misli, da bo v določenem obdobju gledo na program najbolje ustrezal.
Temeljni kolektivni organ vodenja
Razlika je le pri OO, ki so zelo močne, in so razdeljene po aktivih. Takrat aktivi-delujejo organizacijsko kot OO in so predse-dajoči povezani v temeljni kolektivni organ vodenja. Vsakemu akcijskemu vodji se mora omogočiti družbenopolitično delovanje vsaj 2 uri med delovnim časom (zaradi večizmenskcga dela).
Kolektivni organ vodenja na ravni DO
Kolektivni organ vodenja je Skupek vseh vodij iz OO. Ti akcijski vodje izberejo izmed sebe predsedajočega (kolektivni akcijski vodja), ki vodi Sestanke. Mandatna doba kolektivnega akcijskega vodje je 3 mesece in razlika je le v tem, da ko se izbere novi, postane tisti, ki, mu je potekel mandat, mentor' novemu. -“ Pri tem moramo upoštevati, da se izbira na podlagi njihovega znanja —k se pravi,- da. prevzema naloge iz področja, ki mu je najbolj znano. Pri tem delu mu moramo omogočiti štiriurno delo na družbenopolitičnem področju. To je zaradi tega, da se premagajo začetne težave in da so laže posveti izpeljavi programa.
Zgoraj omenjena organiziranost je predlog vsem OO ZSMS. Na. podlagi širše razprave in razprave, ki- bo na posvetu, predsedstev OO ZSMS dne 15. 1. 1979, se bomo konkretno dogovorili o programu aktivnosti in organiziranosti/.
Konkretizacija tega programa bo podana v naslednji številki štorskega železarja.
Simdvič Dragah
XXIV. posvetovanje strokovnjakov iz črne metalurgije,
barvne metalurgije in livarstva
V dneh ,5. in 6. oktobra je bilo organizirano vsakoletno posvetovanje ..strokovnjakov iz delovnih organizacij . slovenske metalurgije. Osnovno vodilo posvetovanja je bilo:. Avtomatizacija v metalurgiji in ocena .kvalitete pri predelavi . jekla in kovin in v končne izdelke. Udeležba je bila zelo številna, „saj je bilo 121 prijav-ljeneev iz 47 različnih delovnih organizacij , ter ustanov. S področja metalurške proizvodnje J.e. bilo
52 udeležencev. Iz drugih republik je bilo 16 udeležencev in 7 inozemcev. Od preostalih, je bila približno polovica predstavnikov predelave 'kovin-, drugi s° bili iz dejavnosti-vezanih «a-metalurgijo, ustanov za vzgojo 'kadrov, Raziskovalne skupnosti Slovenije, Gospodarske zbornice itd.
Med udeleženci iz delovnih-organizacij - metalurške vproizvodnj e niso bdi: samo .metalurgi,' temveč tudi drugi .strokovnjaki, ki imajo opraviti :z' raziskavami na. področju avtomatizacije-v-metaiurgi-ji. Nekdanja stanovska tovariška srečanja so'se torej sprevrgla v strokovna -posvetovanja predvsem delovnega značaja. Široka ‘Udeležba je potrdilo dobro izbranega programa in da,so prireditelji u-speli zainteresirati širši, krog strokovnjakov zaposlenih v metalurgiji ter na drugi, strani .tudi predelovalcev kovin.
Delovni program j.e bil zelo natrpan, tako da je zmanjkovalo časa no samo za razprave, temveč
tudi za predavanja. Predavanja so bila vsa izvedena, vendar s terminskimi spremembami in nekatera pod vtisom pomanjkanja časa. Referati so bili kvalitetni, nekateri na .izjemno visoki ravni in vredni za podajanje na vsakem mednarodnem strokovnem .posvetovanj u, Kakovost podanih referatov je bil tudi neposreden dokaz vrednosti rezultatov raziskovalnega dela in znanja raziskovalcev, kot tudi dosežkov, v teh-
nološkem ter kakovostnem razvoju slovenske metalurgije.--»Rezultati našega raziskovalnega dela v metalurgiji-so razvidni tudi v tem, da na tehnoloških napravah, takih kakršne imamo, prav nič ne zaostajamo za dosežki in znanjem v svetu. V mnogočem se lahko hvalimo, da smo med vodilnimi in najboljšimi,« je rekel eden naših najbolj priznanih strokovnjakov med razpravo na posvetovanju.
Nekoliko v drugem smislu je dal svoja , priporočila in napotila za delo y ..svojem uvodnem pozdravu predsednik KPO Slovenske železarne.tov. Klančnik. Število zbranih. strokovnjakov ma posvetovanju je .že zadostno, zagotovilo, da razpolagamo z velikim raziskovalnim potencialom. Doseženi rezultati raziskovalnega dela govore o usposobljenosti in znanju naših Strokovnjakov. Za potrebe jugoslovanskega , tržišča pa še vedno uvažamo nad. milijon ton jeklarskih izdelkov in v
¡1
I
I
.O -- '
—

tem je še vse preveč plemenitih jekel. Posebna skrb raziskovalcev mora biti skrb za kvaliteto naših proizvodov in nenehen tehnološki napredek v razvoju. Raziskovalno delo , je doseglo pomembne .. uspehe. in napredek, pred‘nami pa je še ogromno dela in nalog. .
Enako kot vsa prejšnja leta je tudi letošnje posvetovanje pripravil Metalurški inštitut Ljubljana. Direktor inštituta tov. Prešern je V uvodnem predavanju obravnaval vprašanje organiziranosti raziskovalnega dela v slovenski metalurgiji. Nakazal je tu-dj pot za čim hitrejši in učinkovitejši prenos rezultatov raziskovalnega dela v proizvodne obrate. V zgoščenem pregledu potreb in nalog raziskovalnega področja kot osnove za. razvoj slovenske metalurgije in livarstva,, j e podal pregled vrste predlogov raziskovalnih projektov, katere bo treba reševati v neposredni prihodnosti. Podani program potrebuje le malo dodelave, pa bo pripravljen srednjeročni program raziskovalnega dela za obdobje 1980—1985.
V okviru posvetovanja je bila opravljena tudi obširna javna r.azprava o programu raziskovalnih nalog za prihodnje 1979. leto, pri katerih naj bi bila z zbranimi sredstvi soudeležena Raziskovalna skupnost Slovenije. O posameznih nalogah so v . temeljnih organizacijah' že razpravljali:samoupravni organi na predlog in skupno s- strokovnimi službami. Za črno metalurgijo je program obravnaval tudi strokovni odbor za znanstveno raziskovalno delo pri Slovenskih Železarnah in je bila razprava na posvetovanju že tretje preverjanje upravičenosti. Razprava pa je potrebna, da tudi uporabniki potrde, da so predlagane naloge po svoji vsebini pravilno izbrano in usklajene s programi drugih področij. Javna obravnava je potrdila 83 nalog, obseženih v 17 projektih, katere
naj bi sofinancirala raziskovalna skupnost Slovenije v letu 1979,
Kot že več let nazaj, je bil tudi del letošnjega posvetovanja namenjen vsem jugoslovanskim jeklarjem. Izbrana tema je bila u-sklajena z osnovnim vodilom o u-vajanju avtomatizacije- v metalurgiji, torej' o uvajanju avtomatizacije v jeklarne. V tem delu posvetovanja so sodelovali tudi inozemski strokovnjaki firm: Process Corporation iz ZDA in INTECO iz Avstrije. Dve zanimivi predavanji sta obravnavali razvojne smeri proizvodnje plemenitih jekel in dosedanje stanje avtomatizacije procesov za proizvodnjo jekla. Nadaljnji štirje referati so govorili o pripravah ih izkušnjah pri uvedbi dela s procesnim računalnikom za jeklarno Železarne - Ravne. Zaradi pravočasne usmeritve raziskovalnega dela v priprave za uvedbo procesnega računalnika in pravočasne priprave kadrov so bile dane dobre osnove za možnost u-spešnega. krmiljenja posameznih faz tehnološkega procesa proizvodnje jekla, Dosedanje izkušnje in nadaljnje raziskave bodo služile pri izpopolnjevanju avtomatizacije vodenja procesa proizvodnje jekla ne samo, v jeklarni Železarne Ravne, temveč tudi v vseh .tistih, jugoslovanskih jeklarnah, kjer že uvajajo procesne računalnike ali jih nameravajo kupiti.
Letošnje strokovno posvetovanje je bilo torej zelo delovno in po kvaliteti predavanj kot tudi po udeležbi uspešno. Naslednje leto bo 25. posvetovanje in bi bilo vredno seznaniti tudi širšo javnost malo več o dosežkih raziskovalnega dela v slovenski metalurgiji v. minulem četrt stoletju. Treba pa bo predvsem seznaniti delavce v tozdih metalurgije, da znanstveno raziskovalno delo Služi znanosti, predvsem pa koristim proizvodnje v delovnih' organizacijah.
Milan Marolt
VSI ZBORI
V torek, 30. januarja se bodo na 10. seji zbrali -vsi trije zbori občinske skupščine občine Celje.
Na seji bodo razpravljali in odločali o točkah predloženega dnevnega reda:
1.	Poročilo o realizaciji sklepov
9.	seje in potrditev zapisnikov ‘7. in 8. seje zborov občinske skupščine ^vsi- zbori)
2.	Ugotovitev prisotnosti .delegatov, (vsi zbori)
3.	Predlogi Jkomisije za volitve, imenovanja .in kadrovske zadeve (vsi zbori)
4.	Program dela občinske skupščine Celje za leto 1979 (vsi zbori)
.5, Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega piana občine Celje.za. obdobje 1976—1980 v letu 1979 (vsi zbori)
6.	Poročilo o izvajanju programa II. samoprispevka za izgradnjo objektov družbenega standarda v občini Celje (vsi zbori)
7.	Ocena izvoznih prizadevanj v letu. 1978 in predvidevanja za leto 1979 (vsi zbori).
8.	Predlog odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1981 —1985 (vsi zbori)-
. 9. Predlog odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega .plana občine Celje (vsi zbori)
10.	Predlog odloka o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena v občini Celje (ZZD, ZKS)
11.	Predlog odloka o zazidalnem načrtu »Sončni. park« (ZZD in ZKS)
12.	Osnutek odloka o -povračilu stroškov, izgube na dohodku in nagradi sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Celju (vsi zbori)
13.	Vprašanja delegatov (vsi zbori)
14.	Razno (vsi zbori)
DAZVID DEL IN nalog
Zakon o združenem delu opušča dosedanjo prakso delovnopravnih predpisov, da je delovno mesto temeljno izhodišče oblikovanja pravic in obveznosti delavcev v združenem delu. Pojem delovno mesto zamenjuje z »deli« oziroma z »nalogami«. Očitno je, da tu ne gre le za nov pojem ali drugačen naziv iste vsebine, ampak; da je sprememba predvsem vsebinske narave.
Celotni proces zamenjave pojma »delovno mesto« s pojmom' »dela« in (oziroma) »naloge«, ki je začet z Zakonom o združenem delu, lahko primerjamo s procesom družbene preobrazbe podjetje v delovno organizacijo. V obeh primerih se postavljajo pogoji za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov, v katerih delavec na samoupravni podlagi prevzema vlogo nosilca vseh tokov in aktivnosti v procesu družbene reprodukcije.
Dejstvo, da zakon o združenem delu uporablja izraze »delo« / in (oziroma) »naloge« tam, kjer smo bili tradicionalno prav tako na zakonsko zahtevo v organiziranju združenega dela vezani na izraz »delovno mesto«, vnaša v prvi fazi uresničevanje novih ustavnih odnosov nekatere nejasnosti. Predvsem gre tu za pojma delo in naloge, ki se pojavljata v dikciji zakona. »Delo« označuje delovni proces, za katerega je znano le to, da ga opravlja človek, prav nič pa ni znano, kateri človek je to. Kategorija »delo« označuje le tip nekega procesa. Nasprotno pa je s kategorijo »na-
loga« poudarjen človekov odnos do delovnega procesa, zavestno naloženo breme izvedbe procesa. Pravi smisel pa (delovna) naloga dobi šele v primeru, kadar izraža družbeni (medčloveški) odnos, to je tedaj, kadar je subjekt, ki (delovno) nalogo ali kar nalogo nalaga eden, subjekt, ki mu je naloga naložena pa drug človek. »Naloga«, ki ni na nekoga naslovljena, sploh ni naloga. »Dela« v nekem delovnem procesu pa še nimajo nosilca, ni še znano, kdo jih bo izvajal. Od tod izhaja tudi dikcija zakona »dela in naloge«.
Dela in naloge, ki jih izvaja delavec v delovnem procesu, šo podlaga pravicam iz delovnega razmerja in tudi pravici do udeležbe pri delitvi sredstev za o-sebne dohodke. Za v naprej določena dela in naloge delavec tudi sklene delovno razmerje, na podlagi katerega pridobi pravico ■do združevanja dela, ter vse pravice, dolžnosti in obveznosti, ki iz tega .izhajajo.
Z družbeno preobrazbo, ki odpravlja razosebljanje delavca v združenem delu, je nujno tudi o-puščanje dosedanje prakse sistemiziran j a delovnih mest. Oblikovanje delovnega procesa in urejanje pravic iz dela, ter na podlagi dela, se mora postaviti na nove temelje z ustavo in zakonom o združenem delu vzpostavljenih družbenoekonomskih odnosov. V ta namen je v predlogu republiškega zakona o delovnih razmerjih predviden razvid (katalog) del in nalog, s katerim naj bi de-
lavci v temeljnih organizacijah združenega dela oblikovali dela in naloge in za vsako izmed nalog določili vse tiste karakteristike, ki so pomembne za izbor delavca za izvajanje dela oziroma naloge, za opredelitev pravic, ki izhajajo iz dela in tudi zagotavljanje deleža, ki gre delavcu za izvajanje naloge pri delitvi sredstev za osebne dohodke.
Delaveo. v združenem delu ima pravico, da svobodno in enakopravno z drugimi delavci odloča o svojem delu in o pogojih ter rezultatih svojega dela. Oblikovanje in določanje nalog z opisom njihove vsebine in sestavin zahtevnosti dela za vsako izmed nalog pomeni odločanje o delu, o pogojih in o rezultatih dela vsakega izmed delavcev v delovnem procesu. Zaradi tega razvid del in nalog ne more biti organizacijski predpis posamezne službe ali delavca s posebnimi pooblastili, ampak je lahko oblikovan le kot samoupravni splošni akt.
Oblikovanje del in nalog ne more pomeniti atomizacije delovnega procesa, tako da bi bila dela in naloge oblikovane kot gibi ali kot delovne operacije. Vsako izmed, del in nalog, ki so oblikovane kot enote delovnega oroce-sa, za katerih izvajanje delavci sklenejo delovno razmerje, so za njihovo izvajanje razporejeni in imajo zato tudi pravico,do Udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke, oziroma možnost prisvajanja osebnih dohodkov, je treba v ta namen opisati in razčleniti ter ugotoviti njeno zah-
tevnost. Republiški zakon o delovnih razmerjih predvideva, da je vsako izmed del in nalog potrebno določiti opis njihove vsebine, zahtevane strokovne usposobljenosti in delovne zmožnosti, morebitni posebni zahtevnosti delovnih pogojev, vrste odgovornosti in drugih sestavin, pomembnih' za njihovo opravljanje in vrednotenje. Za vsako izmed del in nalog bo treba ugotoviti vrsto podatkov, kar onemogoča, da bi bilo njihovo število neskončno.
Po svoji naravi bo razvid del in nalog organizacijski samoupravni splošni akt, ki bo urejal notranj o organizacij sko strukturo delovnega procesa (mikroor-ganizacijo) in v katerem bodo zbrani podatki kot gradivo za vrednotenje zahtevnosti-dela, za planiranje, za usmerjanje kadrovske politike in drugo.
Razvid del in nalog se oblikuje in sprejme v vsaki TOZD in DS kot svoj Specifični , samoupravni splošni akt. Zaradi medsebojnega usklajevanja načel, podatkov in postopkov, ki- naj jih razvid del in nalog vsebuje, se delavci v delovni organizaciji medsebojno dogovorijo o skupni, enotni metodologiji razvida. Ta enotna metodologija je skupno dogovorjeni priročnik, ki nima neposredno uporabne veljavnosti in se lie more uporabiti kot ali namesto samoupravnega splošnega akta v posameznih TOZD ali DS.
Slavica Glavan
Pričevanje iz NOB	6
TRN V PETI
Nedičevci so kot divji takoj obnovili svoje napade in delo nad bunkerjem, mi pa smo jim skozi reže odgovarjali z mitraljezi in brzostrelkami, saj nam v bunkerju orožja in muni-cije ni manjkalo. Bilo pa je očitno, da dolgo več ne bomo mogli vzdržati. Čas je neverjetno počasi tekel in do noči se nam je zdelo še neznansko daleč.
Pokonci nas je držalo še eno u-panje. Vedeli smo namreč, da se je pravkar vrnil z osvobojenega ozemlja v Beli krajini naš bataljon VDV nazaj v Brkine. Pričakovali smo, da ga bo uspel načelnik Stevo pravočasno najti in nam prti z njim na pomoč... To je tudi storil, vendar je bilo za nas v bunkerju — že prepozno...«
Da bi še za nekaj časa zadržali neizbežni konec naše obrambe, se je Blisk domislil, da zažgejo leseno stavbo nad seboj, se pravi, njeno ostrešje, tramovje in drugi les med ostenjem.
V ta namen so ponovno jurišali iz bunkerja in tudi uspeli, čeprav z večjimi težavami, ker so Nedičevci zdaj že pričakovali takšno njihovo potezo. Z ročnimi granatami in silovitim ognjem iz mi-
traljezov in brzostrelk so spet o-čistili prostor nad bunkerjem. Medtem ko je Janez zasipal sovražnika z ognjem, pa je Blisk pripravljal vse- ža zažig poslopja. Hkrati je znova skušal zasuti z zemljo golo tramovje, nad bun-kerjenvdase tudi tistega lesa ne bi oprijel ogenj, ker bi to bilo zanje usodno predvidevanje, ki se je žal tudi uresničilo. Blisk namreč dela ni mogel nadaljevati, ker je bil medtem ranjen v glavo Janez in- je v nezavesti obležal za zidom.
Blisk je zdaj opravil res skoraj nekaj nemogočega. Med zažiganjem lesenih delov znotraj stavbe je nenehno streljal na sovražnika in hkrati vlekel nezavestnega Janeza nazaj* v bunker ter ga spustil v roke Albinu, oddal še nekaj rafalov po sovražniku in se nato še sam spustil v bunker in za seboj zaprl pokrov, ko so plameni že krepko lizali po gornjem prostoru.
Janeza so v glavo ranili drobci mine in je. sicer močno krvavel, vendar pa rana ni bila tako huda. Tovariša sta mu jo izmila in ga za silo povezala. Prišel je k zavesti, nato pa mu je najbolj poma-
galo to, da si je z ražkuževalnim žganjem pomagal tudi znotraj.
Medtem se je ogenj nad nami že močno razžarel, k čemur je posebno pripomogla slama in druga ropotija nad oblegalci. Nastali požar'j e res odgnal od stavbe vse oblegalce in tako pred, njimi z vrha ni več pretila neposredna nevarnost. Sovražnik je zdaj vse moči usmeril v delo 'pri podkopu s strani, da bi v bunker vdrl pod temelji zapuščene stavbe. V tem delu je že precej napredoval, vendar pa mu je pri tem nepri-, čakovano prišel na pomoč še en zaveznik — gost dim, ki je začel z. vrha vdirati v bunker.
Požar se je naglo razplamtel in res pognal sovražnika s prostora nad bunkerjem.-Prenehalo je torej kopanje skozi-strešno tramovje in se usmerilo proti bunkerju skozi zasilni izhod. Toda z vrha se je pojavila nova nevarnost. Blisk namreč ni utegnil zamašiti vseh rež med tramovjem, zato je skoznje udaril v bunker močan dim in za njim tudi ogorki. Fante je skoraj oslepilo in dušili so se ter pokotih-iskali malo čistega zraka in zavetje pred padajočimi ogorki in iskrami. Ogenj se je celo že 'prijemal oblek in je bilo treba nujno nekaj ukreniti. Blisk se je spet domislil in nastrgali so s krampom nekaj suhe prsti z zemljenega poda. Polivali so jo. kar z žganjem, da so dobili blatno ' testo, s katerim so začeli oblagati strop in mašiti luknje in reže v njem. Vode namreč niso imeli no-
bene v bunkerju, pa so si morali pomagati kar z žganjem. Mimogrede so z njim gasili tudi lastno žejo, kar jim je pomagalo, da so hitreje zamašili strop — še preden se je nanj sesulo ostrešje nad njim. Ko se jim je zdelo, da so povsem zamašili in pred ognjem zavarovali ves strop, je Blisk navil še gramofon, ki so ga prav tako imeli v bunkerju, in zadonela je glasna polka, ob kateri je Blisk izzival oblegovalce pri. zasilnem izhodu, naj pridejo in zaplešejo z njimi.
To je' Nedičevce do kraja raztogotilo. Z novo silo so se zagnali skozi zasilni izhod. Na delo so spet pripeljali ujete partizane, pa tudi nekaj vaščanov so prignali in jih prisilili, da so se znova lotili kopanja.
Seveda tudi sovražniku ni bilo lahko, ker je partizanski mitraljezec še kako dobro zadeval. Kopanja je bilo zato bolj malo, pač pa je vse pogosteje imelo besedo orožje. Zato so sovražniki ubrali novo pot — naši trije borci so začutili, da so jim nenadoma začeli kopati spodaj za hrbtom, da bi se pod hišnimi temelji prikopali v bunker.
Najhuje je bilo trenutno kopačem. Nedičevci so jih neusmiljeno priganjali in jim grozili z o-rožjem, z druge s(trani pa so letele partizanske svinčenke, ki se jih tildi niso ogibale, tako da jo je prenekateri prav resno skupil.
Predstavljamo vam
Tokrat vam v našem glasilu predstavljamo tov. VINKA PEV-CINA, našega sodelavca. Uvodoma je kar sam nanizal svojo bogato pa hkrati tudi bolečo življenjsko pot, še predno- sem mu lahko zastavil konkretna -vprašanja. Čeprav je že srečal Abrahama, je še vedno poln želja in načrtov in nenehnega iskanja tako pri svojem delu v tovarni kot s -slikarskim čopičem v svojem ateljeju.
Rodil sem se v Šoštanju leta 1927. Oče se jè v Štorah izučil za livarja in delal od druge svetovne 'vojne v Šoštanj ski usnjami. Bil je predvojni sindikalni funkcionar in komunist. V družini sta bi-, la še dva brata. ‘
Osnovno in meščansko šolo sem končal že pred vojno. Leta 1942 so Nemci ustrelili starejšega brata, drugi pa je odšel v partizane. Oče, mati in jaz smo bili internirani v Nemčijo: mati in oče v Auschwitz, od koder se je vrnila le mati, jaz pa sem bil vso vojno v taborišču Frohnleiten in Him-melberg. Po ves dah sem delal v tovarnah vojne industrije in na kmetij skih,posestvih.
Po vrnitvi v domovino sem odšel kmalu na odsluženje vojaškega roka v Titovo gardo, še prej pa šem se udeležil akcije Brčko— Banoviči, kjer sem bil tudi udarnik.
Zopet doma sem opravljal razna družbenopolitična dela, kasneje pa -sem se posvetil gospodarskim dejavnostim in zamujeni izobrazbi. Kmalu sem končal 'obrtno šolo in kasneje v Mariboru o-pravil mojstrski izpit.
Z vpisom na pedagoško akademijo sem se dokončno posvetil pedagoškemu delu in diplomiral fiziko ih tehnični pouk. Opravil sem tudi strokovni izpit. Služboval sem najprej na osnovni šoli Hudinja, po izgradnji nove šole v Štorah pa na tej osemletki. Na hudinjski. šoli sem poučeval razen, fizike in tehničnega pouka še -likovni pouk. V železarni • sem skoraj osem let in delam ha po-dročju ekonomske propagande.
Za svoje .pedagoško delo sem prejel dvakrat občinsko priznanje in denarno nagrado, nagradni dopust, v Titovi gardi za likovno delo in propagando ter zlato plaketo zà prvo mesto na Zveznih pionirskih igrah -v Beogradu.
VPRAŠANJE: V železarno ste prišli iz osnovne šole, kjer Ste poučevali tehniški pouk in fiziko. Zakaj ste se odrekli šoli in ali se nà - sedanjem delovnem mestu bolje počutite?
ODGOVOR: Šolo sem zapustil s težkim srcem. Ko sem odhajal, sem imel občutek, da je šel z menoj tudi del otrok. Kolikor jeze je bilo večkrat z njimi, toliko je bilo tudi trenutkov, ki jih ni mogoče pozabiti. Otroci so svet zase, in če jih imaš rad, te nepopisno nagradijo. Ljubezen ti gotovo vrnejo, ali pa ti kar sami napišejo, spričevalo slabega pedagoga. Toda tudi v železarni se počutim dobro in skušam dati vse od sebe, da bi prispeval, kar največ zmorem.
VPRAŠANJE: Ali bi se v šolo še kdaj vrnili?
ODGOVOR: Že dlje Časa zaskrbljuje pojav odhajanja učiteljev iz šol. Ne vem, če je problem tudi danes aktualen, toda tedaj je bil. Na mnogih šolah je pouk tehniške vzgoje zaskrbljujoč, ker primanjkuje kadrov, saj ni mogoče prezreti dejstva- tranzistorira-nčga časa, ki v njena živimo. Vzgoja in izobrazba ne moreta i-meti svoje' poti, saj sta- še kako pomemben del vsesplošnega družbenega razvoja neke skupnosti. Učitelji oblikujejo človeka, ki bo v življenju tak, kakršnega ustvarijo. Zato je pred njimi največja odgovornost, ki ji morajo posvetiti ves voj trud. Morda bo sistem usmerjenega izobraževanja prinesel kaj novosti in izboljšav, potem bomo šele videli, če že ne bom prestar.
VPRAŠANJE: Odložimo šolsko torbo in se ozrimo na vaše slikarstvo. Vemo, da slikate' in razstavljate, pa nam povejte kaj več o tem.
ODGOVOR: Nikoli doslej nisem obžaloval, da sem se zaljubil v muzo te lepe umetnosti, čeprav je treba zanjo še kako garati... Vsega te prevzame, ropa tvoj prosti čas in bolj ko si ji predan, manj jo poznaš. In ko si se že toliko naučil od nje in ti je razkrila svoje skrivhosti, spoznaš, da si šele na začetku poti in da vodi do njenega Olimpa labirint tisočerih poti.
VPRAŠANJE: Kako dolgo že slikate in kje ste razstavljali?
ODGOVOR: Slikam od otroštva. To pravzaprav počenja sleherni otrok, saj je risba njegovo prvo izrazno sredstvo. Nadarjenega otroka je pod vplivom okolja ali celo naključja lahko vzgojiti v Slikarja, cilj pa je dosežen že, če mu vcepimo ljubezen do slikarstva, kar pa je in mora biti poslanstvo učitelja likovne vzgoje na osnovni šoli. Česar ne poznaš, težko vzljubiš, ker ti je neznano, tuje. Imel sem srečo, da sem v rani mladosti živel v okolju, ki me je postavilo na pot, po kateri še danes hodim..
Razstavljal sem domala po vsej Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji in tujini. Naj omenim le galerijo v Rijeki, mariborsko opero, likovni salon v Rogaški Slatini in v Kranju, v Trebnjem, Celju, galeriji Slovenj Gradec, v Velenju, Šoštanju, galeriji Sevnica, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, tudi v Štorah in celo v Kompolah,. kjer sem imel nekaj časa svojo galerijo, v kateri Sem prirejal tudi razstave tujih slikarjev in skušal seznanjati s to umetnostjo tamkajšnje krajane. V tujini sem
razstavljal največ na Nizozemskem in to v Grôningënu, Stads-kanaalu, Amsterdamu, potem na Dunaju, Belgiji in na Poljskem v WarSâvi, Katowicah Bytem itd. Nekatere teh razstav So bile skupinske pod okriljem Moderne galerije iz Ljubljane in galerije Trebnje. Kje so moje slike, niti ne vem, toda največ jih je.v Holandiji, v Italiji in v Londonu. U-deležil sem se več simpozijev v Trebnjem in privatnih v tujini. V Parizu sem slikal s skupino slavnih slikarjev iz raznih dežel, ki živijo v ateljejih La Rouge na Montparnassu, bival pa sem pri slikarju Raedeckerju, ki si je u-redil stanovanje v bivšem ateljeju velikega ekspresionista Marca Chagalla. To je bila moja velika šola in še večje doživetje.
VPRAŠANJE: Potemtakem je on vaš vzornik in ekspresionizem vaša umetniška smer. Ali ni tako?
ODGOVOR: Nikomur, ki se u-kvarja s kako umetnostjo ni dano, da se ne bi zgledoval po drugih. Leonard Bernstein je dejal, da zato ni danes novih velikih glasbenih del, ker je bilo y stoletjih od Mozarta do Mahlerja že vse storjeno. Ostale so. le inter-pfetacije in iskanje. Tudi v slikarstvu je tako. Znanje in energija sta izčrpana. Popolnost je bila dosežena. Le neznana energija, ki se bo porodila ,v mladem organizmu kakega človeka, nam še lahko da kakega genija. Ta genialnost pa ne ho novinarska iznajdba, temveč bo prišla sama od sebe. Štoletja so . mprala miniti, da se je iz mračne in nedosežene romantike rodil svetal in prečudovit impresionizem, ekspresionizem, fauvizem itd. Debussy v glasbi je Renoir v slikarstvu. Kdo ne pozna in ne občuduje Degasa,
Eno izmed tisočerih ustvarjenih Pevcinovih del
Maneta, Matissa, Deraina in druge? Vsakega izmed njih lahko postavimo ob Bottipellija, Goyo ali Rembrandta. Tudi mi maloštevilni Slovenci se lahko postav-
ljamo z njimi ob bok, saj imamo prečudovitega Jakopiča, Jamo, Groharja, Ažbeja in Sternena.
VPRAŠANJE: Zakaj impresionizem in njegov razvoj? Ali vas niso prevzela čustva? Kaj je u-stvarilo' ugodna tla za njegov nastanek?
ODGOVOR: S tehnološkim razvojem.se je moralo spoprijeti tudi slikarstvo. Tudi glasba, tudi beseda. Nadaljevati slikarstvo starih mojstrov bi bilo zgolj posnemanje nečesa, kar pa seveda ne vodi nikamor. Tudi čaša in denarja ne bi bilo za to, niti potrošnika, ki bi to kupoval. Obdobju srednjega veka je odzvonilo, svobodno ustvarjanje je bilo lažje in umetnost je končno lahko snela okove danega motiva in mecenstva. Ravno impresionizem je združil lepoto s časom in prav njemu je uspelo ustvariti lepoto, ki ni bila v dosegu zgolj bogatih meščanov in papežev. Zato je. po moji sodbi impresionizem enkraten in- neponovljiv.
VPRAŠANJE: JCdo je danes največji slikar in kaj menite o naši hlebinski šoli naivnih slikar-1 jev?
_ODGOVOR: Največjega nikoli m, saj se vedno najde še večj"i. Ce sem rekel, da bi ne bilo smiselno slikati po vzoru starih mojstrov ali jih posnemati, nisem mislil, da so njihova dela alfa in omega vsega stvarstva.: Tudi kon-struktivist lahko ustvari Pieta, čeprav iz elektronike, tiskanih vezij in mehanizmov a ne iz kamna, vendar bi ga v Galilejevem času sežgali na grmadi. Prav tak nesmisel pa bi bil danes klesati en sam kip eno desetletje.
Z velikim zadovoljstvom pa vam odgovorim na vprašanje o našem slavnem naivnem slikarstvu, ker ga zelo dobro poznam, saj sem z ramo ob rami slikal cele tedne z Generaliči, RabUžini, Peternelji ih drugimi iz vse Jugoslavije. Ko bi se lahko temeljito podali v ta resnični blodnjak-feriomen, bi bila komaj zelo debela knjiga dovolj. Iz resničnega naivnega slikarstva, ki je v Ge-neraliču bilo sprva tako spontano in tudi lepo, se je izrodila naj večja industrija kiča na svetu. V trenutku, ko nekoga povprašajo po zdravju svoj ega'učitelj a in leta odgovori: »Kdo pa je to? Saj ga sploh ne poznam!« potem položimo na grob tega slikarstva plastično lilijo v plastični vazi. Mimo nekaj odličnih naivcev, ki so ostali zvesti svojemu izročilu, se je zlil plaz rojenih genijev, ki ob strupenih rumenih, modrih, zelenih in oranžnih barvah zatrjujejo, da so najmanj Giotti, če so za to ime sploh kdaj slišali. Z detajlom, ki se nenehno ponavlja na sliki, hočejo preseči' drug drugega in razpravljajo o mercedesih namesto o tisočerih drugih neznanih jim stvareh. Hočejo biti angažirani, pa niso. Ko srečaš včasih kako Kovačičevo reprodukcijo v kaki zakotni izložbi v Parizu, se vprašaš: ali je to res Jugoslavija. K sreči, na bolje gre. Mnogi meceni zunaj in tudi pri nas niso več tako naivni.
VPRAŠANJE: Govorite o u-metnosti in umetnikih, o sebi pa molčite. Kaj delate vi? Kakšen' je vaš stil in kaj slikate?
(Nadaljevanje na 6. str.)
Pohod v snegu
Planinski Savinjski meddruštveni odbor v Žalcu je na svoji seji v mesecu oktobru lanskega leta razpisal pohod planincev v spomin borbe in smrti J, Pohorskega bataljona za 7. januar letos. Pohod je bil na relaciji O-sankarica—Rogla.
Ne nameravam tu opisovati zgodovinskih dogodkov 8. januar-
(Nadaljevanje s 5. str.)
Odgovor: V službenem času delam v ekonomski propagandi. Skrbim, da se z našimi izdelki u-deležujemo sejmov in razstav; oblikujem tiskane materiale, prospekte in podobno, skrbim za propagandni material in za kup drugih opravil za potrebe železarne, družbenopolitične organizacije in društva. V prostem času pa seveda tudi slikam. Vse moje slikarstvo je še vedno iskanje samega sebe in bo tako tudi ostalo, Nikoli nisem slikal za druge, temveč vedno le zase. Ne iščem zaslužka, saj imam službo. Da le toliko navrže, da je za slikarske potrebščine, pa je več kot dovolj! Svoj cilj vidim jasno pred seboj, toda bolj se mu približujem, bolj se mi oddaljuje,
VPRAŠANJE: Kaj je vaš cilj in zakaj je nedosežen?
ODGOVOR: Ko sem pred letom dni potoval z Boeingom 727 v Amsterdam, sem si mislil: tako visoko sem, pa naj pride do majhne okvare in bom v trenutku na tleh. Cilji v umetnosti pa niso fizični ali geografski pojmi. So nekaj povsem drugega. So nekaj več. In so v večini primerov nedosežni. Zakaj končnega cilja ni. Vsaka slika je dosežen cilj. Pri kateri sliki torej naj bi bil dosežen končni cilj? Pri stoti, pri. tisoči, pri milijonti?
VPRAŠANJE: Izvoljeni ste bili za delegata kulturne skupnosti Store. AH je vaše delegatsko delo že zaživelo?
ODGOVOR: Delegatska bolezen tudi mimo nas ni mogla, saj smo enkrat sklepčni, drugič nismo. Program smo okvirno sicer zastavili, njegova uresničitev pa bo terjala precej truda in entuzijaz-ma. Nerazumljivo je, da mora taka investicija kot je kulturni dom, samevati, saj ga le občasno oživita- gledališka družina in pihalni orkester. Kulturno politiko bo treba zastaviti širše in spodbuditi še kako drugo kulturno dejavnost. Možnosti in pogoji so res idealni; tudi sredstva so. Toda že v naprej lahko rečem, da bo vse prazen nič, če ne bo boljšega sodelovanja, nekaj tudi odrekanja in zavzetosti; Kajti prepričan sem, da si krajani želijo prireditev, da so tudi potrebne; le take morajo biti, ki jih bodo zadovoljile v vsakem oziru.
Naj ob koncu dodam še dvoje izvlečkov z otvoritve njegovih razstav.
,... Malo je na Slovenskem likovnikov, ki tol počasi, a vztrajno razčiščevali v sebi vse tiste e-lementame prvine, ki se nakopičijo v njihovem svetu in jih prek intuicije spravljajo v likovno for-
ja 1943, to je datuma boja in smrti 70 borcev, 69 jih je padlo v borbi, enega ranjenega pa so u-jeli in v juniju istega leta ustrelili v Ljubnem. O tem v teh dneh čitamo in poslušamo, pač pa želim opisati naša doživetja in vtise z udeležbe tega spominskega pohoda.
7. januar 1979. Mrzlo nedeljsko
mo. Malo, je namreč takih, ki jim uspe na suveren način spoznati vrednost in moč razčiščene in o-predeljene likovne govorice. Mednje nedvomno sodi Vinko Pevcin, ki. se je v letih svojega likovnega .udejstvovanja znal u-smerjati v sodobno izpovednega ciklusa.
V tem ciklusu pa najdemo vse polno vplivov njegovega pedagoškega dela, saj se v nekaterih figuralnih podrobnostih dotika izredno subtilnih izraznosti, ki nehote ali hote spominjajo na otroke, otroštvo, na stik in spoznanje svojskega sveta, svojskega dojemanja. V marsikateri ..kretnji, ne more biti zatajena dolgoletna vez z mladim človekom. Če že ne najdemo neposrednega stika prek likovnega izraza, ga najdemo v občutenju, ki ga dajo posamezne slike. To je občutenje po otožnosti, po spreminjanju, po osamelosti, po potrebi humanlziranega prostora. (Drago Medved)
... Saj ga že od prvih začetkov na risbah, plakatih in drugem v mladostnih letih ni zapustila želja po slikarski ustvarjalnosti — nasprotno, vedno znova se je stopnjevala in ga od časa do časa celo povsem prevzela. In V tem slikarskem udejstvovanju ga vseskozi preganja nenehno iskanje, neprestano dopolnjevanje in izpolnjevanje.
Pevcin se je v slikarstvu doslej ukvarjal z različnimi tehnikami — risbo, slikanjem z oljnimi barvami na steklu in platnu, z. oljnimi pasteli, poleg tega pa tudi z intarzijo in varjenjem železa v dekorativne plastike.
Za seboj ima vrsto zaključenih razvojnih faz in ustvarjenih.-ciklusov, ki vsebinsko izhajajo iz-kraj in e, tihožitij, portretov, inte-rieurov, včasih pa tudi samo iz liričnega dojemanja dogajanj v obdajajočem okolju ali -aktualnih vizuelnih momentov. Pevcin -se namreč rad na svojstven, senzibilen način- približuje realizaciji z nizanjem dogajanj in posameznih zgodb, ki imajo .kljub svoji samostojnosti.; svojo vsebinsko razlago samo v obsežnejši slikarski izpovedi, so pa pravi odraz Pevcinove aktivnosti in dovzetnosti.
Pevcinova likovna interpretacija se poraja in zaključuje .nenadno! Razpoloženja ne ostajajo statična,! Izrazna likovna sredstva, zlasti pa risba in barva imata pri njem obsežen razpon, prav tako pa tudi ostali slikarski momenti. Tu se namreč hladnost srečuje s toplino, resnost s šalj levostjo, zadržanost pa z nenavadno drznostjo in eruptivnostjo!
(Milena Moškon) FK
jutro, ko se nas je 14 udeležencev proslave na Osankarici junaško rešilo toplih odej in smo se še v temi s kombijem namenili proti Pohorju. Bilo je tako peklensko mrzlo, da je naš šofer komaj sproti čistil led z notranje strani šipe. Se sreča, da je bila cesta skoraj prazna.
Ko smo se vzpenjali proti O-sankarici, so se pojavili prvi sončni žarki po vrhovih Pohorja, kar nas je spodbudilo v prijetno razmišljanje, da je pred nami lep sončen zimski dan.
Čeprav koča na Osankarici ni majhna, je tokrat popolnoma odpovedala, Udeležencev se je kar trlo. Le malo smo se lahko pogreli in se takoj odzvali pozivu za začetek pohoda. Za planinsko zastavo se je vila dolga vrsta planincev od vsepovsod, do koder seže savinjska regija.
Pot, ki nas je vodila do bojišča I. Pohorskega bataljona in prostor okrog posameznih obeležij na bojišču samem je bil popolnoma steptan, kar je pričalo, da je tu v zadnjih dneh hodilo mnogo ljudi.
Zvrstili smo se v veliko grupo pod smrekami, da bi lahko sledili govorom in programu proslave, vendar nismo dosti slišali, ker ozvočenje nj. delovalo.
Nato se je formirala kolona. Naš vodnik Tine je bil določen za glavnega vodjo dolge vrste pohodnikov. Ko sem se ozrla nazaj po koloni; se mi je zdela brez konca. Lepo jih je bilo videti, te pisano oblečene postave v anorakih najpestrejših barv na bleščeči podlagi snega z ozadjem temnih smrek.
Hodili smo po poteh, kjer so pred nekaj desetletji hodile partizanske patrulje in kurirji. Te poti so poleti ceste in lepe stezice. Sedaj pa ,j e samo ozka gaz, ki se vije skozi gozdove, čez gozdne jase, med smrekami, preko gozdnih potočkov in v mrzlem zimskem času nenevarnega pohorskega močvirja.
Sneg je postajal vse globlji in globlji. Korak za korakom je bilo potrebno stopati v stopinje tovariša pred seboj, sicer si se'znašel do pasu v. snegu, kar je povzročalo obilico prešernega smeha med tistimi za teboj.
»Deset minut po gozdu do orane poti,« nam je najavil eden od
Predstavljamo vam
organizatorjev pohoda, pa je minila že debela ura, pa Skoraj še ena in še vedno smo hodili čez zapreke,-po gozdu navzgor, pa po jasi navzdol, sonce pa nas je spremljalo na sinjemodrem nebu. Sijajen, dan! |
Končno smo se proti poldnevu dokopali do ceste, ki vodi na Pesek. Naše' pričakovanje za lagodno hojo po orani cesti, nas je pustilo na cedilu. Visoki zameti so bili sicer orani, a ne do dna. Treba je bilo hoditi po kašastem snegu, kar pomeni tri korake naprej, dva nazaj, tako da smo do Rogle potrebovali še nadaljnji dve uh. Naš pohod je trajal skoraj 5 ur prebijanja skozi sneg in snežne zamete.
Prostrana smučišča na Rogli so bila polna smučarskega živžava. Kar zunaj pred kočo smo opravili zadnjo formalnosti pohoda,
prejeli legitimacije in značke, ter se kaj hitro odpravili v dolino, kajti koča na Rogli je bila nabito polna smučarjev.
V prijaznih Zrečah smo končno prišli do tako zaslužene pijače in varnega poštenega sedeža. Bili smo zadovoljni z bogatim zimskim izletom,. z lepo doživetim, morda najlepšim zimskim dnem in obenem zadovoljni, ker smo o-, pravili svojo dolžnost in se kot zastopniki velike planinske .družine poklonili, spominu padlih borcev I. Pohorskega bataljona.
. MM
Dopisujte v
ŽELEZAR

Uspešna sezona
NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA »ŠTORSKIH ŽELEZARJEV«
Naš pihalni orkester »Štorskih železarjev« je v petek, 29. decembra 1978 ob 18. uri v Kulturnem domu Štore zelo uspešno izvedel letni koncert pod naslovom »VESELO V NOVO LETO«. ’
Koncert je bil namenjen vsem članom DO Železarne-'Štore, njihovim svojcem in tudi vsem krajanom Štor kot slovo od minulega leta 1978 in vstop v novo leto 1979 z željo in namenom, da vsi spoznajo tudi dosežke pihalnega orkestra v letu 1978.
Koncert je obsegal 12 skladb v dveh delih. Prvi del koncerta je obsegal mednarodne skladbe, kot so: koncertna koračnica »TRA-TATA ZDAJ IGRA NAŠA MUZIKA, moderna suita »CHORAL ROX-OUT, fantazija »MIXED PICKLES«, muzikal »SUPER-STAR«;; jazz fantazija »BEAT AND SWEET« in koncertna fan-
Bliža se čas volitev v organe SZDL, ki bodo izvedene že v mesecu januarju. Na zborih občanov naše KS se bodo krajani odločili, katerim kandidatom zaupati odgovorno funkcijo člana pododbora SZDL. Kandidaturo je za vsako območje posebej pripravil izvršni odbor skupaj s »stari pododbori«, IO bo v naslednjem mandatnem obdobju štel 15 članov, območni pododbori (vseh je 5) pa različno, odvisno pač od števila prebivalcev dotičnega kraja.
V sredo, 20. decembra 1978 je predsednik Gaberšček sklical 4. sejo Sveta skupščine KS Štore. Že prej je bil, kot -je to v navadi, material poslan delegacijam za to sejo stalnih območij v. razpravo. Na kratko želim poročati o tej seji. Diskusija »v živo« je tekla npr. o dveh telefonskih priključkih, ki sta KS še na razpolago tja do leta 1985, ko planirajo zgraditi novo' telefonsko centralo. Prevladuje mnenje, da je število telefonov v območju naše KS po področjih nepravilno Razdeljeno. Do leta 1985 torej ne kaže, da še bo situacija izboljšala.
Že-v prejšnji številki »Železar-ja« sem omenil akcijo HORTIKULTURA ’80. Vsi delegati so se o njej seznanili prek DEL. POROČEVALCA. Namen je, polepšati okolje v našem kraju, oživiti zelenice, žive meje v naseljih in ob hišah, nasaditi cvetje. Kdor ijubi cvetje, ljubi .življenje, pravijo Bolgari, velja pa to verjetno za,vse na .svetu. Za to koristno akcijo je svet zadolžil odbor mladinske organizacije pri KS. Komunalna komisija bo pripravila plan do spomladi, ko se bo z delom pričelo, mladina pa ga bo izvajala.
taza »EXPO«. V tem letu je pihalni orkester brez dvoma dokazal, da je dosegel v letu 1978 zavidanja vreden kvalitetni napredek ob sodelovanju vseh članov orkestra. Posebno zaslugo za to ima ‘prav gotovo njegov dirigent profesor Zupanc.
V drugem delu koncerta se je pihalni orkester predstavil z domačimi skladbami tako značilne za naše Slovenske razmere kot so polka »PRIJATELJI«, valček »PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM«, polka »MLADIM POD NOGE, valček »POD LIPO«, ZA STARE PLESALCE IN koncertna koračnica »PROTI DOMU«.
Uspeli koncert je brez dvoma dal obiskovalcem spoznanje, da so se vsi člani pihalnega Orkestra v letu 1978 resnično' potrudili, vložili veliko naporov in v času vaj pokazali tudi veliko mero samodiscipline in osebnega odrekanja. Zato tudi uspeh, dosežen s tem koncertom ni izostal. Brez dvoma smo v Štorah lahko zado-
Na 4. seji smo tudi potrdili režijska odbora za plinifikacijo Lipe in pa vodovod Pečovje. To bosta naslednji dve veliki investiciji štor ske krajevne skupnosti. I-menovali smo še delegate za svet šole, za požarno varnost, zavarovalno skupnost Triglav, preložili pa' obravnavo sporazuma za organizirano proizvodnjo in preskrbo (zaradi nejasnosti).
Že v tem letu naj bi "se pričelo z rekonstrukcijo ceste od Godca do Laboratorija pod ŠKIMC. Razširjena cesta bo stala pol stare milijarde dinarjev. .Po rekonstrukciji te ceste bi se nato zaprla cesta ob tovarni za veS promet, cesta od železniške postaje do plavža.
Za delavce tovarne pa je treba zgraditi podhod, ker uprava železniškega gospodarstva zahteva, da se poveča varnost pešcev in je tozadevno predlagala železarni, KS in kom, podjetje Celje, da se čez železnico v Štorah zgradi nadhod. No, čez nadhod verjetno nihče ne bi hodil, še posebej pozimi n'e, pa je zato prišlo do boljšega predloga uprave tovarne, da se pristopi k izdelavi načrtov za podhod. Ni pa še dosežen sporazum o razdelitvi investicij za ta projekt med vsemi tremi partnerji.
Obsežne dejavnosti čakajo torej štorsko KS v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. Enako novo vodstvo SZDL našega kraja: Sedaj izhaja Železar dvakrat mesečno, pa bi bilo zelo zaželeno, da se krajani sami oglašajo'v ta vaš list in v njem omenjajo u-spešnost in aktualnost krajevnih problemov, gledanih z njihovimi očmi. Skratka, tudi na ta način lahko pomagate, krojiti komunalno politiko svojega kraja. Računamo torej na sodelovanje!
iz krajevne skupnosti ŠTORE
voljni in ponosni z dosedanjim razvojem in kvalitetnim napredovanjem pihalnega orkestra »Štor-skih železarjev«, ki bo letos septembra slavil svojo 10. obletnico ponovnega delovanja in obstoja.
Seveda š,o te ocene še bolj trdne, če upoštevamo dosežke pihalnega orkestra v obdobju celega leta 1978. Orkester je v tem letu bil izredno deloven in uspešen tudi na drugih prireditvah v kraju, občini in tudi v republiškem merilu. V letu 1978 je nastopal na
5.	srečanju pihalnih orkestrov SOZD Slovenskih železarn na Jesenicah,' sodeloval je na tradicionalnem pevskem festivalu v Šentvidu pri Stični, na številnih občinskih proslavah v Celju, kot so nastopi za »DAN SAMO-UPRAVLJALCA«, občinski praznik občine Celje, slovesnosti v Dramljah, s plavajočim koncertom na Slivniškem jezeru ob otvoritvi ribiškega doma in na Svetini ha zboru planincev Savinjske regije.
Sodelovanje pihalnega orkestra na vseh naših krajevnih praznovanjih kot so 1. maj, dan'republike, dan JLA 22. december in končno že opisani NOVOLETNI KONCERT so brez dvoma nepogrešljivi nastopi v Štorah, nayka-terih si ne moremo več zamisliti odsotnosti našega pihalnega orkestra.
K temU pregledu je potrebno dodati zaradi celovitosti še vlogp pihalnega orkestra v širjenju kulturnih dobrin v odročnejše predele, kjer stanujejo naši delovni . tovariši s samostojnimi koncerti v Šentjurju, Slivnici, Planini pri Sevnici in Kozjem.
tudi ponudil pobratenje obeh pihalnih orkestrov.
Vsi ti uspehi in napredek so v veliki meri odvisni od družbene pomoči, predvsem DO Železarne Štore in vseh njenih članov, česar se člani pihalnega orkestra tudi zavedajo. Zato tudi vlagajo vse svoje znanje in prosti čas za vaje, saj je bilo v letu 1978 v vaje vloženih nad 2000 ur za skupne priprave, v to pa- ni vključen čas na nastopih.
Zato so člani pihalnega orkestra za svoje delovanje najlepše nagrajeni s spontanimi aplavzi občinstva ob nastopih. Želja, dajati kulturno dobrino delovnemu človeku — krajanom je želja pihalnega orkestra kot celote in slehernega posameznika v tem kolektivu.
Naj lepša priložnost za zahvalo za vloženi trud in priznanje članom, je vsekakor obisk koncertov.
Ob napol polni dvorani tega koncerta, smo na veliko presenečenje pogrešali vodstvene predstavnike DPO kraja in Železarne,, samoupravnih organov kot tudi vodilne in vodstvene delavce ■ železarne, saj od vseh teh ni bflo niti enega. Ali kulturnega doživetja resnično nismo več potrebni ‘se nam vsiljuje razmišljanje? Vendar v dobro udeležencem koncerta lahko ugotovimo, da je bilo' videti veliko mladih in tudi neposrednih proizvajalcev naše železarne, kar daje pihalnemu orkestru novih spodbud, da njihov celotni trud le ni zaman in da je kulturno poslanstvo v Štorah še vedno velika potreba v
Dostojno vlogo je imel pihalni orkester tudi ob smrti naših delovnih tovarišev, ko se poslednjič poslavljamo od njih. V bilanci pihalnega orkestra iz Sevnice, ko je nad 65 nastopov, kar je zavidljiva številka letnih nastopov, s katero se ne more pohvaliti vsak pihalni orkester. Zato tudi ni bilo prevelikega presenečenja ob nenajavljenem nastopu in izrečenih pohvalnih besedah kapelnika pihalnega orkestra iz Sevnice, ka je v izbranih besedah podal priznanje, zaželel mnogo nadaljnjih u-spehov našemu pihalnemu orkestru pri bodočem delovanju in
sedanji stopnji razvitosti. Zato podarjeni šopek cvetja dirigentu profesorju Zupancu in iskreno izrečeno »HVALA« izraža vso zahvalo in želje krajanov Štor in članov DO Železarne za ves vloženi trud, izraža tudi naš ponos nad uspehi in dosežki pihalnega orkestra v preteklem letu in simbolizira želje za še večje uspehe v letu 1979.
Hvala vam tovariši godbeniki za uspešen koncert z željo, da nas razveselite tudi v letu vašega jubileja, še večkrat in še uspešnejše.
Frido Gradišnik
NA CESTI NISI SAM
SKLEPI
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE ŽELEZARNE STORE V DOMU ŽELEZARJEV NA TEHARJAH
1.	Mandat akcijskega vodje na ravni temeljnega organa vodenja, osnovnega organa vodenja in kolektivnega organa vodenja je tri mesece. Po poteku trimesečnega mandata je vsak predsedujoči mentor svojega naslednika.
Kolektivno vodenje v ZSMS Žš je treba vpeljati do 1. 3. 1979, pred tem pa organizirati kolektivno, vodenje na vseh nivojih (aktiv OO ZSMS).
2.	Predlagana nova organiziranost v ZSMS ŽŠ je sprejeta v popolnosti. Na konferenci smo se pogovorili in tudi sprejeli poslovnik dela komisije za organiziranost in razvoj ZSMS DO ŽŠ. V komisiji je zastopana vsaka OO in temeljna organizacija z eriim članom.
3.	člani zveze SMS naj se vključijo v tisto OO, kjer so lokacijsko opredeljeni (komerciala in TT v bO vodenja TT, priprava proizvodnje in jeklarne-va-ljame v OO vodenja jeklarne-valjarna itd.).
4.	V pripravah na novo organiziranost in tudi pri konkretnem delu ZSM je potrebno organizirati vse komuniste stare do 27 let,
5.	Predsednik ZSMS ZŠ naj seznani poslovodno konferenco ŽŠ na sestanku dne 15. 1. 1979 o novi organiziranosti ZSMS in sklepih naše konference.
6.	Pri urejevanju vprašanja prostega časa za mladinsko dejavnost akcijskega vodje v OO vodenja in kolektivnemu organu vodenja urediti tako, da v času mandata (3 mesece) mladinec dobiva takšen OD, kot bi ga imel,-če bi bil na svojem delovnem mestu.
Predlog: Vzeti povprečje ocenjevanja tiste ocenjevalne skupine, v kateri izvoljeni mladinec dela.
7.	Predsedujoči osnovnega organa vodenja (v nadaljevanju OOV) in kolektivnega organa vodenja (v nadaljevanju KOV) mora sporočiti svojemu vodji TOZD, da je naslednje tri mesece oziroma da je v naslednjem mandatu predsedujoči.
8.	Vsi predsedniki O O ZSMS morajo do 1. 2. 1979 pripraviti:
—	skice aktivov v svojih OO
—	kadrovsko zasedbo v svojih aktivih
—	predlog programa temeljnega. organa vodenja in- osnovnega organa vodenja
—_ sklicati vse člane ZSMS in razložiti spremembe
—	programi; morajo biti se-stavljeni tako, da zainteresirajo
naj večjo večino mladih- v tem OOV
a) Komisije na ravni DO so:
1.	komisija za organiziranost in razvoj
2.	komisija za nadzor nad finančnim poslovanjem
3.	komisija za vprašanja kadrov in izobraževanja
1.	a) Naloge komisije za organiziranost in razvoj so:
—	komisija deluje po poslovniku, sprejetem od strani vseh mladih v kolektivu
—	ocenjuje delo OO
ja&gBs ocenjuje predsedujočega KOV in predsedujočega OOV (o-snovnega organa vodenja)
,— ocenjuje uspešnost KOV in OOV glede na program, ki so ga sprejeli
.'- — obravnava prekrške in predlaga ukrepe za boljše delovanje
—	o svojem delu obvešča vse člane ZSMS DO ŽŠ prek internega glasila Štorski železar, ki bi naj imel mladinsko stran
2.	b) Za nadzor nad finančnim poslovanjem se oformi komisija, ki se sestaja vsake tri mesece enkrat in - preveri poslovanje mladine v tem mandatnem obdobju.
3.	c) Ta komisija kadruje v. občinske organe iri skrbi za pravilen potek rotacije v OOV in KOV,
Vse zgoraj imenovane komisije imajo toliko članov kot je OOV oz. iz vsakega OOV je v komisiji po eden član. Mandat člana v komisiji je 2 leti. Izjemoma je lahko daljši.
10.	Z občinsko konferenco se mladinska organizacija ŽŠ povezuje na tri načine:
1.	z informacijami o delu mladine v ŽŠ
2.	z informacijami o delu predsedstva OK ZSMS in predsedstva OK KMD
3.	z navzočnostjo na sejah komisije za organiziranost in predsedstva OK KMD ,
ZSMS ŽŠ je dolžna pošiljati zapisnike komisiji za organiziranost in razvoj predsedstva OK KMD. Tega pa zadolžujemo za redno pošiljanje zapisnikov predsedstva OK KMD in OK ZŠMS, ki bodo objavljeni na mladinski strani Štorskega železarja kot informacije vsem članom ZSMS našega kolektiva.
11.	Na sestankih predsedstev OO, ko bo govora o novi organiziranosti, naj bi bil prisoten predsednik ' ali podpredsednik ZSMS ŽŠ.
12.	Za problem, ki je nastopil pri izpeljavi izleta članov ZSMS v livarni II se zadolži komisija v sestavi: Sedlar Bojan,. Šelekar Vlado, Konda Zdravko, Salobir Zdravko, Tomšič Vlado.
Komisija se mora sestati najpozneje 16. 1. 1979. Sklepe mora poslati. vsem predsednikom ZSMS.
Sklicatelj komisije je tov. Sedlar Bojan.
STORSKI ŽELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Želič Franc, ing., Žmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa. proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. - ,
13.	Najpozneje do 15. 2. 1979 mora biti posredovana informacija o poteku za formiranje stalne interne mladinske delovne brigade Železarne Štore.
Zadolženi:	Ojsteršek Janez,
Konda Zdravko, Arzenšek Andrej
14.	Ugotoviti možnosti za izvedbo strokovne ekskurzije na češko.
Zadolženi: Krošl Dušan, Sedlar Bojan, Konda Zdravko, Cmok Lada, Mernik Slava Informacijo posredovati do konca februarja.
15.	Za pripravo poslovnika o-snovnega organa vodenja in kolektivnega organa vodenja se morajo angažirati vsi 'dosedanji predsedniki OO ZSMS ŽŠ.
Svečano za dan JLA
V organizaciji krajevne organizacije rezervnih vojaških starešin Štore je bila v Kulturnem domu v. Štorah ■ svečana proslava v o-kviru praznovanj dneva JLA. V programu so sodelovali učenci o-snovne šole Štore s pesmijo in recitalom o borbeni poti naših narodov in povojne graditve.
	
i it'	¡¡j»
« * r- s -	
ppBW«Ei	lis® S
S * uifc* IS	tm
	
	
| tllgpl W§m	
't/k.	J ¡m
ss® -
Učenci. ŠKIMC Štore so izvedli recitacijo iri solo točko partizanske pesmi.
Izreden uspeh je, iiriel recital »Republiki«, ki So ga izvedli člani amaterskega gledališča »Zele-zar«. Za povezovanje posameznih točk programa in vedro razpoloženje pa je poskrbel pihalni orkester »Štorskih železarjev«.