Leto XXVII	Ljubljana, december 1985	štev. 331
Ob izteku letošnjega leta
Vsem delavcem Gradisa obilo sreče v prihodnjem letu
Izteka se 1985. leto. Običajna prilika za poročila, obračune, statistike, načrte za prihodnje leto. O vsem tem je v preteklem letu v Gradisu in o Gradisu bilo veliko rečenega in zapisanega. Iz dveh razlogov: iztekalo se je petletno plansko obdobje in štirideset let našega obstoja. S ponosom smo poslušali izrečena in napisana priznanja za plodna štiri desetletja našega dela pa tudi za uspehe v bližnji preteklosti. Redka so bila dana le iz vkljudnosti, ker je to ob takih prilikah pač v navadi, veliko je bilo takih, ki se jih ne da povedati le s številkami, ampak so održala kvalitetne premike v načrtnosti naših poslovnih aktivnosti, bolj vsestranski in odmevni prisotnosti v poslovnem in družbenem okolju doma in v tujini, večji usklajenosti naših akcij v celotnem slovenskem prostoru.
Prav bi bilo, da bi nas tudi taka priznanja utrjevala v prepričanju o pravilnosti naših usmeritev, če bi nam ob vsej koristni samokritičnosti vlivala moči za premagovanje težav, ki so pred nami, če bi razblinjala dvome ob utiranju novih poti, tudi če so v začetku povezana z neuspehi ‘n navidez nepremagljivimi težavmai, tudi če so ta pota drugačna od tistih uhojenih v preteklih 40 letih, ki so nas pripeljala do današnjih Uspehov. Tudi naloge, cilji in pogoji so danes drugačni. Najsi bodo ocene o stanju naše družbe danes v potankostih še tako različne, je Vendar vsem skupno eno: smo v krizi, na nekaterih področjih morda blažje rečeno stagniramo, capljamo na mestu. Bolje in preje ko bomo spoznali pota, ki nas bodo popeljala iz tega stanja, varnejši in boljši bo naš jutri.
Čas ni naklonjen zaletavim, navzven dopadljivim »velikim« podvigom ampak trezni, strokovni analizi dogajanj v našem okolju pa tudi I ali celo bolj — v nas samih, ter odločni in dosledni akciji v smeri no-danje konsolidacije, boljšega in učinkovitejšega planiranja, resnično Vsebinskega in manj formalno neoporečnega samoupravljanja v smeri itanj oportunistične kadrovske politike in nagrajevanja po delu. Pričnimo gojiti kult dela, bodimo dosledni v obsodbi in odpravljanju pojavov lenobe, neznanja in nepoštenja v medsebojnih odnosih.
Precej je znakov, da smo na pomembni ločnici našega razvoja. Taki lrenutki zmeraj prinašajo preizkušnje, ki so jim kos le čvrsti posamezniki, čvrsti kolektivi. V prepričanju, da bomo s svojo ničkolikokrat i dokazano čvrstostjo in trdoživostjo preboridli tudi sedanje težave ;j telim v imenu vodstva DO obilo sreče — osebne, in tiste pri naših
skupnih delovnih prizadevanjih —in uspehov v Novem letu vsem sedanjim in bivšim delavcem Gradisa in njihovim svojcem.
Predsednik poslovodnega odbora DO Franc Kositer, dipl. ing.
S konstitutivne seje Konference 00 ZS GIP Gradis
V nekaterih naših tozdih sindikata ne čutimo dovolj
Konstitutivna seja Konference OO ZS Gradisa je bila 5. decembra v Ljubljani. Po izvolitvi organov konstitutivne seje —delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, zapisnikarja in dveh overiteljev — je bila na dnevnem redu osrednja točka dnevnega reda — družbenoekonomski položaj delavcev Gradisa v razmerah ekonomske stabilizacije, kot sestavni del poročila o delu konference in njenih organov v preteklem mandatu.
Uvodne misli je podal predsednik delovnega predsedstva Janez Raušl, nakar je besedo vzel predsednik Konference OO ZS Janez Vopivec. V svojem nagovoru se ni omejil le na interpretacijo prej omenjenega poročila, temveč se je dotaknil tudi položaja sindikata v Gradisu. Poudaril je, da v prenekaterem našem tozdu pogrešamo bolj kritičnega odnosa do perečih vprašanj. Seje sindikata so v nekaterih tozdih takšne, kot da živimo v času, ki je brez težav in problemov. Sindikat, ki tako deluje ni opravil svoje naloge. Kljub krizi,
bi se sindikat moral bolj čutiti, njegov vpliv pa bi moral biti večji.
Delegati so se v razpravah dotaknili vprašanj družbenega standarda, problematike počitniških domov, nagrajevanja po delu, poslovanja, dela v tujini in še nekaterih.
Podano je bilo tudi poročilo o realizaciji finančnega plana konference. Potrjen je bil finančni plan za prihodnje leto in predlog za združevanje v letu 1987.
Sprejete so bile tudi akcijske usmeritve za delovanje Konference
Akcijske usmeritve za delovanje Konferenc OOZS vprihodnjem obdobju
1.	Konferenca OOZS bo v večji meri kot doslej spodbujala k organiziranim aktivnostim za doseganje ciljev gospodarske stabiRzcije. Ocenjujemo, da je na tem področju veliko premalo storjenega, zato bo konferenca odločneje zahtevala pripravo strokovno preverjenih in utemeljenih programov ter spremljala njihovo Uresničevanje.
2.	Stalno preverjanje samoupravne organiziranosti delavcev v delovni organizaciji je trajna naloga Konference OOZS. Podpirala bo spremembe, ki bodo ohranjale in krepile samoupravni družbenoekonomski položaj delavcev, hkrati pa omogočale doseganje boljših rezultatov poslovanja. Pri tem morajo biti v ospredju kvalitetni dejvniki gospodarjenja kot so: organizacija dela, produktivnost, tehnologija, uveljavljanje znanja itd.
V nenehnem procesu dograjevanja samoupravne organiziranosti mora biti v ospredju utrjevanje temeljne organizacije kot temeljne celice združenega dela in političnega sistema ter krepitev delovne organizacije kot poslovnega subjekta sposobnega za učinkovito povezovanje v širše asociacije združenega dela.
3.	Ob oceni, da pri spremljanju rezultatov poslovanja še nismo dosegli zadovoljive kvalitete bo konferenca vztrajala pri pripravi kvalitetnih informacij o poslovanju. Pri tem bomo posebej pozorni do tistih sredin, kjer se bodo kazale motnje v poslovanju. V teh primerih bo knferenca skupaj z osnovnimi organizacijami ZS sodelovala v aktivnostih za sanacijo stanja.
4.	Delitev po delu bo še vedno v ospredju prizadevanj Konference OOZS. Prizadevala si bo za odpravo anomalij, ki so še prisotne pri uresničevanju sistema delitve. Zahtevala bo uveljvitev enotnega sistema ugotavljanja prispevka delavca k skpnim rezultatom dela.
5.	Spričo dosedanjih izkušenj, ko nenehno ugotavljamo premajhno učinkovitost sindikata, je nujna preobrazba načinov in metod delovanja sindikalne organizacije v delovni organizaciji. Konferenca OOZS bo delovala tako, da bo:
—	pravočasno oblikovala politična stališča do posameznih vprašanj,
—	zagotovila predhodno obravnavo pomembnih vprašanj v osnovnih or-ganizcijah ZS,
—	ustvarjala pogoje za demokratično izražanje stališč in interesov ter za njihovo usklajevanje, pri čemer morajo skupni interesi prevladovati,
—	posebno pozornost posvečala utrjevanju delegatskih razmerij na vseh ravneh (DPS, SIS, DO),
—	s svojo aktivnostjo in usmeritvami krepila vlogo in položaj osnovnih organizacij ZS, da bodo stališča in usmeritve konference politično in akcijsko oporo za delovanje osnovnih organizacij,
—	spodbujala osnovne organizacije za nadaljnje uveljvljanje sindikalnih skupin, kot demokratične oblike delovanja članstva,
—	krepila odgovornost osnovnih organizacij ZS za delovanje in aktivnost Konference OOZS pri uresničevanju politike ZSS v delovni organizaciji.
6.	Konferenca OOZS bo nadaljevala začrtane aktivnosti na področju družbenega standarda, športne rekreacije, kulturnega delovanja ipd.
OO ZS GIP Gradis v prihodnjem mandatnem obdobju. Usmeritve objavljamo posebej.
Potem, ko je bila dana razrešnica dosedanjim organom konference, so
delegati izvolili nove organe in sicer: predsednika in namestnika ter člane stalnih komisij.
C. P.
Organi
Konference 00 ZS
1. Predsednik konference OOZS:	
Janez VODOPIVEC	— GO Ljubljana
namestnik predsednika:	
Janez RAUŠL	— KO Maribor
2. Komisija za standard In varstvo pri delu: Franc CONTALA	— GE Maribor	
Andrej DROBNIČ	— SPO Ljubljana
Franc ROŠKAR	— NG Maribor
Janez DOLER	— UDD
Alojz SKOL	— GE Jesenice
3. Komisija za šport in rekreacijo:	
Anton CURK	— DSSS
Zoran ZAVOLOVŠEK	— GE Ravne
Miran IVANUŠA	— Gradnje Ptuj
Matija KRNC	— DSSS
Josip HUMEK	— KO Maribor
4. Komisija za kulturo in izobraževanje:	
Milenko NIKIČ	— DSSS
Tatjana SAVINŠEK	— GE Jesenice
Aleksander BOJANIČ	— GE Koper
Marjana DOBOVŠEK	— Inženiring
Boris TOPOLOVEC	— Biro Ljubljana
5. Komisija za nagrajevanje po delu:	
Janez RAUŠL	— KO Maribor
Egon KOŠTOMAJ	— GE Celje
Majda KREPS	— GE Ravne
Duro LIČANIN	— GO Ljubljana
Jože URANKAR	— L/O Škofja Loka
as c
Aha e
A S e. s P
t “
*. * 1» *. p «•
Vi PA TAKO SLABI) ViDiTE, DA Bi' LAMO Bili V DELAVSKI
mjROLi
• ee •
S13. seje Komisije za... OD
S prevedbami smo dosegli zastavljene cilje
Delegati Komisije za izvedbo in spremljanje uresničevanja samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za delitev sredstev za OD so se sestali na 13. seji 20. novembra. Razpravljali so o učinkih prevedb, o nepravilnih razporeditvah, sprejemali so nove delokroge ter spregovorili o predlogih za drugačno oblikovanje in izplačevanje sredstev za osebne dohodke iz naslova ■ninulega dela.
V zvezi s poročilom o učinkih prevedb vrednotenja delokrogov so se delegati strinjali z ugotovitvijo, da $nto dosegli zastavljeni cilj: povečati relativna razmerja v korist naižje vrednotenih delokrogov, toda s to Prevedbo nismo odpravili nesorazmerja v relativnih razmerjih med Posameznimi delokrogi, nekatera smo celo povečali.
Akcija prevrednotenja delokro-8ov je temeljila na odpravi vseh nepravilnih razporeditev, ki so vplivale na nesorazmerja pri nagrajevanju delavcev. Po opravljenih prevedbah Pa ugotavljamo, da te akcije nismo Uspeli (mogli, hoteli) speljati! Zakadi tega so se pojavile še večje nelogičnosti in nepravilnosti, ki nam hišijo sistem nagrajevanja.
Delegati so zopet pudarili, da do 'uh nepravilnih razporeditev prihaja Zaradi zastarelih in neustreznih delokrogov, zaradi nizkih osebnih dohodkov, pa tudi velikega nezadovoljstva delavcev, saj jim sedanji sireni ne daje dvolj možnosti za napredovanje. Res pa je tudi. da za všitelje niso nikjer predvidene sank-
Komisija je potrdila tudi osem Uovih delokrogov (asfalterji in fini-Horisti), ki jih bomo rabili ob vključili nigradovega tozda Nizke gradnje v Gradis, en delokrog je prevredno-
tila, tri sprejela na novo, štirim spremenila nazive in dva črtala. Ostale predlagane spremembe vrednotenja deloktogov so rešili tako, da bodo uporabili možnost dodajanja ali odvzemanja petih odstotkov že obstoječim delokrogom.
Delegati so razpravljali tudi o gradivu v zvezi z minulim delom, ki ga je delavski svet Gradisa zavrnil in zahteval, da se do predloga najprej opredeli komisija in ga potem da v razpravo na tozde. Gre za pobudo, da se omeji odstotek osebnega dohodka za minulo delo na 30 odstotkov, saj je ugotovljeno, da preko 750 delavcev prejema osebni dohodek iz naslova minulega dela večji od 30 odstotkov, nekateri pa celo več kot 50 odstotkov. Delegati so bili mnenja, da so tako visoki odstotki previsoki in da destimulativno delujejo na delo mlajših delavcev.
V Gradisu obračunavamo minulo delo upoštevaje le osnovni OD. Delegati so bili mnenja, da bi pri izračunu odstotka za minulo delo morali upoštevati tudi OD po učinku in OD po uspehu.
To so bile osnovne pripombe delegatov, ki bodo strokovni službi služile kot vodilo pri izdelavi novega predloga, ki naj bi vpliv let zmanjšal za polovico.	C. P.
i t
''*■ A greš balinat?
/ Ah, ne. Spet grom na komisijo za delokroge...
--— \
Še en obisk na našem največjem gradbišču
Stane Dolanc obiskal gradbišče Jeklarne 2
Član predsedstva Jugoslavije Stane Dolanc je v soboto, 16. novembra obiskal Železarno Jesenice in gradbišče Jeklarne 2.
Gradnjo Jeklarne 2 ne moremo gledati ozko, samo kot možnost za zaposlitev in zaslužek nekaj tisoč železarjev na Jesenicah, temveč predvsem kot posodabljanje tehnologije v proizvodnji tekih vrst jekel, ki so potrebna za nadaljni prodor predelovalne industrije na mednarodni trg in za strateške potrebe proizvodnje v Jugoslaviji, je med drugim dejal Stane Dolanc in dodal, da gradnja sama angažira številne domače potenciale in da zato morajo vsi izvajalci z ustrezno kakovostjo in izpolnjevanjem dogovorjenih rokov potrditi svojo sposobnost.____________________________________
Z 9. seje Odbora za načrtovanje in delitev dohodka
Skupni temelji srednjeročnega plana 1986—90 so v javni razpravi
Zaradi obširnosti dnevnega reda je bila 9. razširjena seja Odbora za načrtovanje in delitev dohodka 11. in 12. novembra v počitniškem domu na Pohorju. Obravnavani so bili devetmesečni rezultati poslovanja Gredisa, Inženiringa in Delovne skupnosti skupnih služb, nov zakon, pravilnik in metodologija planiranja. skupni temelji za pripravo srednjeročnih planov SP 90, osnova gospodarskega načrta za leto 1986 ter program dela do sprejema srednjeročnih planov tozdov, DSSS in Gradisa.
O devetmesečnem poslovanju smo dokaj obširno pisali v prejšnji številki Gredisovega vestnika, o
skupnih temeljih za pripravo srednjeročnih planov pa je poseben prispevek, na naslednjih dveh straneh, pripravil dr. Stane Uhan. C. P.
/	N
Dopisujte v vaše glasilo
v.______________)
—	Simbolika gradbeništva?
—	Ne, ampak le vrisani načrti In pogojil
Srednjeročni plan Gradisa do leta1
Iztekla seje petletna doba, kije za Gradis značilna po več presežnikih, to je stvareh, ki jim dajemo pomen z besedico — naj. V začetku te dobe ali tik pred njo smo gradili ali končali velike in naj večje objekte kot so: JE Krško in drugi energetski objekti, tovarno sladkorja v Ormožu, v etiko stanovanj, zlasti v Ljubljani, doslej največja dela v tujini, zlasti v Iraku; zase pa največjo tovarno za KO Ljubljana in pa — kar je šlo skoraj mimo nas — vsi tozdi šo si postaviti svoje baze in ne malo delavnic oziroma obratov — postati so skoraj podjetja!
Kaj smo dosegli doslej
Pri vstopu v prvo leto 1986 naslednje srednjeročne dobe, imamo več kot malo izkušenj, tudi znanja, da bi premagali slabosti iz preteklosti, vsaj tiste, ki so (z)rasle na našem zelniku.
Od česa je odvisen uspeh
Za uspešno delo potrebujemo usposobljene delavce in sredstva (orodje, material, denar). Usposobljen delavec je tisti, ki zahtevano delo zna in hoče opraviti.
ki povzročajo zadovoljstvo človeka pri delu.
Okrepiti smo hoteli Gradis v času, ko se (pre)močno zmanjšuje obseg investicij v družbi. Rekli smo, potrebujemo koncentracijo znanja in ustanovili skupno vodstvo in osredotočeno komercialno politiko v Inženiringu.
Na drugi strani smo osiromašili strojno opremo, zlasti za gradbene enote; produktivnost nam (tudi)zato peša. Premočno zaostaja naš standard, posebej osebni standard tistih delavcev, pri katerih je odvisen samo od osebnih dohodkov.
3. Naslednji dejavnik za uspešno delo so orodja, stroji, objekti, to so osnovna sredstva. Vsak gospodarski, pa tudi družbeni organizem lahko deluje in ima uspeh le ob zadostni količini in pravilnem delovanju teh sredstev. Se več, razvoj organizacije je — poleg kadrov — možen predvsem na podlagi smotrnih naložb, investicij.
4. Končno so vse bolj neobhodna obratna sredstva, to je zlasti material in denar, ki je vse dražji in zato vse bolj iskana dobrina, s katero je treba vse bolj (spet) znati gospodariti.
Hočemo večje učinke, večje uspehe! Ali res? Vsak Gradisovec, še posebej organizator dela, ki si na vprašanje odgovori pritrdilno in je hkrati pripravljen kaj postoriti za to, je oziroma bo soočen vsaj s štirimi dejavniki, ki morejo in morajo dati učinke. Pogoj je ustrezno organizirano delo, to je zlasti medsebojna koordiniranost, usklajenost poslovnih funkcij.
Z navedenimi glavnimi štirimi dejavniki smo soočeni tudi ob priliki načrtovanja našega razvoja. Po važnosti ne zaostaja ali pa je celo pomembnejši »cement«, ki veže te dejavnike. To je organizacija, seveda smotrna, to so delovni, dohodkovni (proizvajalni) odnosi in nadvse pomembna poslovna informiranost na podlagi računalniško obdelovanih podatkov.
Skupni
temelji razvoja — osnovni planski dokument
1.	Uspešen delavec mora imeti znanje in izkušnje. Bolj ko je zahtevno, odgovorno delo, večja usposobljenost delavca je potrebna za uspeh j>ri delu.
2.	Zal pa tudi usposobljenost ni zadostna, če delavec ni motiviran svoje znanje združiti z dtugimi delavci in s sredstvi (združeno delo) v
usklajenem delovnem procesu. De- ' (bistvenega) o razvoju Gradisa v na-
lovni rezultat je sicer možeh, vendar je njegov obseg sorazmeren s stopnjo znanja in motiviranosti delavcev. Pri tem je pomembna materialna in nematerialna motivacija, to je nagrajevanje in ostali dejavniki, |
Izbor in izobrazba kadrov
1. Izdelali bomo (v letu 1986) strategijo za pridobivanje znanj(a) naših delavcev, predvsem organizatorjev dela do leta 1990, pa tudi do leta 2000.
Obstaja možnost, da bi ne le zaradi določil družbenega dogovora o kadrovski politiki, zakona o investicijski gradnji objektov, zakona o usmerjenem izobraževanju, ampak bolj zaradi začete tehnološke eksplozije in začetka postindustrijske družbe tudi pri nas postal nezadostno — formalno, predvsem pa dejansko — izobražen delavec anahronističen kol v nepravilno delujočem koleslju, imenujmo ga tudi Gradis. Predpisati si bo treba čas, v katerem bodo morali vsi kadri doseči zahtevano znanje, ponovimo: formalno ali dejansko. Izjeme po tem času bodo le pri starejših delavcih in na manj zahtevnih delih. Starejši delavci na (naj)odgovornejših delih pa bodo tudi sebi v prid — zaradi zdravja in, predpostavimo še dolgega življenja po upokojitvi — morali prej kot doslej (kmalu po 50. letih) prepuščati vsakodnevno gospodarsko operativno delo mlajšim, manj utrujenim in seve prav tako (ali še bolj) usposobljenim delavcem.
In kar je še važno! Naš koleselj naj bi gnalo zadostno število pravilno razporejenih usposobljenih delavcev z najboljšo ekipo na ojnici — in brez »kolov« v kolesa. In kaj moramo narediti za to? Najprej okrepiti kadrovsko funkcijo, ki ima pri nas—v tozdih in podjetju — bolj vlogo starešine v četi, kot pa komandanta. Pa če bi se vsaj vsi komandanti bolj starešinsko, predvsem pa načrtno brigali za kadre.
Tako smo zasnovali tudi »Skupne temelje za pripravo srednjeročnih planov« Gradisa do leta 1990. V njej smo vključili prihodnje, pa tudi tiste naloge, ki naj bi jih (nekatere) oprvili že doslej, pa jih nismo uspeli, bodisi zaradi splošnih družbenoekonomskih težkih razmer ali naših slabosti.
Osnutek skupnih temeljev bo po obravnavi v decembru 1985 obogaten v obliki predloga, ki ga bomo — tako upamo — sprejemali najkasneje ob sprejemanju gospodarskega načrta za leto 1986 in zaključnega računa za leto 1985. Nehvaležno nalogo napisati nekaj
Zvečati moramo motiviranost za delo
slednjih petih letih na kratko in poljudno, bomo poskusili s tveganjem, da ne bodo navedeni vsi bistveni cilji in poti, navedene pa poudarjene tako, da jih bodo nekateri lahko imeli celo za stranpoti.
2. Smotrna kadrovska politika na področju pridobivanja znanj(a) naših delavcev, ki bodo bolj pravilno razporejeni (ne le po pravilu pravi delavec na pravo mesto, ampak tudi pravilno organizirano delo), bo zadostna osnova za hkratno uveljavljanje motiviranosti.
Nagrajevanje je zelo pomemben dejavnik motiviranosti delavcev. V dveh, morda treh letih bomo poskusili ovrednotiti zahtevnost vseh (glavnih) del pri nas. Vendar bo težja naloga »izmeriti« količino, kakovost in gospodarnost dela, to je kako kdo dela, kot pa le »izmeri ri«, kaj kdo dela; težje je oceniti uspešnost kot zahtevnost dela. Če bonio imeli dovolj usposobljene delavce, ki bodo hoteti (v večji meri kot do-
slej) uveljaviti stimulativno nagrajevanje, potem bomo do leta 1990 strli tudi ta oreh.	n
h
Dva pogoja se nam postavljata (j nasproti:	n
—	urediti bomo morali normative in standarde in
—	nekajkrat povečati razlik6 V med osebnimi dohodki dobrih i® s' slabih organizatorjev dela, vsaj v ti- z< stem delu OD, ki se oblikuje z odgovorom na vprašanje, kako dela or- ti ganizator dela.
Najsposobnejši, najodgovornejš' tv in kar je najvažnejše — najuspešnejši organizatorji dela naj bi se Če< eno leto približali mesečnemu oseb- V( nemu dohodku v znesku 400 tisoč b( dinarjev neto, če:
1. bodo najnižji osebni dohodki m zagotavljali življenjsko eksistenco i® hi
2. bodo zneski izračunljivi p° ekonomskih kriterijih, ne pa kot po; iti nekod danes po nekih faktorjih, k' se (lahko) kupčkajo v desetine tiso- Hi čev dinarjev.
, m
Vse bolj naj bi motivirala tu<jj v nematerialna priznanja, ne le obletnicah, ampak tudi ob (poseb" ^ nem) delovnem Uspehu sleherneg1'^ uspešnega Gradisovca, še posebej novatorja!
Čut za zavist imamo še veduta močneje razvit kot za priznanj6 uspešnemu delavcu. Najvišji ugledv ^ Gradisu naj bi imel delavec ali sku; ^ pina delavcev, ki so na primer dobi® milijon dinarjev zato, ker so prihr®- (g
nili Gradisu s svojo novotarijo
primer deset milijonov. Ali, vpr®-šajmo se: kdaj bomo poslali prveg1' ig zaslužnega Gradisovca — organiz®-torja dela (vodstvenega, kreatb' nega delavca) na študijski dopust z® nekaj mesecev na izpopolnjevanje' deželo, ki je na določenem podroČJ11 najbolj razvita?
Usmeritev naložb in proizvodnja
3.	Pomena investicij, naložb osnovna sredstva ni treba posebej poudarjati, saj nekateri poenostav' ljeno enačijo razvoj z investicija®11'
Gradis je investiral v zadnjih d6 setih letih skoraj več kot prej v tride' setih letih. Zdaj bi se morali odda® v
..........Zdaj bi______________
niti in v še večji meri izrabiti dosed® nje nalože. Izjemo naj bi predstav ljale le naložbe v (težke) stroje 13 naprave, najprej za nadomstitev,. naslednjh letih pa tudi za razširjanj® ki naj bi držalo korak tehnološki® novostim in našim tržnim ustne® ' tvam.	0
1990 — šansa za še hitrejši razvoj
* Druga prioriteta bo morala biti namenjena surovinam, ki nam ponekod že drgnejo grlo, ki postaja it’ (Ponekod že je) več kot ozko grlo Našega razvoja. v
Vse ostale naložbe, ne glede na k( *ozd ne bodo smele biti prioritetne, i" s‘cer Gradis ne bo ne VELIK, niti 0' *adosti velik za dela, ki so pred nami. 9 Kakšna dela pa so pred nami? Če-)(■ ravno gre za preveč resno tematiko, da bi jo predočali v črnobeli tehniki, F begajmo tudi to.
JS'
:C- Za gradbene enote je poleg del na 9 ('cc ali manj ustaljenih gradnjah z N°lj ali manj stalnimi investitorji di-*ema v naslednjem: ali teritorialno . *vrtičkanje« ali gradnja najzahtev-
1,0	Ncjših in največjih objektov, ki za-f Ntevajo:
P0 . — večjo usposobljenost kadrov 9 'N sredstev,
_ — večjo koncentrcijo in mobil-;0' n°st kadrov in sredstev,
— večjo disciplino in poslovno , Nioralo in — manj fig vžepu in kolov -»v koleslju. ot
;b'i ^a obrate ni dileme. Več bodo ga Niorali proizvesti, predvsem pa pro-)fj dNti, še posebej v tujino. Zahteve so 'cle:
boljši izbor (asortiment) iz-nc Jelkov, dosežen s tekočim zasledovanjem tržnih potreb, j\ — (še) boljša kvaliteta izdelkov v. zNradi konkurenčnih prednosti, še ’j|i Osebno na tujih trgih,
hitra in učinkovita sanacija
oll—	....................
V (^lede na obseg in kvaliteto) obrat-j.0' ^ sredstev,
~~ večja usposobljenost kadrov 1 sredstev.
Finance — možnosti za naj večji (ne)uspeh
4.	Jačanje finančne trdnosti naj bi bil v naslednjih petih letih sploh eden od glavnih ciljev. Mimogrede: glavni cilj je izboljšanje standarda naših delavcev.
Skupni temelji plana bodo opremljeni z vrsto prilog, med katerimi so tiste, ki zadevajo finančno funkcijo med najpomembnejšimi. Obstoja dvom (ne pri vseh odgovornih delavcih Gradisa), da bomo sami kos izdelati najbolj ustrezne tovrstne planske dokumene in kar je še važnejše, jih potem uresničevati. Ne glede na uprvičenost dvoma, ima Gradis po mnenju drugih nemajhne možnosti doseči prav s pomočjo finančne funkcije največje rezultate. V vsakem primeru gre trenutno za najbolj občutljivi del poslovne politike, ki more dati največ — v obeh smereh!
Računamo, da smo v večini tisti odgovorni delavci, ki sodimo, da je že zaradi občutljivosti področja sam6 ali predvsem rutina, brez enako velikega deleža načrtovane politike, da ne rečemo strategije, preveč riskantna. pa celo brez pomisli na možnost, da nekaj najodgovornejših finančnih delavcev naenkrat zboli.
Pravočasno smo preučili naše slabosti na tem področju. Zdaj pričakujemo ukrepe za izboljšave, pa čeravno ne bodo v celoti enaki prvotno zamišljenim.
Dogovorimo se za skupno oblikovanje poslovne polistike — strategije!
Na koncu bi morali razčleniti še tiste dele iz osnutka skupnih temeljev, ki zadevajo organiziranost Gradisa; dalje naše medsebojne odnose in odnose do poslovnih partnerjev in končno informacijski sistem. ki bi ga lahko poimenovali živčevje podjetja. S temi področji se bomo ali smo se že seznanili v razpravi v naših enotah.
Računati je, da smo se še posebej zanimali tudi za tista področja, ki najbolj zadevajo osebni in družbeni standard delavcev, za kar bo (je) prav tako pripravljena posebna priloga skupnih temeljev razvoja Gradisa.
Ta članek je neobičajen, ker ga je možno napisati samo vsakih pet let. Za marsikoga bo nenavaden tudi zategadelj, ker je konkreten, pa tudi kritičen. Napisan je na željo uredništva, seznaniti člane kolektiva z razvojnimi možnostmi.
Dobro bi bilo, da bi se drugače misleči delavci oglasili z odgovorom na ta članek, da bi s polemiko v času, ko se kuje vroče železo (naš razvoj), skovali najustreznejši dokument.
Morda v razmislek uredništvu še tale pripomba. Obstaja vtis, da je v Gradisovem vestniku zelo malo načrtne uredniške politike, po kateri naj bi se bralci na podlagi aktualnih prispevkov v večji meri kot doslej oglašali v svojem časopisu kot mediju (sredstvu) obveščanja, ki tudi (so)oblikuje javno in strokovno mnenje — vsaj o najpomembnejših dogodkih in delovnih usmeritvah v Gradisu.
Smo pred kongresi družbenopolitičnih organizacij in volitvami delegatov. Hkrati smo v zares težkih gospodarskih in družbenih razmerah — tudi v Gradisu. Ali bomo, zlasti člani Zveze komunistov in še posebej komunisti v Gradisu še naprej sorazmerno mlačni *do pomembnih dogajanj ob nas jn v nas samih?
Izrabimo stran" našega Gradisovega vestnika tudi za dokončno oblikovanje planskega dokumenta, po katerem se bomo bolj ali manj uspešno ravnali v prihodnje!
dr. Stane Uhan
■ To ml Je jasno, ampak ne morem vas pustiti umreti od lakote.
Komisija za kulturo pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije razpisuje
Javni natečaj za znak kulturnih srečanj
To srečanje zidarjev, tesarjev, železokrivcev, strojnikov tehnikov, inženirjev, ekonomistov in drugih, ki poleg svojega rednega dela amatersko ustvarjajo še kulturo, bo že osmo po vrsti. Prihodnje leto naj bi le še utrdili že tradicionalno izmenjavo izkušenj pevci, literati, likovniki, fotografi, recitatorji, instrumentalisti, delavci vešči ročnih spretnosti in aranžerji na skupni prireditvi.
Na vsen kulturnih srečanjih doslej, so gradbinci svoja kulturna snovanja ponazorili z ličnim znakom, ki je bil vodilo za vse prireditve, natisnjen na vabilih, plakatih in je dajal pečat in posebnost vsakega srečanja posebej.
Za tokratno, osmo srečanje gradbenih delavcev Slovenije pa smo se odločili, da osvojimo stalni znak, ki bo vodilo vsakoletnim srečanjem gradbincev Slovenije.	,j i;,
Tako razpisujemo javni natečaj zazqak','jf}'pqj vsebuje vse elemente kulturnega snovanja pestre palete gradbenih delavcev. Znak se bo uporabljal za propagando in obveščanje ob vsakokratnem srečanju (znač-. ke, plakat, katalog, vabilo, prizhanje, transparent in bilten).
Predloge znaka kulturnih;srečanj gradbincev pošljite na naslov: Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Komisija za kulturo, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 25. decembra letos.
Povejmo še, da bo za izbrani znak podeljena nagrada.
Objekt zgrajen v šestih mesecih_
Nova farma v Šetarovi
Sodobni hlevi za 1200 mladih govejih pitancev — Ko se srečata dva jubilanta, tudi Agrokombinat Lenart praznuje letos 40. obletnico, rezultat ne more izostati
Dva dni pred državnim praznikom, 29. novembrom je bilo na obnov-nU V adlh Sovej*h pitancev v Šetarovi živahno. Na otvoritvi no-vih hley°v in ostalih spremljajočih objektov se je zbralo veliko število ljudi, ki so si zeleh ogledati za ta kraj pomemben objekt. Setarova pri Le-nartu v Slovenskih Goricah sodi med manj razvite kraje v naši republiki, zato m čudno, da so vsakega proizvodnega objekta, ki daje kruh tamkajšnjim pre-
V Mariboru je bilo srečanje naših kooperantov
Vrednost objekta, ki so ga gradi-sovci postavili v šestih mesecih znaša 370 milijonov dinarjev, zgrajen pa je bil iz lastnih sredstev Agrokombinata Lenart, bančnih kreditov kreditne banke Maribor, združenih sredstev interne banke TIMA Maribor, denar pa so prispevali tudi KŽRS, intervencijski sklad za prehrano mesta Maribor in Koteks Tobus iz Ljubljane.
Ti hlevi in pripadajoče zgradbe so izgrajene na izsledkih dveletnega spremljanja delovanja naprav v farmi Verjane, prav tako delo Gradisa, zato pričakujejo, da bo v Šetarovi teklo delo še lažje. Ni dvoma, da bo tudi okolje čistejše kot do sedaj, saj bodo odpadki in odplake zaprtega tipa. Veliko truda je bilo vloženega tako s strani projektantov, živinorejcev ter seveda gradbincev.
Na svečanosti je spregovoril tudi direktor delovne organizacije Agrokombinata Lenart Jože Šuman inženir agrokemije, ki je med drugim dejal: »Z dograditvijo farme v Šetarovi bo Agrokombinat Lenart v celoti zaključil prvi del reproverige v mesni liniji kar pomeni, da bomo vzredili za oskrbo mesta Maribor
m
3.000 glav oziroma 1.500 ton žive teže mlado pitanega goveda.
Lahko rečem, da je to velik praznik živinorejcev tega področja. Posebej želim poudariti, da je naš kmetijski prostor skupen, hkrati pa tako majhen, da morata delati privatni in družbeni sektor z roko v roki. K met-je-kooperanti naše zadruge na tem področju imajo preko 7.000 krav.
Da danes predajamo objekt v uporabo ima poleg veliko drugih ogromno zaslug tudi Gradis.
Moram izreči vso pohvalo izvajalcu, saj je v rekordnem času šestih mesecev zgradil ta objekt.«
Radi verjamemo besedam direktorja. Kakšni bodo rezultati pa bomo videli šele prihodnje leto, saj zaradi mraza letos hlevov še ne bodo napolnili.
Franjo Štromajer
Dopisujte v vaše glasilo
Farma v Šetarovi posneta na dan svečane otvoritve, ko jo je že pokril sneg
V letošnjem jubilejnem letu so se v mariborski gradbeni enoti spomnili tudi vseh tistih kooperantov s katerimi tesno sodelujejo že več let. Temu ni botrovalo naključje, ampak želja, da se nekako oddolžijo vsem tistim, ki so s svojim kvalitetnim delom veliko doprinesli k temu, da je Gradis danes to kar je.
Na svečanosti, ki je bila v krajevni skupnosti Franca Zalaznika-Leona so 51 kooperantom podelili pisna priznanja z željo, da bi še v bodoče tako dobro sodelovali.
ROK - STROKOVNOST - KVALITETA, vodilno geslo mariborskih gradisovcev je mogoče doseči le, če združijo svoje znanje vsi, ki sodelujejo pri gradnji kakega objekta. Le tako jim bo tudi v bodoče zaupana kaka gradnja. To so bile misli direktorja Gradbene enote Franca Gačnika pred svečano podelitvijo.
Bila je to priložnost za kooperante same, da se pogovorijo tudi o svojih težavah in problemih, ki jih tarejo pri njihovem vsakdanjem delu. Kakor koli že, taka izmenjava mnenj in izkušenj je koristna za oboje, za Gradis in njih same.	Franjo Štromajer
V Nigradu ni uspel referendum o vključitvi v Gradis^
Gradis je še vedno pripravljen sodelovati in pomagati
Napoved referenduma s katerim naj bi se delavci našega tozda GE Nizk® gradnje nigradovega tozda Nizke gradnje odločili za združitev, smo objavil' v prejšnji številki Gradisovega vestnika. V našem tozdu GE Nizke gradnje Maribor je referendum, kije bil 21. novembra uspel, pri Nigradu pa je pet di" kasneje propadel.
Ta izid je bil za večino precejšnje nje v Gradis, veliko storjenega. O presenečenje, saj je bilo od spomla- združitvi so bili seznanjeni vsi dedi, ko so tekli prvi pogovori o vklju- lavci na zborih delvcev, svoja pozi' čitvi nigradovega tozda Nizke grad- livna stališča so podale tudi družbenopolitične organizacije kot tudi vse ostale strukture v mestu Maribor.
Pri Gradisu smo na skupni Komisiji za izvedbo in spremljanje uresničevanja samoupravnega sporazum® o skupnih osnovah za delitev sredstev za OD tudi že sprejeli delokroge, ki jih doslej nismo imeli v svoje"1 razvidu. Gre predvsem za delokrog6 asfalterjev in finišeristov.
In kaj sedaj? Možnih je več v®' riant, Katera bo prevladala je ’e preuranjeno trditi. Sigurno pa j6 eno. Gradis je temu kolektivu vedno pripravljen pomagati. Zato bo tudi v prihodnje sodeloval iskanju nadaljnjih rešitev iz težkeg® položaja. Vodstvi obeh tozdov sta v stalnem stiku z Izvršnim sveto"1 mesta Maribor, tako da bo konč"® odločitev v kratkem skupno sprejeta.	c. P
K projektu 60.000 tonskih silosov sodi tudi gradnja operativne obale v dolžini 200 metrov
Med našimi največjimi gradbišči
Gradimo 60.000 tonski silos v Luki Koper
Delavci našega tozda GE Koper so skupaj z Inženiringom v močni konkurenci številnih drugih ponudnikov uspeli pridobiti v gradnjo eno največjih slovenskih investicij — 60.000 tonske silose za žitarice v Luki Koper. Glavni nosilec del je Gradis, soizvajalci pa so še Novogradnja Subotica. Kovinarska Krško in Metalna Maribor.
Sam objekt delimo na štiri osnovne dele in sicer: obalo, silos s ?trojnico, nasip za železniško progo 'n vagonsko nakladalno-razkla-dalno postajo.
Obala je temeljena na jeklenih pilotih. Zabitih je bilo 42 vertikalnih 'n 34 poševnih pilotov, na kterih bo $tala 200 metrov dolga obala za pristajanje ladij z žitaricami. Globina morja bo omobočala pristajanje ladij nosilnosti 65.000 BRT.
Silos je objekt sestavljen iz dveh baerij, od kterih ima vsaka 12 celic, izkriščen pa je tudi vmesni prostor med celicami. Silos bo visok 50 metrov. Sestavni del silosa je tudi strojnica, ki bo visoka 64 metrov. Strojnica bo stala na 25 vertikalnih in 11 Poševnih pilotih, silos pa na 217 vertikalnih in 31 poševnih.
Nasip za železniško progo bo šel 300 metrov daleč v morje. V njega bo vgrajenih 180.000 prostorskih metrov materiala.
Vagonsko nakladalno-razkla-
dalna postaja bo služila za nakladanje oz. razkladanje žitricz vagonov v ladje ali silos in obratno. Zmogljivost nakladanja oz. razkladanja žitaric je 500 ton na uro.
Piloti na katerih stoje objekti silosa v Luki Koper so zabiti v globino povprečno 42 metrov, najgloblji pa tudi do 46 metrov. Zabitih bo vsega skupaj okrog 15 kilometrov jeklenih pilotov.
V	objekte za silos bo vgrajenega preko 20.000 prostorskih metrov betona in preko 5.500 ton armature.
Investicijska vrednost gradbenih del je preko 3 milijarde dinarjev, vrednost celotne investicije pa presega 6 milijard dinarjev. Pogodbeni rok za dokončanje del je 20. avgust 1986, vendar bo zaradi objektivnih težav, ki so nastopile že sedaj, prestavljen na poznejši termin.
V	špici gradbenih del bo na gradbišču delalo preko 400 delavcev.
C. P.
Okno v 21. stoletje
Gradisovi inovacijski dosežki na svetovni razstavi inovacij EXPO ’85 v Plovdivu
V okviru dejavnosti Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) je bila 4. novembra v Plovdivu odprta Svetovna razstava inovacijskih dosežkov mladih EXPO’85, ki seje odvijala pod pokroviteljstvom predsednika Državnega sveta Bolgarije tov. Todora Živkova.
Razstava je bila namenjena inovacijskim dosežkom tistih mladih ljudi, ki s svojimi kreativnimi napori iščejo lastno pot k vrhunskim dosežkom v znanosti in tehnologiji.
Več kot štiri tisoč inovatorjev iz 71 dežel Evrope, Azije, Afrike in Amerike je poslalo svoje inovacijske dosežke, ki so bili razstavljeni na
140.000	kvadratnih metrov razstavnega prostora na razstavišču v Plovdivu. Največ eksponatov je bilo s področja izdelovanja inštrumentov, mehanskega inženiringa, kompju-terske tehnologije, gradbeništva, agrikulture in lahke industrije.
Jugoslavijo so zastopala tako podjetja, kot individualni razstavljale! s 168 eksponati. Med našimi najbolj znanimi podjetji so razstavljali svoje inovacijske dosežke Rade Končar, Energoinvest, E. I. Niš, Crvena zastava, Galenika, Aero, Gorenje, Medimurje; Gradis pa se je predstavil s temeljenjem na prednapetih armiranobetonskih kolih in z malim finišerjem. S strani obiskovalcev je bil predvsem naš prvo omenjeni inovacijski dosežek deležen velikega zanimanja.
Po mnenju gostov, ki so obiskali jugoslovanski razstavni prostor, se je Jugoslavija predstavila z zavidno visokim tehnološkim nivojem in kot je rekel Uija Dukič, jugoslovanski ambasador v Bolgariji: »Jugoslo-
vani smo tokrat pokazali veliko več kot na marsikaterem drugem specializiranem sejmu«.
Zaradi zelo velikega zanimanja za jugoslovanske eksponate, je bil 27. november določen kot »dan Jugoslavije«. Tega dne so se odvijali poslovni dogovori med predstavniki jugoslovanskih podjetij in zainteresiranimi partnerji, bila pa je organizirana tudi »okrogla miza« in tiskovna konferenca.
Vsekakor, prisotnost Gradisa na svetovni razstavi inovacijskih dosežkov EXPO’85, ne pomeni samo predstavitev svetovni javnosti, ampak j tudi potrditev, da se z lastno tehnologijo vklapljamo v vrh tehnoloških dosežkov in, da se lahko še naprej brez predsodkov vključujemo v svetovni trg.
EXPO‘85 pa ne pomeni samo navadni trgovski sejem, ampak je to bila briljantna predstavitev originalnih, včasih celo neverjenih tehničnih rešitev, ki sama kot take predstavljajo resnično okno v 21. stoletje in zanesljivo še nekaj več — potrditev misli, da inventivnost ne pozna meja.
Miroslava Pascolo
Po železnici prepeljali tovor težak 1132 ton
Delavci mariborske gradbene enote Gradisa sestavljajo v Bijelem Polju v Črni gori novo tovarniško proizvodno dvorano za tamkajšnji Vunarski kombinat. Na pobrežkih obratih izdelane elemente, so z vlakom z dvema kompozicijama, na katere je bil priklopljen tudi spalnik za montažerje, pripeljali na sam kraj montaže. Hkrati so na posebnem vagonu pripeljali v Črno goro tudi avtodvigalo ter kontejner, ki' bo služil kot pisarna na gradbišču. Proizvodno dvorano velikoti 1540 kvadratnih metrov, v kateri bo predilnica vlečenega bombaža, naj bi gradisovi delavci sestavili v manj kot štirinajstih dneh. Vrednost del je 56 milijonov dinarjev.	Franjo Štromajer
GRADISOV VESTNIK — 9

cfiaša grabeča v lotu
*zjr §
... >.
I**!!
Bolnišnica v Celju, bo v začetku prihodnjega leta usposobljena za sprejem prvih pacientov
U- . ; ,	>:'• ±Jk
Gradnje Ptuj so zgradile farmo plemenskih piščancev v Markovcih
t...
Zimski pogled na dvorišče tozda OGP
v:
g ,	, I
1

^ V Fužinah smo za naše delavce zgradili sodoben
^ dom samskih stanovanj

llllllll
* <*-, ' ,< ' 4
.
. .
1 ni'
»HI H
f)
Srk' SL J
/"fr \ r-^ ~
J—
lIlllllIlIliglMlllIlilliill
......
lii
i
^ HE Mavčiče na Savi pri Kranju naj bi začela poiz-
^ kusno obratovati v začetku prihodnjega leta
111*811*
■1*1*11
■
e**
y d	8 V f ' 11 t
^	' ,i .
;y.|


		
		
Tudi letos smo zgradili veliko stanovanj v Ljubljani, Mariboru, Ravnah na Koroškem, Celju, Kranju, Ptuju itd.
S pomočjo strojev SPO je OGP v letošnjem letu postavil veliko število hal


SX<SXNyS^


v objektu GR-6 bo 103 stanovanj
V mariborski soseski S-31
Smrečica dva meseca pred rokom
Po stari navadi Gradbeniki pritrdijo smrečico na vrhu strehe in s tem označijo »likof«. Ni pa običaj, da to store kar dva meseca pred rokom. To je uspelo gradisovim delavcem na stanovanjskem objektu GR-8 v soseski S-31 na Pobrežju v Mariboru.
Pogosto se dogaja, da gradnja kakega objekta iz tega ali onega vzroka kasni. Velikokrat krivimo zato izvajalce gradbenih in obrtniških del. Tokrat, gre za izgradnjo stanovanjske soseske S-31 na Pobrežju, pa lahko zapišemo, da bodo stanovanjski objekt GR-6 v katerem so 103 stanovanja, predali kupcem natanko v določenem roku, to je 20. decembra, ko bodo delavci Gradisa tozd GE Maribor predali stanovanjski objekt, katerega investicijska vrednost znaša 562 milijonov dinarjev, investitorju Samoupravni stanovanjski skupnosti Maribor.
Kupci stanovanj so mariborske delovne organizacije, kakor tudi posamezniki. Sc isti dan bo možna tudi vselitev, saj je končana tudi komunalna ureditev okolja. V objektu
■
40-letnico Gradisa so praznovali tudi delvei Delovne skupnosti Uprava delavskih domov Ljubljana. To je najmanjša gradisova organizacijska enota, saj zaposluje le 47 delavcev. Praznovanje jubileja Gradisa so združili s praznovanjem 29. novembra in kar je še bolj pomembno — s praznovanjem 20-let-nice obstoja Uprave delvskih domov (UDD). saj je ta bila ustanovljena 1. 1. 1965. leta. Pred tem je z domovi
upravljalo tedanje Gradbeno vodstvo Ljubljana.
Na proslavi so bile podeljene nagrade najzaslužnejšim delvcem in tistim. ki so najdalje pri Gradisu. Vsi razen Lovra Habule so tudi na sliki in sicer: Nežka Krajnik. Marija Pehar. Tončka Kos. Ivan Palfi in Maks Mlakar.
O jubileju Uprave delavskih domov več vprihodnji številki.
bodo različna stanovanja, od garsonjer pa tja do trisobnih stanovanj. |
Pred dnevi pa so gradisovci pritrdili smrečico tudi na streho sosednjega stanovanjske objekta GR-8, v katerem bo 78 stanovanj in bo vseljiv maja prihodnje leto. Po besedah vodje gradbišča inženir Ivana Lovca pa dela na tem objektu potekajo celo dva meseca pred rokovnim planom. To v tem zimskem času veliko pomeni, saj bodo lahko notranja obrtniška dela sedaj nemoteno opravili.
Zaključna dela so si pred dnevi ogledali tudi predsednik skupščine občin? Maribor Pobrežje, predstavniki samoupravne stanovanjske skupnosti mesta Maribor, Staninve-sta ter predstavnik odbora za kreditiranje stanovanjske gradnje.
Franjo Štromajer
Aktivnosti ob jubileju so zaključene
Gradisovih 40 let
S prikazom 2-minutne reportaže na TV na dan republike so zaključene aktivnosti v zvezi z Gradisovim jubilejem v letošnjem letu.
Komisiji v sestavu: Albert Praprotnik kot predsednik ter Milka Marc Kloboves, Lojze Cepuš, Jernej Jeršan, Cveto Pavlin ter Matija Krnc bo ob koncu leta z zanimanjem pregledala opravljeno delo, ki je imelo pozitivno odmevnost, pa tudi nekaj negativnih.
Od vseh devetih področij, ki si jih je komisija zastavila že v lanskem letu, je bilo seveda največ pozornosti in naporov usmerjenih osrednji
proslavi, filmu in reklami na TV. Ostale aktivnosti so bile več ali manj podrejene tem trem aktivnostim, zato pa niso bile nič manj pomembne. Vsekakor je bila najbolj odmevna reklama na TV, še posebno serija spotov, ki so bili na sporedu v septembru. Tudi reportaže, ki so bile le nadaljevanje začetih akcij, so dopolnile sliko razširjenosti naše dejavnosti.
Več o vseh dejavnostih pa bomo zapisali po zadnji skupni seji obeh komisij, ko bo napravljena tudi strokovna ocena opravljenega dela.
mk
H07E9A OČKA ZF ■p A L DWI Ni DOMOV.
MAMAPMVI.M
plazme
LET SIA1ISA
Na stanovanjski blok GR-8 so Gradisovci postavili smrečico dva meseca pred rokom
S PROSLAV NAŠIH TOZDOV — S PROSLAV NAŠIH
Uprava delavskih domov
---------------— $
TOZDOV — S PROSLAV NAŠIH TOZDOV —S PROSLAV NAŠIH TOZDOV — S PROSLAV NAŠIH TOZDOV —
V Nizkih gradnjah Maribor
Uredba o ustanovitvi Gradbene direkcije Slovenije GRADIS-4. oktobra 1945 je prišla v času, ko je že bil formiran kolektiv, ki naj bi dokončal med vojno začeto hidroelektrarno Mariborski otok. Tega so sestavljali delavci današnjega tozda Nizke gradnje.
Proslavo ob 40. obletnici Gradisa so nizkograjčani združili z praznovanjem dneva republike in srečanjem upokojencev v dvorani kina Union. Na slovesnosti je najprej spregovoril predsednik delavskega sveta tozda Ferdo Kraner, ki je orisal zgodovinsko razvojno pot Gradisa.
To je toliko pomembnejše zaradi tega, ker so v dvorani sedeli nekateri, danes že večinoma upokojeni delavci, ki so biili priče teh povojnih uspehov. Če ne bi bilo teh delavcev s tako neizmernim idealizmom in volje do ustvarjanja nove samoupravne družbe, je dejal, skoraj zagotovo ne bi zgradili v teh 40. letih vseh slovenskih energetskih objektov od elektrarne Mariborski otok, do elektrarne v Mavčičah, 70 odstotka vseh premostitvenih objektov, ter industrijskih in drugih objektov.
Vsi ti objekti so bili in so temelj vsega njihovega razvoja. Ob njih in z njimi je rasel kolektiv Gradisa, ki je smelo krenil po poti tehničnega, tehnološkega in organizacijskega razvoja. Vse te tehnično zelo zahtevne naloge so bile trda šola za vedno številnejši in kvalitetnejši kvalificirani in strokovni kader.
V svojem govoru se je spomnil tudi na leto 1950, kjer je bil na grad-
bišču v Kidričevem izvoljen prvi delavski svet v našem podjetju in slovenskem gradbeništvu nasploh.
Direktor tozda Andrej Jež, ki je nagrajencem predal priznanja in državna odlikovanja je svojem svečanem nagovoru poudaril pomen teh priznanj in dejal, da so prišla v prave roke. Kakšen pomen je imela v tistem času za vso Jugoslavijo otvoritev hidroelektrarne Mariborski otok pove podatek, da je prisostvoval svečanemu zagonu sam tovariš Tito.
Tudi drugi govornik se je spomnil večine pomembnejših objektov, ki so jih delavci tega tozda zgradili do sedaj. Naj samo omenimo, da so izgradili 11 elektrarn, 225 premostitvenih objektov v skupni površini
316.000	kvadratnih metrov, ter sanirali 35 mostov v skupni površini
65.000	kvadratnih metrov.
Niso samo naštevali in se spominjali svojih uspehov. Načrtovane verige hidroelektrarn na Savi in Muri burijo tudi njihove apetite. Pridobljene izkušnje in znanje morajo odtehtati, da bo ta dejavnost tudi v naprej njihova osnovna ustvarjalnost.
Na svečanosti so podelili tudi toz-dova priznanja, ki sojih letos prejeli Martin Jambrošič, Rudolf Mlakar, Alojz Sodec, Avdo Solakovič, Stje-pan Švoger, Jožica Topolnik, Stevo
Zarič in Janez Zver.
Štirje delavci pa so prejeli tej priliki državna odlikovanja. Red dela s srebrnim vencem so prejeli Antonija Senjur, Ferdinand Kraner in Miroslav Zemljič. Medaljo dela pa je prejela Zofija Čemeč.
Franjo Štromajer
Direktor tozda GE Nizke gradnje Andrej Jež predaja priznanja tozda Janezu Zveru
V Celju veselo in prisrčno
Proslava za delavce tozda GE Celje je bila v športni dvorani Golovec, saj v Celju nimajo drugega primernejšega prostora, ki bi lahko sprejel toliko ljudi naenkrat. Slavnostni govornik je bil predsednik delavskega sveta tozda GE Celje Franc Leskovšek, ki je orisal 40 povojnih let, ki jih je prehodil Gradis.
Kulturni del programa je zapolnil sekstet pevk, ki ga sestavljajo delavke fozda GE Celje. Podeljena so bila tudi priznanja najzaslužnejšim delavcem. Največja pozornost je bila namenjena filmu 40 let Gradisa, saj so se tako tudi Celjani lahko seznanili z dosežki ostalih gradisovih tozdov.
Za ples in zabavo jeposkrbel narodno-zabavni ansambel.	C. P.
Na Jesenicah prednost kulturi
Ena zadnjih proslav v okviru praznovanja 40. letnice naše delovne organizacije je bila 15. novembra na Jesenicah. Program, ki so ga pripravili jeseniški delavci, je bil izredno pester, predvsem z bogato kulturno vsebino, saj so se številnim investitorjem in seveda Gradisovim delavcem z Jesenic predstavili: pevci KUD Svoboda z Jesenic, Kulturna skupina otrok DPD Javornik iz Koroške Bele, DPD Franc Mencinger z recitalom ter pevci DPD France Prešern.
Zares skrbno izbran program je otvoril direktor naše enote na Jesenicah Božidar Lukač, ki je v kratkem govoru spregovoril o najpomembnejših mejnikih naše delovne organizacije in tozda. Po že omenjenem kulturnem programu je sledila
podelitev plaket in priznanj. Najprej so jih prejeli delavci tozda za dolgoletno in uspešno delo in sicer: Cilka Baloh, Bogomir Čad, Polde Maučec in Ludvik Srpak.
Tako kot ria vseh naših tozdih so bila tudi na Jesenicah podeljena priznanja DO za investitorje, s katerimi ima naša delovna organizacija in tozd že dolgoletno uspešno sodelovanje.
Na Jesenicah so te plakete prejeli: BUSP Jesenice, DOMPLAN Kranj, Elektro Gorenjska Kranj, ETT Kranj, HTP Bled, LIP Bled, Merkur Kranj. Rudnik urana Žirovski vrh. Skupščina občine Jesenice. Sava Kranj, Železarna Jesenice.
Ob koncu so si vsi skupaj z zanimanjem ogledali še film Gradisovih 40 let.	mk
Na Koroškem je bilo svečano
Tudi delavci tozda GE Ravne na Koroškem smo 40-letnico Gradisa proslavili svečano. Proslava je bila v Družbenem domu na Prevaljah. Čeprav malo pozno, glede na centralno proslavo, ki je bila 5. oktobra, je bilo srečanje delavcev našega tozda prav prisrčno. Proslavo smo združili s sindikalnim občnim zborom, izvolili smo nov izvršni odbor in predsednika našega sindikata.
Uvodni govor na svečanem delu proslave je imel direktor tozda Avgust Škrinjar, ki je v kratkem nagovoru orisal prehojeno pot ter nakazal smernice našega razvoja v prihodnje.
Na proslavi je bil izveden bogat kulturno-zabavni program. Nastopil je moški pevski zbor Vres iz Prevalj ter Kulturno umetniško društvo Bratstvo iz Raven na Koroškem. Dolgoletnim z'aslužnim delavcem so bile podeljene plakete in priznanja. Za ples in dobro voljo je poskrbel zabavno-glasbeni an-sambl Novi vek.	Ludvik Rudolf
AL
Pogovor s sodelavcem
Pavel Vece, mehanik
»Proizvodno delo je premalo vrednoteno...«
Depandansa Ruške koče na Pohorju
Sneg je že pobelil pohorske vrhove in smučarji že s pridom uporabljajo nove smučarske naprave, ki omogočajo prijetnejšo smuko. Veliko je novosti tudi na tistem delu Pohorja, kjer stoji naš počitniški dom.
Na drugem koncu, na Arehu namreč, pa so pred dnevi delavci mariborskega Gradisa v rekordnih štiridesetih dneh postavili pod streho objekt, ki bo močno povečal število spalnih kapacitet dosedanje Ruške koče.
Gre za depandanso v kateri bo prostora za preko trideset postelj. Poleg osmih sob s tremi posteljami bo v zgornjih prostorih še skupno ležišče.
Investitor tega prepotrebnega objekta je Planinsko društvo iz Ruš. Brž ko bo spomladi skopnel sneg bodo gradisovci z delom nadaljevali.
Franjo Štromajer
V tozdu GE Ravne že dolga leta uspešno vzdržuje in popravlja vso srednjo in drobno gradbeno mehanizacijo mehanik Pavel Vece. Pavel je starGradi-sovec, v svojem poklicu izkušen strokovnjak, svoje delo pa opravlja z velikim veseljem. Srečujemo ga laho po vseh gradbiščih tozda, ob večjih remontih in popravilih pa v delavnici. Ni dela ne stroja, ki bi mu ne bil kos, nobeno delo mu tudi ni pretežko ali preumazano...
O svojem poklicu in delu pravi sam:
»Res je, da je moje delo večkrat umazano in po svoje tudi težko, vendar je zanimivo in ga z veseljem opravljam. Najbolj sem srečen, če so stroji v brezhibnem stanju in da lahko delo z njimi nemoteno teče.«
— Delovni pogoji? Osebno zadovoljstvo?
»Delovni pogoji v delavnici so se v zadnjem času bistveno izboljšali, na gradbiščih pa je vse po starem. Glede pogojev dela nimam kakih bistvenih pripomb. Pač pa osebno menim, da je proizvodno delo še vedno preskromno vrednoteno, kljub nekaterim popravkom navzgor. Mehanik ne dela le fizično — mora tudi misliti.«
Ob zaključku pogovora je omenil še eno željo, ki jo z objavo tega prispevka uresničujemo. Pozdravlja vse sodelavce in kolektivu Gradisa želi Srečno in uspešno Novo leto!
' L.R.
Letos tudi pet nagrajencev izven mariborskega tozda
V GE Maribor so podelili 31 priznanj
Pavel Vece pri svojem vsakodnevnem delu
Cesto se mora znajti kakor ve in zna. Imamo veliko število in več vrst strojev, z rezervnimi deli pa tudi ne gre vselej gladko. Kakšen je, po vašem mnenju odnos ljudi na gradbišču do teh strojev?
»Želel bi si, da bi bil odnos boljši! Treba je čuvati to mehanizacijo, ki jo imamo. Pri tem ne mislim, da naj bi jo uporabljali manj — le paziti je treba nanjo in ravnati z njo v skladu z navodili. Tudi nekaj drugega me jezi: dnevno dobim v popravilo tudi po več pokvarjenih ali polomljenih strojev, še največ pa pravzaprav ob ponedeljkih (!). Zdi se, kot da dajemo premalo poucjarka vzgoji oziroma premalo opozarjamo na pravilno ravnanje in uporabo...« ’
— Zdaj imate pomočnika?
»Tako je! Imam. Fant obvlada strokovno teorijo in ima kvalifikacijo, pa vendar se za svoj poklic praktično šele uči. Prakse je v našem usmerjenem izobraževanju odločno premalo. Pred leti so nas najprej naučili poklica in si šele nato dobil kvalifikacijo; danes je ravno obratno. Mladi dobe kvalifikacijo, nato pa se učijo dela — če se. V osnovni šoli bi jim morali vcepiti tudi več delovnih navad in vztrajnosti — to je volje do dela. Samo to, skupaj z veseljem do poklica, vodi k poklicni uspešnosti.«
Enoglasno je bilo podeljeno priznanje tudi delavcem, ki delajo pri obnovi in izgradnji mariborskega gledališča
Kako prav so ravnali v mariborski gradbeni enoti pred sedmimi leti, ko so se odločili, da bodo vsako leto podeljevali najzaslužnejšim delavcem priznanja, je prišlo do veljave prav v jubilejnem letu, v katerem se je za to odločilo večina gradisovih tozdov. Letošnjo podelitev priznanj so združili s proslavo dneva republike, na kateri so podelili tudi državna odlikovanja.
V dvorani kina Union so učenci osnovne šole iz Bučkovc pripravili lep kulturni program, ki ga je kot vedno domiselno povezoval Jože Grobler. Slavnostni govornik je bil predsednik delavskega sveta Smiljan Pernat. Ogledali so si tudi film Gradisovih 40 let, ki prikazuje dosežke zadnjih petih let.
In kateri so letošnji dobitniki toz-dovih priznanj? Petindvajset je delavcev mariborskega tozda, pet do-
bitnikov — Jaka Klančar, Peter Kunej, Franc Marinčič, Angela Kavčič ter Branko Rosina pa prihaja od zunaj.
Plaketo, priznanje ter denarno nagrado prejmejo: Pavel Ferencek, Zlatko Koren, Vinko Matijevič, Roman Mernik in Alojz Vedlin.
Priznanje in denarno nagrado pa Josip Balent, Stanko Bratuša, Marjeta Dajčman, Štefan Ficko, Franc Majcen, Štefan Mihin, Josip Mislo-
Dobltnild priznanj tozda GE Maribor za leto 1985 slikani v družbi (v prvi vrsti z desne) s predsednikom Komisije za priznanja Sičo Jovičevičem, predsednikom delavskega sveta Smiljanom Pernatem in direktorjem tozda GE Maribor Francom Gačnikom
vič, Alfred Skregulj, Alojz Štebih, Viktor Mernik, Stjepan Bubnjar, Zmaga Gaube, Zvonko Glodež, Ivan Gonzi, Silva Ivanovski, Želko Sokolič, Edvard Šiško, Jakob Širovnik, Jože Veldin in Stjepan Hren.
Posebno priznanje so prejeli letos tudi delavci gradbišča SNG Maribor za uspešno delo pri obnovi in izgradnji gledališča, državna odlikovanja pa: Franc Cor, Roman Mernik, Franc Muršec, Anton Sikošek, *Jože Štingl, ki so prejeli red dela s srebrnim vencem ter Franc Čontala, ki je prejel medaljo zaslug za narod.
Franjo Štromajer
V imenu dobitnikov letošnjih priznanj mariborskega gradbene enote se je zahvalil Jaka Klančar in dejal: »Vsem, ki ste prejeli letošnja priznanja, za prizadevno delo, dober odnos do dela in sodelavcev, izrekam iskrene čestitke z željo, da ostanete Gradisu zvesti tudi v bodoče.
Še posebej se zahvaljujem za pozornost in priznanja, ki ste jih dodelili nam, delavcem DSSS. Za nas je to obveza, da bomo tudi v bodoče dobri sodelavci vašega tozda. Sam pa sprejemam to priznanje, kot priznanje vsem mojim sodelavcem Centra za izobraževanje.«
Priprave na 8. kulturno srečanje gradbenikov Slovenije
Kultura in gradbeniki v prihodnjem letu
Kulturni animatorji iz slovenskih gradbenih delovnih organizacij smo se sestali novembra v Domu sindikatov Slovenije v Ljubljani, z namenom, da se dogovorimo o nadaljncm delu in skušamo rešiti nekatera pereča vprašanja, ki zadevajo kulturno ustvarjanje med gradbeniki ter, da začnemo s pripravami na 8. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije, ki bo maja prihodnje leto.
Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena pripravam na 8. kulturno srečanje. Veliko je bilo povedanega o osnutku samoupravnega sporazuma, ki naj bi ga podpisale vse gradbene' delovne organizacije, gradbene šole in druge institucije, ki po svoji dejavnosti sodijo k gradbeništvu. s katerim naj bi določili način organiziranja in financiranja kulturnih srečanj gradbenikov. Osnutek sporazuma bo v kratkem poslan v obravnavo vsem gradbenim OZD.
Bilo je govora tudi o pripravi poslovnika kulturnih srečanj gradbenikov ter o simbolu tehjrečanj. ki naj bi v bodoče bil enoten za vsa srečanja.
8. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije bo predvidoma v Ajdovščini. Gostitelj bi naj bilo SGP Primorje in sicer v maju mesecu. Rok za oddajo likovnih in fotografskih del ter literarnih prispevkov in pesmi je določen do konca marca 1986.
Na koncu bi pozval vse Gradisov-ce. ki se ljubiteljsko ukvar jajo s kulturo. da se oglasijo v tozdovih komisijah za kulturo ali pa direktno na komisijo za kulturo pri Konferenci OO ZŠ Šmartinska 134 a Ljubljana, oziroma Milenku Nikiču na telefon (061) 441 -422, Tako bomo skupno izbrali dela. ki nas bodo zastopala na prihodnjem kulturnem srečanju.
M. N.
Morda bo nekaj učencev potrkalo tudi na naša vrata?
Odprti dnevi Gradisa tudi v Mariboru
V	mariborskem Gradisu so se odločili, da bodo v jubilejnem letu odprli vrata vseh tozdov za tiste, ki jih zanimajo poklici v gradbeništvu. Zavedajo se, da je ključ njihovega nadaljnjega uspeha prav v kadrih, ki znajo z občuteno odgovornostjo uporabljati svoje znanje za doseganje rezultatov in zagotavljanje trajnega uspeha.
V	času, ko slovensko in jugoslovansko gospodarstvo, predvsem pa gradbeništvo, doživlja težke čase, kot posledico širših ekonomskih in družbenih razmer v katerem živimo, prihaja to spoznanje še posebej do izraza.
Na odprtih dnevih so poleg pred-
stavnikov vseh mariborskih tozdov sodelovali še predstavniki Srednje gradbene šole Borisa Kraigherja, Izobraževalne skupnosti ter medobčinske skupnosti za zaposlovanje mesta Maribor.
V	besedi in sliki so jim predstavili možnosti in potrebe izobraževanja, pogoje štipendiranja in zaposlovanja. Po končanem razgovoru so učencem prikazali še praktično delo na gradbišču stanovanjske soseske S-31 na Pobrežju.
V	Mariboru so prepričani, da bo vsaj nekaj teh učencev prihodnje leto potrkalo na njihova že odprta vrata.
Franjo Štromajer
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega očeta DIMC Franca se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, izrečena sožalja in pospremitev na zadnji poti.
tozdu KO Ljubljana GO Ljubljana Inženiring Ljubljana ter ostalim
ZAHVALA
Marta in Jože Bradula
Letos je bil že petič organiziran spominski turnir Pregelj — S krt v balinanju. S tem so delavci GIP Gradis tozd GE Jesenice pokazali, da so ohranili v spominu svoja dolgoletna sodelavca, ki sta žal prekratko uživala zasluženi pokoj.
Zahvaljujem se OO ZS tozd GE Jesenice, še posebno pa tov. Dragu Tarmanu za vsa prizadevanja, da je bil turnir organiziran in je potekal v pravem športnem duhu.
Zorka Pregelj
ZAHVALA
Ob tragični in nenadomestljivi, prerani izgubi sina, se zahvaljujem OOZS tozd GE Jesenice in vsem sodelavcem za izražena sožalja, darovane vence in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Valentin Plemelj
Vesti iz »totega konca«
Pred kratkim so Maribor obiskali cestni inšpektorji iz vse Slovenije. Gre za redno obliko sestajanja, na katerem se pogovorijo ob problemih pri svojem delu, ter se hkrati seznanijo z novostmi na področju ce-stogradenj v tem kraju. Tako so si v Mariboru poleg drugih objektov ogledali še gradnjo hitre ceste skozi Maribor, ter se seznanili s prometno signalizacijo, ki služi za vključevanje prometa na tem delu Maribora.
Čeprav so tako imenovani »mali finišer«, ki služi za asfaltiranje pločnikov, parkovnih poti ter ožjih cest, delavci Kovinskih obratov v Mariboru že predstavili širši javnosti, ga sedaj še temeljito preizkušajo. Največ pomanjkljivosti, če te so, se pojavi prav med stvarnim polaganjem asfalta. Zato so poleg delavca, ki upravlja stroj, vedno tudi gradisovi strokovnjaki, ki skrbno beležijo vsako napako. Še preden je zapadel sneg, so polagali plast asfalta na dvorišču Tovarne dušika v Rušah. Po besedah Štefana Roja, ki ves čas sodeluje pri snovanju tega stroja, je največ problemov pri delih, ki jih ne izdelujejo sami, kljub temu pa upa, da bo stroj za polaganje asfalta kmalu prestal preizkušnjo. Za finišer se zanimajo tudi že kupci iz tujine.
V mariborski gradbeni enoti so se te dni sestali tudi komunisti in ocenili svoje delo. Kljub izredno veliki dejavnosti v zadnjem času, pa s svojim delom niso povsem zadovoljni. Obširneje o programsko volilni konferenci bomo še poročali. Za sedaj naj samo zapišemo, daje za novega sekretarja bil izvoljen Blaž Mlinarič, gradbeni tehnik, ki se je do sedaj že izkazal z delom v družbenopolitičnih organizacijah. To je samo garant, da bo tudi novo dolžnost, uspešno opravljal.
Tudi predsedstvo sindikalne konference mariborske gradbene enote je pregledalo svoje dosedanje delo ter ugotovilo, da so v pretekli mandatni dobi bili dokaj delovni, saj so sodelovali pri marsikateri pomembni odločitvi v tozdu. Sindikalne skupine po gradbiščih še niso docela zaživele in to bo ena izmed prihodnjih nalog, ki čaka novo vodstvo. Namesto dosedanjega predsednika Siča Jovičeviča bo v prihodnje vodil sindikat v tem tozdu Hazim Čevanovič.
Daje v mariborski gradbeni enoti še v začetku letošnjega leta kazalo na slabe poslovne rezultate, smo v našem glasilu že pisali. Tudi o vzrokih in ugotovitvah zakaj je do tega prišlo. Danes pa lahko že zapišemo, da so znali pravi čas urediti vse, da teh problemov ob koncu leta ne bo. Uspehi, ki so jih dosegli na posameznih gradbiščih, so v veliki meri vplivali na skupen uspeh, saj so skoraj vsa končana v roku, nekaj pa je takih, na katerih so končali dela veliko prej. Kako poslujejo v tozdu sedaj, kakšni so bili ukrepi za odpravo slabosti, o tem se bomo pogovarjali z odgovornimi v tozdu še pred koncem leta in objavili razgovor v eni prihodnjih številk Gradisovega vestnika.
Franjo Štromajer
Kljub snegu, ki je pred dobrim mesecem dni pokril tudi gradbišče Jeklarne 2 na Jesenicah, dela napredujejo v skladu s terminskim planom, kar pomeni, da bo Jeklarna zgrajena do 1. februarja 1987 (Foto: Roman Peklaj)
ZAHVALA
Ob težki In nenadomestljivi izgubi najinega dragega očeta, se iskreno zahvaljujeva sodelavcem ter OOZS GIP Gradis tozd GE Jesenice, za podarjena venca, izraze sožalje in vsem tistim, Id so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Mimi Žemva in Duši Tarman
ZAHVALA
Ob bridki uri našega življenja, nenadni smrti našega dragega moža in očeta Radomira Glavonjiča se iskreno zahvaljujemo za iskreno pozornost, darovano cvetje in besede sožalja.
Družina Glavonjič
Nizkograjčani so bili v Avstriji
Malo je možnosti, da se delavci tozda GE Nizke gradnje Maribor, večkrat dobimo skupaj, saj so naša gradbišča zelo razdrobljena, verjetno najblj razdrobljena med vsemi gradisovimi tozdi. Da bi se tehnični kader skupaj zbral vsaj enkrat letno, organizira vodstvo tozda strokovne izlete, katerih se udeležujemo tudi delavci uprave tozda.
Letos smo se odpeljali v Avstrijo, kjer smo si ogledali gradnjo viaduktov in hidroelektrearn. Pot nas je iz Maribora peljala proti Gradcu in naprej proti Celovcu. Vseskozi nas je pozdravljala prijazna Koroška pokrajina. Naša prva postaja je bil NVolfsberg, kjer smo si ogledali gradnjo viadukta na južnem odseku nove avtoceste. O značilnostih gradnje tega mogočnega objekta, nam je spregovoril vodja nadzora. Najvišji steber se vije 170 metrov visoko nad dolino.
Po ogledu grdbišča nas je v Beljaku že čakalo kosilo. Okrepljeni smo krenili naprej po dolini Drave.. Čakal nas je ogled treh hidroelektrarn. Prva HE v Kellerbergu že obratuje, druga v Paternianu pa je še v gradnji.
V večernih urah smo se pripeljali v Kranjsko goro. Ob prihodu na
domača tla smo lahko takoj primerjali naš in avstrijski način gradnje. Avstrijci avtocesto z objekti lepo stisnejo ob hrib, da s tem ohranijo čim več rodovitne zemlje, pri nas pa so ceste speljane sredi dragocenih in plodnih dolin.
Naslednji dan smo pot nadaljevali priti hidroelektrarni Mavčiče pri Kranju. Po ogledu lastnega gradbišča, smo ugotovili, da se naša gradnja nič ne razlikuje od gradnje v Avstriji, kar pomeni, da smo v Gradisu še kako specializirani za gradnjo energetskih objektov.
Po kosilu smo se odpeljali proti Mariboru. Na strokovni ekskuzriji je bilo lepo, vendar bi bilo lahko še lepše če bi imeli več časa tudi za oglede kulturno-zgodovinskih znamenitosti krajev skozi katere smo se peljali.
Ivanka Golob
Športniki Ingrada so nam ob našem prazniku podelili umetniško sliko
Prijateljsko srečanje športnikov
V soboto, 23. novembra je bil v Ljubljani prirejen četveroboj ob praznovanju 40-letnice Gradisa, na katerem so nastopili Konstruktor, Ingrad, SCT in Gradis. Rezultati niso bili v prvem planu. Bolj pomembno je bilo druženje in prijateljsko rečanje, saj so tekmovalci še dolgo po nastopu veselo klepetali in obujali spomine.
Ob tej priliki smo v Gradisu odprli tudi novo strelišče v samskem domu Fužine. Več o novem strelišču v prihodnji številki.«
Rezultati:
Kegljanje: moški: (borbene igre — 6 tekmovalcev): 1. Grdiš 507. kegljev. 2. Ingrad 486#3. SCT 479. in 4. Konstruktor 453; ženske (4 x 50 lučajev): I. Gradis 708,2. Ingrad 704 in 3. Konstruktor 627.
Namizni tenis: moški: I. Ingrad. 2. Gradis. 3. Konstruktor in 4. SCT; ženske: 1. Ingrd. 2. Gradis in 3. SCT.
Šah: 1. Ingrad 26 točk. 2. Gradis 25.5. 3. SCT 13 in 4. Konstruktor 7.5 točke.
Streljanje: moški: 1. SCT 871 krogov. 2. Gradis 867, 3. Ingrad 837 in 4. Konstruktor 697; ženske: I. Gradis 486. 2. Ingrad 405 in 3. Konstruktor 315.
C. P.
Naši šahisti (levo) so zaostali za Ingradom samo za eno točko
Sindikalni izlet delavcev GO Ljubljana
Videli smo Benetke
Osnovna organizacija sindikata tozda GO Ljubljana, je letos organizirala dvodnevni izlet v sosednjo Italijo, v sodelovanju z INTEGRAL GOLFTURISTOM, ki nas je s tremi avtobusi popeljal v Benetke.
Pot nas je peljala mimo Postojne, Razdrtega, Vipave, Ajdovščine proti Novi gorici.
Po treh urah vožnje smo prispeli na mejni prehod v .Novi gorici. Ko smo opravili obmejne formalnosti in prešli mejno črto, smo se ob deveti uri že sprehajali po ulicah in trgovinah na italijanski strani in kupovali blago, ki ga pri nas pogrešamo ali pa je tam ceneje. Nadaljevali smo po naprej načrtovani poti, krajši postanek smo imeli tik pred izvoziščem z avto ceste, kjer smo malicali kar ob avtobusih na parkirišču, okrepčali smo se z dobrinami, ki smo jih imeli s seboj, pa tudi potujoči bife v boksih avtobusa je bil dobro založen s sendviči, sokovi in pivom. Ob treh popoldne smo prispeli na Piazzale Roma, kjer smo pustili avtobuse in se prodali proti Canalu Grande, tu smo vstopili na »vaporet« in se po Velikem kanalu; ki je najbolj prometen z različnimi
plovili, od gondol do večjih vojaških vlačilcev opremljenih z najsodobnejšimi radarskimi napravami.
Mesto samo je grajeno na pilotih in ga sestavlja več manjših otočkov, pretkano pa je z nešteto manjših in večjih kanalov. Izhodišče za ogled Benetk je bil Markov trg. Vodnice so nam pokazale znamenito Doževo palačo, Most vzdihljajev, Urni stolp in Markovo cerkev. Nekaj prostega časa pa smo izrabili za sprehode po idiličnih starih ulicah.
Ob dogovorjenem času smo se zbrali in jo kar peš ubrali po tesnih ulicah preko nešteto mostov med katerimi je največji in umetniško najbolj impresiven most Rialto. Na zbirališču na Piazzale Roma, smo se pro naporni hoji okrepili z osvežilnimi sokovi in se podali na pot proti Novi gorici.
Naslednji dan je po programu sledil ogled vinske kleti v Dobrovem, v središču vinorodnih Goriških Brd. Vodja vinarskega obrata nam je razkazal celoten proces proizvodnje in tehnološke postopke pri posameznih fazah obdelave vin. Po končanem ogledu je sledila prokušina lastne proizvodnje pinota, tokajca in briškega merlota, Štefan Šneberger
Ob 35-ietnici Kegljaškega kluba Gradis
Gradis pred evropskimi prvaki
Praznovanje 40-letnice Gradisa sovpada tudi s praznovanjem 35-letnice obstoja KK Gradis. V klubu so obeležili ta pomemben jubilej tako, da so priredili kakovosten turnir, na katerega so povabili kegljače zagrebškega Med-veščaka, Celja in splitskega Brodosplita. Tudi tokrat so se naši kegljači dobro odrezali in zasedli prvo mesto ter tako premagali tudi evropske prvake, kegljače Medveščaka.
Med posamezniki je bil najboljši Nikola Dragaš (Medveščak), ki je podrl 918 kegljev, le za pet pa je za njim zaostal Albin Juvančič (Gradis).
Rezultati: 1. Gradis 5219 (Zdešar 849, Urbanc 900, Hočevar 816, Janša 848, Bizjak 893 in Juvančič 913), 2. Medveščak 5190 (Galjanič 863, Čavčič 824, Drndelič 815, Boljat Z. 887, Borčiil 883 in Dragaš 918), 3. Brodosplit 5087 (Boljat 846, Džaja 828, Buljan 829, Vukas 828, Rabfeld 872, Parčina 884), 4. Celje 4881 (Gmajner 782, Urh 805, Cagalj 852, Šrot 802, Vanov-šek 784 in Nareks 856).
Na sliki: Albin Juvančič sprejema čestitke za osvojeno drugo mesto na spominskem turnirju ob 35-letnici KK Gradiš.	C. P.
Športne igre gradbenikov v letu 1986
Peteroboj v počastitev 29. novembra
Zimske igre že 22. februarja
Nekajletni poskusi o izboljšanju tekmovalnega sistema športno-rekrea-tivne dejavnosti med gradbinci so v letošnjem letu le rodili sadove. Komisija za šport in rekreacijo pri Republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije se je odločila, daje najprimernejši sistem predtekmovanj, kjer so za vsako panogo posebej lahko organizatorji tudi manjša podjetja, finalni del s šestimi ekipami pa se vključuje v praznovanja ob dnevu gradbincev. Pozitivne ocene so bile tudi smernice za delo v prihodnje, zato so člani komisije ' na zadnji seji sprejeli celoten program aktivnosti za leto 1986.
Nekajletne težave s snegom v začetku marca so privedle do sklepa, da izvedemo zimske igre že v februarju. Organizator še ni določen, kandidata pa sta dva. Obnova iz Celja na Rogli in Gradbinec iz Kranja s kandidaturo v Kranjski gori. Tekmovanje bo v soboto, 22. februarja, v tekih in nedeljo, 23. februarja v veleslalomu. Razpis je bil že razposlan, prijave pa bo Komisija sprejemala do 20. decembra 1985.
Na zadnji seji je bil potrjen tudi program aktivnosti za letne ŠIG.
Spremenjen sistem tekmovanj, večja,angažiranost komisije, večanje športno-rekreativne dejavnosti v DO ima pozitiven odziv tudi v organizacijskem smislu. Če smo še pred leti težko našli organizatorje predtekmovanj za vse panoge, imamo sedaj kandidature že za leto 1987. To pa pomeni, da bo ponovno naraščalo tudi število športno-re-kreativnih ekip in s tem aktivnih udeležencev, kar je osnovni namen tovrstnih srečanj.
Posamezne panoge pa bodo organizirane:
Panoga	Organizator	Kraj	Datum
Šah	Hidromontaža	Maribor	15.3.
Nam. tenis	Beton	Hrastnik	22.3.
Odbojka	Ingrad	Celje	29. 3.
Streljanje	Grosuplje	Grosuplje	12.4.
Balinanje	Bežigrad	Ljubljana	26.4.
Kegljanje	Konstruktor	Maribor	10., 17., 24. 5.
Mali nog.	Stavbenik	Koper	24.5.
FINALE	PIONIR	Novo mesto	7. 6.
Matija Krnc
1. Emona, 2. Gradis, 3. Carinarnica
Tradiconalna so poslala srečanja špdrtnikov-rekreativcev iz delovnih organizacij, ld imajo svoje sedeže ob Šmartinski cesti v neposredni bližini Gradisa. Letošnji peteroboj je bil deveti po vrsti. Tudi ta je bil posvečen praznovanju 29. novembra — dnevu republike. Tekmovanja so potekala v petih panogah in sicer: v namiznem tenisu, streljanju, vlečenju vrvi, šahu in kegljanju. V vseh panogah nastopajo moške in ženske ekipe, razen v vlečenju vrvi, kjer v ekipi moških morata obvezno nastopti dve ženski.
Rezultati
Namizni tenis: 1. Gradis, 2. Emona, 3. Interevropa, 4. Carinrnica in 5. BTC (Blagovno transportni center — nekdanja Javna skldišča). Moški: 1. Dane Šar-lah (Emona), 2. Drago Dolenc in 3. Mtija Krnc (oba Gradis); ženske: 1. Breda Torkar (Gradis), 2. Marjana Keis-sesberger (Emona), 3. Kristina Krivec (Interevropa).
Streljanje: 1. Carinarnica 640 krogov,
2.	Emona 591, 3. Interevropa 563, 4. BTC 555 in 5. Gradis 350 (nepopolna ekipa). Moški: 1. Borut Baznik (BTC) 171 krogov, 2. Rado Hribar (Emona) 169, 3. Janko Benzia (Carinarnica) 168; ženske: 1. Olga Klepec (Carinarnica) 163, 2. Marija Pertot (Emona) 150, 3. Šali Kogoj (Interevropa) 146.
Vlečenje vrvi: 1. Emona, 2. Gradis, 3. BTC, 4. Carinarnica in 5. Interevropa.
Šah: 1. Gradis, 2. Emona, 3. BTC, 4. Carinarnica in 5. Interevropa. Moški: 1. Emil Kavše (Emona) 2. Sreto Za kič (Gradis), 3. Metod Logar (Emona); ženske: 1. Bojana Juvan (Gradis), 2. Metka
Pokale prvim trem ekipam je podelil predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež. Pokal prejema Alojz Polajnar iz Gradisa
V spomin
Škamperle (Emona), 3. Metka Kramar (Carinarnica).
Tone Vidic
Tistega deževnega dne, dan pred Praznikom dneva mrtvih, se je iztekla življenjska pot našega sodelavca Toneta Vidica, vodje obrtniških del-
v tozdu GE Jesenice. Globoko zaprepadeni smo sprejeli to žalostno vest, da našega Toneta med nami ne bo več. Istega dopoldneva namreč smo še načrtovali dela za prihodnje obdobje, ko še niti slutili nismo, da je bil tokrat med nami zadnjič.
Pred sedemindvajsetimi leti je diplomiral na srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Po končanem šolanju se je zaposlil na Jesenicah. V Gradisu tozd GE Jesenice je bil zaposlen petnajst let. Lahko smo mu zaupali, saj je bil vsled svoje izredne poštenosti posebno priljubljen pri svojih sodelavcih, kajti vsi smo cenili njegovo vestno in strokovno delo. Spoštovan in cenjen je bil torej tako v veliki »družini« Gradisa, kakor tudi s strani naših naročnikov in poslovnih sodelavcev. Skratka vrzel, ki je nastala ob izgubi našega Toneta, bomo težko nadoknadili.
Poslej se bomo brez njega udeleževali zimskih športnih iger Gradisa,
kjer nas je vrsto let razveseljeval s svojimi prvimi mesti. Ne bo ga več tudi med reprezentanti Gradisa, ki nastopajo na zimskih športnih igrah gradbenikov.
Še bi lahko pisali, pa vendar so vse besede premalo, da bi lahko nadomestile izgubo našega sodelavca. Za njim bo ostala praznina, ostal pa bo tudi spomin na osebnost, ki ji ni bila tuja človečnost.
Sodelavci iz tozda GE Jesenice
Z	-------X
Zahvala
Ob boleči in nenadni smrti našega očeta in brata Slavka Mar-koča, se zahvaljujemo vsem članom kolektiva tozda OGP, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Družina Markoč
X____________________________/
GRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS. Izdaja ga Odbor za in- ^ formacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Ludvik Rudolf, Miranda Cattonaro in tajnik Gojmir Bernot.
Glavni in odgovorni urednik Cveto Pavlin. Tehnični urednik Matija Krnc. Člani uredniškega odbora: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudolf, Vlado Ferbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksander Bo-janič in Tatjana Savinšek.
Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naklada 8.800 izvodov.
Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana. Telefon (061)
V 441-422 int. 232 in 220.	J
Kegljanje: 1. Emona 2350 kegljev, 2. Carinrnica 2244. 3. Gradis 2205,4. BTC 2172, in 5. Interevropa 1884. Moški: 1. Ivan Zustovič 427 kegljev, 2. Mirko Bačac (oba Carinrnica) 422, 3. Franc Jerše (Emona) 419; ženske: 1. Stanka Stiplošek (Emona) 400, 2. Joži Lipar (Gradis) 392, 3. Cvetka Strmole (Carinarnica) 347.
Skupni vrstni red: 1. Emona 41 točk, 2. Gradis 33,3. Carinrnica 23,4. BTC 17 in 5. Interevropa 14.
Peteroboj je vzorno organiziral Gradis.
C. P.
(	------*------------X
Novoletna nagradna križanka
Za pravilno rešeno in pravočasno prejeto novoletno nagradno križanko bomo tudi tokrat podelili pet nagrad in sicer:
1.	nagrada 500 dinarjev
2.	nagrada 400 dinarjev
3.	nagrada 300 dinarjev
4.	nagrada 200 dinarjev
5.	nagrada 100 dinarjev
Rešitve pošljite do 6. januarja na naslov GIP Gradis, Smartin-ska 134 a, Uredništvo Gradisovega vestnika — Nagradna križanka.
V_______________________________J
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
-kr-,
z. i
-n
nS.^-A&A

1 >Myi>"'
.' v /1,	*; *	m
zgrizena
snov
dedi-
ščina
starorimski borec v areni
E
—SalBt§S^
vr.
vrtna | rastlina za
kompot
trska
egipt
past
za_
miši
oče
relativ-
nostne
teorije
človeku
podobna
opica
položaj,
status
reka skozi pariz (naša pisava)
arthur
(krajše)

otok
pri
sumatri
španska
pokrajina
grozda-
sto
socvetje
edvand
(ljubkovj
zanikrn
sadež
igralka
miranda
vojaški
puč
ime
igralke
day
prost-
ranost,
širjava
angleška
površinska
mera
(acre)
pernata
žival
jezero v s.italiii
pesmi
zelezov
oksid
krai v jorskem 10 tar ju
Odisejev
otok
rudolf
francl
žensko
bedak
mestni
predel
papiga
z
dolgim iflom
osnovna
mera
italij. mesfo v
toscani
jezero med z da in
kanado
japonski
politik
slibar
lože
milanski
športni
klub
prodajni
prostor
* w tržnici
ime
pesnice mu ser
živalska
maščoba
znamka
avto-
mobila
vojni
odsek
drobna
kita
prislov
slovnici
varnostni svet
naj svetlejša zvezda v orlu
S
letališka
steza
skopuh
škrtež
del
dirke
slovenska
akademija
odpadki
jezero
(angleško)
drugače,
domače
(latinsko)
najvišja
točka
darilo
klicana barva pri kartah
televizija
učenje
bojan
Stupica
vpisi
oas
A
mwms
skupina ptic
radij
stebrišče
sloviti
franc
preroko-
valec
hrvaški
„petrol"
asja
nielsen
ervin
fritz
mesto v evropskem de[u turcije
vodja
znanega
narodnega
ansambla
del
teniške
igre
novo leto	sretnc
ina sretna nova godina eujahr gliicklickes neujahr wyear	happynewyear
nno	buon anno
le annee	bonne annee
eliz ano nuevo feliz ano r
buo
ladja
za
prevoz
nafte
egalite
crtomir
kobal
robert
taylor
jedko
žensko
ime
zareza v dogah pri sodu
natrijev
karbonat
perzija
neklanji voditelj madž kp (matyas)
?leto
happy
pogonski
stroj
usojenost
plat